-jigr~" foitnina plačana v gotovini. " 1 >y IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. ji I ■■ n urnim im >i ——mi mm ih Mir- « TRGOVSKI EIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XII. ' elefon <vye-MJija. Potrošnja tega kredita v okvirju to7a zakona se ima koncem J o H predložiti glavni kontroli v odo- l-^i+ev. Vrhovno nadzorstvo nad po-frošinio subvencije ima minister financ po r\ 5. in 6. zaikona o državnem računovodstvu. § 10. a zakon stopi v veljavo, ko ga* kra’i podpiše, in dobi obvezno mo"; z rinem priobčitve v »Službenih Novinph«. Akcija za podunavski žitni kartel. Novosadska produktna in efektna borza je izdala naslednji komunike: Kakor smo že poročali so madžarski gospodarski krogi započeli akcijo, da bi se Jugoslavija, Rumunija in Madžarska sporazumele o skupni prodaji kmetijskih proizvodov, namenjenih za /izvoz. Te dni je posetilo več zastopnikov naših gospodarskih krogov pod vodstvom predsednika novosadske borze dr. Gedeona Djundjer-skega madžarske gospodarske kroge v Budimpešti z namenom podrobnega informiranja o tem predlogu. Poset je bil čisto informativnega značaja. Odposlanci so se na Madžarskem sestali s predstavniki eksportnega društva z državnim podtajnikom dr. Emilom Stauibom na čelij ter s predstavniki buidimpeštanske borze in madžarske žitne trgovine, s katerimi so razpravljali o vseh možnostih skupne prodaje. Razprava nudi upanje, da bo to za naše poljedelstvo in žitno trgovino važno vprašanje mogoče ugodno rešiti. Prihodnji sestanek se bo vršil v najkrajšem času v Beogradu. ZAHTEVE VOJVODINSKIH OBRTNIKOV. Obrtna sekcija Trgovske in obrtne zbornice v Novem Sadu je imela te dni sejo, v kateri je bila formulirana vrsla zahtev za zboljšanje položaja obrtniškega stanu glede na bodoči novi obrtni red. Obrtniki zahtevajo zlasti podaljšanje učne dobe na šest oziroma osem let. Načelno so sklenili, da sme imeti mojster, ki dela brez pomočnikov, enega samega vajenca; pri šestih pomočnikih sta dovoljena dva vajenca, pri desetih trije, pri več kot desetih samo eden na štiri pomočnike. Ta odredba naj se raztegne tudi na vajence v in-dustr jskih podjetjih, vsled konkurence, ki prihaja od tam. Itd. '* * * ŠTEVILO AVTOMOBILOV V NEMČIJI RASTE RAPIDNO. Lani 1. julija so našteli na Nemškem 933.000 avtomobilov, letos 1. julija 1,214.000, letos torej dobrih 280.000 ali za 30 odslotkov več. Leta 1926 so našteli v Nemčiij šele 571.000 avtomobilov/, letos tjih- je torej več kot še enkrat toliko. Okoli 10 odstotkov skupne vsote odpade na Berlin, kjer pride na vsakega 46. preb valca 1 avto. TEČAJI ZA NEMŠKI IN FRANCOSKI JEZIK V CELJU. Trgovsko društvo v Celju priredi učne tečaje za francoski in nemški jezik, ki se bodo vršili po eno uro dvakrat na teden od 8. do 9. ure zvečer v pon-deljek, torek četrtek ali petek na dvo-razredni državni trgovski šoli ter skli-: cuje v svrho ureditve cele zadeve se-stranke na pondeljek 25. t. m. i. s. ob pol 8. uri zvečer za udeležence iečaja za francoski jezik in ob pol 9. uri zvečer za udeležence tečaja za nemški jezik. Kdor se še ni prijavil in ni dobil posebnega vabila, se lahko prijavi še na tem sestanku. 5^nudbc .poupiascuania Za izvoz naših čipk v Avstralijo. Naš častni konzul v SYdneY-u (Astralija), g. Antony MawbY, poroča ministrstvu za trgovino in industrijo, da se tamkajšnji trgovci interesirajo za uvoz naših čipk in drug h proizvodov umetnega obrta. Vzorci se morajo poslali nepo-siedno konzulatu v SvdneY z navedbo ; cif cen v funtih šterlingih. Izkaz večjih trgovcev v Albaniji je interesentom v pisarni Zbornice za TOI med uradnimi urami na vpogled. Plovba po Bonavi 1. 