V Celju načrtujejo Krvodajalci na dopustu, krematorij bolniki pa ne Stran 5 Stran 2 9770353734020 OKI Krvodajalci na dopustu, bolniki pa ne V Vojniku je kri darovalo veliko stalnih krvodajalcev, nekateri pa so se akciji pridružili prvič. V Celju in tudi v drugih mestih po Sloveniji te dni primanjkuje krvi vseh krvnih skupin. Pomanjkanje krvi je čez poletje sicer pričakovano, saj se vsako leto pojavijo podobni problemi. Zdravnica na transfuziološ-kem oddelku celjske bolnišnice Branka Laznik - Pun-cer je povedala: »Takšno pomanjkanje čez poletje je pričakovano, ker so krvodajalci na dopustih, bolniki pa ne. Dnevno pride k nam med 20 in 30 krvodajalcev, kar je še vedno premalo. Krizo rešujemo tako, da dajemo prednost najbolj nujnim primerom. To seveda zahteva veliko potrpežljivosti in dogovorov, ampak krvi se ne da ustvariti na drug način, kot da jo darujejo ljudje.« Zaradi pomanjkanju krvi je zaskrbljen tudi Igor Po-Ijanšek, sekretar Območnega združenja Rdečega križa Celje: »Krvi v poletnih mesecih vedno primanjkuje, zaradi dopustov in zaradi povečanega števila prometnih nesreč. Poleti se poškoduje predvsem veliko motoristov. Trenutno krvi primanjkuje po vsej Sloveniji. Zaradi pomanjkanja smo prosili tudi Slovensko vojsko, naj se pridruži akciji. Prejšnji mesec nam je zmanjkalo krvne skupine A-. Takrat smo klicali krvodajalce na dom ter približno vsakega petega naprosili, da se je odzval na naš klic in daroval kri.« Dober občutek, ko pomagaš Rdeči križ Slovenije v poletnih mesecih prireja tudi krvodajalske akcije v več krajih celjske občine. Pred dnevi je bilo darovanje krvi v Vojniku. Krvodajalce smo vprašali, zakaj so se pridružili akciji. Robert Čretnik s Franko-lovega: »Kri darujem zato, ker nikoli ne veš, kdaj jo boš sam potreboval. Ko sem bil še mlajši, sem potreboval transfuzijo krvi in zdaj želim to uslugo vrniti. Običajno kri darujem v Celju, dal pa sem jo že približno desetkrat.« Boštjan Koštomaj iz Nove vasi: »Kri redno darujem, zato sem prišel takoj, ko sem po radiu slišal obvestilo, da je primanjkuje. Prvič sem se za darovanje odločil, ker je bilo veliko mojih prijateljev krvodajalcev. Nato sem ugotovil, da se po darovanju zelo dobro počutim, tako psihično kot fizič- Marija Major Šunjevarić Danes smo imeli že 35 odvzemov krvi. Še posebej sem zadovoljna, ker je veliko ljudi kri darovalo prvič.« KŠ, foto: GK V Splošni bolnišnici Celje lahko na transfuzijskem oddelku darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo med 7.30 in 10.30 uro. Boštjan Koštomaj no. Zato zdaj kri darujem redno, vsake tri mesece.« Anton Kotnik iz Nove Cerkve: »Kri darujem, ker se potem boljše počutim, saj s tem pomagam nekomu, ki to kri potrebuje bolj kot jaz. Prvič sem kri daroval, ko sem bil v vojski, potem pa dolga leta ne, vendar zdaj mislim, da sem predolgo čakal z naslednjim darovanjem.« Marta Trbovšek iz Nove Cerkve: »Kri darujem že dolgo. Danes bo 51. Prvič sem jo darovala na prošnjo prijateljice. Po darovanju se še nikoh nisem počutila slabo, saj je to, da pomagaš drugim, zelo lep občutek.« Marija Major Šunjevarić, specialistka transfuziologi-je: »Zelo sem zadovoljna z današnjim obiskom. Še posebej zato, ker je zdaj poletni čas in zaradi dopustov običajno ni toliko darovalcev. Z lanske uspešne prireditve Pod zvezdami Celjanov ni dva srednjeveška društvo potrebuje, le žal mi je, zlasti ker sem tudi osebno vložila veliko truda, da bi sodelovati, da se na ponudbo niso odzvali. Ne zapiram pa vràt. Žetim si sodelovanja in upam, da bodo ovire za sodelovanje, stvari, ki jih motijo in jih sama ne poznam, razčistili, uredili in da bomo prihodnje leto prireditev izvedli skupaj.