Telefon št. 74. Ponamna številka 10'h. Pa pošti pro|emai: M oe Io leto naprej 26 K — h pol leta » 13 > — > četrt > » 6 » 50 » ■eses > 2 » 20» V npravnlitvu prejemal: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » oetrt » » 6 _ — » MB800 1.70» SLOV Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno In inserat» sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice M. 9. Rokopisi se ne vr&e&jo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah Jt. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 225. V Ljubljani, v sredo, 30. septembra 1903. Letnik XXXI Vabilo na naročbo. S I. oktobrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: , Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „ Oetrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 b Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". Cesarjevo armadno povelje in kranjski deželni zbor. (Govor poslanca dr. Š u s t e r S i č a v kranjskem deželnem zboru dne 22. septembra.) Visoka zbornica! Razmerje naše državne polovice z Ogrsko je za nas, za dežele in kraljestva, ki so zastopana v državnem zboru, prava trnjeva pot vednih žrtev in vednih poniževanj, katera smo morali v žrelo vreči molohu, ki se imenuje mažarska državna ideja. In kakošno je bilo to razmerje, gosDoda moja? Plačevali smo skozi leta in leta 70% k skupnim bremenom avstro ogrske države, v zadnjem času plačujemo 65%, ampak pravice naše bo v nasprotnem razmerju z bremeni, katera moramo prenašati za skupne državne potrebe, v prvi vrsti za skupno armado. Gospoda moja, ako to upoštevamo, se moramo tembolj čuditi, da je tekom vseh teh let težišče monarhije bilo v Pešti in ne na Dunaju. Mažarski narod imel je pretežno vlogo v monarhiji in je odločeval tudi v zadevali naše vnanje politike in vse to pretežno na naše troške, na troške ljudstva tostranske državne polovice, katero je že itak samo po sebi prehudo obremenjeno. In gospoda moja, nek prigodek v zadnjem času je še prav posebno razsvetljil vso mizerijo tega razmerja med našo in ogrsko državno polovico. Kaj pa pomenja surtaksa na sladkor, ki se eksportira iz Avstrije na Ogrsko, nego velikanski vspeh ogrske vlade napram naši vladi zoper duh in predpise nagodbe? Mi naj tvorimo skupno carinsko celoto in vendar je pohlepnost Mažarov dosegla, da se je ustvarila surtaksa na Bladkor, torej carinska meja med Avstrijo in Ogrsko, tako, da smo dejansko že po carinski meji ločeni eden od drugega. In gospoda moja, ta vzgled iz zadnjega časa je tudi pokazal narodom avstrijskim, da je že demisijonirana ogrska vlada in notabene vlada, kakor je Khuenova, ki igra smešno vlogo nekakega pajaca med evropskimi kabineti (Živahna veselost na levi) imela več vpliva v merodajnih krogih, kakor naša vlada, ki takrat ni bila demisijonirana in že sedaj tretje leto vlada v tostranski državni polovici. Take so bile razmere, gospoda moja, na eni strani, in kaj smo pa videli na drugi strani? Ali so bili Ogri morda zadovoljni s tem vplivom, katerega so imeli nad skupno državo, ali bo bili zadovoljni s tem, da smo mi dobri Avstrijci če tudi ne z veseljem trpeli vsled svojih patrijotičnih čustev veliko večja bremena, kakor jih sploh moremo prenašati? Ne, gospoda moja, ampak videli smo, da Madjari, ki so, kakor je častiti gospod deželni glavar markantno povdarjal v svojem uvodnem govoru, tekom zadnjih de- setletij obogateli od naših žuljev, da ti od nas sutenirani Madjari niso bili zadovoljni, akoravno so imeli stokrat večje pravice, kakor mi, kakor si ljubljena metresa napram svojemu ljubljencu, dokler je v njenih verigah, prisvaja vse pravice. (Veselost.) — Z vsem tem še niso bili zadovoljni, temveč v zadnjem času so napravili veliki glavni naskok in hoteli so imeti še svojo madjarsko armado, da bi mogli dati svojim zahtevam napram naši državni polovici in kroni poseben povdarek, in kaj to pomenja, vemo iz zgodovine. Vsaj so že v najusodnejših trenutkih znali varovati neko rezervo in so tako izsilili od merodajnih krogih, kar so hoteli. In svojo armado so hoteli imeti še iz drugih ozirov, zaradi tega, gospoda moja, da bi zadušili zadnji vzdihljaj svobode ne-madjarskega življa onstran Litve. (Živahno pritrjevanje na levi.) Zato so hoteli imeti svojo armado, da bi na eni strani zamorili vse druge narodnosti onstran Litve, Slovane, Nemce, Rumune itd., na drugi strani pa zopet, da bi nas t mažarsko armado pestili in' kadar bi naša dobra volja nehala, iztisnili še zadnje krajcarje iz žepov ljudstva tostranske državne polovice v svojo korist in večjo svojo mažarsko veljavo. Gospoda moja, z veliko skrbjo smo dogodke onstran Litve opazovali, z veliko skrbjo, kajti videli smo tekom desetletij, da se je od merodajne strani napram preširno-sti in šovinizmu Mažarov vedno odnehavalo. To smo videli in krivdo pripisovali neodgovornim svetovalcem krone, katerih ne moremo spravljati pred sodbo parlamenta, neki kamerili, ki je vedno in vedno silila na to, Mažarom odnehavati, češ, tam so redne državne razmere, tam imamo dobro urejeno ustavo, dobro poslujoč konštitucijonelni aparat in tam imamo končno pri Mažarih velik zaklad patrijotizma, ki bo dinastiji vedno na razpolago, in vsled tega smo se bali, da sa bo zopet storil eden tistih usodepolnih korakov, ki bo še vedno vodili v škodo skupne monarhije in tostranske državne polovice. In tukaj, v tem usodnem momentu je presvetli cesar spregovoril v vojnem povelju dne 16. septembra t. 1. jasne, točne, naravnost odre šilne besede. Od te strani se je z vso odločnostjb povedalo mažarski preširnosti: Do tukaj in ne dalje več. (Živahno odobravanje na levi.) Te besede so nas razveselilo in so povod, da tudi deželni zbor cesarju vsikdar zveste voj -vodine Kranjske izreče svoje patrijotično veselje nad temi besedami prevzvišenega vladarja in to tembolj, ker v svojem armadnem povelju ni pozabil vseh svojih narodov in sprejel v povelje stavek, da on hoče, da se spoštuje vsaka narodna individualnost tudi v okviru armade. (Živahno odobravanje na levi.) Zato smo stavili svoj predlog in jaz mislim, da je, ker je ravno sedaj stvar aktu-elna, umestno, da se o njem nujno razpravlja, in jaz prosjm, da visoka zbornica nujnost sprejme. (Živahno odobravanje na levi.) Razmere na Ogrskem — Khuen (lemisljoniral. V včerajšnji seji ogrskega držav, zbora je pri otvoritvi seje zborniški predsednik A p p o n y i grajal vsklike poslancev An-drassija, Rakovszkyja in Kubinyija proti poslancu Barabasu. Radi tega so odpadli napovedani dvoboji. Poslanec B a r a b a s je preklical svoje besede »Mi ne zaupamo kraljevi besedi!« in je dejal, da je to izustil le pomotoma. Hotel je le reči, da to niso besede kralja, kar je Koerber povdarjal v avstrijskem drž. zboru kot mnenje vladarjevo in kar je v nasprotju b tem, kar je povedal Khuen kot ogrski min. predsednik. Nato je tudi poslanec K u b i n y i preklical svojo psovko napram Barabasu. Posl. B a k o n y je predlagal, naj zbornica proglasi odredbo vojnega ministra glede pridržanja tretjelet-nikov za nepostavno. Prihodnji govornik poslanec K r a s n a y, član ogrsko neodvisne stranke, je ostro napadal avstr, min. predsednika ter napovedoval boj za popolno gospodarsko (!) in politično ločitev od Avstrije. Poslanec E o t o v o s se je obračal proti nekaterim govornikom v avstrijski gosposki zbornici in napadal vladarja. Grof Julij Andrassv, eden najvplivnejših članov liberalne stranke, je iz javil v svojem govoru, da je armadno povelje v deželi vzbudilo največje pomisleke, izjava, katero je pa podala vlada v imenu krone v zbornici, pa nas je prepričala, da vladar ni nameraval razžaliti naroda. (Klici: Dejstva drugače govore!) Nato je predložil kot predlog znani sklep liberalne stranke o armadnem povelju. Opozicija je burno zahtevala, naj predsodnik d& ta predlog na dnevni red, predsednik je pa izjavil, da bo predlog prej tiskan in potem razdeljen. Khuen Hedervary je nato opravičeval svoje postopanje ter je izjavljal, da je branil koristi dežele. O Kčjrberjevem govoru je dejal, da je hotel pridobiti si tisto stališče, kakeršna bi tudi on napram željam, ki bi izšle iz Avstrije in bi B3 zadevale ob ogrske interese, zavzel. Tako se mora raz uuneti Korberjev govor. Ob teh besedah je nastal v zbornici šum. Ne samo opozicijski, tudi liberalni poslanci so klicali Khuenu, naj izjave Korberjeve odločno obsodi. Poslanec Horay: »Pogum, g. ministrski predsednik, ne strašite se Korberja!" Poslanec Ivanka (liberal. stranka): „Ne razlagajte Korberjev. govora, zavrnite njegove izjave. Liberalna stranka je sklenila v tej zadevi izjavo. Poslanec Hock: »Ne gladite Korberja, ampak udarite!k Poslanec Barta: »Mi ne potrebujemo nikogar, ki bi branil avstrijsko vlado!