1929. Ladijski kapitan I. Gonda v Pančevu piše: Šele v juliju, ko je cena ameriške pšenice skokoma rasla, je nastopila v dotedaj slabem prometu za nas ugodna sprememba; in dvignilo se je tudi zanimanje za jugoslovansko pšenico. Od-tedaj je postalo povpraševanje po do-navsk h vlačilcih za žilo živahnejše in so bili kmalu precej oddani. Najbolj živahen je bil v juliju, avgustu in septembru pšenični promet v smeri proti Braili, kjer so pšenico preložili na morske ladje, da gre v Anglijo, Holandijo in Belgijo. A prelaganje v pristanišču Braila se ni vršilo dosti hitro, nabralo se je zelo veliko vlačilcev, ki so zgubili čezmerno veliko časa. Rumunija, ki je bila pred vojsko najmočnejša eksportna dežela, je po vojski vsled svoje agrarne reforme in vsled novih pasivn h okrajev popolnoma izpadla. Zato morajo voziti vlačilce sedaj po Donavi navzgor in se s tem transportni zaslužek zniža na minimum. V splošnem se pa more vendarle ugotoviti, da je promet po Donavi vsled ugodnega žitnega pridelka od julja dalje poživljen in da je zlasti eksport žita iz Jugoslavije in Ogrske dosegel rekordno višino. V oktobru so sicer transporti nekoliko padli, a so bili še zmeraj bstveno večji kot v istem lanskem mesecu. V zadnjih tednih so se pričeli tudi že transporti koruze in se pričakujejo iz donavskih dežel v splošnem večje množine. Za plovbna podjetja pa seveda ni ugodno, da gre koruza večinoma v Belgijo, Holandijo in Anglijo preko Bra le. V splošnem se javlja na donavskem vozninskem trgu ojačena tendenca. Po površni cenitvi je bilo prepeljanih po Donavi doslej okoli dveh milijonov ton in računijo do konca leta še s ca. 300.000 tonami. Večje množine žita bodo pa eksportirane tud' še v pomladi. Prometna zveza donavskih plovbnih družb je zato s 1. oktobrom žitne tarife ter izlagalne in vlagalne tarife zvišala, da dvigne rentabilnost žitnega transporta. Zvišanje tarif je povprečno osemodstotno. Za vožnjo po spodnji Donavi navzdol so zvišane za tri do-' larske cente pri 100 kg. To utemeljujejo z višjimi lastnimi stroški pri trans portu navzdol. Dalje so zvišali tudi čakalno pristojbino pri 5 do 7 prekoračenih dneh za 50 do 150%, s čimer hočejo doseči hitrejše izlaganje vlač leev. Po dosedanjih določbah se dovoli za izlaganje in nalaganje 400 tonske pošiljke 13 delovnih dni. če računimo zraven nedelje in praznike ter morebitne deževne dneve se porabi za nalaganje in izlaganje ca. 20 do 22 dni. Za vožnjo n. pr. iz Jugoslavije v Nemčijo potrebuje vlačilec najmanj 10 dni do 14 dni in mora pri tem prenesti devet carinskih manipulacij, kar mu vzame 3 do 4 dni časa. Donavski vlačilec more napraviti v seziji povprečno samo 4 do 5 voženj, vlačilec po Renu na leto tudi do 12. Povpraševanje po vlačilcih je bilo letos živahno tudi pri drugem množin-skem blagu, pri soli, premogu, rudninah, mineralnem olju (petroleju), lesu itd. Izvoz kosovnega blaga iz nemšlkih pristanišč je še zmeraj prav dober, v prvi vrsti zaradi reparacijskih dobav, izvoz iz češkoslovaške je nekoliko od-jenjal. V donavskem prometu ima vodno stanje posebno važno vlogo. Tudi letos je bilo to stanje skoz cele tedne prav neugodno. V septembru in oktobru ije bilo vodno stanje Donave in njenih dotokov tako nizko, da so mogli izkoristiti vlačilce samo do polovice. Na gornji Donavi in pri brzicah med Mol-dovo in Kladovem so morali imeti pripravljene za pomoč celo prazne ladje. Zato se je pomanjkanje vlačilcev lem občutneje poznalo. Zadnje tri tedne se je pa vsled vobčega dežja obrnilo na bolje. Voda je stop la povprečno za dva metra, kar omogoča boljšo izrabo vlačilcev (koruzni transporti). Če zima ne bo kmalu pritisnila in bo ostala Donava do konca leta neza-mrznjena, dalje če se bo po ameriškem krahu povzročena slaba tendenca na žitnih trgh zboljšala, ie opravičeno upanje, da se bo zaključila kupčija Jransporta po Donavi v tekočem letu z rekordnim