POŠTNINA plačana v gotovini I ^to XIII. [Štev. 189 TELEFON UREDNIŠTVA! 2S-A7 UPRAVE! 25—67 to 25-67 POSLOVALNICA CELJE PreSernova 3. tel. 280 postni Čekovni račun 11.409 Maribor, ponedeljek 21. avgusta 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v *upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— h-. ____________H tZ___• 1 •____ ^odtanik Landfried na razstavi v Konigsbergu: .,Nemčija za mimo gospodarsko sodelovan:e z vsemi državami" — Važna posvetovanja v Kirnu — Odmev papeževega govora — Polemika o „vojni živcev" — Roosevelt bo še enkrat apeliral na svet , . 21. avg. V okviru prireditev, ki se bodo zvrstile tja do narodno- mae ga ,{0n£resa v Niimbergu 3. septembra in ki vežejo pozornost diplo- Poud VS6^a sve^ ze sedaJ nase^ je bila včeraj otvorjena razstava v Konigsbergu. arek otvoritvenega govora naglaša mirovno politiko Nemčije, ki si želi go- ^kega sodelovanja z vsemi državami. Vzporedno s tem je sobotni govor Pos f P‘i:! u2°dno odjeknil v Berlinu. Medtem ko se vrste v Rimu živahna . vetovanja, prihaja iz Amerike glas, da bo Roosevelt še enkrat poizkusil, to pot ilr>- 0 Preprt2evalen način, zakrmariti ogroženi čolniček Evrope v mirni pristan "tožnega sožitja. Rpd.GLAS 12 K6NIGSBERGA. ttim > 21. avg. Stefani. V zvezi s otvo°m je bila danes na svečan način v Vriena velika razstava v Konigsbergu %oZ °^n' PrusiP- Svečanosti so priso-Htepali Predstavniki Italije, Japonske, ^e>. baltiških držav in Gdanska. Razde?,, |e otvoril podtajnik v nemškem po-fla?i 11 roiiistrstvu Landfried, ki Je da hoče Nemčija v miru sodelo-trgovi °Stalinii državami in tako pospešiti n; sk® odnošaje. S samo vojno silo s0ii£>če dobiti vojne, če ni zraven tudi tr(jn ne gospodarske osnove. V izgradnjo ba 1 gospodarske konstrukcije je pa tre-lti6(j °z‘ti vso energijo. Zatem je Land-ptiiik.°P0;i0ril na zadržanje Nemčije ob g 'Spanja lanskih trgovinskih po-J rt; V držr j. oljska, tudfr,2,.'državami, med katerimi je bila »Ta sporazum,« je dejal »je bil življenjskega pomena $j?ko 'n Nemčija je z njim dokazala, '1 mirnega sodelavanja s Poljsko način nn(a vzhodu.« Govornik je napadal jajo političnega kreditiranja, ki ga uva- ne8a zdaj nasprotniki napredka svetov- ^ospodarstva. vAžNI POSVETI V RIMU M 21 nik 21- avg. Havas. Italijanski poslala kaB„.’.c° je v soboto obiskal nemške- ... 4tto,ico ________________________________ % tMCel.aria Hitlerja v Berchtesgadenu. V°r "tau«^ ie izročil kancelarju odgo-Stav,leno 8l »JS?**1* krogih računajo, da bi V?li Angni- .0,j*ko uničiti, še preden bi tki? na nem*. Francija izvršiti kak pri-Ceie lahu ° ,zah°dno fronto ter da bo bo racijami ° l n]tl poseben mir z de-zdai an«r?,g0V0r na te domneve "O*1, ki dol^i poljski vojaški spo-* 8kletrtf Cia >>Velika Britan'ja ne Posebnega premirja z Nem- čijo.« »Sunday Times« pišejo, da v živčni vojni počasi zmaguje Anglija. V tej tekmi bo angleški solidni temperament pomagal Angležem, da vojne ne izgubijo. Tudi francoski narod je izvojeval slično vojno na svoj način. Poljaki pa vodijo trenutno kontrolo nad svojim znanim temperamentom. Oni so mirni, ker vedo, da je za njih samo en varnostni ukrep na svetu: živeti ali umreti! PAPEŽ ZA PRAVIČNI MIR CASTEL GANDOLFO, 21. avg. Stefani. V soboto je papež Pij XII. beneškim romarjem med drugim dejal, »da ne bomo in ne moremo izgubiti upanja, da bosta zmernost in pravičnost pomagali, da se bomo izognili spopadu, ki bi po splošnem prepričanju presegel zadnjo svetovno vojno. Vnaprej smo prepričani, da bodo voditelji narodov v trenutku, ko bodo podpisovali zadnje ukrepe, neradi prevzeli nase tako težko odgovornost, ko bi se pozivali na silo. Dal Bog, da bi se v tem svetu, ki je nemiren kot razbesnelo morje, pojavil in ponovno zasijal mir, ploden mir ter sloga med narodi.« UGODEN ODMEV V BERLINU BERLIN, 21. avg. DNB. Sobotni govor papeža Pija XII. je izzval v berlinskih po- litičnih krogih obče odobravanje. Pravijo, da je papež obsodil Versailles in se izrekel za mir pravičnosti, svobode in časti naroda, kakršnega baš hoče Nemčija. Tak mir hoče nemški narod in obenem s svojim vodjem je pripravljen, da si ga zagotovi. Zatrjujejo, da so Poljaki nastopili tako, kakor ne odgovarja papeževim besedam, ker »hočejo uničiti vse, kar je nemško.« Papež naj opozori one vlade, ki se stalno trudijo, da vržejo raj® vso Evropo v ogenj, kakor da bi se za vzele za pravičnost in svobodo tistih, ki trpe krivico. NOVA POSLANICA ROOSEVELTA WASHINGTON, 21. avg. Po svojem počitniškem potovanju je prejemal Roosevelt stalno obvestila o razvoju političnega položaja v Evropi. Poročajo, da se bo Roosevelt nemudoma vrnil v Wa shington. »Herald Tribune Mirror« in drugi dobro poučeni dnevniki pišejo, da pripravlja prezident USA novo dramatično poslanico, ki jo bo naslovil na državnike Evrope in ves svet. KONFERENCA VELESIL? TOKIO, 21. avg. Stefani. List »Ašahi« piše, da ni izključeno, da se bo v zelo težkem evropskem položaju vendarle sklicala konferenca velesil. KAJ BO V TANNENBERGU? BERLIN, 21. avg. Agencija Foumier poroča, da bodo proslave, ki bi se imele vršiti 27. t. m. pri Tannenbergu, zaradi napete mednarodne situacije odpovedane. Druga vest pa javlja, da se bodo proslave po prvotnem programu izvedle in da bo na njih Hitler postavil Poljski ultimativne zahteve. Hko-ruska trgovinska pogodba V Berlinu ie bila podpisana pogodba, ki otvarja Rusiji znaten kredit in dobavo blaga za dobo dveh let BERLIN, 21. avg. DNB, Uradno objav-ljajo, da je bil 19. t, m. podpisan trgovinski in kreditni sporazum med Nemčijo in Rusijo. Po tem sporazumu je Nemčija dovolila sovjetski Rusiji kredit 200 milijonov mark za nakup nemških proizvodov. Izven tega bo po novi pogodbi dobavila Rusija v teku prihodnjih dveh let Nemčiji blaga v vrednosti 180 milijonov mark. MOSKVA, 21. avg. Reuter. Tu uradno objavljajo, da je bil včeraj podpisan v Berlinu trgovinski in kreditni sporazum med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. BERLIN, 21. avg. »Vblklscher Beob-achter« piše, da je nastopilo v zadnjem času v nemško-ruskih trgovinskih stikih nazadovanje, ki ni bilo v skladu z veliko možnostjo zamenjave blaga med obema državama. »Sporazum, ki je bil sedaj podpisan, bo odstranil mrtvilo in poživil trgovino z državo, katere proizvodnja se z nemško dopolnjuje.« »Montag« piše: »Sovjetska Rusija razpolaga z neizčrpnim bogastvom surovin. Izdala je investicijski načrt, ki velja za več let. Nemčija nudi Rusiji priliko, da svoj investicijski načrt pospeši in ko se bo ruska industrija krepko razvila, bo Nemčija še vedno lahko dobavljala specialne stroje in pridelke, ki jih Rusija nima. Nemčija nasprotno lahko prevzame mnogo blaga, ki je v ruskem izvozu na prvem mestu. Novi sporazum bo tedaj koristil dopolnjevanju gospodarskih dobrin na obeh straneh.« Poplavna katastrofa v Tiencinu Po velikih nalivih v notranjosti Kitajske groze Tiencinu doigo trajne povodnji — Vode odnašajo na tisoče ljudi in iivali TIENCIN, 21. avg. Havas. Tiencin, ki leži ob stiku pet velikih kitajskih rek m se skozi mesto steka tudi Veliki kanal, je v nevarnosti, da ga narasle vode preplavijo. Reke naglo naraščajo in boje se, da bodo koncesije že v teku dneva poplavljene. Pot, ki veže veliki arzenal s Tlencinom je pretrgana, prav tako telefonski vodi, tako da se je mogočo sporazumeti z arzenalom le s pomočjo radia. Zdaj so poplavljeni že vsi nižji mestni deli, voda je ločila evropsko predmestje od ostalega mesta. Edini most, ki spaja koncesije z mestnim središčem, strogo stražijo Japonci. V notranjosti severne Kitajske je v minilih dneh mnogo deževalo in vode, ki so se jele odtekati, groze z dolgotrajno povodnijo. Strokovnjaki sodijo, da bo Tiencln to pot ogrožen od naraslih voda dva do tri mesece. Reke nosijo s seboj na tisoče trupel kitajskih kmetov in živine, ljudje love kose lesa in porušenih bajt, ki jih odnaša umazana voda k morju. Zamski Francoski veleposlanik Coulondre Minili teden je francoski ve-leposl. v Berlinu, Coulondre, dvakra t obiskal nemško zunanje ministrstvo in ga skupno z angleškim vc-leposlan. obvestil o stališču zahodnih demokracij in resnosti položaja Coulondre je eden najspretnejših francoskih diplomatov in je Francija z njegovim imenovanjem na berlinsko mesto izbrala nad vse sposobnega moža. Demokratična republika je že iz Bismarckove dobe polagala največjo pažnjo na berlinsko veleposlaniško mesto ter pošiljala tja le spretne politike. Od lanske septembrske krize dalje je francosko veleposlaniško mesto v Berlinu kraj, kjer se mrzlično prizadevajo, da bi ublažili napetost, ki se je ves čas tako trdovratno stopnjevala do sedanjega viška. Zatrjujejo, da bo Coulondru skoro pripadla nova posredovalna vloga v nemški prestolnici. Francija kakor Anglija nameravata še v teku tega tedna s posebno demaršo še enkrat opozoriti Berlin, da bi smatrali obe državi vsako spremembo glede Gdanska, brez prostovoljnega pristanka Poljske, za napad in casus belli. Coulondre tedaj nima lahke naloge, saj poudarjajo italijanski listi, da se odigrava predzadnje dejanje evropske drame. Vsak najmanjši nepredviden dogodek lahko sproži vojno vihro. Zato