« Khuen: Iz mojega govora lahko razvi-dite, da bi naskoka na ogrsko ustavo ne trpel. (Klici: »Zavrnite Korberjeve besede, sicer Vas ne poslušamo!") Ivanka: »Počakajte naj konča svoj govor. Tudi nas ne zadovoljuje njegova izjava. Khuen izjavi še, da v vojaških zadevah ni z Kurberjem nič govoril in da v Korber-jevem govoru ne more videti interpretacije, ki bi bila v nasprotju z ogrsko ustavo. Ako se gre za interpretacijo postav je v tem oziru merodajna le ogrska legislativa. Nemir v zbornici. Klici: »On opravičuje Korberja 1 To ni nikaka izjava. L beralna stranka je vender sklenila, da bo zavrnila Korberjeve napade!" Predsednik zbornice Apponyi popusti predsedstvo podpredsedniku Danielu in živahno konferira z poslanci Ivanka, Kubinyi in drugimi liberalnimi poslanci, ki očitno kažejo nezadovoljnost s Khuenovo izjavo. Poslanec Pichler izjavi, da so besede ministrskega predsednika zbornico vznemirile. Korber je dejal da se brez dovoljenja Avstrije na Ogrskem v vojaških zadevah ne sme nič spremeniti in da je k tej izjavi pooblaščen od krone, s katero, če tudi ne s Korberjem je imel Khuen konference in po Khuenovih avdijencah je bil vedno tudi Korber sprejet od cesarja. Pričakovali smo po seji liberalne stranke da ogrski ministrski predsednik zavrne Korberjeve besede. Košut je predlagal naj se otvori o Khuenovi izjavi debata in naj se danes dopoludne ob 10. uri vrši v ta namen seja. Košutov predlog je bil skoro soglasno sprejet. Samo kakih deset poslancev in ministri so obsedeli.'Lsngyel je kričal: „Tako je prav, Khuena se mora vreči tu v parlamentu, sicer ne bo nikdar šel proč!" Opozioija je ploskala in vpila : „Vlada nima večine !« »Vlada je padla!" „Khuen je mrtev!« Košut je baje svoj predlog predložil na nasvet A p p o -n y j e v. Ob 5. uri popoludne je včeraj ministrski svot imel sejo. Po seji je Khuen cesarju brzojavno sporočil svojo demisijo. Vsled sklepa zbornice, da bo danes zopet seja, ministrski predsednik ne bo zapustil Budimpešte in tudi ne bo prisoten pri današnjem vsprejemu ruskega carja na Dunaju. V današnji seji bo Khuen zbornici naznanil svojo demisijo in predlagal odgodenje zasedanja za toliko časa, da Be konstituira nova vlada. Vladni ogrski listi povdarjajo, da je Khuen povedal, da nima avstrijska vlada in- gerence na ogrske zadeve, v besedni boj z avstrijskim kolegom se pa pač ne more spustiti. Položaj je sedaj še zapletenejši. Kako se bodo stvari sedaj dalje razvile, ve samo Bog ! Celo v liberalni stranki čutijo, da je Ogrska pred pragom izrednih dogodkov. Vladna liberalna stranka je pravzaprav sama izpodmaknila Khuenu stol z očividnim namenom ga odstraniti. Sklenila je, da mora Khuen podati izjavo glede Korberjevega govora, način izjavo je pa prepustila popolnoma' njemu samemu. Khuen je šel v past, katero so mu nastavili njegovi neprijatelji v liberalni stranki. Khuen se je izjavil, da se ne vdeleži več sej odseka liberalnih poslancev, ki revidira vojaški program stranke. Odsek nadaljuje svoje delo — če bo pa vladar hotel postaviti kakega ministrskega predsednika na ta program, je še vprašanje. Zmešnjava je velika. Iz brzojavk. R i m. Društvo Garibaldincev je sklenilo, da se ne udeleži sprejema ruskega carja in pošilja sovražnemu ruskemu narodu pozdrav v nadi, da luč napredka razsvetli ruski narod. Solun. Grki pravijo, da bi se pridružili Bolgarom v boju proti Turkom, ko bi oni, Grki namreč, tako smrtno ne črtili vsega, kar je slovansko. A n k o n a. Na parniku so našli delavca, ki je imel skrito v hlačah 2 kilograma dinamita. Rekel je, da ga je vzel v Londonu. London. Laški kralj pride sem med 14. in 17. novembrom. Genova. Turčija je naročila pri tu-kajšnji tvdki Ansaldo sedem torpedovk. London. Iz Tientsina se poroča, da moč Rusije ra vzhodu znaša 500.000 mož. V Porf Arthurju je zgradila Rusija §0 trdnjav, 50 jih še gradi. Vse višine gora so utrjene. Pred Port Arthurjem je vedno 40 ruskih vojnih ladij. 15. oktobra priplujo v kineška vodovja zopet več vojnih ladij. Zagreb. Vseučiliški profesor dr. M ar-j a n o v i č je imenovan justičnim šefom deželne vlade. Inomost. Tirolski deželni zbor je imel včeraj svojo prvo sejo. Vlada je izjavila, da je njeno stališče glede vprašanja avtonomije spodnjega dela Tirolske jano in gotovo.. Središče tega vprašanja je revščina med ondotnim prebivalstvom. Vlada bo povzročila akcijo za gospodarsko povzdigo Spodnje Tirolske. Deželni zbor je sprejel izjavo, v kateri izraža veselje nad cesarjevim armadnim poveljem. Prihodnja seja iutri. Praga. Češki deželni zbor je bil včeraj otvorjen. Nemški poslanec Bachmann je interpeliral radi izvolitve Čaha Schusterja kanonikom. Deželni maršal knez Lobkovio je naznanil dr. Pacaku, da državnopravna adresa Mladočehov pride na dnevni red prihodnje seje. R i m. »Tribuna« je včeraj presenetila občinstvo s poročilom, da sv. oče v kratkem zapusti za nekaj časa Vatikan. „Tribuna" pravi, da je sv. oče pri sprejemu benediktinca patra Amellija iz Monte Cassino dejal: »Pater, recite opatu, da se bodeva skoro videla v Monte Cassino!« Ko je Pij X. videl začudenje patrovo, je dejal: »Molite, z molitvijo se vse doseže.« Opatu samostana Cava de Tirenni je sv. oče baje dejal, da se bo osebno vdeležil slavnosti obletnice razglasitve dogme Bezmadežnega Spočetja. Praga. Včeraj se je vršil tu shod čeških protestantov, ki bo izjavili soglasje z nemškim „Los von Rom" gibanjem. Belgrad. Obravnava proti častnikom zarotnikom je končana. Obsodba je sledeča: Stotnika Novakovič in Lazarevič sta obsojena kot voditelja zarote vsak na 2 leti ječe in na izgubo vojaškega dostojanstva. Stotnika D e n d a r e v i c! in P r o-t i c ter nadporočnik Lj ubom irsky na 1 leto ječe. Nadporočniki Teodorovič, Svetkovič in Georgievič na 8 mesecev težke ječe; sanitetni major d r. V e I i £ k o v i l in ritmojster L o n t k i e -vid, ki nista podpisala spomenice na 1 mesec jede. Vseh drugih 17 obtožencev je bilo obsojenih na 4 mesece ječe. Sodišše je uvaževalo olajšujoče okoliščine. Vsi obsojenoi so naznanili priziv. Belgrad. Skupšina se je sešla včeraj dopoludne. Po poročilih veriiikacijskega odseka je bila seja končana. Dnevne novice. v Ljubljani, 30. septembra. Deželni sbor kranjski. Dnevni red druge seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 2. oktobra 1903 ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika prve deželno-zborske seje dne 22. septembra 1903. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Dopolnilna volitev treh članov in dveh namestnikov v pridobninsko deželno komisijo in nadomestna volitev enega člana in njegovega namestnika v prizivno komisijo za osebno dohodnino. 4. Poročilo deželnega odbora glede zopetne predložitve v zadnjem zasedanju predloženih prilog. 5. Poročilo o delovanju deželnega odbora za dobo od 1. oktobra 1901 do konca septembra 1902. 6. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1901. 7. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep normalno-šolskega zaklada za leto 1901. 8. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželno-kulturnega zaklada za leto 1901 in proračun za leto 1903. 9. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1901 in proračun za leto 1903. 10. Proračun učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1903. 11. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1901 in proračun za leto 1903. 12. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1901 in proračuni za leto 1903. 13. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1903. 14. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata računska sklepa kmetijske šole na Grmu o šoli in o gospodarstvu za leto 1901 z imovinskima razkazoma ter z razkazom o vspehih gospodarskih panog. 15. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagata proračuna kranske kmetijske šole na Grmu za leto 1903. 16. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve višjih nego 20odstotnih doklad za cestne namene. 17. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona o zvišanju potrebščine za uravnavo Mirne. 18. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi bolničnega, blazničnega, po-rodničnega in najdeniškega zaklada za leto 1901 in izkazi imovine teh zakladov koncem leta 1901. 19. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep gledališkega zaklada za leto 1901. 20. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlože proračuni bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdeniškega zaklada za leto 1903. 21. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračunski sklep pokojninskega zaklada deželnih uslužbencev za leto 1901 in proračun za leto 1903. 22. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep garancijskega zaklada dolenjskih železnio za leto 1901 in razkaz imovine tega zaklada koncem leta 1901. 23. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun deželnega zaklada za leto 1903. 24. Poročilo deželnega odbora glede zakupa užitnine od strani dežele. 25. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi deželnega prispevka za vodovod v Zagorji na Savi. 26, Poročilo deželnega odbora s proračunom gledališkega zaklada za leto 1903. Osebne vesti. Abiturijent g. Rudolf R e i c h je imenovan računskim praktikantom pri namestništvu v Gradcu. — Učiteljski kandidatinji gdčni Marija Detela in Marija K a s t e 1 i c sta imenovani za provizo-rični učiteljici na dekliški ljudski šoli v Novem Mestu. — Narednika gg. Franc Z i č -k a r in Ivan A b r a m sta imenovana kan-celistoma kranjske dež. vlade v XI. činov-nem razredu. Vegov spomenik. Gospod državni poslanec Povše je izročil vojnemu ministru prošnjo moravškega odbora za Vegov spomenik. Vojni minister, rojen Ljubljančan, je zadevi jako naklonjen in bode dovolil, da se bodo smeli darovi za spomenik junaka in učenjaka Vega nabirati v celi armadi, tudi konoerte bodo smele vojaške godbe prirejati v prid Vegovega fonda. Izjavil je tudi, da nima nič proti temu, če so aktivni častniki udje Vegovega odbora. Fcm. baron Fe-jeriary, kancelar reda Marije Terezije, je pa stotniku Kavčiču obljubil, da bode toplo priporočal odborovo prošnjo do cesarja za subvencijo iz zaklada reda Marije Terezije. Ker je Vega, če ni bil v vojski, večinoma na Dunaju živel, in tam kot profesor matematike na slavnoznani bombardirski šoli deloval, tudi na Dunaju spisal in izdal svoje prvo matematiško delo : »Vorlesungen iiber die Matematik" in njegove ostanke tudi krije dunajska zemlja, bode tudi dunajski občinski svet daroval prispevek za Vegov spomenik. Dotično prošnjo, podpira naš rojak dunajski občinski svetnik g. prof Š t u r m. Tako bo morda Ljubljana v kratkem dobila velik Vegov spomenik. Nekaj o slovenskih enačajih. Dr. Ivan Tavčar je na sokolski slavnosti čutil potrebo izreči svoje mnenje o slovenskih značajih. Dejal je: »A tudi značaji niso pre-krepki, in že od nekdaj se je tako imenovani slovenski hrast prav rad majal, tako pred tronom, pa še veliko globokeje pred oltarjem!« — Nekaj je dr. Tavčar pozabil. Pozabil je karakterizirati svoj značaj, ki se sicer ne klanja pred oltarjem, ki se pa tem globokejše maje pred — baronom S c h w e g 1 o m. ln vesel je tak značaj v rudeči sokolski srajci, ki se maje pred Nemcem, ki se, da samo nekoliko spremenimo Tavčarjeve besede, nad svojo in svojega rodu revščino n e tolaži z dobrotami večnega življenja, ki pa, dasi ni eden ozkoprsnih mladeničev, vendar svoje slov. pesti nikdar ne pokaže Nemcu. »Sokol ni črna vrana !« je dejal tudi mej drugim dr. Tavčar, ko je namigaval, da mora biti »Sokol« mej slovenskimi strankami strankarsko političen. G. dr. Tavčar, če se že tako dobro razumete na tiče, da veste, da sokol ni vrana, tedaj bi morali vedeti, da sokol tudi še nikdar ni bil sraka ali celo — papagaj. Ne, — tudi mi nismo črne vrane, pa tudi ne taki sokoli, katere je — narodni nasprotnik — ujel. Poljski glas o Slovencih. »Nova Reforma« je priobčila včeraj dopis o Slovencih, v katerem poroča o narodnem boju na Štajerskem (omenja shod na Polskavi) in na Koroškem. O koroških Slovencih pravi, da so kljub izgubi dveh državnozborskih mandatov, dvignili naglo svoj glas za narodna prava, ko jim je dal geslo dr. Brejc, odvetnik v Celovcu, s svojim nastopom za ravnopravnost slovenščine v sodni dvorani. Dalje piše o slovenskih dijakih, da gredo oni, ki ne marajo v Gradec ali na Dunaj, v Prago, kamor jih vabijo starejši tovariši in jim gre na roko prof Chodounsky, znani prijatelj Slovencev. V Krakovo ne gre nihče. Zdi se jim mrzel in mrtev kraj. Res je tudi, da se ni še nihče izpod Wawela obrnil do njih s toplo besedo, da bi jih privabil in seznanil s poljsko kulturo ki je najvišja v slovanskem svetu. Vprašuje torej »N. R.«: Ali smo v istini taki aristokratje, za kakršne nas imajo, ali res niBmo dolžni po-briniti se za ljubezen šibkejših bratov? Laški dijaki predložijo te dni oblasti prošnjo, naj jim bo dovoljeno nositi znake v barvah italijanske trobojnice, namreč belo-rudeče-zelene. Sklenili so pritožiti se do najvišjega mesta, če jim namestništvo ne bo tega dovolilo. »Lega nazionale« lotila se je živahne agiticije, da bi prepričala laške stariše, nsj nikar ne pošiljajo laških otrok v nemške šole, ker s tem škodujejo največ otroku samemu, ki se v nemških šolah ne nauči pravilno nobenega jezika, vsled česar ne more napredovati, škodujejo samim sebi, ker je bila velika denarna žrtev za šolanje otroka brezvspešna in škodujejo domovini, ker taki otroci jej ne morejo nič koristiti. — Teh naukov bi se morali držati tudi slovenski stariši povsod tam, kjer so slovenske šole na razpolago. Ker pa že ima »Lega« tako ob- čutno srca za laške šole, vprašali bi jo prav radi, čemu odpira slovenskim otrokom laške šole ? No, saj nam sama pove: 1. da bi ostali slovenski otroci zabiti in 2. da bi škodovali slovenski domovini! — Shod Sodalitatis Ss. Cordis za ribniško dekanijo bo v ponedeljek 5. oktobra pri Sv. Gregoriju. Začetek ob VI- uri. — Narodna slavnost koroških Slovencev. Pišejo nam: Narodni praznik smo obhajali minulo nedeljo koroški Slovenci. Blagoslovili smo slovesno »Narodni Dom« v Dobrlovasi. Nebroj ljudstva se je zbralo in s tem pokazalo, kako potrebne so na Koroškem take naprave. Ne umiramo še koroški Slovenci, kakor nas tako radi sodijo, ampak naše ljudstvo le spi in zbuditi ga je treba iz narodnega spanja. Prav izvrstno je govoril č. g. F. b e g u 1 a iz Prage in ljudstvo navduševal, naj se povsod drži gosla „S»oji k svojim". Ako bomo to storili, potem bo tudi slovensko ljudstvo močno. Drugi govornik kmečki fant iz Šmarjete pri Pliberku J. K r o f je navduševal mladino, naj pridno prebira dobre knjige in časopise in potem se bo tudi narodnost utrdila. Pri srečolovu in šaljivi dražbi kakor sploh pri celi veselici nas je izvrstno zabaval po vsem slov. Koroškem dobro znani in priljubljeni »rebrški Ožbej«. Neusahljiv je vir njegovega humorja. Poslušali smo tudi mile glasove pevskega in.tambu-raškega društva »Gorotana« iz Šmibela, o kateremu se lahko trdi, da je najboljše slov. pevsko društvo na Koroškem. Nastopili so zadnjikrat pod sedanjim vodstvom, ker odidejo trije udje cesarja Blužit. 27. september je bil toraj za nas velepomenljiv dan, kakoršnih si želimo še več. Pri veselici se je nabralo nad 150 kron za p o g o -relce v Breškovasi pri ami-h e 1 u. Ti pa krasni novi „Narodni Dom" združuj pod svojo streho vse Slovence in postani središče narodnega življenja v pod-junski dolini! — Is Pulja nam pišejo: V neki vasi blizo Pulja hotel je 601etni Benussi jahati konja, ko ga je gnal napojite, a padel je s konja, pri tem se pa tako poškodoval, da je čez noč umrl v puljski bolnišnici. — Lojdov parnik »Gorisia«, ki bo ga spustili 24. maja v Trstu v morje, pojde danes prvič po morju in sicer v Odeso. Ta parnik je dolg 334 anerl. čevljev, širok 42 3. visok 25-4, nosi teže 3820 tonelat. Ima 44 prostorov prvega in 17 drugega razreda. — Državni služabniki v Trstu odposlali so h Korberju deputacijo, katero je vodil poslanec Hortis in ki je prosila povišanja aktivitetne dokiade od 30 na 50 %. — Kaj si je neki mislil in kako se ie neki počutil ta veliki sin velike matere Italije v tej c. k r. družbi ? — Da ne pride pri ireden-tarjih v nemilost? — Iredentovske demonstracije. Oni dr. Toss, predsednik društva italijanskih vi-sokošolcev „Corda Fratres«, ki se je toliko ustil na zborovanju „Pro Trieste e Trento« v Vidmu, naznanil je svoj prihod v Trst. Laški dijaki so že začeli z agitacijo, da ga sprejmejo kakor »prijatelja in brata". — Knjige družbe sv. Mohorja je danes prejelo naše uredništvo. Vsebino pri-ohčimo jutri. Društvemki jih tudi v kratkem dobe. — Ii Pulja poročajo, da so tri vojne ladije ondi pripravljene, da lahko vsak tre notek odplovejo. Dopustov nihče več ne dobi. Te priprave imajo namen, da avstrijska vojna mornarica vsak hip lahko posreduje v orijentu. — Ivana Bratuša, še živeča hči vi-ničarja Bratuša, o kateri se sedaj toliko piše, se nahaja v preiskovalnem zaporu v Rudolfovem, ker je za časa svojega »potovanja« v novomeškem okraju imela predolge prste. — Trgovina z lesom. Francoski konzul na Reki je sestavil poročilo o stanju trgovine z lesom v Hrvatski in Slavoniji, katera ne more več