uspehom. fowclu Privilegirana Agrarna banka je dovolila doslej kmečkim posestvom za 500 milijonov Dim hipotekarnih posojil; zadruge so zahtevale 330 milijonov dinarjev. Slovenski denarni zavodi so nakupili velike množine Blairovega posolila (7- in 9-odstotnega). Množino v Ljubljani se nahajajočih Blairovih listin cenijo na 25 do 30 milijonov Din tečajne vrednosti. Po sedanjem tečaju nese to posojilo 9 odstotkov. Inozemske zavarovalnice so se začele pogajati v Jugoslaviji; tako je dobila berlinska »Victoria« koncesijo zavarovanja, a se bo zaenkrat omejila skoraj gotovo samo na življensko zavarovanje; tudi neka češkoslovaška družba je pros la za koncesijo. Tovarno za izdelovanje verig in železnine so ustanovili v Jasenovcu ob Sav . Tovarna bo izdelovala v prvi vrsti verige za kmetijstvo, industrijo in mornarico. Osušili bodo okolico Negotina; vsa dela zahtevajo 8 milijonov Din. »Star« se imenuje nova zagrebška tvrdka filmske industrije in filmskega izposojevalnega zavoda. 15 veleposestnikov iz okolice Osijeka bo odpotovalo v Švico, da nakupijo tam plemensko prvovrstno živino za dovoz je dovolila vlada 50-odstotno železniško vozninsko olajšavo. V zadevi tekmovanja žitnega ekspor-ta med rumunskim pristaniščem Braila in našimi jadranskimi pristanišči je poslala splitska Trgovska in obrtna zbornica na ministra za trgovino in industrijo spomenico, v kateri zahteva izenačenje žitnih izvoznih tarif za naša pristanišča in za proge proti Braili. V tovarni aeroplanskih motorjev v Rakovici so napravili skušnjo, ki je potekla popolnoma zadovoljivo. Prvi motor ije delal neprestano 100 ur; sploh so zdržali motorji 50 ur dalje kot je b lo zahtevano. Po pogodbi je dobilo podjetje za to dobro uspelo preskušnjo darilo 200.000 Din. Sarajevo je obiskalo v prvih desetih letošnjih mesecih nad 16.000 tujcev, (kar je precej več kot lani. »Montana« se imenuje nova delniška družba v Beogradu, ki se bo pečala s trgovino premoga, koksa, petroleja, lesa, stavbnega materijala itd. Osnovna glavnica je 1 milijon Din. Sladkorna tovarna v červenki, koje glavni delničar je Praška Kreditna banka, zaključuje leto 1928/29 s čistim dobičkom 6,300.000 Din. V letih 1925 do 1927 je bila izkazana zguba 147 milijona D n, v letu 1927/28 dobiček 200.000 Din. Francoska kovinska družba Schnei-der-Creuzot je zaključila poslovno leto s čistim dobičkom 26 26 m lijona frankov in bo razdelila dividendo 100 frankov (lani 24 08 in 90). Turške gozde v Mali Aziji hoče izkoriščati neka angleška finančna skupina in je vložila pri vladi v Angori tozadevno prošnjo. Družba hoče nakupti 30 milijonov m8 lesa in ga hoče posekali na leto 800.000 m3. V načrtu je gradba velikih žag, ki bodo posekani les predelovale na licu mesta. Turška vlada je prošnji naklonjena. Posojilo 200 milijonov šilingov bo dobila avstrijska vlada od velikega amerškega bančnega konsorcija; tako se z gotovostjo trdi v dunajskih gospodarskih krogih. Nemška AEG je dobila že pred dvema letoma naroč la za Indijo; sedaj so naročile indijske železnice pri AEG 22 lokomotiv za tovorne vlaike s lender-jem. I.eta 1802 ustanovljena londonska zasebna banka Forshnan je vsled sleparskega delovanja kontinentalni agentov ustavila izplačila. Ob osnovni glavnici 1 milj. funtov znašajo zgube 300.000 do 400.000 funtov. Produkcija surovega železa v Nemčiji je bila v oktobru večja kot v septembru (1,157.000 proti 1,109.000 ton), število v obratu se nahajajočih plavžev se je dvignilo od 100 na 102, delovna dnevna povprečnost je odgovarjala 81 ‘3 odstotkom leta 19t3. Kriza v švicarski industriji nogavic. Prav cesto čujemo o dobri konjunkturi v tekstilni industriji, toda vesti niso točne, ker ta konjunktura ne obsega vise vrste tekstilne industrije, zlaisti ne pletilne