morejo po mnenju italijanskih političnih krogov le direktna pogajanja med Poljsko in Nemčijo preprečiti grozečo katastrofo. Prizadevanje francoskega veleposlanika Coulondra bo imelo tudi v tem pogledu svoj cilj. Vedno več angleških pilotov Od 1. aprila so se letos prijavili v angleško vojsko 15.403 piloti, lani v tem času samo 7.587. Dekretiranje življenja v Franciji Ugledna angleška gospodarska revija »The Economist* pravi, da je Francija danes vladana z dekreti. Ali pomeni to, da je prišlo do fundamentalnih izprememb v francoskem javnem življenju? se sprašuje angleška revija. Odgovor je: da in ne. Politično ni izprememb. Večina Francozov je ostala zvesta načelom republike. Izprememba je zlasti v socialnem sistemu, ki je imel dva vpliva: ljudsko fronto in reakcijo, ki je nanjo prišla. Konec čeških fašistov General Radula Gajda, vodja bivše češke fašistične stranke, hodi sedaj po Moravskem ter razpušča, po višjem ukazu, organizacije svoje stranke. Novi Božen Sedaj, ko Italijani izseljujejo tirolske Nemce, so se odločili tudi za izgraditev novega Bozna, ki se po vojni imenuje Bolzano. Tam, kjer so do nedavnega imeli Nemci vinograde, bo kmalu zrastlo iz tal novo mesto, ki bo imelo čisto italijansko obličje in ne bo več spominjalo na stari avstrijski Božen. Pred dvema letoma so vinogradnikom odvzeli zemljo. Odškodnine Še niso dobili, plačevati pa morajo še danes davke za odvzeto zemljo. Evropsko zlato v Ameriki New Yorku imajo do sedaj že za 87.500,000.000 dinarjev zlata, ki so ga različne evropske države poslale ameriški državni banki, ker se bojijo vojne nevarnosti v Evropi. m, Maribor, 21. avgusta. Kriza, kije vanjo zašlo vse ono podeželje, ki nima v bližini znatnejših tržišč, se z vsakim dnem zaostruje. Vsega je te mn kriv naš notranji problem, problem kmetske zaščite, ki mu vse premalo posvečamo pažnje, ker domnevamo, da je to zadeva samo neposredno prizadetih. Je pa vendarle zadeva vseh podeželskih slojev naroda, kakor so redki posamez >iiki od kraja že predvidevali, čim se ji zaščita uzakonila. Ne dvomimo v dobre namere, ki bi jih naj sprožila kmetska zaščita. Problem prizadeva direktno najmanje tretjino kmetskega prebivalstva Jugoslavije, okrog 4 milijone ljudi. Stopnjema z zapadlimi dosedanjimi obroki so se množili rubeži, transferacije, po tretjem zapadlemu obroku smo zašli v planinskih predelih že v dobo javnih prisilnih dražb 'kmetij samih. Mnogi trde, da so kmetje pač bili v boljših časih, po svetovni vojni pre-lahkomišljeni. Trideset let sem živel kot učitelj med kmeti in spoznaval z odprtimi očmi njihovo življenje in vem, da se redkokateri kmet na tak način zadolžuje. Tudi pisci mnogih naših resnih razprav ugotavljajo v splošnem prispodobno varčnost širokih kmetskih množic. O lahkomiselnem zapravljanju odnosno zadolžitvi v splošnem bi mogel govoriti samo oni, ki ima kak poseben svojstven interes t- j- ker ne more priti do vrnitve posojila, ki ga je vložil, ali pa, ker potrebuje opravičila za izkoriščanje sedanje edinstveno splošne gospodarske in socialne krize. Vendar je tudi kmetska zaščita in vse, kar je v zvezi z njo, v vzročni vezi z bojaznijo akcionarjev Narodne banke, ki je vzela iz prometa večje vsote raznim gospodarskim ustanovam izposojenega denarja. Sledil je odlog plačil za kmetske dolgove (moratorij) od strani državne uprave pred sedmimi leti, da niso že tedaj kmetije prišle na prisilne dražbe. Cene kmetskim pridelkom so stalno padale, kmetsko delo ni imelo več prave vrednosti, padala je vrednost dela širokih množic naroda. Vedno manje je bilo denarja, blizu pol milijona kmetij je prišlo v kon-kurz. Sledila je prisilna uprava za dvanajst let, ki ni širokim narodnim plastem nič prinesla, malim vlagačem pa vzela polovico prihrankov, na drugo polovico morajo čakati. Kredita ne dobi sedaj ne zadolžen kmet in ne nezadolžen, ne obrtnik. Na podeželju je nastopila nekakšna neproduktivna doba in brezposelnost tudi v rokodelski obrti. Vse to Pritiska na cene kmetskih pridelkov. Ker mora kmet odplačevati v rednih letnrh obrokih .povečane obveznosti že na davkih in podobnih nezaščitenih javnih dajatvah, ki se jim dodajo za 12 let obroki za kmetsko zaščito, cene kmetskim pridelkom pa so padle, mora producirati mnogo več, da izravna nizke cene in večje obveznosti. Vedno več gozda so kmetje prisiljeni spraviti na trg. Naravno, da cene lesa padajo. S tem je prizadet tudi nezadolžen krnet in podeželski obrtnik, ki živi pretežno od kmetije. Danes se seka že tudi mladi gozd, nastajajo goličave, ki bodo težko obremenile naslednike, ako jih še ostane kaj na kmetskem gruntu. Skoda bo obremenila naše splošno gospodarstvo, najbolj občutno pa planinske predele, kjer živi od gozdnega pridelka posredno in neposredno 70% prebivalstva. Obveznosti nesmotrnega gospodarstva vplivajo tudi na živinorejo. Planinski hlevi se praznijo. Kjer je bilo prej po 20 glav govedi, jih je danes polovico manj. Gnoja primanjkuje, brez njega ni poljskih pridelkov. Vedno več živil si mora planinec nabaviti v trgovini, kar zopet tlači nje-sovo gospodarstvo. Nikoli se nam ni pre-dočila medsebojna povezanost podeželja v taki jasnini, kahor sedaj. Kmetje, obrtniki, delavci so v začaranem krogu, ki ga je zarisalo pomanjkanje kredita. — Kmetska zaščita je prešla na ramena malih vlagačev, kakor se prevali v konkurzu v industrijskih podjetjih na akcionarje, ki pa si znajo pretežno pomagati, tako da imajo od konkurza še profit. Nisem še videl, da bi kmet na dražbi svojo posest znova kupil. Iz kmetske zaščite v ožjem smislu, ki naj bi zavarovala obstanek kmeta na njegovi grudi, je nastala potreba zaščite podeželja vobče, kjer ponehava z vsakim zapadlim obrokom vedno bolj tudi podjetnost ki z nio v v ezizao o sten m . tieson- Proti vmešavanju tretje velesile iPoma« zvpiski URADNI KOMUNIKE TOKIJSKE VLADE O POGAJANJIH GLEDE TIENCINA TOKIO, 21. avg. Japonska vlada je izdala komunike, v katerem naglaša, da je prišlo do pogajanj glede Tiencina izrecno na angleško ponudbo. Velika Britanija je bila prvotno pripravljena, sporedno s tlen cinskim sporom rešavati tudi gospodarske prilike Daljnega vzhoda. Brez razloga je Anglija pogajanja nenadoma prekinila in spravlja zdaj v zvezo s tiencinsko lokalno zadevo tudi gospodarska vprašanja, ki nimajo s prvo imenovanim sporom nobenih zvez. Japonska odklanja ločeno rešavanja obeh vprašanj. Predvsem zahteva, da preneha Anglija z izkoriščanjem svojih kocesij v protijaponske namene in da izroči tiencinske zaloge kitajskega srebra. Trditev Velike Britanije, da bi se gospodarski problemi Daljnega vzhod« lahko reševali šele po končani vmešavanju katere koli druge države v angleško-japonska pogajanja. Japonska Veličastna proslava angiesKo-japonsica pogajanja. .laponsKa > # v vlada je večkrat objasnila svoje stališče 5 junaške zmage na vet" nmfi oil iti Kn Ati- proti dogovoru devetih sil in če bo Anglija izzvala intervencijo tretje sile, ne bo japonska vlada takšnega koraka nikoli priznala. TOKIO, 21. avg. DNB. Zastopnik zun. ministra je izjavil novinarjem, da ni tako v japonskem kakor angleškem pojasnilu glede prekinjenih pogajanj nikjer govora, da bi se posvetovanja o tlencinskem sporu ne mogla nadaljevati. Japonska vlada se bo v kratkem odločila glede nadaljnjega pristopa k pogajanjem. Jutri bo ministrska seja odločala o pristopu Japon ske k osi. HONGKONG, 21. avg. Reuter. Japon- Prcdsednik vlade Cvetkovič: Zaptt* no cerskih junakov moramo braniti I10 nosno in odločno!« Ob udeležbi najodličnejših Pre<^stsl!l kov kraljevskega doma, vlade in javnega življenja sploh, ob številni n zočnosti zastopnikov tujih držav in 1 se je zgrnila v soboto okrog padlim borcem na Ceru, ki so ga o®1* le stare zastave slavnih polkov iz jev pred 25. leti, nad 30.000 glava m" žica. Preds. vlade Cvetkovič je imej sen govor, v katerem je med drud^ udaril: »Uničiti malo Srbijo, neV"T gnezdo narodnih teženj južnih SIov8®V je bilo geslo vodilnih krogov dvcjoe . narhije. Komaj smo po balkanski v odšli na domove, že je nov strašneje kot kdaj prej zavel nad no in izmučeno, toda ponosno in j malo Srbijo. Napoved vojne od s stro-ogrske monarhije je prišla v jem trenutku, ki si ga je sploh mog°£fi j slitj. Naš narod je ljubosumno v vsej* ^ zgodovini varoval svobodo in on 1° ^ odločno branil tudi danes in jutri. ko slavimo 25-ietnico strašnega spoP3^ moramo to odločno in jasno poudari' Težke okoliščine, v katerih je bila ta ka izvojevana, govore o izrednem mu, ki nas je prevzel in nam omoogcj”., smo izvršili v danem trenutku nad#0 ške napore Dogodki izpred 25 let so minuli, vina jih je zapisala in ostali bodo na nih straneh kot dokaz pravljične sti srbske vojske. In kadar se taki ki slavijo, ima današnji rod poleg -- c, hvaležnosti še drugo veliko morala0 vezo, ki jo mora izpolniti, da bo naslednik velikih junakov, ki leže -Zapuščino teh junakov morajo branih ^ llrtStin iti ivIIaAma i •___ naše*» ------- * W X . . »upvil vojni s KHajsko, v Tokiu odklanjajo. Prav I ska se še ni odločila za definitivno blo-tako Japonska odločno protestira proti I kado mesta. Povratek Ciana iz Albanije v Rim