konkurirati z drugimi državami. Konzul pravi proti koncu tega poročila: »K temu naj se še pristavi, da je ekonomična kriza v zvezi s drugimi vzroki razvila v Hrvatski in Slavoniji velikansko izseljevanje, kar je močno skrčilo število delavcev tako, da bo kupčija z lesom v teh gozdnih krajih v bodočnosti še slabša." — Hrvatske novice- Ivan vitez T r n s k i, predsednik hrvatskih književnikov. se je vrnil s počitnic iz Gorskega v Zagreb. — MajorTomo Markovič je v teb dneh umrl v Stradonici pri Ber-sunu. Časopisi pišejo o njem kot čaBtitem vojaku, častniku redkega daru in vitežke hrabrosti, ki je bil udan svoji domovini z dušo in telesom. — Plin je eksplodiral v Zagrebu v Ilici štev. 12 v stroju za grenje vode, na kar se je vnela hiša. — Delavci štrajkajo pri zgradbi orožniške vojašnice v Oseku. Bati se je, da se rodi iz tega vseobči štrajk v Oseku. — Novi predsednik reškega parobrodnega društva » A d r i a « je postal dvorni svetnik Leon Lomczy. — Za odkritje Ante S t a r č e v i c e v e • ga spomenika v Šestinah je med vsemi hrvatskimi društvi v zadnjih dneh živahno gibanje, ki raste od dne do dne. — 4 a pogoreloe v Travniku je daroval križevački vladika gospod Julij Drohobeczki 200 kron. — Dalmatinski deželni zbor bo sklican sredi prihodnjega meseca. — »Sokola" ustanove v Tržiču. — Častno občanstvo. Občina Sevnica je po zastopstvu v Javni seji soglasno imenovala veleč, gospoda Tomaža D e r-n j a č a , šolskega ravnatelja in nadučitelja v pok., posestnika srebrnega zaslužnega križa s krono, v hvaležno priznanje njegovega dolgoletnega vspešnega učiteljevanja na sev-nteki ljudski šoli svojim Častnim občanom, in ravno tako tudi svojega rojaka, visoko-rodnega gospoda Martina Kragelja, župnika pri Sv. Martinu na Polju, o priliki Bvečanosti petdesetletnice njegovega maš-ništva. — Smrtna kOsa. Pri Sv Barbari niže Maribora je umrl 24. t. m gosp. Lovro R o 11 a , vpokojeni nadučitelj, v 74. letu svoje starosti. Rojen je bil leta 1830 pri Sv. Ani na Krombercru. — Adijo Jellek! Jellek ni več častni občan občine Teharje. C. kr. namestništvo v Gradcu je z odločbo z dne 28. avgusta t. 1., št. 27 392, razveljavilo sklep teharskega nemškutarskega občinskega zastopa, kajti izvolitev Jelleka za častnega občana je bila protipostavna. — Huda žena je Ana Lokar rojena Godeša iz Lokavca pri Ajdovščini, sedaj živeča v Pulju. Ker so jo zasačili pri tihotapstvu, je prišla na njen dom posebna komisija. Ana Lokar pa je planila na komisijo in v tem, ko se je njen mož skril, je ona sama pretepla užitninskega paznika in dva policaja. Seveda so ji zdaj prisodili dva me-seoa zapora. — Goljufija s hranilničnimi knjižicami. Zaprli so te dni kočijaža K o h 1 -p a c h e r j a iz Barneka na Štajerskem, ki je bil še le nekaj dnij pri hotelu »Union«. Kohlpacher posnemal je namreč znanega Kerkoča. V knjižici poštne hranilnice napravil je namreč iz desetih kron, ki so bile nanjo vložene, 400 kron. Posrečilo se mu je, da je na knjižico že dvakrat potegnil iz poštne hranilnice manjše svote- Pregovor pravi, da tretjikrat gre rado, ali pri Kohl-pacherju sa ta pregovor ni uresničil, kajti ko je hotel tretjikrat vzdigniti nekaj denarja na omenjeno knjižioo, prišli so njegovim sleparijam na sled in spravili so ga pod ključ. — Iz Zadra nam piše prijatelj: Ma-djaronskega poslanca, umir. prof. E g e r s-d o r f e r j a , sprejeli so dalmatinski Hrvatje tako ljubeznjivo, kakor je zaslužil. V Zadru si ni upal stopiti niti na kopno. V Št. Petru sta sod. pristava natolkla sodnika, ker jih je le-ta slabo opisal v kvalifikacijski listi. — Mokronoška štirirazrednioa dobi v 1. razredu paralelko. — Pokojnemu Benussi ju hoteli so tržaški „kamoristi" napraviti lepo darilo, ker je tako spretno privedel laško „kamoro" ob zadnjih volitvah do zmage. To darilo obstojalo je iz belega mramorja, na njemu podoba mladeniča iz srebra, ki hoče prebosti z mečem orla. Sedaj po Benussijevi smrti darovali so ta spominek pokojnikovi družini. Radovedni smo, koliko denarja slovenskih davkoplačevalcev je bilo vmes, ko so pokrili stroške za to darilo. — V Martinji vasi pri Mokronogu je bil zopet velik požar. Ogenj se je čele omejil, ko ste prišli požarni brambi iz Št. Ruperta in Mokronoga. Posebno pohvalno je omeniti ono iz Št. Ruperta, ki je iz oddaljenega kraja neverjetno hitro doBpela na lice mesta. Ker je bil ravno opoldanski od-morni čas, zato so se zbrali tudi nekateri g. uradniki iz Mokronoga pri požaru, ki so vsled pomanjkanja delavcev sami krepko prijeli za rešilno delo. Vsa čast in hvala pa gre c. kr. g. orožnikom iz Mokronoga, kateri so se jako požrtvovalno obnašali. Zgorelo je v treh poslopjih tudi precej krme jesenskega pridelks; zato skrbite poljedelci za to, da si tudi take pridelke zavarujete. Ogenj je vničil troje gospodarskih poslopij okoli Majonovega marofa in 2 hiši. Zažgali so baje otroci. Mokronoška požarna bramba pod novim načelnikom g. Plantaričem je izborno delovala. — Cesarjev dar. Cesar je podaril gasilnemu društvu v Pirničah 160 K. — Prvi sestanek novinarjev v Hrvatski se bo vršil v Zagrebu dne 10. oktobra t. 1. s sledečim dnevnim redom : 1. Narodni in napredni novinarji hrvatski, srbski in slovenski. Poroča gosp. dr. Ante Radid. 2. Osnutek novinarskega društva in pristop k osrednji zvezi slovanskih novinarjev v Pragi. 3. Novinarska (tehnična) in novinarska (stanovska) organizacija. Poroča g. dr. Milan Heimerl. 4. Orijentacija o aktualnem narodnem in političnem vprašanju. Poroča g. dr. Stjepan Radie. 5. Pokrajinsko novinstvo, njepove potrebe in dolžnosti. Poroča Peroslav Ljubič 6. »Ruski kružok« ali »slovanski klub«. Poroča Josip Pasaric 7. Za uspoBtavo porote. 8 O zvezi z našim tiskom Dalje y prilogi. Priloga QQ5. štev. »Slovenca** dna 3Q. septembra 1903. v Ameriki. Sestanek bo v prostorih »Obsor ovega« uredništva, vogal Marovske in Gun-dulideve ulice, I. nadstropje desna. Začetek točno ob 8. uri zveCtor in nadaljeval se bo naslednjega dne. V Zagrebu, 26. septembra 1903. Za sklicatelje so podpisani dr. Milan H e i m r I, glavni sotr. »Obzora"; Josip P a b a r i č , urednik »Obzora«; dr. A n t e Radič, urednik „Doma«; S t j e p a n Radič, publioist; dr. Sveti mir Kor p o r i d , dr. Milan Krištof, ured. »Hrv. Naroda" in Peroiliv L j u b i d , urednik »Podravca«. Ljubljanske novice. Zabavni večer. Kdor se hoče pošteno zabavati, ta naj pride dne 11. obt. v Ljubljano. Blagodušne ljubljanske dame priprav Ijajo veliko veselico v korist salezijansbemu zavodu. Večer bode sijajen. V umetno razsvetljenih prostorih starega strelišča bode ta večer kraljevelo pravo veselje. Ničesar ne bode manjkalo. Vojašba godba, petje moški in mešani zbor, tamburaši, — vse to bo blažilo duhove dobrodošlih gostov. Ako boš hotel, se boš lahko pokrepčal s sladkim vincem, penečim se pivom, s sladčicami in vsakovrstnimi pijačami in jedili, katere bodo prodajale dobrohotne dame in gospodične. Tudi smeha ne bode manjkalo. Pridni ljubljanski dijaki in gojenci zavoda vas bodo zabavali s šaloigrami in živimi slikami. Tudi mali bebe bode pokazal svojo valentinijo. HočeS preživeti radosten večer ? Pridi ta ve čer na staro strelišče! Poročil se je danes gospod Kari Hinterleohner dr. filoz. in adjunkt c. kr. dri. zavoda na Dunaju z gdč. Ano V e č iz Ljubljane. Umrl je v Ljubljani višji komisar fi nančne straže v pokoju gospod Gustav P o -U č e k. Vinska trgatev v Ljubljani. II. narodno vinsko trgatev priredi pevsko društvo „Ljubljana" dne 4. vinotoka 1903 v »Narodnem Domu". Vstopnina 1 K, obitelj treh oseb 2 K. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sodeluje slavna ljubljanska »Društvena godba". Vspored: 1. promanadni koncert 2 Prihod viničaric viničarjev, na čelu godba, župan in občinski odbor. 3. Ki tica narodnih pesmi, poje zbor viničarjev. 4. Pozdrav župana. 5. Otvoritev trgatve in čiianje občinskih postav. 6. Ples do jutra. — Za red bodo skrbeli občinski stražarki in nočni čuvaj Nova stavba. V podaljšanih Hilšerjevih ulicah je pričel graditi novo hišo posestnik Jernej Babičiz Kranja. — Na Mivki (Opekarska cesta) zgradi si pritlično hišo Melhior Pire. Zglasitev črnovojnikov. V naslednjih dn<-h imajo se na podlagi zakona z dne 10. maja 1894 zglasifci črnovojnibi in sicer : Dne 7. oktobra t. I. (od 8. do 12. ure dopoludne) leta 1861., 1862., 1863. in 1864. rojeni; dne 8 oktobra leta 1865., 1866 in 1867. rojeni ; dne 9. oktobra 1. 