stroke. Zato piše o tem predmetu najboljše informirani Msit »Deutsche Wirkerzeitung« naslednje: Ko sta se pred 3—4 leti ženska nogavica in moška obujka povzpeli k prvim modnim izdelkom, se je marsikje, posebno ipa na ozemlju pletilne iridustrije upalo doseči s proizvajanjem teh potrebnih predmetov za najširše kroge novo in lepo pridobitno možnost. — V tej veri so se investirale precejšnje glavnice za obratovanja izdelovalni« nogavic, gradile tovarne in postavljali stroji. Tu so se že pojavile prve kali današnje nadprodukcije, kakor je to tako cesto opažati pri razvijajočih se industrijskih panogah. Ta zadnji pojav se je opažal ne le v švicarskih, marveč v vseh evropskih državah; celo ameriški trg je baje prenasičen. Kriza, ki se je brez dvoma povedala radi najnovejše breznogavične mode, je dokaj občutna že tekom leta -dni. — Nemške tvomice nogavic obratujejo sodobno s precejšnjimi omejitvami časa, a švicarska podjetja, v kolikor niso nastopile redukcije delovnega časa, se bojujejo z nepredvidenimi težkočami, da oddajajo obilne zaloge, ki so se morale nakopičiti v interesu nadaljne zaposlitve delavcev. Gospodarski temeljni zakon o ponudbi in povpraševanju prisili producenta, da mora svoje cene izredno znižati, vsled česar pošto ji sodobno v tvornicah nogavic kar najbolj uničujoči eksistenčni boj. Slične razmere kakor v Švici vladajo, kar se tiče pletilne industrije, tudi pri nas, samo da so prilike pri nas toliko slabše, ker je kupna moč trga pri nas mnogo slabša kot v katerikoli drugi državi. ES 'ozeamjjm rimega UM Industrija papirja v Jugoslaviji. Vse jugoslovanske papirnice izdelajo na leto okoli 3000 vagonov papirja; 2200 vagonov porabimo doma, 800 vagonov eksportiramo; od eksporta pride 600 vagonov na rotac jski papir. Izvoz gre v pi vi vrsli v balkanske dežele (Bolgarijo, Grško, Albanijo), deloma pa (posebne vrste) v Anglijo, Kitajsko, Japonsko, južno Ameriko, Afriko (Egipt). Tovarna na Sušaku, stalna dobaviteljica cigaretnega papirja za monopolno upravo, bo izdelovala odslej tudi spe-r alen papir za koleke in bankovce. ’ ri borzi dela v Mariboru dobijo de-! • 10 viniičarjev, 4 mesarji, 1 šafar s si-! m, 13 hlapcev, 20 gozdnih delavcev, 25 rudarjev, 4 kleparji, 2 elektrikarja, 1 avtomehanik, 1 mehan k, 1 eleklro-inšlalaier, 1 kotlar, 4 kuharice, 6 služkinj, 2 postrežnici, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1' sobarica, 2 šteparici za gornje dele čevljev, 2 pletilki, 1 šivilja za obleko, 2 kuharici k orožn kom, 2 šiviljski vajenki. Vodilne rumunske petrolejske družbe, k' predstavljajo ca. 75 odstotkov vse rumunske petrolejske produkcije, so se spojile v domači kartel, kojega cilj je podraženje petroleja za 2000 lejev pri vagonu. Jiiubipimha hona TsAaj 20. novembra 1929. DRVIZR: ▲nMtorduB 1 ta. foid. B»rlin IM............ Bru»*lj 1 belfa .... 1 (J»rih 100 Ir. . . Dviui) 1 UUnf . London 1 fant. Wwwyork 1 d«U» Pariš 100 fr 100 Tim IM Ur *. ‘utpia> Poiudtr "M* O tv 22*79 —•— !J-5075 _•— 7-fHV'3 —•— 9S«.K)4 1094 40 1097 4 7*9276 7 9575 • Ž76 47 6 Madrieri: smreka, jelka, I., II., in sieer 200 m3: Dimenzije: debelifln 110, 140 in 160 mm; širina: od 25 cm naprej; dolžina: od 5 50 m naprej. Blago rezano, paralelno, franco vagon Sušak pristanišče, dobava v januarju in februarju 1930, prevzem na licu mesta. žitni trg. Po občutnem padcu cen pšenice na ■nozemskih borzah so se proti vsem pričakovanju te cene koncem tedna zopet tako učvrstile, da so dosegle zopet svojo prejšnjo višino. Chicago notira za december pšenico 123 V< do 124, za marc 1311/« do 131 K, za maj 134s/s do 134 7/», za iuli 135 Yt. V soglasju s temi tečaji je pšenica tudi na Budimpeštan-ski borzi izdatno poskočila in not:ra danes pšenica za marc 23-71 do 23-72 in pšenica za maj 24-46 do 24-48. Tudi pri nas so cene za 5 par pri pšenici poskočile in so prodajalci nadalje zelo rezervirani, ker prevladuje mnenje, da se bode cena pšen ci še povišala. Tudi tendenca za koruzo je postala čvrstejša in je tudi koruza za 5 par dražja Ikot je bila v minulem tednu. Interes je za pšenico, kakor tudi za koruzo postal bolj .