VELIKE TEHNIČNE NAPRAVE V ALBANIJI, KI JO BO OBISKAL MUSSOLINI TIRANA, 21. avg. TAT. Skenderbegov trg v Tirani je bil ob prihodu grofa Ciana posebno svečano okrašen. Na pozdrav tiranskega prefekta je grof Ciano odgovoril, da je minilo šele nekaj mesecev, odkar si je Albanija svobodno izbrala Italijo za zaščitnico, pa se že vidijo povsod lepi sadovi nove vlade. Albanskemu narodu prinaša pozdrave Mussolinija, ki stalno bdi nad usodo Albanije. Nato je Ciano na svečan način otvoril nov tiranski vodovod in položil temeljni kamen za gradnjo velikega olimpijskega stadiona, ki bo imel 15.000 kvadratnih metrov po- vršine. DRAČ, 21. avg. Semkaj je prispel včeraj z letalom italijanski zunanji minister grof Ciano in si ogledal tehnična dela v okolici, kjer bo Italija izsušila 250.000 ha močvirne zemlje in jo uporabila za kolonizacijo. Prisostvoval je začetku del pri gradnji velikega rezervoarja, ki bo hranil 2 milijona litrov vode in jo po 12 km dolgi cevi dovajal v Drač. TIRANA, 21. avg. Italijanskim političnim krogom in novinarjem v Tirani je grof Ciano dejal, da bo Mussolini v kratkem obiskal Albanijo. Kakšno naj bi bilo novo Monakovo PARIŠKI GLAS O RUNCIMANSKI VLOGI PARIZ, 21. avg. »Le Temps« prinaša poročilo posebnega londonskega dopisnika o načrtih osi, da naj bi se priprava za drugo Monakovo poverila Američanu Hamiltonu Fishu, članu washingtonskega congresa. Fish je blizu Salzburga obiskal Ribbentropa in potem s priva nim avtomobilom nemškega zunanjega ministra odpotoval v Oslo na zasedanje mednarodne interparlamentarne konference. Po Londonu so dlje čase krožile vesti, da pripravljajo v Rimu in Berlinu novo Monakovo. Po tem načrtu naj bi to alitarne države nudile premirje 30 dni. Sledil naj bi sestanek štirih velesil, Nemčije, Italije, AMERIČANA HAMILTONA FISHA Francije in Anglije, ki hi rešile najprej vprašanje Gdanska, povoljno za Nemčijo, dalje italijanske zahteve glede Tunisa in Džibutija. Zah eve bi šle še dalje, t:kale bis e Tešina, Transilvanije, južne Slovaške itd. Ko bi se na ta način »osi-gural« mir, bi se pristopilo k splošnemu rešavanju kolonij in drugih korektur mej v korist Italije in Nemčije, če bi bil ta načrt odklonjen, bi bila vojna neizogibna. Dokaz, da nimata tako Ribbentrop kakor Ciano zaupanja v tak predlog je, da si ga ne upata predložiti. Angleški krogi o takšnem načrtu sploh niso obveščeni zaključuje list. POGREB VOJTEHA KORFANTYJA VARŠAVA, 21. avg. PAT. V Ka ovicah so na zelo svečan način pokopali poljskega narodnega borca Vojteha Korfantyja. Pogrebu je prisostvovala velika množica poljskih odličnikov in na tisoče ljudstva. Med protrebci je bil tudi minister Adam-ski. Ob grobu so govorniki naglašali velike zasluge pokojnika za politično svobodo poljške Šlezije. BOLGARSKI PAR V LONDON LONDON, 21. avg. Stefani. Bolgarska kraljevska dvojica bo prihodnji mesec, če bo mednarodna napetost minila, obiskala angleška suverena v Londonu. FRANCO PRISPE V RIM MADRID, 21. avg. Iz dobro poučenih krogov zatrjujejo, da bo general Franco sredi septembra obiskal Rini, kjer bo obiskal tudi papeža. Ministrstvo mornarice se je preselilo v Madrid. HITLERJEVSKA MLADINA V BOLGARIJI SOFIJA, 21. avg. DNB. V Sofijo je prišlo 105 članov hitlerjevske mladinske organizacije iz Bavarske. Na postaji v Sofiji so jih pozdravili predstavniki bolgarskega prosvetnega ministrstva. Hitlerjevska mladina je nato odšla v bližnje letovišče, kjer bo skupno z bolgarsko mladino prisostvovala poletnemu tečaju Rdečega križa. sobnost za tekoča plačila več ko 99% podeželanov. Tudi pojav bega preko meje za zaposlitvijo je ozko povezan s tem problemom. Vsaka ozkosrčna obravnava tega osnovnega problema podeželja vodi samo v še večie težkoče. zavzema še širše kroge Karol Do&eršek. LITVANCI PROTI HUJSKAČEM. KAUNAS, 21. avgusta. Reuter. Blizu nemške meje, v Jurbarkasu, je govoril litvanski pravosodni minister Tamosaitrs in med drugim naglasil, da litvanska vlada ne bo dopustMa, da bi tuji agenti, ki se vtihotapljajo od drugod, v državi rovarili med manjšinami. List »Litauvos Aidas« zahteva od vlade, naj izžene tuje hujskače, ki hujskajo delavce med drugim s tem, da so drugod plače mnogo večje kakor v Litvi. NEMŠKO LETALO V FRANCIJI VERDUN, 21. avg. Havas. Nemško vojno letalo se je spustilo blizu Verduna na tla. Pilot je izjavil, da je odletel iz Hannovra v Wiesbadenu, a je med poletom zašel. PREKOOCEANSKI POLETI. NEW YORK, 21. avgusta. »Caribou«, angleško prekooceansko letalo, je prispelo pri svojem tretjem poletu čez Ocean v Port MVashingiton v Kanadi. ZAKLJUČEK TURŠKIH MANEVROV ANKARA, 21. avgusta. Egiptsko vojaško odposlaništvo in vsi tuji vojaški atašeji so se odpeljali s posebnim vlakom v Odrin, kjer bodo prisostvovali zaključku velikih turških manevrov. # to nosno in odločno. Žrtve, ki so ustva to domovino, niso nosile velikih imen* . so bili v tedanjem dnevnem življenj*1 hni ljudje. Ti junaki so izvojevali ^ ko državo. Tem žrtvam se moratfl0 hvaliti, da je bil tehnično in števllčnojj močni sovražnik strt in uničen na vitih cerskih planotah in je bila * ‘J, dosežena prva zavezniška zmaga v v' ^ ki svetovni vojni. Tem junakom posvetiti svojo hvaležnost in svojo če se bo to zgodilo, bo moralna sila države enaka tistim velikim delom ga naroda v preteklosti, ki so dal« ske junake in zlomila naše velike to f. čne sovražnike v avstro-ogrskl hlji. Ti težki in mučni časi, ki so svet okrog nas, nas morajo ob dv^l uri pomiriti, nas izmodriti in nas z duhom cerskih junakov. Nai bi Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno, toplo in spremenljivo vreme. Toplota se bo še dvignila. V sobo!o je bila največja toplota 21.07, v nedeljo 23.4, danes najnižja 14.0, opoldne pa je bila 22.8. Padavin je padlo v soboto 03 mm, v nedeljo pa 1.3 mm. Borza. Curih, 21. VIII. Devize. Beograd 10, Pariz 11.72, London 20.72%, Nev/ York 441. Milan 23.30, Berlin 177.70, Praga 15.15, Sofija 5.40, Varšava 83.40, Budimpešta 87y Bukarešta 3.25.- uspešna medsebojna trenja naredi^ ju stor bratski ljubezni Srbov, Hrva^ tj Slovencev, ki jim je ta država sk^P .j^ j>m je edina rešitev, edina nada W M jamstvo za njihovo boljšo in sre^ bodočnost. V teh naših prostranih pod tem našim lepinj nebom in Jj/ft stvu, s katerim nas je narava obd*£t# lahko ustvari srečna, velika in na jugoslovanska domovina, ki s® pf*»' no uprla vsem sovražnikom, P* PfLjU' dejo s katerekoli strani. Slava cer5tt\jja! tlakom* ^ivei kralj! Živela Ju#**1 O pomenu cerske bitke je nato 2® div. general v pok. Dušan Trif^" jaza njim zastopnik vojske general 11 ^i-novič.^ Za pododbor rezervni!1 |' rj|ce kov iz Šabca je poudaril pofflf11 ifl bitke odvetnik Živojin VasilJe naglasil: Pred veličastnim sp^ tf* na Ceru se zaobljubljamo, da vsak vzvišen njegov poziv, na vs -jjo* btii znak in na poriv naših stavo«* vodij radi in do poslednjega dali J,u^eg» ljenja in vse. kar J© najdražjf^ nade' kralja in za našo veliko, močno. ^ Ijivo domovino, kraljevino Večna slava in zahvala padli'11 ^ se zmagoslavne srbske vojske, . , borili na Ceru! Živel kralj Pete ves kraljevski- dem! Novico V skrbi za dobro izobrazbo naroda zadnjih letih pridobilo nešteto prijateljev, tudi med sorodno profesorsko organizacijo in ostalimi uradniškimi organizacijami, da lahko gleda pokret z vero v bodočnost. Dimnikov govor je bil sprejet z vsemi simpatijami zborujočega učiteljstva. Po dopoldanski seji, na kateri so bili navzo- Usoda pretihotapljenih delavcev Odlično uspel učiteljski kongres v Banja Luki ^opo^e se začel v Banji la večja stkupina učiteljstva, kakor je izja-orM ?ngres na katerem je imel vil prosvetni minister. Končal pa je go-easednik JUU g. Ivan Dimnik na na- vornik z besedami, da si je učiteljstvo v »zoce- učiteljstvo daljši govor. Na kratko iznesel zgodovino JUU, posebej pa je »glasil, da je z letošnjim k o n-f-esom poteklo peto leto, ko se je vedel med učiteljstvom preokret v do-‘eaan-u stanovski politiki. Od takrat do ***** fe učiteljstvo zvesto čuvalo hi bra-etične osnove učiteljskega stanu in °leSa naroda. Zgodovina bo lahko zajela. da se je učiteljstvo zavedalo ve-naloge, in to v časih najhujše moral-e krize, ki je kdaj zavladala v svetu, er je delalo in dela vseskozi odločno na 2Sojl najširših ljudskih plasti, da se bo- znašle v sedanjem svetovnem polo-2aju. . V narodnostnem oziru je potrebno, da e a učiteljstvo na čim tesnejšem kultur-M*. ekonomskem in zgodovinskem zbli-g]u jugoslovanskih narodov, kajti uči-«ka - Se ^°*>ro zaveda> da jugoslovan-jv? državna misel ne more biti in ne sme v n^akšna antiteza hrvatske, slovenske srbske misli, pač pa zamore dati tes-Ij 1So državljansko povezanost vse to, dobrega v hrvatski, slovenski in misli. Kultura vsega posameznega pač živi vedno samo svoje avto-življenje. •, Učiteljska organizacija ne sloni na ni-nj .Hi strankarski podlagi, članstvo JUU _ Nikoli dopustilo, da bi se organizacija . kateremu koli režimu, vedno pa . stalo na stališču najširših ljudskih tn-st es°v ter bilo prepričano, da se more k^vska neodvisnost naslanjati edina Cii Teokracijo. Kot pobomik demokrata« JUU proti vsakršnim avtori-nastrojenjem ter se je krepko proti nenaravnemu upravnemu zinu in kulturnemu unitarizmu, ^amo vplivajo na učiteljstvo in delo v zadnjem času ponov-i>č;t iZa^elene premestitve, za kar pa iie r|stvo upa, da se bo popravilo in se h"n .iV6Č Ponavljalo. Najteže pa deluje dejstvo, da je Dravska banovina banovina v državi, kjer ni mogoče nobenega primera. Zato se bo neprestano In vedno borilo za Witei- šele stalnost bo omogočila avb!5yu plodonosno delo in okrepila ,J ^iio njihove organizacije. Zato tvo zahtevati odpravo ne-sl^kega uradniškega zakona, da lahko omogočilo popolno svo-%b Pri svii stanovski rganizaciji. defHobStVenejše Pa Je danes vprašanje f>re2 ^izacije šolske zakonodaje; kajti •norijo n s ratsket> ?