1868. in pozneje rojeni, iz vojske izsto-pivši črnovojniški obvezanci, in sicer osebno pri svojem političnem oblastvu, to je v Ljubljani pri mestnem magi-Btratu tu bivajoči, za batere velja ta razglas. Seboj jim je prinesti č r n o v o j niško prehodnico, oziroma voj. o d p u s t n i c o. Kdor bi iz nepremagljivih zadržkov ali nujnih in neodlcžil-nih družinskih razmer ta dan ne mogel se zglasiti, predstaviti se mu bo 2 0. oktobra 1903 ob navedenih urah pri gori imenovani oblasti. Neusmiljeni hlapec. Sinoči okoli pol 7. ure se je peljal po Dunajski cesti hlapec pri Lavrenčiču v Sp. aiški, Ivan Zaje. Ker je prehitro vozil in konja tolkel, ga je stražnik Tevš opomnil, naj vozi počasneje Zi ta opomin se pa Za]o ni zmenil, ampak je, ko je zavil pri Maliču na Franc Jožefovo cesto, konja udaril, da se je žival kar vspela in se spustila v divji dir. To je bilo silno nevarno, ker je ob tsm času na tej cesti največ pasantov. Stražnik to videč, se spusti v dir za vozom, ga doide in se z občudovanja vrednim pogumom vrže na voz, ki je bil v najhujšem diru. Posrečilo se mu je dob.ti vajeti v roke in je zavil konja pri gledišču na levo, da bi ga ložje ustavil. Tu pa je žival padla na tla, hlapec pa skoči z voza in jame konja pretepati. Stražnik ga gotegne nazaj in ga s pomočjo stražnika Vrečarja zveže. Ljudem se je komaj posrečilo spraviti konja kvišku, ki je bil na nogi hudo ranjen. Kri je tekla kar curkoma. Stražnik Vrečar je odpeljal Zajca na straž ni oo, konja pa je stražnik Tevš spravil v hlev pri Maliču, kamor je došel menda ži-vinozdravmk. Občinstvo je silno mrmralo nad neusmiljenim hlapcem. V Ljubljanico padla Včeraj popoludne ob 2. uri prala je ob L ubljan oi na Poga čarjevem trgu delavka Marija Babnik iz Cer kelj roboe. Naenkrat je omedlela in padla v vedo. K sreči je to zapazila branjevka Lucija Trpuš, stekla k Ljubljanici in jo potegnila iz vode. Marija Babnik je bila po- tem z rešilnim vozom prepeljana v deželno bolnišnico. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" vabi s »oje člane k sestanku, ki bo v soboto dne 3. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Razgovarjalo se bo o raznih prireditvah našega društva v zimskem času tako o prireditvi predavanj, poučnih in za bavnih večerov. Z ozirom na važni razgovor nadejamo se obile udeležbe. Zanimiv koncert bo jutri v restavraciji pri črnem orlu v Gosposkih ulicah. Več inserat. Izgubljeno. Ivana Breoeln'k, delavka v Viimarjih, je izgubila v Sp. Šiški na poti od Stajerčeve gostilne do Kankerta robec, v katerem je imela zavit zlat za 10 kron. — Posestnikova hči Ana Teršan, stanujoča v Hradeckega vast št. 20, je izgubila na poti po Karolinški zemlji denarnico, v kateri je imela banbovec za 20 kron. — Učitelj Jos. Verbič je izgubil zlat prstan s tremi opali. — Danes po noči je izgubil neki poročnik denarnico z vsebino 50 K. — Marija Žavič, prodajalba, stanujoča v Razpotnih ulicah št. 4, je izgubila na poti od Trnovsbega pristana do doma rujavo usnjato denarnico, v kateri je imela ključke in 8 K denarja. Dopuščene vojake tretjeletnike je včeraj godba spremljala na kolodvor, od koder so se odpeljali domov. Izzivanja Nemcev. Včeraj zvečer so Nemci zopet izzivali na Mestnem trgu. Občinstvo je pričelo izzivačem piskati in jih prisililo, da so morali oditi. Mnogo občinstva je nemške izzivače spremilo zvižgaje na Turjaški trg, kjer se je poročnih 27. peš polka, P U c k 1 , pričel vmešavati v zadevo, ki bi ga prav nič ne smela brigati. Taki nastopi nemških čaBtnibov le povečujejo razburjenje občinstva in čas bi že bil, da vojaška oblast po\e gg. častnikom, naj le takrat nastopajo, kadar bodo napadeni. V Ameriko. Včeraj je odpotovalo v Ame riko 28 Slovencev in 203 Hrvatov. Pobegel prisiljenec. Dne 28. t. m. po begnil je od dela v gramozni jami pri prisilni delavnici 46 let stari prisiljenec Iv. Lakerstorfer iz Laakirchen v okr. Gmunden. Kontrolni shod deželnih brambovcev in nadomestnih brambovcev bo letos v L j u b ljani dne 2. in 3 oktobra ob 9. uri dopoludne v domobranski vojašnici. K temu shodu je priti vsem v Ljubljani bivajočim brambovcem in na-domestnikom, ki niso letos niti kot novinci izurjeni niti k orožnim vajam poklicani bili. Naknadni kontrolni shod bo pa dne 20. in 21. novembra t. 1. ob 9. uri dopoludne v isti vojašnici. Delovanje mestne posredovalnice za delo in Službe Mestni trg št. 27, telefon št 99. Od 18 do 24. septembra je dela iskalo 16 moških in 48 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 9 moškim in 61 ženskim delavcem, v 45 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. jan. do 24. sept je došlo 2142 prošenj za delo in 2117 deloponudeb, v 1274 slu čajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški: 3 mizarji, 2 trgovska slugi, 5 delavcev, 6 konjskih hlapcev; v a • j e n c i: za trgovino, natakarja, mesarijo; ženske: 1 prodajalka kruha, 1 prodajalka začetnioa, 5 račun, natakaric, 1 gostil, kuharica, 7 gostil deklic, 2 kuharici), 16 deklic za vsako delo, 3 orožniške kuharice, 12 de klic k otrobom. Službe iščejo moški:! graščinski oskrbnik, 1 trgovski pomočnik, 1 pisar; ženske: več prodajalk mešanega blaga, 2 gospodinji. Stanovanja: Oddati je več dijaških stanovanj in mesečnih sob, 1 prodajalna, 1 pisarna, stanovanje s 1 in 4 sobami. V najem se iščejo stanovanja z 1 do 3 sobami. Pisme nim vprašanjem je priložiti znamko za od govor. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva .Merkur" v Ljub ljani. Prosta mesta: 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik galanter. stroke, 4 pomočnika mešane stroke, 1 pomočnik špecer. in želez, stroke, 1 potnik, 1 blagaj ničarka, 1 prodajalka, 1 učene. Službe iščejo: 7 kontoristov, 1 poslovodja, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomoč nika špecerijske stroke, 3 pomočniki želez, stroke, 2 pomočnika špec. m galant. stroke, 11 pomočnikov mešane stroke, 1 prodajalka, 1 blagajni čarka, 1 učene. Volitev v pridobninsko komisijo za ljub ljansUo okolico se je vršila danes. ^Izvoljeni so : Fran Z i 11 e r v Vodmatu, Iv, Š t r u m-b e I j z Iga, Ivan T o m a š i č z Verda pri Vrhniki, Ivan Pievnib iz Spe d. Kašlja. Namestnici so: Mihael Marenčič, župan v Mostah, Josip Arhar iz Viimarjev, Ivan I n t i h a r, kolsr na Igu, Lovro P a v č i č iz Zavoglaja. Vstaja na Balkanu. Tudi Grkom se kaj slabo godi oa Balkanu. Bolgari jih sovražijo bot izdajalce in vohune, turšbi vojabi in bašibozubi pa tudi nimajo smiala za simpatije, ki jih Grki goje do Turkov. In zato se jim slabo godi. Toda zanje se nabira po celi Grški dmar in pomožna sredstva, mej tem ko se za uboge Bolgare nihče ne zmeni. Turški vojaki de lajo iz cele nesreče dobiček, da prodajajo zapuščene grške otroke Premožnejše grške družine v Klisuri jih rade kupujejo iz ustni Ijenja, da jih na ta način rešijo turških gro zovitosti. V Sorsviču, malem grškem mestu, ki je okoli 160 km. oddaljen od Soluna, je vojaštvo udrlo v cerkev in jo oplenilo. Prebi valstvo je razburjeno in pravi, da, ako bi jih ne zadržavalo sovraštvo do Slovanov, bi z Bolgari vred postopalo proti Turkom. Gr ški očitajo, da jih premalo varuje in da je napram porti preveč prijenljiva. V Dremu so — baje Bolgari — umo rili grškega trgovca Ksantopulosa in ople-nili njegovo hišo, ker jim ni hotel plačati zahtevanih 500 turških funtov. Pred očmi njegove družine bo mu odsekali roke in noge, iztaknili oči, izbili zobe, slednjič so ga ubili s sekiro. Dne 23. t. m. se je ministrski predsednik bolgarski, Petrov, razgovarjal s turškim komisarjem Ali Faruh bejem, ki je dejal, da je od sultana samega pooblaščen, da pred laga bolgarski vladi pogoje za sporazumlje nje. Feruh bej je formuliral sledeče pred loge, v katerih so združene glavne točke za vpeljavo reform v Makedoniji: splošna am nestija za politične hudodelnike, z mobiliza cijo turške armade se preneha, razdejane vasi naj se zopet postavijo, sultan naj da povelje, da se ustavi klanje in preganjanje Bolgarov. Na te predloge je odgovoril ministrski predsednik, da jih želi imeti pisane in da se takoj izda posebni tozadevni sultanov irade. Ako se pa vse to ne zgodi, nemore zaupati predlogom komisarjevim in Bolgarija bo nadaljevala z mobilizacijo armade. da odgovori Turkom z istimi odredbami, ki jih oni rabijo proti krščanskemu prebivalstvu v Makedoniji. Peruh bej je nato drugi dan podal knezovi vladi v posebni noti formulirane predloge in sultan je izdal tudi dotični irade, ki ga je komisar popoludne podal Petrocon in izjavil, da je sultan že dal povelje, naj se sestavi rebrmna komisija. Obe stranki beta cdtagnili svoje čete od meje. Vendar pa B Igarija kaj malo zaupa tem predlogom in Pctrow je dejal cd krito turškemu komisarju: »Ekscalenca, jaz Vašim predlogom ne morem zaupati. No bena turška komis ja ni nič vredna, in tudi ta, ki jo je predlagal sultan, ne bo za nič«. Javno mnenje