živahen. Neizpre-menjena, brez interesa je ostala rž, ječmen, medtem ko je za oves le malenkostno povpraševanje. Pšenična moka nularica se nadalje živahno trguje, vendar so zaloge mlinov tako razprodane, da je že težko ustreči zahtevam po takih cenah, ki odgovarjajo ceni pšen ci. Moke temnejših vrst še vedno zaostajajo in razmeroma je prav malenkosten interes za Hercegovino, Dalmacijo in Crno goro. V Sloveniji so mlini s črno moiko preobloženi in ne nagdejo odjemalcev. V minulem tednu je bilo na ljubljanski borzi zaključeno: 4 vagone pšenice in 1 vagon koruze. 'trmi 4 '6561 BjguiaAou -ig »j.SH PHHAOPiaL Štev. 136. Cene so bile sledeče: Bučku pšenica nova: 79 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 20 dneh, Din 240—242 50. Bučka pšenica nova: 78 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prompt-na, plačilo v 30 dneh, Din 237-50—240. Bačka pšenica nova: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. post., dobava prornpt-na, plačilo v 30 dneh, Din 232-50—235. Sremska pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 237 50—240. Sremska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 230—232-50. Slavonska pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 220—222-50. Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 202 50. Pšenična inoka O G: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 355-365 -. Koruza bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 210—212-50. Koruza bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 205—207 50. Umetno sušena nova koruza: navadna voznina, slov. postaja, dobava prointna, plačilo v 30 dneh, Din 195—197-50. Umetno sušena nova koruza: mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 192-50—200. Činkvantin, umetno sušeni: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 245 do 247-50. Času primerno suha koruza: s kvalitetno garancijo, do namembne postaje, Din 170— 17550. Ječmen bački, novi, ozimni: 66/67 kg, Din 205-207-50. Ječmen bački, novi, ozimni: 63/64 kg, Din 190—195 —. Oves bački novi: 63/64 kg, navadna voznina, slov. postaja, Din 195—197-50. VELETRGOVINA kolonijaln« in Špecerijska robe IVAN JELAČIN LJUBLIANA ZALOGA tvele prelene kave, mletih diSav ir rudninske T«im Id HlkiM d Zahtevajta PADEC AMERIŠKIH HRANILNIH VLOG. American Bankers Association sporoča, da se je od leta 1928 na leto 1929 prvič v zadnjih 20 letih pojavilo nazadovanje hranilnih vlog v U. S. A.; od konca junija 1928 do konca junija 1929 so padle hranilne vloge za 195- milijonov dolarjev. Je pa to v prvi vrst' posledica naraščujoče efektne Spekulacije občinstva. Jrtiu nor o tili TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 15. novembra 1929. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 22, II. vrste 20 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrsle 18—20, II. vrste 16—18, III. vrsle 12—16, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, ledic 18—24, možganov 2—25, loja 5—10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 24—25, H. vrste 20 — 22, jeter 25—30, pljuč 20 — 22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25, II. vrste 22 — 24, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 22, slanine ribe in sala 24—26, slanine domačih prašičev 22—24, slanine mešane 23—24, slanine na debelo 24, masti 28, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. vrste 30 —32 50, II. vrste 