(Jravrinokracije ni prosvete, ni pa tudi ^u1'ave Policijske oblasti in reS na^irso avtonomijo. iw W>no ,r naPredovanje učiteljstva je da^dovanf Se zn°va vrne avtomatično k°:V kra*fC ic KOVOrn'k izjavil, • m času 7,nova napredova- Cudo čudovito: na vseh shodih govore, da bo prinesla zboljšanje prilik politična in gospodarska samouprava, če greš pa po deželi, čuješ same pritožbe proti samoupravnim davkom, banovinskim in občinskim, medtem ko povsod priznavajo, da so državni davki upravičeni. In pri tem je posebno hudo na mejah, zlasti še ob Sotli, kajti nihče ne more umeti silnih razlik tostran in onstran Sotle, kajti oboje je pod »istim kraljem.« To se bo moralo nekako urediti, kajti kričeče nesoglasje bo vedno znova vzbujalo nevoljo, nezadovoljstvo je pa največji sovražnik države. Čisto enako je z občinami, ki so zopet države v državi, kar se tiče obdavčitve. Kaka razlika tostran in onstran občinske meje v davčnih predpisih, ko pa je sicer življenje čisto enako. Napačno je, da morajo nove občine plačevati obveznosti starih, nepravilno, če so se nove občine okoristile s premoženjem starih. To vse kali mimo in lepo sožitje, povzroča nove pretresljaje, nove pobude za zopetne preureditve občinskih mej. Pri tem pa še dragi apara1 sedanjih občin napram cenenemu izpred vojne. Ljudje ne uvidijo, da mora dobiti »občinski mož«, če gre giedat celo spotoma kako brv, za to pot svojih 5 kovačev, kajti zakaj se da voiliti, če mu ni za čast, marveč le za denar. Dovolj je takih, ki bi opravljali vsaj v svoji občini občinske posle brezplačno, kakor je to bilo nekoč. Tako pa plačaj in plačaj, od kod pa vzameš, tega tejpa nihče ne vpraša. sko dolino na obiranje hmelja. Po perotm pragerske postaje je vse živo, saj morajo v Pragerskem presesti in čakati malone dobro uro na vlak proti Celju. Celje c. Umri jc v kapucinskem samostanu v Celju 19 letni kapucinski bogoslovec Ferdinand Barak iz Križovljana pri Ormoža. Pogreb je bil včeraj popoldne iz kapucinskega samostana na okoliško pokopališče. c. Preskrbite si davčna potrdila! Davčna uprava v Celju vabi vse, ki potrebujejo potrdila o predpisanih davkih pri vpisu otrok v šolo, da si nabavijo ista že sedaj pri davčni upravi. c. Krajevni Protituberkulozni ligi v Celju je darovala gospa Pepca Šerdonerjeva 50 din namesto cvetja na grob pok. učitelja Tomaža Graha. c. Celjska pošta je dobila več vreč novega kovanega denarja. Novi kovani denar je tudi že v Celju v prometu in je posebno tc dni veliko zanimanje za njega. c. Sokolska proslava rojstnega dne kralja Petra II. v Celju bo 6. septembra in sicer priredi proslavo Sokolsko društvo Matica istega dne dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma, na puedvečer pa priredi Sokol I. slavnostno akademijo v Mestnem gledališču. c. Nesreče. 18 letnemu poljskemu delavcu Ivanu Kundlšu iz Arjevasi pri Petrovčah je šel pri delu voz preko stopala leve noge in mu prizadejal težke poškodbe. — 47 letni klepar Friderik Lazar, brez stalnega bivališča, je padel pri prenočevanju iz neke barake in si zlomil več reber. — Rudar Ciril Žuraj si je jr gostilni Uršule Cilenšek v Zagradu s steklenico prerezal dlan desne roke. — 44 letnemu posestniku Ivanu Kov-šetu iz Straže pri Novi cerkvi so se splašili konji. Padel je z voza in si zlomil več reber. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c. Vpisovanje k sokolski telovadbi pri Sokolu Matici se vrši od 1. do 30. septembra. 12. septembra se prične telovadba za vse oddelke. c. Tragična smrt kotorskega mojstra. V Vojniku so našli v njegovi sobi mrtvega kotorskega mojstra Franca Podpečana. Prejšnji večer je šel nekoliko vinjen spat. Ker ga zjutraj ni bilo lz sobe, je šla žena pogledat, kaj bi se zgodilo. Vrata so bila od znotraj zaklenjena in so jih s silo odprli. V sobi je tlela žerjavica oglja in vsled povzročenega plina s<5 je Podpečan zadušil. AH gre za nesrečo ali samomor se ne ve. Truplo so prepeljali v mrtvašnico vojni-škega pokopališča. c. Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Redno vpisovanje za šolsko leto 1939/40 bo 1. in 2. septembra od 8.—H. Za vpis v prvi razred se prijavijo učena tako, da oddajo osebno ali pismeno od 35. do 28. avgusta izpolnjeno prijavo. Učenci, ki imajo ob vpisovanju več kakor 17 let, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrcnjcm kr. banske uprave. V drugi razred se vpišejo učenci, ki so uspešno dovršili prvi razred na tem zavodu , in oni učenci od drugod, ki so dobili odobritev direktorja prejšnjega zavoda. Naknadni vpis sd sme v izjemnih slučajih izvršiti do 30. septembra. Razredni, dopolnilni in popravni izpiti se bodo vršili pismeni za oba razreda 28. avgusta, ustmeni 29. avgusta za drugi in 30. uvgu-8ta za prvi razred. Zavržni izpit bo predvidoma pismeni v času od 2. do 9. sept., ustmeni pa se prične 12. septembra. Šolsko leto se prične 14. sept. s službo božjo, 15. sept. pa se prične redni pouk. Vse je natančneje objavljeno na oglasni deski zavoda. c. Koncert ,,Jadrona“ iz Maribora se je vrftl včeraj dopoldne v mestnem' parku. Zbor je zapel 17 narodnih in domoljubnih pesmi, ki so občinstvu izredno ugajale. Petje nad 40 pevcev broječega zboru Je bilo lepo in skladno. Koncert se je vrM pod okriljem celjske „Soče“. TATINSKA DRUŽBA V SLOV. GOR. V Spodnji Senarski in v Brengovi je bilo zadnje dni več vlomov in tatvin. Tatovi so se sprayili nad kokoši, odnašali pa so tudi obleko, jestvine in pijačo. Tako je, bilo v Sp. Senarski v eni noči vlomljeno pri posestnikih Ivanu Frasu in Ludviku Žižku, naslednjo noč pa v bližnji Brengovi pri posestniku Francu Kukovcu. — Orožnikom sc je posrečilo prijeti 28 letnega Ignaca Ješovnika in 22 letnega Iv. Rantušo, pri katerih so našli nekaj ukradenih predmetov. n. GunduHčev dvorec prodan za doto. Neki dubrovniški plemič je prodal stari dvorec Gtmdirličeve rodbine, da je lahko izplačal doto za svojo hčerko. o. Dopusti državnim uradnikom-rezerv-nini oficirjem.-Predsednik vlade je odobril za 6. september dopust uradnikom rezervnim oficirjem, ki se bodo udeležili revije čet na Banjici ob prHHti proslave kraljevega rojstnega dne. Dopust velja od 5. do 8. septembra in se ne šteje v redni dopust. g Ponarejevalce tombofskih kart, srečk in vrednostnih papirjev je odkrila ljubljanska policija v neki tamkajšnji mizarski delavnici. Družba je imela vse potrebne aparate in priprave. o Slovenskim rezervnim častnikom. Udruženja rezervnih častnikov v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju dajejo podrobna pojasnila rezervnim častnikom, ki se žele prostovoljno udeležiti trupnih vaj koncem septembra. Udeležba se bo vpo-števala pri orožnih vajah in splošni oceni. Vožnja, prehrana in stanovanje brezplačno. o. Množice ljudi iz Prlekije na Prager- si ^m. Že dva dni so vlaki iz Ptuja do Pragerskega zasedeni z ženskami in moškimi iz Prlekije, ki se vozijo v Savmj- — No, to je pa že od sile. Igramo s petimi asi in nihče tli tega opazil... SŽran k. Maribor Maribor dobi drugi most četudi smo že obupavali nad gradnjo meljskega moštu, se bo sedaj načrt vendarle uresničil. Gradbeni minister je vnesel predlog o. gradnji tega mostu v proračunski ekspoze,ter v .gradbeni iprogram za 1. 1939-40, Načrt za železobetonski most Čez Dravo je napravil referent za gradnjo mostov pri banski upravi inž. Viher. Novi most bo veljal 13, milijonov din. Načrt za novi most je napravila tudi tuk. Splošna stavbena družba, ki predvideva čisto železno konstrukcijo in znašajo stroški 15 milijonov dinarjev. Posebna komisija se bo odločila za enega od obeh predloženih 'načrtov. Meljski most bo zgrajen med gostilnama Holc in Veber na pobreški in obKejžarjevi uiči na mariborski strani. Ta most bo dobil tudi direktno zvezo z.državno cesto Maribor - Št lij, pozneje pa bo preko meljskega mostu speljana tudi nova državna cesta Maribor - Ptuj. Most 'bo gradila banovina, pozneje pa ga bo prevzela država. Upravičene zahteve železničarjev Mnogo'smo že pisali o železničarjih, ki se upravičeno bore za svoje pravice. Danes pa se hočemo posvetiti strojnemu osebju v tukajšnjih železniških delavnicah. Prav tako težko in odgovorno službo imajo, kakor -drugi njihovi stanovski tovariši, vendar pa so v marsičem zapostavljeni. Daši zakon predpisuje, da morajo dobiti vsi železničarji, torej tudi strojni. delavci, določeni znesek za službeno obleko, strojni delavci že dve leti niso prejeli niti obleke niti pavšala zanjo. Večkrat je depilacija- teh delavcev po- sredovala' pri nadrejenih ciniteljih, vendar so se ta posredovanja končala vedno le z obljubami.. Vsi drugi dobe letno borih 600 dip za službeno obleko in zato je popolnoma nerazumljivo, zakaj so vprav strojni železniški delavci izvzeti. Tudi te tarejo iste. težave kakor njihove tovariše, in vendar so prikrajšani. Nekateri so že kar obupani* ker si spričo malih prejemkov ne morejo nabaviti oblek, ali pa se morajo zadolžiti. Zato je njihova želja upravičena in zahteva po zakonitem znesku 'zaslužbeno obleko utemeljena. Zborovanje viničarjev Včeraj je bilo v dvorani Zadružne gospodarske • banke veliko zborovanje viničarjev, ki ga je vodil predjed, g. R i k o. Tajnik g. Peter Rozman je v daljšem iz-vaaanja razpravljal o viničarskem vpra šanju v zvezi z novo viničarsko uredbo. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki so jo zborovalci odposlali banu dr. Natlačenu. Kmetica pod vozom s splašenimi konji Na Pobrežju pri'Mariboru je prišlo do težje nesreče, katere’žrtev je postala 38-letna posestnica Marija Titkova izŽikarc v občini Koreni. Posestnica se je peljala s konjem v mesto. Na Pobrežju pa ji je privozil nasproti neki motociklist Konji so.'se ropota ustrašili in se splašili. Zaceli so dirjati, pri -tem pa je padla Titkova pod dirjajoč voz, ki,jo je vlekel nekaj časa s sabo. Ko se je voz ustavil, so potegnili posestnico- izpod njega s težkimi poškodbami po glavi in po vsem telesu. Prepeljali so jo v bližnjo bolnišnico. Zanimivi razgovori v ..ekstraštiblcu” Kratka slika iz gostinskih lokalov: Stopiš v sobo, da popiješ kozarec pi-iaee in pogasiš julijsko žejo. V kotu je precejšnje omizje gostov. Takoj vidiš, kdo in kaj so; vidiš po licu, noši in izrazu. V sredini mize je očividno kak predsednik, vodja, sklicatelj’ sestanka ali kas. Ob mojem, vstopu prekine svoj govor in me debelo gleda z ostalim omizjem vred. Vidim, da sem'nezaželen gost. Sedem k en j praznih miz. Takoj za tem pristopi natakarica.* Zasedeno, rezervirano za gospode-! — Odidem v drugo sobo. Do tukaj vse v redu. A stvar se mi je ponovno vsiljevala v razmišljanje, ki me je kljub -svoji navidezni’ malenkosti togo-tila.; Moj sklep: To ni nobena gospodarska seja, noben družabni večer, godova-nje-i. sl Ti niso naši, niti nam naklonje- DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. dobitki'™' *’ m' ^ biI’ iz^rebani sledeči večji DIN 100.000.— 37786 DIN 80.000.— 97253 DIN 50.000.— 54567 DIN 40.000.— 30064 93769 DIN 24.000.-r- 24040 WN 20.000— 30948 3665f DIN 16.000.— 9324 DIN 12.000.— 46367 51865 77139 8*254 DIN 10.000.— 333^ 42589 43368 43594 44860 51832 65462 67570 83629 DIN 8.000.— 831 3207 5346 6386 17620 19036 23057 M234 29585 30103 54067 59330 6840? 80204 »1498 83360 88753 89103 93223 DIN 6.000.— •7??^ 16485 19802 28091 30063 39820 ™£7 73749 74596 76790 82126 82371 8937«) S 44575 56367 57120 58603 61759 652S1 96849 97456 98332 99677 DIN 5.000.— 1790 3806 9684 10091 13225 14305 17750 21762 24334 27562 31698 33364 34649 39689 56699 57981 74163 81661- 82005 88356 88460 S9020 96230 97604 99219 DIN 4.000— 5538 11665 11730 21597 21954 22053 23531 23531 26088 27323 36947 40003 43183 46399 46516 46681 47335 49472 60738 61204 65993 66537 76926 77132 77248 85019 85425 86702 88239 92240 95153 95935 97638 Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor,. Gosposka, ulica 25. ni, to se jim razbere z obraza.' Kaj kujejo? Naše dobro že ne! Dovolj velika drznost, da se upajo razpravljati proti nam v vidnem javnem lokalu. Potrebna knjiga Potrebna je marsikatera knjiga, toda za praktično izvajanje delavsko-riameščenske-ga zavarovanja je nepogrešljiva knjiga zbirk zakonov, nove], naredb in .pravilni kov, ki urejajo gradivo te vrste zavarovanja. Tako zbirko smo že davno pogrešali. Zakona o 'zavarovanju delavčev iz L'.1922: že ni nikjer dobiti. Brez priročne zbirke takih predpisov je tudi nadzorstvo nad tekočim poslovanjem zavarovalne ustanove nemogoče, kar večkrat pomeni nepopravljivo škodo za zavarovane osebe. Naša socialnopolitična zaščita delovnega človeka je bila večkrat nezadostna. Zbirka zakonov, novel, uredb, naredb in pravilnikov s praktičnimi tabelami in preglednim stvarnim kazalom o delavsko-nameščenskem zavarovanju izide v jeseni na približno 350 straneh velike osminke. Zbirko je uredil ravnatelj OUZD dr. J. Bohinjec. Interesente na to zbirko opozarjamo, da . si knjigo v prednaročilu zagotove, ker bo knjiga izšla v omenjenem številu izvodov. V zbirki je v pregledni obliki zbrano'vse, kar je za zavarovance, delodajalce, urade in oblasti, strokovne organizacije, odvet-:nike, bolnice, zdravnike itd. važno. m Imenovanje dveh novih mestnih svetnikov. Za člana mariborskega mestnega sveta sta imenovana odvetnik dr. Andrej Veble in Mirko Geratič. m Tiskovni ataše bolgarskega poslaništva v Beogradu g. Mihael Georgiev se je mudil s svojo rodbino tudi v Mariboru. Odlični bolgarski gost si je v spremstvu prof. Šedivyja ogledal naše zanimivosti ter obiskal več predstavnikov 'tuk. javnega življenja. m Iz prometne službe. Po službeni potrebi so premeščeni inž. Viktor Černe iz Niša v Maribor, Remer Robert, žel. pomožni poslovodja, iz Sarajeva v Maribor, na prošnjo pa oficial Plemenitaš Franc iz Niša v Maribor. m Mestna občina mariborska bo sprejela na svoje stroške 40 otrok revnih staršev iz IV. mestnega okraja (koroško predmestje v nujnih slučajih tudi iz I. skih sester v Samostanski ulici. Sprejemali se bodo le otroci od 4. do 6. leta. — Revni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se zglasijo ob uradnih urah v socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva ,Rotovški trg’9 do 1. septembra t.l. m Iz trgovskega registra. Tvrdka »Mirim«, ■ tvomiea čokolade, kakaa in bonbonov v Mariboru, je vpisala v trgovski register ustanovitev podružnice v Zagrebu. Vpisana, je.t udi trgovska agentura s tekstilnimi potrebščinami »Teks—zas« g. Ferda Pihlerja v Mariboru. m. Poročiti so se v Mariboru: Ratej Maks, dimnikarski pomočnik, in Zorman Jožefa, bivša tkalka; Jagodič Vincenc, pekovski pomočnik, in Lašič Viktorija, tovarniška barvarka; Breznik Avgust, mehanik, in Drozg Marija, posestniška hči; Domajnko Karel, mornariški poročnik, Šibenik, in Kreft Lea, hči upravitelja pošte; Polak Stanislav, .trgovski nameščenec, in Reiter Ana, manipulantka; Ar-nejčič Franc, brivski pomočnik, in Klemenčič Amalija, šivilja; Ploj Ivan, trgovski pomočnik, in Volmajer Romana, kmetska hef; Žunec Oton, šolski upravitelj, in Šauperl Pavla, učiteljica; Matkovič Jožef, zasebni uradnik, in Petauer Jožefa, učiteljica;- Bervar Ivan, obratovodja v železarni, in - Lisac Danica,' učiteljica na Muti; Cingler Rajko, ključavničar, in Forstnerič Justina, tkalka. m Nezgode in nesreče. S slive je padla sin si zlomila nogo 50-letna najemnica Marija Sitarjeva iz Oplotnice. — Ključnico si je zlomil pri padcu s kolesa 29-leini viničar Engelbert Savec s Sladkega vrha v- Veliki. — Na Teznu pa je padel s-slive in si poškodoval roko v ramenih 141etni sin tkalke Vladimir Postružnik. m Na meji so naše oblasti včeraj zopet prijele 12 mlajših moških iz savske banovine, ki so hoteli prekoračiti mejo pri Št liju in si v Nemčiji poiskati delo. Nasedli so namreč nekemu brezvestnemu agentu. m Napad v Vetrinjski uBci. Neznani moški je v Vetrinjski ulici napadel trgovskega pomočnika Ivana Tomažiča in ga z nožem zabodel pod levo pazduho. m Kdo le utopljenka? Pri Sv. Ožbaltu je Drava naplavila truplo neznane ženske, stare okoli 30; let. Truplo je ležalo že več dni v vodi, ker je že razpadalo. Njena identiteta še ni ugotovljena. Na mariborski periferiji »Nič ne pomagajo lepo mesto, urejene ulice in vzorni nasadi, če je periferija nezdrava«. Tako mi je te dni govoril neki moj znanec, ki je prišel preko meje na Mariborski teden. Ob tem značilnem stavku sem se zamislil in mu dal prav. Se več,,skupno sva odšla na mariborsko periferijo-, ki jo,je moj prijatelj dan preje pregledal. Vzrok nezdrave periferije je gotovo nagla industrijalizačija Maribora. Stroj zahteva močnega, zdravega in hitrega delavca, vse drugo mora samo po sebi odpasti. In kam? Na breme občine? Te se bednikov branijo,, kakor le morejo. Zato se naselijo v mariborski okolici, ker še vedno upajo, da bodo prišli nazaj v mesto, nazaj v tovarno po košček kruiha. V upanju potekajo meseci in leta ter rase revščina. Priznati moramo, da je zadnja leta v tem. pogledu že mnogo bolje, zlasti, odkar so zgorele,sramotne barake, vendar pa je še toliko gnilobe na periferiji, da se moramo ob njej zamisliti. Vsi krogi, ki jim je naloga socialno delovanje, morajo upreti svoj pogled v prvi vrsti v našo periferijo in ji pomagati. Nezdrava periferija, nezdrava tudi jedro! Od k berači, ki nadlegujejo meščane, od K bolniki, ki polnijo bolnišnice in ® v kaznilnici? Mesto jih je zavrglo » riferija jih je sprejela ter napravila i ^ štenih ljudi izmečke človeške se jih vsak izogiba. Koga naj tega ^ mo? Nje same? Prav gotovo m®5 -življenje v njem.. Kriv je prenagel ^ po življenja, ki' se otepa vsega, kar ? • ko vztrajno, kakor ono samo. •/ Beračev ne bomo odpravili z no, ki je za marsikaterega sratn ^ brezposelne tudi, ne bomo potoNP;SI| ranjem in dobrim nasvetom, češ, na)* do delat. Tolikokrat zatrjujemo, da ■■ delavcem ni treba na sezonsko ^ tujino, ker je doma za. vse dosti del. kruha. Naj to pokaže tudi praksa-pokažejo tisti, ki to trde, tudi z deja®^ na mah bo omiljena brezposelnost odpravljeno -beračenje. Periferija Pa postala ponos mesta, kamor se boQ° ščani po trudapolnem delu radi vje, da si odpočijejo živce in okrepe M. K * Ant. Rud. Legatov Enoletni. ^ tečaj s pravico javnosti, Maribor, vanje dnevno od iQ.