je navdušeno za vojsko. — bploh so v Sofiji mnenja, da bo Turčija do vstaje nenadoma udrla v Bolgarijo brez na pavedi vojske. Sedanja pogajanja so le tur ški manever, da si Turčija dobi časa. Zato pa Bolgarija mobilizuje še nadalje. Vojno ministrstvo je poslalo prošnjo listom glavnega meBta. naj nič ne pišejo o mobilizaciji. — Iz Carigrada poročajo, da je edinost vseh vlasti glede akcije Avstrije in Rusije napravila na ondotne kroge velik utis. Ta utis in pa sporazumljenje z Bolgarijo je vzrok povelju, ki ga je dal sultan general nemu nadzorniku in vsem vojaškim in ci-vil. oblastem, naj ne pregan. bol. prebivalstva. Bolgarska vlada se trudi, da bi voditelje vstaje pregovorila, naj ustavijo gibanje, češ da bo bolgarski element pri nadaljevanju vstaje deloma uničen, deloma oslabljen. — &a zopetno pozidanje razdrtih armenskih vasi je sultan iz privatne blagajne daroval 1000 tur. funtov in določil, da nadaljnjih 4000 luntov da porta. — h Skoplja prihaja v Belgrad poročilo, da so Turki sklenili, da počakajo prihoda carjevega na Dunaj in potem prično s klanjem kristijanov. Ministerski predsednik bolgarski je odgovoril deputaciji Makedoncev pod vodstvom Protogerowa, da je vlada zvesta izjavi, ki jo je dala ob nastopu in da jo vodijo le in teresi kneževine. Deputacija je odgovorila, da Makedonci pač ne morejo biti zadovoljni z odgovorom. V distriktu Gostivaru je zaplenila oblast več" pušk in prijela mnogo Bolgarov. Oblast noče dati potnega lista za izozemlje mnogim stradajočim kristijanom. V Gališniku, Mavrovu, Levtnovu in Vučirnu so se pričeli albanski izgredi. Ministrski krogi v Sofiji izjavljajo, da zunanjost, ki jo hočejo dati oficijelna carigrajska poročila turško-bolgarskim d govorom, ne odgovarja dejstvu, niti vsebini dogovora. Bolgarija je nesposobna zatreti revolucijo v Makcedoniji, ker jo to odvisno od Turčije, ta pa ne drži svojih obljub, torej tudi vedno prekriža bolgarske načrte. — Prof. Mihajlovski je dejal: »Med najvišjo bplgarsko oblastjo, med kne zom in med ofičijelno Rusijo se vrši dvoboj, toda brez vednosti plemenitega ruskega in hrabrega bolgarskega naroda, ki se pa ne bota brigala za zvij&če diplomatov. Makedonci morajo boj, ki so ga začeli v samo obrambo, izvojevati. Naposled je dejal, da se je ustanek začektudi v srednji Makedo niji. — Neki odbor v sultanovi palači je predlagal, naj se cdslej naprej vsi vjeti Bolgari postrele. Sultan je to ie dovolil. V odboru je med drugimi Izzed-paša, ki je tudi kriv klanja Armencev v Carigradu. Dopisnik »Tagespošte« objavlja v »ma kedonskem pismu« dogodke, ki so se zgodili zadnje dni: Preteklo soboto je neka vstaška četa napadla v okraju Kočana komisijo za štetev živine in pobila mnogo Iju-dij. Drugi dan je došlo vojaštvo, ki je vstaše napadlo in jih potolklo. Ubitih je 76, kar se je dosedaj le redkokedaj zgodilo. Vojaki so zaplenili tudi mncgo konj, ki so nosili bombe. Tudi nekaj električnih užigalnih priprav je imela četa seboj. Pred nedavnim je skušala vstaška četa iz Bolgarije prekoračiti mejo. Turško vojaštvo jih je krvavo odbilo. Malo poprej je bil v obmejni hišici .kapetan", in iz tega sklepajo, da Bolgarija podpira vstajo. Kako izborno Turčija reformira in kako izborne reformatične moči ima, kaže obravnava v Skoplju. To je že res škandalozno ! In vendar velevlasti še upajo, da bo Turčija res reformirala syoje okužene razmere. Avstrijski in ruski konzul, ki sta prvi dan prisostvovala pri obravnavi, Bta se drugi dan že odrekla tej »častir. Ako državni pravdnik zagovarja krivce, namesto, da bi jih obtoževal, ako s kristijani tožitelji delajo kakor z obtoženci, lahko že naprej vemo, kak bo izid: soglasno oproščeni bodo turški tolovaji, da se bodo lažje maščevali nad ubogimi kristijani. Nedavno je moral skopeljski vali Sakir-paša hitro odriniti v Mitrovico. Tam je bil namreč težko ranjen reformirani orožnik (kristijan), drugi pa, ki so jim Arnavti obetali isto osodo, so pribežali, iskaje zavetja, k ruskenju konzulu Maškovu v ruski konzulat. In sedaj naj prijenljive vlasti premišljujejo, kako bodo one vsled svojega egoizma imele na vesti tisoče in tisoče ubogih Bolgarov, ki so jih pomorili Turki, ko bo delali reforme. Grški poslanik je sporočil pri porti, da so vstaši razdejali 180 grških vasi, pomorili na tisoče kmetov in trgovcev, mučili žene in otroke in več grških duhovnikov živih pokopali. Seveda, ako so vstaši to res storili, moramo jih najostrejše obsojati; pozabiti pa ne smemo, da to poroča grški poslanik in da vse kar Turki store, vržejo na bolgarsko odgovornost. Poročilo iz Seresa poroča, da se je v vasi Akdonner v okraju Seres pojavila vstaška četa. En vojaški oddelek je vstaše napadel. Toda ponoči so vstaši z bombami napadli vojake in predrli vojaške vrst?. Vojaki bo našli 15 mrtvecev, 5 častniških uniform in več pušk sistema Mannlicher in Mauser. Po turških poročilih je dala bolgarska vlada inicijativo za pogajanja in je pri porti prašala, če je voljna izpeljati reforme, ako vstaja neha, in če je voljna ozirati se na bolgarske nasvete. Porta je temu pritrdila in sklenilo se je, da d& porta generalnemu ob mejnemu nadzorniku Hilmi paši komisijo, v kateri bodo tudi makedonski Bolgari. Nadalje se je sklenilo, da se bolgarske cerkve in šole zopet odpro, bolgarski izseljenci zopet vrnejo v domovino, razdejane vasi zopet postavijo, neha s prijetji, prijeti izpuste in naredi konec izgredom bašibozukov in vojakov. Bolgarska vlada je obljubila, da bo storila vse, da se vstaja poleže. Načovič je sprejel mesto diplomatičnega agenta v Carigradu, kamor takoj odide To smatrajo za znamenje miru. V nedeljo je imela v sofijski katedrali macedonska kolonija službo božjo za Bolgare, ki so padli v vstaji. Iz his Makedoncev so plapolale črne zastave. — Ma kedonci bodo postavili v Sofiji in drugih večjih volilnih okrajih samo makedonske kandidate. — »Beri. Tagebl.« javlja iz Bru sija da je belgijska vlada imenovala na sul tanovo željo za poveljnike novega makedonskega orožništva 2 stotnika in 2 poročnika. Sultan je potrdil imenovanje in povišal stotnika v polkovnika, poročnika pa v majorja. Novi organizatorji nastopijo službo v oktobru. — Iz Carigrada poročajo: V ne deljo so prišli tu mimo trije bataljoni iz notranje Anatolije, ki so na potu na make donsko mejo. 8 albanskih bataljonov je bilo transportiranih iz Verisovice v Kumanovo. Albanski redili so se začeli upirati, ker jih je porta hotela prestaviti zaradi izgredov v Malo Azijo. Sedaj so dotično povelje pr« klicali in redifi so se pomirili. Italijanski poslanik je izjavil velikemu vezirju in zunanjemu ministru da niti Bolgarija, niti Turčija ne moreta upati na pomoč velesil, ki hočejo ohraniti status qtio ante. Zahteval je »udi od porte, naj ustavi klanje in energično upeljava reforme. Tudi angleški poslanik se je pri bolgarski vladi izjavil, da ne more niti Turčija niti Bolgarija upnti na podporo angleške vlade. — Odposlanca od bora za pomožne akcijo za Makedonce sta bila v Peterburgu pri zunanjem ministru. Od tod gresta v London in Pariz Grozovitosti vKirkkilise Dop. »Zeit« poroča o stanju v Kirkkilise: »Ravno sem se vrnil s kirkkiliškega ozemlja, ki je prepojeno s krvjo. Takoj sporočam, kar sem doživel in videl. Kirkkil se je od narave zelo obdarjena dežela, katere prebivalstvo pa hočejo na sulta|novo povelje iztre- biti. Sedaj je to ozemlje vsled nečloveških počenjanj divjih vojakov postalo kraj bede in razdejanja. Orožno je v vasi Malko pri Tirnovu. Tu so silili vstaši prebivalce, da se jim pridružijo ; ti niso hoteli, ampak so prosili turška oblastva za pomoč. Toda zaman! Tedaj pa so prebivalci zgrabili za orožje in se pridružili vstašem. Se-le nato so prišle turške' čete, napadle vas in uprizorile strahovito klanje. Kdor se je mogel rešiti, je bežal; največ jih je bežalo v Bolgarijo. Albanski nizam-vojaki in turški bašibozuki so se spravili nad ostale. Onečaščali so žene in deklice, oskrunjevali dečke. Vsled pogleda na te dogodke se je marsikomu omračil duh. Turške civilne in vojaške oblasti bo mirno gledale vse to, akoravno jih je bilo med častniki mnogo, ki so študirali v zahodni Evropi. Mnogo bolgarskih žena in deklic je še zdaj v rokah Bolgarov. Ne malo jih je umrlo v rokah divjakov. Druge so si pa vsled bole čin in žalosti same vzele življenje. Hiše so vojaki oplenili Iste grozovitosti so se godile več kakor v 40 vaseh okoli Malko Tirnova, Jedidša in Kirkkilisa, kjer so bile skoraj vse hiše žrtva plamenov. Posebno strašno bo delali Albanci in bažibozuki v krajih Kuru dere, Kurukeni, Birgačik, Pinako itd. Skoro vse prebivalce bo pomorili, njihova trupla pa pustili