25—27-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din. Drobnicja: 1 kg koštrunovega 14—15, jagnjetine 18—20, kozličevine 23 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 1. vrste 8, II. vrste 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30 — 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih (kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 50, prekajene slanine 25—30 Din. Perutnina: Piščanec majhen 15—17, večji 20—25, kokoš 25—35, petelin 25 do 30, raca 25—30, domači zajec, manjši 8—10, večji 12—20 Din. Divjačina: Divji zajec 45—60, poljska jerebica 15—18, gozdna jerebica 25 do 26, kljunač 25—26 Din. Ribe: 1 kg karpa 25 — 30, ščuke 35 do 40, postrvi žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jace 1-50—1-75 Din. . . Pijače: 1 liter starega vina 16—22, novega vina 14—16, 1 čaša p'va 3 do 3-50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5-50—6 Din. Kruh: 1 kg belega 4 50, črnega 4-20, rženega 4-20 Din. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 6—8, jabolk I. vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3, luksusnih hrušk 10, I. vrste 6, II. vrste 5, III vrste 4, ena oranža 2-50—4, limona 1, 1 kg fig 10, navadnega kostanja 2—3, kostanja maroni 10, orehov 10 do 12, luščenih orehov 34 —36, češpelj 36, suhih češpelj 8, suhih hrušk 6 do 8, grozdja 15—20 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Por-tor ko 72—76, Santon 46—49, Rio 32 do 40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70 —80, III. vrste 56—60, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. vrste 10, H, vrste 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli debele 2-50, mlete 2-75, celega popra 70, mle- tega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 60, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 dinarjev. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. »0« 3-65—3-70 na debelo, 4—4 50 na drobno, št. »2« 3 45—3-50 na debelo, 3 75 na drobno, št. »4« 3-25—3-30 na debelo, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2 50, koruzne moke 4 do 4-50, koruznega zdroba 4-50—5, pšeničnega zdroba 6—8, ajdove moke I. vrste 6-8, II. vrste 6, ržene moke 4 50 dinarjev. Žito: q pšenice 240—245, rži 230 do 235, ječmena 220 —235, ovsa 210— 240, koruze 200—215, ajde 230—250, fižola ribničana 450, prepeličarja 500, 1 ikg graha 8-10, leče 10 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 440, m3 trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. Krma: q sladkega sena 125, pol sladkega sena 100, kislega sena 75, slame 50-75 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 6, ajserice 4—5, endivije 5—6, motovilca 6—7 Din, poznega zelja 30 do 50 par, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 3-50, ohrovta 1 —150, karfijol 8 do 10, kolerab 4, kolerab podzemljic 1, špinače 4—5, paradižnikov 8—10, čebule 2—3, česna 10—12, krompirja 0 75—1 Din, repe 25 — 50 par, kisle repe 2-50—3, jurčkov 6—12, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3 do 4, zelene paprike 5—6 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. novembra 1929 je bilo pripeljanih 147 svinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 75—125, 7 do 9 tednov stari 150—200, 3 do 4 mesece stari 300 — 400, 5 do 7 mesecev stari 450 — 500, 8 do 10 mesecev stari 550 do 800, 1 leto stari 1000—1200 Din; 1 kg žive teže 10—12-50 mrtve teže 17 do 18 Din. Prodanih je bilo 118 svinj. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 20 kg kostnega olja, 20 kg glicerina, 100 'kg vazelina, 100 kg solne kisi ne in 40 kg parketnega voska. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg testenin, 20.000 kg pšenične moke, 1000 kg koruznega zdroba, 2000 kg masti, 1000 kg Francko-vega pridatka za kavo in 3000 kg riža; do 2. decembra t. I. pa glede dobave 10.000 m bronove telefonske žice in 250 kub. metrov jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave armatur :n klingerit plošč. - Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 komadov impregniranih drogov. — Direkcija drž. rudnika Ljubija sprejema do 2. decembra f. 1. ponudbe glede dobave aparata za kopiranje načrtov. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. decembra t. 1. pri D rekciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave trajnožarnih peči; dne 5. decembra t. 1. pa glede dobave materijala za gornji ustroj (tračnice, spojnice, podložne plošče, tračni žeblji, tirefondi, skretnice, vijaki itd.) — Dne 5. decembra f. 1. pri Direkciji drž železnic v Subotici glede dobave kamenja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 2. decembra t. L se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 210.000 komadov žebljev za zaznamovanje pragov; dne 3. decembra t. I. glede dobave katrana; dne 4. decembra t. 1. glede dobave ca. 30.000 komadov opeke ter glede dobave raznega električnega materijala dne 5. decembra t. 1. pa glede dobave raznih ščetk. — Dne 5. decembra t. I. se bo vrš la pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 270.000 kg portland-cementa. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Dne 4. decembra t. 1. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu lic tacija glede dobave naprave za ponikljanje in bakrenje. (Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva za zgradbe v Beogradu, Masarykova ul. št. 2). — Dne 5. decembra t. 1. se (bo vršila pri Glavnem sanitetskem slaga-lištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 5000 metrov mreže iz tila. (Pogoji so na vpogled pri istem slaga-lišfu.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. novembra t. 1. ponudbe glede dobave hrastovega lesa; do 26. novembra t. 1. pa glede dobave železne pločevine, jekla in morze-aparata. — Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave lesenih drogov n glede oddaje pil v nasekavanje in popravilo. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg mila. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe glede dobave raznih skretnic. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave železne pločevine, železa in plinskih cevi. — Dne 6. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala za gornji ustroj (vijaki, zavrtki, zakovice). — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 27. novembra t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave 100.000 vreč od jute. — (Pogoji so na vpogled v pisarni pro-viantskega odseka ekonomskega oddelka omenjenega ministrstva.) Brtojavl: KrUpercolontal« Ljubljana. - Talefon Mav. Ml Ljubljana, Lastnika: ALOJZI) ULLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonij alne roba. Velepraiarna kave. Mlini xa dišava. Zaloga špirita, rasnega žganja tn konjaka. Mineralne vode. 'T Caulk! na razpolago. — Tolna poatralba. f\ V USTANOVLJENO 1SM TEO D. KORN LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA S (PREJE HENRIK KORN) KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA - STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE -NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA KUVERTA DRUŽBA Z O. Z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA VoŽarsk! nol 1 Karlovška c 2 M, oflitiitG i .Men Ml mm TISKARNA Merkur TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 28. Tel. 25&2 86 priporoča aa Bar«, čila ruh trgovskih M uradnih tfskoviu.Tlata» časopisa, kalif«, bra» dura, Malha, Halvi* febala, lataka L t A &4l«evaft» dala 1» viteja v LAflnt UTCfe dr. IVA* nuna — Timnfrn InitrGrtjrhn d. d. •a Stkat««: O. »UCHALBK. UaUlan*