*-12. tudi ob v, šolski pisarni, Vrazova ulica 4. dijaški internat. -Šolski program iD jasnilo brezplačno. Začetek 9. sept'-y * TRST vabi! Trodnevni izlet js Maribor z luksuznim avtokarom od jt 8. septembra za le 250 din. Prijaj takoj! Jo Nočna lekarniška služba (od-1'9' vključno 25. t. m.) Lekarna pri |, tonu, Frankopanova ul: 18, tel. 2* , lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksa1*® va 1, tel. 21-79. . :> . Kino * Esplanade kino. Do vključno film »Nagrada ljubezni«. Rolf Richard Romanovsky, Ellen Schv/aBe * Grajski kino. Od danes dalje ^. Pasteur, »Rešitelj človeštva«, Pre^L-velefilm s Paulom Munijem v glavfl' gi. Pride »Podmornica D-l«. .. * Union kino. Danes zadnji dan v preriji«, velenabeti senzacionalni s Ken-Maynardom v glavni vlogi^^/ Radio Torek, 22. avgusta . ^ Ljubljana: 12. Koncert mandolin Ialajk (plošče); 13,20 Opoldanski RO; 19.30 Deset minut zabave; 19.40 Zž # vina jugoslovanske aviacije; 20 Pre^m‘’ Ženeve: Proslava 75-letnice itsiaK^mi-Rdečega križa (21.25 Pisatelj Georg®5 hamel govori o konvenciji RK, 21-^ isS£)i cert orkestra z radijske postaje 22.15 Koncert' RO. — Beograd: 19-0? mT cert Šramel kvarteta* 20. Klavirsb ^ cert. — Sofija: 19.15 Ljudska glas^; 3), Praga: 23. Iz Čeških oper. — VarSa''"'^-Puccinijeva opera ..Tosca"'; 18. Balts* po smi. — Milan: 21. Gotovčeva opera z onega sveta". — Leipzig: 21. Frenps^#-foničnega koncerta iz Solzburga-. ■"A ' don National: 20. Simfonični konc.ej>-Bratisla: 22,15 Pol ure sodobne £ — Dunaj: 15.40 Japonska glasba. Letina v Slovenskih goricah mestnega okraja) v šol- Letošnja letina je v primeri s prejšnjimi zelo slaba. Žitni pridelek je bil v nižinskih legah vkljub suši mnogo boljši nego v hribovskih. Pridelek je v splošnem manjši od lanskega za 20 do 30%. Sena je bilo srednje, v primeru z lanskim nekoliko manj. V nižjih in dolinskih predelih so prizadejale občutno škodo poplave, ki so oblatile trave. Najhuje so prizadete zaradi dolgo trajajoče suše zgodnje jesenske kulture. Rast pridelkov je ponekod popolnoma zaostala. Krompir se je razvil do debeline orehov, sedanje deževje mu pa ne more več pomagati, ker že zori. Podobno je s koruzo, ker jo je suša dobila ravno v razcvitanju, se sedaj ne bo več razvila, kakbr bi se morala. Enako-je-s fižolom: Edino upanje našega kme Radio pritožbe ^ Po Mariboru hreščijo iz dneva v ^ oddaje različnih radijskih postaj* K\0i vsem pa oddajni programi treb P° a’ katerih ena ni daleč od Maribor,!, Ljubljane, vendar pa je v inoze^e-Lastniki teh radio-aparatov že ^ 1 ^ zgodaj okoli 6 ure odprejo pa stekaj, ^ii ter navijajo aparate. Nekateri i^ postavijo aparate celo na okna, da J? močnejšim glasom kričijo na ulice’ & čne govore. Potrebno bi bilo, da lastva pozanimala za hreščeče W oddaje in uvedla strogo kontrol0. ta so še proso, ajda, pesa, repa ^es*'11 nje, ki pa nikakor ne morejo na« jt;-manjkajočih pridelkov. Najbuje tili letošnjo slabo letino živinoreje rim bo primanjkovala suha je redka in je ponekod niti ne :1’ Obeta pa sadje. Obrodile so n slive, le jabolk je manj. Sadi« nobene cene. Hruške prodajajo P ^0 4 aii»» pri' i ga Čas. K1- ki tudi do 50 komadov za 1 slive. S takimi cenami ni v merih niti plačana zamuda za ^dje^3' kmet zapravi s prodajo. & že, prav posebno pa samorod . venjegoričan bo zopet pridela _ poS|e' ha in več pijače, kar bo i«®* . jjirart) dice stradanje, pijančevanje najdražjih življenjskih moči. loort Uspeh mariborskega tenisa v Celju ksk Maribor *t — ----------- -----—- je v III. kUC £?stovala v Celju teniška dru AtletilTm? Iar,lbora ter Je tekmovala z » niti v. okviru državnega prvenstva ribS? najt>oljšega kluba v državi. Ma-f5** V,seh večanjih prepričevalno ttari^T I 0 P°n°vno utrdili sloves ^morskega tenisa. Posamezni rezultati: ftfcfZ?rRakusch 6:0' 6 -‘O, Tončič- 1-5 ll : ’ 6:3> Muli—Fabian 6:0, Mal; . pila.pm~Krel] 6;3» 6:0, Tončič-• Fabian-Rakusch II. 6:1, 9:11,6:1. ici-an« Pr^eus^enem sporedu so bile od-m L«* i ekshibicijske igre, ki so se cev a»? ® z gagami mariborskih igral- 6-3 e n ezj? je premagal Skoberneta6:1, doi.hi,? ’ končič Toplaka 6:0, 6:0, v celi-,. Pa sta Albaneže in Škapin porazila Jskl Par Skoberne—Toplak 6:3. 6:1. KOLU DRŽAVNEGA PRVENSTVA PREMAGAL ATLETIK SK S 5:0 ISSK Maribor se, bo v naslednjem kolu drž. prvenstva srečal z varaždinsko Slavijo. DANES NADALJEVANJE TENIŠKEGA PRVENSTVA SLOVENIJE Preteklo nedeljo se radi deževnega vremena niso odigrale finalne igre v doublu gospodov in mešanem doublu za prvenstvo Slovenije v tenisu. Turnir se bo nadaljeval danes popoldne ob 16. V igri gospodo v dvoje sta prišla v finale para MaH-Tončič ter O. Blanke-Hitzel, v mešanem doublu pa ga. Babič-Tončič ter gdč. Lir-zer-Hilzel. Tudi dančs popoldne se obeta zanimiv teniški šport. Mednarodni šport v Mariboru TRIJE NOVI mariborski rekordi po dosm° v.čeraj VISOK PORAZ V NOGOMETU Do j_i — v»jjiauM.voiii miiu včeraj mprtn... ? - asu zopet imeli' v Mariboru je „„rf° n,L športni spored. Graški GAK i atrr,ui°va . Pr°ti mariborskemu Rapidu pid m nogometnim moštvom. Ra- atleisV; v °hch konkurencah podlegel, v ter tv! doseženi odlični rezultati eden si ■ Jeni trije novi mariborski in Qen štajerski rekord. Atlet I ATLETIKI 42 : 36 ZA GAK iu na""1 dvoboj je nudil jako zanimiva PtinpJ i srečanja, ostra konkurenca je rezUltete v vseb disciplinah prav dobre t-Vogler (GAK) 11.3, 2. dr. Muss-%1R) U.1, 3. Les (R) 11.5. 24^..®: 1- Ksandl (R) 24,3, 2. BadI (R) je tefcel jJj-j!]?®1' 25. Izven konkurence (Ga!, *?• L Schafer (GAK)2.00, 2. Roth ^ 2-09,3. Klampfer (R) 2.3.6. rik?*. ?n: 1. Schmiderer (R) 9.16 (nov ma-rekord) 2. Roth (GAK) 9.17.2, 3. palici: 1. Oroszy (R) 3.41, 2. Kram! (GAK) 3.30, 3. Radič (R) 3.20. Švedska štafeta: 1. Rapid 2.065, (nov mariborski rekord), 2. GAK 2.07.5, 3. Rapid II 2.12.4. Doseženi uspeh Rapidovih atletov proti močni ekipi gostov je nad vse časten. GAK—RAPID 5:2 (1:2) Atletskemu sporedu je sledila nogometna tekma, ki je od začetka obetala po poteku zmago domačemu moštvu. Do odmora je Rapid dovolj nevarno napadal ter imel pri odprti igri celo mestoma rahlo premoč, ki je pa napad predvsem radi odličnega vratarja v nasprotnih vratih ni mogel dovolj izkoristiti, dosegel je pa celo serijo kotov. Moštvi sta šli v odmor z rezultatom 1:2 za domače moštvo. Po odmoru je vedno bolj prišla do izraza večja kondicija gostov, Rapidova krilska vrsta razen Fučkarja je močno popustila, kar je imelo za posledico, da so gosti prešli v premoč ter si iz jako koristnih prodorov izvojevali zmago v razmerju 5 :2. Tekma je bila ostra, toda jako fair. Strelca za Rapid sta bila Kreiner in Kolar. Tekmo je sodil ss. g. Kopič. Slovenski atleti so zopet Čeprav se je morala boriti slovenska atletska reprezentanca, v kateri je bilo tudi lepo število Mariborčanov, v troboju mest v Zagrebu pod jako težkimi okoliščinami, ker niso sedolovali mnogi najboljši, nam je vendar pripravila prijetno presenečenje. Drugi dan troboja se je močno približala Zagrebu, brez Pleterškove nezgode bi bila prišla že drugi dan v vodstvo. Poleg lega nista nastopila v finalu na 100 m Mariborčana dr. Musnik in BadI, ki sta odpotovala na svojo klubsko prireditev; vendarle pa je Ljubljana z dvema točkama naskoka osvojila prvo mesto pred Zagrebom in Beogradom. Rezultati finalnih tekmovanj so: Rezultati drugega dneva: 110 m zapreke finale: 1. Ehrlich (Z) 15.8, 2. Jovič (B) 16.5, 3. Jurkovič (Z) 16,7, 4. Lončarič. (L), 5. Mikič (B), 6. Pleteršek (L). Met krogle: 1. Kovačevič 14.27, 2. Novakovič 13.65, 3. Obradovič (vsi Z) 13.01', 4. Hlade (L) 12.85, 5. Klinar (L) 11.86, 6. Spahič (B) 11.79. Skok v višino: 1. Martini (L) 180, 2. 2. in 3. Lazarevič (B) in Žgur (L) 175, 4. in 5. Bratovž (L) in Abramovič (Z) 175, 6. Mikič (B) 175. 200 m finale: 1. Stevanovič (B) 23.4, 2 Klinar (L) 23.5, 3. Skušek (L) 23.5, 4. Kling (B), 5. Dremil (Z), 6. Bedek (Z). 400 m finale: 1. Kaiser (Z) 51.6, 2. Klali ar (L) 51.7, 3. Markovič (B) 51.7, 4. Poljšak (L), 5. Skušek (L), 6. Kling (B). Troskok: 1. Lazarevič (B) 13.61, 2. Le-nert (B) 13,57, 3. Smolej (L) 13.08, 4. Zorko (L) 12.99, 5. Gal (Z) 12.95, 6. Bergman (Z) 12.81. 1500 m: 1. Goršek (L) 4:04.2, 2. Košir (L) 4 :04.4, 3. Kotnik (Z) 4 :05.6, 4. Flass (Z), 5. Schmiederer (L), 6. Hornik (Z). Met diska: 1. Kovačevič 40.92, 2. Ma-nojlovič 40.40, 3. .Marjan (vsi Z) 39.55, 1. Kosec 38.73, 5. Jeglič 37.04. 