nepokopana. Prebivalstvo krajev Kurudere in Evkarion je grško in bolgarsko. Tukaj počenja svoje grozovitosti turško vo jaštvo iz Male Azije, ki ima nezasluženo slavo, da je najbolj disciplinirano. Da bi plen bolj »pravično« razdelili, se je poveljnik bataljona, ki je prvi prišel v Kurudere, zatekel k sledeči zvijači. »Zaupno« je naznanil Grkom, naj zapuste svoje hiše in spravijo svoje imetje v varnost, ker bodo vojaki napadli bolgarski oddelek in pri tem bi tudi lahko trpeli Grki. Ti so šli na limanice. Se-le ko so videli svoje hiše v plamenih in je bilo njih imetje razdeljeno med vojake, so sprevideli, kako kruto so bili prevarjeni. V Ev-karinu so oplenili tudi grško cerkev. Razbili so podobe svetnikov in oblekli v zasramo vanje mašna oblačila. Naposled bo pa cer kev zažgali Zgorelo je vse. Kakor sem zvedel na kraju samem, se turško vojaštvo ni zadovoljilo s tem, kar je naredilo, ampak razdelilo je celo med mohamedance orožje, da lahko more kristijane, kakor se jim zljubi. Povsod izjavljajo turške oblasti, da so ev ropske velevlasti dale sultanu carte blanohe, naj zatre makedonske Bolgare, da bo enkr&t mir. Povsod se gode onečaščenja, plenitve in umori. Grozno, pretresljivo sliko mi podajajo obiskani kraji — sramota za krvoločnega sultana in nečast za civilizirano Evropo.« Izpred sodišča Izpred deielnega sodišča. Tepež na Drenikovem vrhu. Dne 10. majnika v nedeljo dopoludne nastal je prepir med navzočimi tasti. Mizarska pomočnika France Koman in Jože Kurnik ter Andrej Teran, sodarski vajenec, so b palicami napadli Franceta Garafola in mu prizadeli na glavi osem poškodb. Sodišče je vse obdolžence spoznalo krivim in vsacega izmej njih obsodilo na štiri tedne ječe. — V Ameriko jo je hotel popiha t i s tujim potnim listom France Hrovat iz Žužemberka in se ogniti vojaškemu naboru. Stražniku je rekel, da mu je ime Ivan Papež. Obsojen je bil na dvanajst dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. Bojeviti črevljar. Zvečer 2. avgusta t. I. je šel Ježe Kocjan s svojim tovarišem Jože Kolman, črevljarski pomočnik iz Visokega, z Janezom Zvegeljnom stoti vas Leše. Obe skupini ste eni drugi nagajali in z besedami zbadali; pričeli so metati kamnje, naposled se je pa Kolman zakadil z odpr tim nožem nad Kocjana in Petra ZiUpana ter oba težko poškodoval. Kolman se izgovarja, da je zaradi tega rabil nož, ker sta ga nasprotnika s kolmi napadla ia po njem tolkla, to pa kot priči zes išana poškodovanca odločno zanikata. Sodišče je Kol-mana obsodilo na šest tednov ječe. — Cerkvenik — tat. Franc Arh, cer-kveriik v Čamšeniku, je dobro vedel, da cerkveni ključi cdpro tudi farovška vrata. To priliko je porabil dne 28. julija. Med pridigo ga je videla neka pastarica stoječega pri farovškem hlevu; kmalu nato je odklenil duri od farovža in župniku pobral 34 kron. Ze početkom tekočega leta je svojemu so-hlapcu izmaknil 9 kron gotovine, nekaj mesecev kasneje domači dekli denarnico z eno krooo, pretekli mesec pa še 7 krou. Vse te tatvine je obdolženec priznal Sodišče ga je obsodilo na dva meseca težke ječe. — Slabo plačani dolg. Dne 24. julija t. 1. je prišel France Juhant, posestnik iz Most, po Marijinem zvenenju v stanovanje gostačov Petra in Marijane Nograšek tirjat za vožnjo 2 K 60 b, za dva prodana ot*pa 40 h in za posojilo 10 h. To je pa zakon sko dvojico silno razburilo; Peter Nograšek je porinil Juhanta iz sobe v vfžo, Marijana Ncgrašek pa je pritekla za njim, ga z no iem udarila na desno roko ter ga težko ra nila. Zagovarja se, da ga je zato udarila, ker se ga je hotela odkrižati, kar pa ni res. Sodni dvor jo je obsodil na 3 mes. ječe — Surovi napad Fantje so radi nagajali Jožefu Kočarju v Retnjah. Njegov največji neprijatelj je bil krojaški pomočnik France Paher, ki je bil zaradi Kočarja žo zaprt in kateri je po Kočarjevem pastorku sporočil, naj staremu le pove, da bo poginil. Zvečer 5 julija se je vračal Kočar iz Zupanove krčme v Retnjah proti domu. Blizu pol pota začuje neko štorkljanje po nasuti cesti in to ga je napotilo, da je pospešil korake. Za njim sta pritekla Pahor in njegov tovariš Janez Rozman, posestnika sin v Zvirčah; poslednji ga je prijel za ramo obenem pa z neko trdo rečjo udaril po glavi in zaupil: »dedci spat« — med tem pa je Paher po tegnil nož, katerega mu je hotel Kočar vzeti, a ta ga je dregnil nad levo oko, da je padel, nato sta ga oba začela z noži obdela vati in z nogami suvati, ter sta težko ranjenega zavalila po nizkem bregu v poleg tekočo vodo ; vendar se je Kočar za i eko vejo vjel in je potem ob vodi nezavesten obležal. Sadni dvor je obsodil Paherja na 16 mesa-cev, Rozmana pa na 1 leto težke ječe. Izpred okrožnega sodišča v Mu dol/ovem. Zatoženi Janez Hrvat iz Tančje gore, ušel je leta 1890 v Ameriko. Prišel je pa nazaj. Zaradi nezglasitve pod naborno zastavo bil je obsojen na 8 dni zapora z enim postom. Isto tako je bil zaradi enakega de iikta obsojen Jurij Zupančič izGri belj na 8 dni z enim postom. Lovske tat vine sta bila obdolžena in sojena Jernej Modic in Karol Petiani iz Sle-meca, prvi iz okraja Velike Lašče, drugi iz Podklanca, sodni okraj Ribnica. Prvi je bil obsojen na 6, Karol Pet ani na 3 mesece. France Jamnik iz Zavrtač, občina Križka vas, Be je imel zagovarjati radi težke telesne poškodbe, ker je 12. junija t. I. Janeza Zupančiča iz Križke vasi tako s kolom pretepel, da mu je prizadel več lahkih telesnih ran in mu tudi prehudo na glavi puščal, sedel bo 3 in pol meseca v Novem mestu pri c. kr. okrožni sodniji. — Anton Glušič je bil tožen radi krivega pričanja in pretepa. Radi ene za deve je bil oproščen, prišel pa bo samo en mesec »študirat«. — France Gerčar iz Kamnj t občina Št. Rupert, je bil tožen radi težke telesne poškodbe. Sodišče mu je prisodilo 5 misecav težke ječe. — Marija B r a u n e iz Kočevja pa je v škodo Jožefa Kreinerja prestavila mejnike. Radi tega je bila po §§ 197 — 199 k z. obsojena na 4 tedne zapora poojstrenega z dvema postoms. — France 11 c iz Doljenih Lazov, občina Doljena vas, je pa 27. julija 1903 v Rakit niči pcskušal svojo srečo. Hotel je namreč preprečiti uradov, po občinskem uradu. Zakadil se je dvakrat v občinskega slugo Matijo Zibašnika in ga v rebra suval. Zavoljo javne posilnesti odmerila se mu je kazen na dva mes?ca težke ječe in 1 post vsaki mesec. — Rudolf Rothel, rojen v Metliki, pristojen v Kočevje, protestant, imel se je zagovarjati po § 303 Pregrešil Be je radi žalenja postavno p r i -poznanega veroizpovedanja. Prišel je med velikonočno prrc sijo pred pošt nim poslopjem v Koprivniku Obsojen je na 14 dni zapora in dobi povrh še dva posta. — Ridi krivega pričevanja pri sodišču v Krškem, imela sta sa zagovarjati Ana Cvelbar in Anton Cvelbar. Ana L/velbar dobila je 6, Anton Cvelbar 3 meN sece zapera. — France Novak, 37 let star iz Podlipe, pristojen v Rabo je s ko lom oborožen poskušal vdreti v hišo Franca in Tereze Kunstek. Ubil je pri tej priliki okno. Javne posilnosti bil je oproščen, a za ub to okno ima plačati 5 kron. — Jožef S i m u r iz Derečjega Vrha pri Trebelnem, je 28. aprila 1903 pose&tnikova sina Antona Peterle spravil na »kuišten način« preko vode. Stvar se je zvedela in pokora znaša 10 dni zapera ter dva dni posta.— Janez Šavor iz Krašnega Vrha, Jurij R e ž e k iz Derečjega Vrha in Janez P e -z d i r c iz Krašinca so leta 1879 samolastno zapustili domovino in jo popihal, ne da bi zadostili vojaškim dolžnot-tim v Ameriko. Sedaj so sa zglasili. Sedeli bedo vsak po sedem dni Zakaj ljubljanski policaji ljudi ovajajo. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se je zagovarjal danes stavcc gesp. Filip Kranjc, ker je v noči 24. maia policaju Ažmanu ko je ta mirno stoječo in pogo-varjajočo se množico pred kazino že po končani demonstraciji opozoril v imenu po stave, naj se razide, rekel »če č' m o«. Obtoženec prizna te besede, a pravi, da se s tem ni nikakor upiral policaju in da je to izgovoril, ker je bil nekoliko vinjen. Priči — stražnika — pravita, da je stražnik Ažman res mirno se razgovarjajočo množic.) opomnil v imenu postave, naj se raiide, iter je imela policija nalogo, da razprši zbirajočo se množico. Državni pravnik pravi, da je g. Kranjc kriv radi tega. ker je rekel policaju: .Če 6'mo«. Zagovornik obtoženca g. Kokalj opozaria sodišče na to, da ni bilo nikake rabuke, marveč je množica mirno stala in se pogovarjala in da je palicija vršila malo preveč svojo službeno dolžnost. G Kranjc ni besed »če č'mo« izrekel v svesti prepira, marveč je to popularni izraz. Nadalje opozarja, da je g. Kranjec takoj šel s stražnikom, ko ga je ta aretiral in predlaga, da se ga ( oprosti, ker ni bilo ne rabuke ne prepira. ' Nato je sodišče obsodilo g Kranjca na 3 dni zapora. Ljubljanska policija je sedaj menda zadovoljna. Za tak izraz bi drugod bil kdo od policaja prijazno posvarjen in podučen, pri nas v Ljubljani pa nekateri policaji na vsak način hočejo često iz muhe napraviti slona. > Pravda Ambroiič — Kalchberg je končana. Kalchberg je obsojen na 14 dni težke ječe. . Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani Tatovi v vinogradih. Poljski ču vaj Bonetti v Foggia presenečil je v vinogradu dva tatova, na katera je ustrelil v cd daljen' sti 20 korakov. Enega je težko ranil, drugi je bil koj mrtev. — Tatvina v Rimu. V cerkvi Sv. Petra ukradli so ta tovi 15 kelhov, ki so bili velike vrednosti. — Uporni vojaki. Pri laških voja ških vajah pri Bracciano niso granadirji ho ubogati. Eden je celo streljal na majorja Gaudini ja. — Italijani na delu. Administrat. odbor lombard. hranil je Bklenil podariti druHvu »Dante Alighieri« 15.000 lir.— Avstrijska ladija se je potopila v pristanišču Kap Haitien. — Delavske revolte so v New-Yorku. Neka tvrdka, pri kateri so imeli delavci zasluženih 20.000 dolarjev, je prišla v kon kurz. Delavci so napadli poslopje, pobijali okna in streljali. Prišlo je vojaštvo. Delavci so udrli v hišo in razdejali vse. — Saharski cesar je sedaj v Londonu. Prišel je iz Holandske. K njemu prihaja vedno dosti ljudi, posebno trgovcev, toda sprejeti noče nobenega. Neki agent mu je tudi že prišel kazat vzorce ia zastave saharskega cesarstva. Dva pravnika izdelujeta na Ho landskem načrt za ustanovitev saharske države. Menda se vsem skupaj meša! — Umrla je v Celovcu igralka Marija Geistinger. — Mučenja pri vojakih. V Berolinu je bila v 80 slučajih od meseca junija do septembra izrečena obsodba radi mučenja vojakov. — Na kongresu brivcev na Dunaj u je bil sorodnik tukajšnjega brivskega mojstra g. Matkoviča brivski mojster gosp. Matkovič iz Gradca za Bvoja dela odlikovan s srebrno svetinjo. — Stavka cestnih pometačev je v Niči. V ponedeljek je prišlo po burnem shodu do velikega pretepa med stavkujo čimi. Orožništvo je moralo poseči vmes. En orožnik je ranjen. Vsled dogovora stavkujoČih in delodajalcev z županom in perfek-tom, so delodajaloi dovolili zvišanje plače. Stavka je torej končana — Poljskemu kralju Jagelo so z velikimi slav-nostmi odkrili v Gradeku pri Lvovu spo-menik. Telefonska In brzojavna poročila. Maribor, 30. sept. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem pod predsedstvom svetnika Mo-roccuttija prizivna obravnava v pravdi 0 r n i g - K a 1 c h b e r g. Potrjena je bila prva sodba, pri kateri je dobil Kalchberg 4 tedne zapora. Dunaj, 30- septembra. Ruski car je došel danes ob pol 11. uri sem. Pri sprejemu je bilo navzočih 27 bataljonov vojaštva, 10 eskadronov in 14 baterij. Topovi so gromeli, ljudstvo je navdušeno pozdravljalo oba vladarja. Listi pozdravljajo dohod ruskega carja kot carja miru, kateri dohod je sedaj tem važnejši, ker se na Balkanu gode važne stvari in ker pri-[ haja car na Dunaj v družbi svojega I ministra za vnanje stvari. Listi po-; vdarjajo, da bodeta vladarja na vsak ' način skušala ohraniti mir, katerega i listi pozdravljajo, ako tudi krščansko . rajo v Makedoniji pomori Turek. Dunaj, 30. sept. Pri vsprejemu na | kolodvoru sta se car in avstrijski ce-; sar dvakrat poljubila. Po obedu v , Sohonbrunnu sta se vladarja ob četrt na tri popoludne odpeljala v Miirzsteg. | Dunaj, 30. sept. Čuje se, da še letos pride obiskat laški kralj našega | cesarja. Po dovršeni spravi pride na j dvor tudi belgijski kralj. Naš cesar letos ne vrne nobenega obiska. 1 Murzzuschlag, 30. septembra. Povodom dohoda ruskega carja opravlja detektivno službo dunajska policija. Od Neuberga dalje je vsa pota zasedlo orožništvo, ki je sklicano iz vse dežele. Tudi v gorovju, kjer bodeta cesarja na lovu, so orožniki danes vse preiskali. Budimpešta, 30. septembra. Za današnjo sejo drž. zbora je bilo jako veliko zanimanje. Košut je glede vojakov tretjeletnikov stavil predlog, ki je bil sprejet. Khuen je nato jako glasno izjavil, da je vsled včerajšnjega glasovanja podal demisijo in je prosil zbornico naj do sestave novega ministrstva odgodi zasedanje. Košut se je proti temu uprl ter zahteval, da se posvetovanja nadaljujejo, ker nikakor ministrstvo v demisiji ne sme napovedati štrajka. Košut je dejal: Ker je Khuen že demisijoniral, bi bila odveč vsaka debata o njegovi izjavi, ker pa ne ve, kedaj bo zopet seja izjavi že danes, da bo vsaka nova vlada morala imenom ogr.kralja popraviti to, kar je storil avstrijski cesar. V tem trenotku je liberalna stranka šla iz dvorane in je imela zunaj dolgo pomenjkovanje. Kubiny je dejal, naj za sedaj pusti to zadevo toliko časa, da pride nova vlada. Vsaka nova vlada se bo morala izjaviti proti Koerberjevemu govoru. Posl. Mayer je predlagal, naj bode zbornica v perma-nenoi. K glasovanju je liberalna stranka zopet prišla v dvorano. Predlog Khu-enov je bil sprejet z veliko večino. Tudi nekaj opozicionaloev je zanj glasovalo. Konec seje ob tričetrt na 1. uro dopoludne. KrakOTO, 30. sept. Tu so razširjene vesti, da namerava predsednik dr-žavnozborskega kluba, Jaworski, odstopiti. Kandidata za njegovo mesto sta grof Dzieduszycki in dr. Boborzyn-s k i, ki bo izvoljen na Czeczovo mesto. Belgrad, 30. septembra. V vojaški akademiji je 36 gojencev zahtevalo, naj se odstrani učitelj, kije bil vdeležen pri umoru kralja Aleksandra. Berolin, 30. septembra. Vojni minister je določil, naj se za zahodno Sibirijo sestavita dva nova pešpolka. Društva. (Vabilo k srečkanju), katero priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Lescah v prostorih gosp. Jos. Wuchererja v nedeljo dne 4. oktobra 190 3. Vspored : Srečkanje. Prosta zabava. — Darila za srečkanje se hvaležno sprejmo. Začetek ob 4. uri popoludne. Čisti dohodek je namenjen za društvene potrebe. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. .Dar« v J Za Vegov spomenik se darovali naslednji gg.: Stotnik Dav. Žunkovic v Kromerižu 5 K, višji štabni zdravnik dr. G. Sterger v Gradcu 10 K, poročnik Al. Ogo relec v Josefstadtu 10 K, stotnik Alfr. Podboj v Gorici 5 K, stotnik Gust. Globočnik v Trstu 2 K, ekso. fml. pl. Kinmart na Dunaju 20 K, stotnik Val. Oblak v Mor. B. Cerkvi 6 K, polkovnik Ernst pl. fcchneller na Dunaju 5 K uradnik Jakob Kavčič v Ljubljani 10 K, stotnik Frid. Kavčič na Dunaju 10 K, voja&ki nadzdravnik Anton S tinec v Lvovu 5 K, vojaški oskrbnik Karol Oresael v Celovcu 5 K, stotnik Ticherne in pl. Merizzi v Komornu 2 K, podpolkovnik K. Ogrinc na Dunaju 5 K p diovnik v pok. Ant. pl. Sus č v CjIju 10 K. - Skupaj 122 K. Poslani našemu uredništvu: Za pogorelce v Vačah se je nabralo v cerkvi Jezusovega Srca 33 K. Za družbo sv. Cirila in Meto d a nabral g. Kanzlarič 2 K 70 v. Za neBrečne Korošce gosp. A. Jenko 5 K, posp. Fr. Hlepš 1 K. B m m te t/- m m P m m m m m m vv-/. X/> ^ S* p pr. va ifijiMi por Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastiski umetniški zavod s povsem novo briljantno razsvetljavo. Od 27. septembra do l oktobra 1903 Novo! Prezanimivo! Novo! nm v cesarskih dnevih 1903 in Nj. Svet. papež Leon XIII., kakor je izgledal v zadnjih letih. Ta ciklus je posebne važnosti in posebcega pomena, ker je ravnatelj mednarodne panorame napravil sliko Njega Svetosti papeža Leona XIII. Ta slika je tem znamenitejša, ker se papež že 13 let ni dal niti slikati, niti fotografirati in ker je bila to zadnja slika po naravi, napravljena dnč 13 maja 15003 ki kaže Njega Svetost v najizboruejši naravni vernosti. Posebne slike so napravljene od prezanimivih prostorov pa-lazzine, ki občinstvu niso pristopni, in od vatikanskih vrtov, ki tvorijo poseben ciklus; ta se bo razstavil v kratkem. Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene. Velespoštovanjem 1259 l—i ravnateljstvo. ii-l VA $ m m m m iT'- m m i M & $ & & & f & .>>✓> iT/« & & •/-.V 1 POSOJILNICA sedaj: kongresni trg št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjufraS do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po-- 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih .— 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31.deeembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet V 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so po§tno~ hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. I)r. Ivan Susteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik. OcUsOFtliki* podpredsednik. Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Iidajatelj in odgovoru «r«inik: Dr. Iguoli.ZItaik Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.