6. Lužnik (vsi L) 36.10. Balkanska štafeta: 1. Ljubljana (Nabernik, Gaberšek, Račič, Musnik 3:28.4, 2. Beograd (Cošič, Markovič, Radonič, Stevanovič) 3:33.2, 3. Zagreb (Gvardijan, Takač, Tauber, Dremil) 3:35.4. Med Mairiborčani sta drugi dan v predtekmovanjih zasedla na 100 m dr. Musnik Plavači za našo udeležbo na olimpiadi je Olimpijski odbor v Mariboru St ^delovanjem Mariborskega plavalne-a izvedel na Mariborskem otoku kfcfat Plavalno prireditev, Vreme tudi tfeci ,Dl hilo naklonjeno, vendar je bil Veden CCa' 666 zadovoljnimi gledalci iz-ka - celotni plavalni spored. Plaval-tart,, 'Pa ni bila tokrat kompletno na hžauj -so nekateri plavači bili _ za- v°ljivi ajcč hladen zrak in vodo zadeliUp^k^izacija poki vodstvom pred .: . Turki so Veljnilj R Goljene in ker je njihov po-Jaii jj, zijal, so ga tudi oni postie-^ hia;Q atlezu niso prizadejali hudega. >° u 9rei so živeli v prepričanju, da Sil nad - na oknu brhko dekle, pa je !!relfrižai Pravcati korenjak in jim Saj i:mrac.une- Krotil jih je s pištolo, fchiil, v ni b>lo do boja. Nihče se ni „na'> in neznanem kraju si niso preden »! Oljenj „ , kai naj narede, •"ii ry, _ uciudncm m«ju si niso %LVet°vaHgai!l'- pr&den so se pf tehko Uj 64 hE^le IzT^3 sredi Pesjanov, oči so jim bi!1 ^ivečip’ x ^akor da irnaj0 pred se' ‘ ifl u. CUHrt ctro In mI -ucTii »j - —* —, s0 bUl že , Vaščanov. Pedali T^ jl so debelo zijali, ko so 9&ilo .a Sredi nesmiinv nfii so iim 'lo biar nh"^jdo sveta. Janezu pa 'zvežite jih! °Van^e' ’ezno je zavi ni zavpil: Tega ukaza jim ni bilo težko izpolniti. Janez se je oddahnil. Pogledal je okoli sebe in se šele zdaj prav zavedel, v kakšno nevarnost je bil poskočil. »Ali naj jih pobijemo?« je vprašal nekdo od samega veselja, da lahko ogleduje Turke in kaže nad njimi svojo moč brez nevarnosti, da bi mu turška sablja oddrobila glavo. »Nič hudega nam niso naredili!« se je odrezal Janez. »Kaj ni nikjer nobenega hleva, da jih zapremo?« Našli so tak hlev, jih nagnali noter in počakali jutra. Med vsem tem hrupom se je spravila vsa vas na noge. Od ust do ust je šlo začudenje, da je Janez prav za prav čisto sam ujel toliko mož. Vsi so pasli oči na njem in se sukali okoli njega, najbolj goreče so ga pogledovale žene in dekleta. Micka se ga je pa pred vsemi ves čas tiščala kakor da mu je že zakonska družica in mu je večkrat šepnila: »Ti ne veš, koliko strahu sčm prestala zate.« Fantje bi v drugačnih prilikah imeli tako prijaznost za hudo izzivanje in bi pokli cali Janeza na korajžo. Zdaj so pa nekako zamižali, nič se niso menili za to, da jim je vzel Micko, skoraj najlepše dekle vse vasi. On jih pa ni spraševal, kje in kako so stražili, da se je moral sam spraviti nad Turke. Mioka je zaverovano gledala Janeza in se ga držala pri vsakem koraku. Ko so Turke spravili v hlev, je šele prav začutila, da za ljubega ni več nevarnosti in si je tudi sama želela ogledati čudne može. Pa so bili ljudje kakor vsi drugi, le razumeti se niso mogli z njimi. Poveljnik je nekam zaljubljeno metal oči po njej, bil je prav tisti, ki se ji je na polju približal. Ona se je izogibala spogledovanja. Nekdo drugi je pa skušal tolči malo slovensko, prosil je vode in ko so njega in ostale krščansko napojili, se mu je še bolj raz- vezal jezik. Najprvo je povedal, da se jih ni treba bati. Saj niso več sultanovi vojščaki, ušli so mu, ker so se naveličali jesti dan za dnem iz enega samega lonca. Prej so mu zvesto sledili na vseh pohodih, obljubljal jim je nebesa na zemlji, pa je le zmeraj slabše pod njim. Vse podanike sultanove čaka lakota. »Zlata ste nakradli in dosti dežel izropali, pa se vam še slabo godi,« je modroval Janez. »Kako to?« »Vse gre samo za sultana in za tiste vezirje in bogataše, ki so z njim.« Janez je ukazal, da so jih pogostili kakor brate. Naj vidijo, da pri nas kljub trdnem življenju le še ni tako hudo kakor na Turškem. Naj spoznajo, da človeško ravnamo z ljudmi, ki so res še malo ljudje. Kajti o ujetnikih je šel glas, da se po deželi niso roparsko zadržali. Na skrivaj so se klatili sem in tja, glave pa niso nikomur vzeli, samo najedli so se na tuj račun, ker pač niso upali k ljudem v bojazni za svoje butice. (Konec prihodnjič!) Veličasten tabor kmetske mladine Včerajšnjega kmetsko-mladinskega tabora v Bohinju se je udeležilo 6000 ljudi Bohinj, 22. avgusta. K letošnjim veličastnim kmetsko-mladin-skim praznikom, ki so jih širom Slovenije priredila Društva kmetskih fantov in deklet, se je včerajšnjo nedeljo pridružil še mogočen kmetski praznik v Bohinju. Po udeležbi, organizaciji in navdušenju je bil bohinjski praznik brez dvoma višek letošnjih prireditev. V Bohinju se je zbral cvet slovenske kmetske mladine, ki v svoji močni organizaciji potom kulturnega in prosvetnega dela ustvarja novo vaško in ljudsko skupnost, ki bo premostila vso neslogo in razcepljenost na slovenskem podeželju. Včeraj se je Bohinj nad vse svečano odel v zelenje in zastave; vsepovsod je vladalo izredno praznično razpoloženje. Iz vasi in naselij, ki so raztresena po Bohinjskem kotu, so že tekom dopoldneva prihajale dolge množice kmetskega ljudstva v Staro Fužino in k Sv. Janezu, kjer je bila koncentrirana glavna prireditev. Izredno živahni in polni radovednosti pa so bili tudi številni letoviščarji ,ki jih je kmetski mladinski praznik nekoliko potegnil iz enoličnega življenja. Bohinjci so bili sproščeni, veseli, korajžni in nenavadno ponosni, da morejo na svoj praznik pokazati vsemu svetu ne le prirodne krasote, ampak tudi svoje slovensko srce, svoje navdušenje in svojo močno kmetsko zavest. Ob prihodu jutranjih vlakov je bilo nenavadno živahno na bohinjskem kolodvoru, kjer je zastopstvo bohinjskega Dr. kmetskih , fantov in deklet na čelu s predsednikom g. Tonetom Sodjo sprejemalo in pozdravljalo številne goste in kmetsko mladino, ki je prihitela iz vse Slovenije, da v Bohinju manifestira za ideale svojega gibanja, za pravico kmetskega stanu, za Slovenijo in svojo narodno državo Jugoslavijo. Posebno veličasten je bil sprejem de-Iegucije češke kmetske mladine, ki je pod vodstvom predsednika g. Karla Herata prispela iz Daruvara. V pestri povorki so nato delegacije krenile v Bohipj, nakar so si gostje in udeleženci mladinskega taboru ogledali lepote Bohinjskega kota, ki ga je ta dan naravnost preplavila zavedna kmetska mladina, vsa navdušena, da more v najkrasnejšem kotičku slovenske zemlje na tako spontan način dati izraza svoji veliki ideji, ki je v Sloveniji prodrla že v zadnjo vasico, ogrela na tisoče in tisoče mladih kmetskih src ter jih povezala v novo slovensko vašno in narodno skupnost. sploh omogočili veličasten praznik. V izklesanem govoru je nato predsednik razvil poglavitne točke programa kmetsko-mladinskega gibanja, naglašujoč, da zavedna kmetska mladina danes naduljujc delo svojih slavnih prednikov-puntarjev, toda ne s kosami in vilami, nego s pametjo, z izobrazbo in vzgojo. Najprej je treba kmetske- ga človeka dvigniti, da bo vseP°*s0JjJ|i nosno branil samega sebe, da ne bo ^ klonil ampak vsako minuto pogi**1111® na braniku domovine, države in kme t, stanu. Na podeželju vstaja danes nov ' ski rod, ki mu je dovolj preklarij i|> 1 in ki bo z organizacijo narodne JB ^ skupnosti enkrat za vselej presekal s ^ Ijivo preteklostjo ter bo močno P°*IS ^ stran vsakogar, ki sc kot /dražb«* neodgovorno igračka z narodovo -Govor predsednika Kronovška je m® . često prekinjala ter ga naposled nagfa s silnim aplavzom. Tekma koscev in revija narodnih Po zborovanju, ki ga je zaključil predsednik g. Sodja, so se množice zgrnile okoli tekmovališča. Tu je pričela koj nato lepa tekma koscev, v kateri se je 19 zastavnih bohinjskih fantov-koscev kosalo v košnji. Tekma je nudila prelep pogled ter je silno navdušila stotere in stotere letoviščarje, ki so kaj takega videli prvič v življenju. Po tekmi je bila na prireditvenem prostoru revija narodnih noš ter plesni nastopi češke delegacije in gorenjskih parov. Nastop je nmožica gledala z velikim zanimanjem, narodni plesi so užgali tako, da so gledalci z bučnim aplavzom uagrajali češko d« , cijo in gorenjske pare. ki so vrteli v P® p narodni noši svoje narodne plese, „odmevalo od gora“. M Polagoma je Bohinj tonil v mrak, 1® 'a vi gorskih velikanov so še žareli v tj tisočglave množice pa so se jele raZIM na svoje domove, kjer bo ta boni11^, kmetski praznik večno gorel kot PiaC® , vednosti kmetskega ljudstva, ki je P0" ^ vključeno v taboru mladega kmetskega J banja. Pohod mlade generacije Idilična Stara Fužina je bila popoldne zbirališče ogromnih množic kmetskega ljudstva in predvsem mladine. Kakor da je pravi gorenjski semanji dan: peča ob peči, pod njimi dvoje zvestih oči slovenskega kmetskega dekleta in rdeč nagelj z rožmarinom, postavni fantje v pestrih narodnih nošah, zeleni prapori s štiriperesnimi deteljicami, jugoslovanske in slovenske trobojnice, tisoči navdušene mladine. Pod vodstvom domačega predsednika g. Sodje in tajnika g. Viktorja Stareta se je razgibana in pestra množica uredila v prelepo in strumno povorko, ki je iz Stare Fužine krenila čez most mimo Sv. Janeza v Polje, na prireditveni prostor, kjer je bilo veliko mladinsko zborovanje in tekma koscev. Take povorke Bohinj še ni videl, ne doživel. Strumna, disciplinirana, korajžna je korakala kmetska mladina, zavedajoč sc velike odgovornosti, ki jo nosi na svojih ramah, in časov, v kakršnih živimo. V povorki so šli na čelu zastavni bohinjski konjeniki z zelenimi prapori, nato prapor Zveze kmetskih fantov in deklet s predsedstvom in najvišjimi funkcionarji mladinskega gibanja, za njimi je bila uvrščena če- ška delegacija fantov in deklet v barvitih čeških narodnih nošah. Impozanten pa je bil pogled na vrsto 'gorenjskih narodnih noš, med njimi slovenski harmonikarji, nato strumne vrste koscev, grabljic, malih koscev in grabljic, okrašenih kolesarjev, nato bataljoni organizirane kmetske mladine s posameznimi voditelji, in nepregledna vrsta kmetskega ljudstva. Med njimi in nad njimi pa celo morje državnih in slovenskih tro-bojk ter zelenih praporov. Za vso io množico, ki jo brez pretiranju lahko cenimo na 4000, je šla dolga Vrsta okrašenih kmetskih voz, ki so predstavljali v skupinah prizore iz kmetskega življenja. Na mostu pri Sv. Janezu pa so se povorki priključili vsi bohinjski letoviščarji, ki so ob glavni cesti navdušeno pozdravljali in mahali kmetski mladini. Več kilometrov dolga povorka se je nato pomikala proti Poljam na prireditveni prostor. Spotoma so se nenehno ponavljale navdušene manifestacije, posebno navdušenega pozdravljanja pa so bili deležni češki kmetski fantje in dekleta. Tu je ob navdušenju iz premnogega očesa zdrsnila tudi solza bolečine in radosti. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša . nih*’*'- oglase ie din 8.— Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din i.— po besedi. V znesek za te oglase je din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni da enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, ozir®11*M1 vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11-409. pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Bazno LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana, Zidovska ul. 6. 7710—1 Manifestacijsko zborovanje V vzornem redu je prikorakala povorka na prireditveni prostor, kjer so posamezne skupine zasedle odrejena mest« okoli velike govorniške tribune; na njej in okoli nje so sc razporedile desetine zastavonoš. Ves prireditveni prostor pa so preplavile množice ljudstva. Na tabor z mladinskim zborovanjem se je zbralo najmanj 6000 ljudi. Takega tabora v Bohinju še ni bilo, bil pa je to tabor mlade generacije, ki se preko vseh ovir koplje na dan, na sonce ter dviga iz slovenskih kmetskih duš in src doslej skrita bogastva in plemenita čustva. Iz kmetskega človeka, ki je bil .tolikokrat ponižan, rase nov človek, samozavesten, ponosen, pogumen in vedno čuječ v borbi za slovensko zemljo, slovenski narod in našo narodno državo. Veličastno zborovanje s 6000 udeleženci je z lepim pozdravnim nagovorom otvoril predsednik g. Tone Sodja, ki je imenoma pozdravil predsednika kractsko-mladinske-ga gibanja g. Ivana Kronovška in tajnika g. Ivana Nemca, predsednika češke delegacije g. Karla Herota, zastopnika organizirane kmetske mladine iz Slov. goric g. Vladimirja Krefta, zastopnika ,,Kmetske Prosvete1* g. dr. Viktorja Mačka, zastopnika jeseniškega delavstva, ki se je v velikem številu udeležilo kmetskega praznika, g. Edvarda Glorgionija, številne predsednike Društev kmetskih fantov in deklet, raznih drugih organizacij, mnoge goste in zbrano mladino, zastopnika ,,Večernika“ urednika g. Franceta Gerželja in zastopnike drugega časopisja. Posebno iskren pozdrav pa je veljal zbrani in navdušeni kmetski mladini in kmetskemu ljudstvu. Ob igranju državne himne se je nato dvignila drž. trobojnica na visok mlaj. Kot prva je nato spregovorila v občutenih besedah gdč. Angela Čuden, ki je v Imenu organiziranih kmetskih deklet naglasila veliko vlogo, ki je danes padla na rame kmetski ženi, ki ne more več biti samo sužnja na polju in v domači hiši, ampak mora v krepko strnjenih vrstah stati na straži narodne in državne svobode. Danes sc morajo zbrati v močno falango vsa slovenska dekleta, vseh naziranj, ter v slo- gi biti na straži za našo zemljo, za našo svobodno besedo. V svojih srcih morajo nositi seme slovanske enotnosti in skupnosti. Burno pozdravljen je potem govoril predsednik češke delegacije g. Karel Herot, poudarjajoč, da ima vsak narod pravico do svobodnega življenja pod soncem. V izredno temperamentnih izvajanjih je poudaril veliko in odgovorno mesto, ki ga v vseh slovanskih narodih zavzema vprav kmetski človek, kot hranilec vsega človeštva in kot čuvar najboljših osobin vsakega naroda. Njegov govor je pinožica često prekinjala z navdušenjem in klici. Pozdrav s severne meje je prinesel Bohinjcem g. Vladimir Kreft iz Sv. Jurija ob Ščavnici. V kmetskem taboru je danes vsa slovenska in jugoslovanska severna meja: Tu stoji močna, zavedna in neomahljiva kmetska mladina, ki tanko posluša, vsa zasidrana v zemlji, v goricah, pozorna in vedno čuječa. Usoda celote ji je prva in najvišja zapoved, zato s tolikom ognjem in živo vero oznanja od hiše do hiše, od srca do srca evangelij skupnosti, strnjenosti in močne povezanosti vseh slojev naroda. „Le vkup, le vkup, uboga gmajna ..to jc klic, s katerim kmetska mladina na severnem obodu Slovenije kuje nove čase in nove razmere. Za akademsko mladino je govoril g. Ivan Bratko, naglašujoč, da rase danes slovenskemu narodu taka akademska mladina, ki je ni sram ne kmetskega ne delavskega po-kolenja in ki bo vedno roko v roki z narodom požrtvovalno bila boj za lepšo bodočnost slovenskega naroda. V imenu jeseniškega delavstva je spregovoril g. Edvard Giorgioni, poudarjajoč, da je vsak kmetski praznik tudi praznik delavcev, v katerem se izraža potreba po skupnem sodelovanju in nastopu v obrambi pravic. Poln navdušenja in ognju je bil govor tajnika Zveze g. Ivana Nemca, ki je označil bohinjski kmetski praznik kot manifestacijo zemlji, kruhu, trdemu kmetske-mp delu in kmetskemu ponosu. Zaključni govor predsednika Zveze g. Ivana Kronovška je uvodoma veljal kot zahvala za vse, ki so z žrtvami in delom POSOJILO 5000 DIN iščem na vknjižbo, vrnitev po dogovoru. Izve se v upravi tega lista. 7851—1 Posest POSESTVO 9% orala, na prodaj v Sv. Marjeti ob Pesnici. Vprašati: Meljski lirib 5. 7848—2 HIŠA se radi selitve proda. Koseskega 47. 7864—4 Kupim Kupim dobrega mladega PSA ČUVAJA Vprašati Karo, Gosposka ul. 7849—3 Prodam Lepa kompletna JEDILNICA takoj poceni na Prodaj. Ka-spar, Cankarjeva 14/1.. med 11. in 17. uro. 7753-4 Prodajani lepe BRESKVE po din 3.— in din 4.— za kg. Ribniško selo 14. Krčevina. ________________ 7847—4 RAZLIČNO POHIŠTVO s pisalno mizo in steklenice Ina prodaj. Ruška c. 7-II, vrata 11. 7863—4 SADJE prima, obrano, iabolka in hruške din 2.—, breskve din 4,— prodaja Dolinšek v Kamnici ob državni cesti, km 3. 7867—4 Stanovanje STANOVANJE soba in kuhinja, se odda s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Vrecel-Rotova 17, Nova vas. ________7843—5 SOBA IN KUHINJA se odda takoj stranki brez otrok. Naslov v upravi. 7854—5 2 STANOVANJI z dvema in eno sobo s pritiklinami se takoj oddata. — Aleksandrova 45, Studenoi. 7860—5 Sobo odda VELIKA, PRAZNA SOBA se odda. Ruška c. 2-1, desno. J7852—7 ODDAM SOBO IN KUHINJO s 1. septembrom. Zupančičeva 16, SpesOvo selo. 7855—7 Lepo OPREMLJENA SOBA z eno ali dvema posteljama se išče v centru za takoj. Po nudbe na upravo »Večernika« pod »Z ali brez hrane«. 7856—7 SPREJMEM DVA GOSPODA na hrano in stanovanje. Aleksandrova 83, pri sr. Mandl. 7865—7 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda v dr. Verstovškovi ul. 23. Vprašati: Koroška cesta 18. 7866-7 Službo dobi KUHARICA starejša, zdrava, poštena, vajena dobro kuhati za 80 oseb, se išče. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo lista v Celiu pod »Internat«. 7835-9 lokal TRGOVSKI LOKA^o V' J meni za ta namen tudi ze po- za koniekcijo in inaniifaLju iščem na prometnem *vja Maribora. Eventualno. Pjhjj. Sprejme se MIZARSKI POMOČNIK Miklošičeva 2. Plohl. 7862—9 Službo išče POŠTENA KUHARICA vajena vseh hiših del. popolnoma zanesljiva, išče mesta. Ponudbe pod »Kuharica« na upravo. 7846—10 TRGOVSKA POMOČNICA pridna, poštena, vsakega dela zmožna išče službo, radi oddaje trgovine. Naslov v upravi.' 7858—10 Dopisi, M. P. Bolna! Je mogoče nar dni po zneie? Sporoči! Miia. 7861—12 Citajte„VeČeriiik‘‘ ko obstoječo trgovino. (3. nudbe pod »Do 3000 <>%,. koj« na upravo »Večer1" 7777-14 TRGOVSKI LOKAL ^ se odda s 1. septembron' v prometnem kraju. IzveInMl‘ upravi tega lista pod »L ]l ooomooomee0^ Svileno itikane(0 iz dobre šarmese svil® kombinefa maflee Im Maike Maine kombin**e spalne srajce kakor tud: # steznike, pasove z» cen* prinaša ob ugodnih C. BiidefieM G tu Maribor, Gosposke Najboljše kosouno apno Apnenice Rnt. Birolla, Kresfljjii pisarna: Rnt. Birolla, Ljubijo^ Dalmatinoua ulica 10 Sirite ..Večerni z znanjem stenoKi'aIli(>ji«i' nemščine, sc spreim® pr£fl’ Začetnico izključene. . s nost, starost nad 30 1 Prošnje s spričevali i® |i>,s nemudoma na upravo-jja* pod značko: »Zavaro^ ' Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopis^o9. ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 is uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. *