« V turističnem društvu so potrdili, da so dobili povabilo k sodelovanju in so na to temo sklicali tudi izredni sestanek upravnega odbora. »Ugotovili smo, da v tem času enostavno nismo ne številčno in niti logistično sposobni izvesti takšne prireditve, kakršno smo zasnovati v minulih letih in so je obiskovalci vajeni. Smo društvo, ki se s temi prireditvami ukvarja prostovoljno in prav v tem vidimo smisel podobnih prireditev. Tudi pri nas puščamo vrata za sodelovanje - Št 64 - 14. odprta,« j e za Novi tednik povedal predsednik društva Matija Golner. Upajmo, da spravljivi toni, ki zdaj sledijo prvotnemu ogorčenju turističnega društva in užaljenosti zavoda, obetajo kaj dobrega za prireditev samo in za tisoče obiskovalcev, ki si jo prihajajo ogledat. A vendar se zdi, da tako preprosto le ne bo šlo. V turističnem društvu pravijo, da se »svoji« prireditvi, ki so jo imenitno pripravljali devet let, ne mislijo odpovedati. V zavodu obljubljajo za prihodnje leto ponovitev letošnje prireditve in vsaj med vrsticami že namigujejo na bodoči večdnevni srednjeveški festival, ki bi z različnimi dogodki vsaj dva dni povezoval prizorišča v mestnem jedru, na sotočju Savinje in Voglajne in Starem gradu. Bomo imeti prihodnje leto dve srednjeveški prireditvi ali bosta zavod Celeia in turistično društvo le našla skupno pot, združila organizacijske, logistične in zlasti idejne moči za res vrhunsko slovensko srednjeveško prireditev? Zaslužili bi si jo obiskovalci, še bolj spomin na mogočne Celjske, ki so ji dali razlog in iztočnico. BRANKO STAMEJČIČ avgust 2007 - Spora Bodo imeli Celjani prihodnje leto kar dneva? Poročali smo že, da bo 25. avgusta tradicionalni srednjeveški dan na celjskem Starem gradu z naslovom Herman II. Celjski vabi letos prvič izvedel Zavod Celeia. Kot organizatorji so se pojavili potem, ko je Turistično društvo Celje v začetku poletja odpovedalo svojo tradicionalno prireditev Pod zvezdami Celjanov. Pravzaprav nima smisla izgubljati besed o tem, kdo bi bil ob zadostni podpori občine in sponzorjev bolj sposoben pripraviti čim bolj av- tentično in z devetimi ponovitvami v slovenskem prostoru izjemno uveljavljeno prireditev. V Zavodu Celeia pravijo, da so bili na nek način »vrženi v vodo«. Potem so splavali, ob občinskem denarju pridobili še potrebne sponzorje, sodelujoče in zdaj napovedujejo sicer nekoliko skromnejšo, a vseeno atraktivno prireditev, po zasnovi praktično identično tisti, ki so jo pripravljati celjski turistični zanesenjaki. Direktorica Zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik pravi, da so k sodelovanju povabili tudi turistično društvo, saj se zavedajo, da pri takšni prireditvi brez znanja, entuziaz-ma, izkušenj, kostumov in scene ne gre. A žal so v društvu ponudbo zavrniti. Ali to pomeni, da so zdaj sprti? Če-ko Pungartnikova pravi, da nikakor ne. »Nikakor si ne želim nikakršnega spora. Celje je mesto, ki turistično Ml ?IP§ 3 Srebrnomašnik skrbi za romarje Petrovška bazilika je osrednja romarska pot celjske škofije - Pater Vanči je praznoval srebrno mašo Lani ustanovljena celjska škofija je dobila osrednjo romarsko božjo pot, kar je postala petrovška bazilika. Po ljudskem izročilu naj bi bila prva cerkev v čast Materi božji tam zgrajena že v 13. stoletju. Z gotovostjo lahko zapišemo, da je bila triladijska gotska cerkev postavljena konec 14. stoletja, zgradili pa so jo Celjski grofje. V njej je zadnja tri leta rektor priljubljeni duhovnik Ivan Arzenšek, znan kot pater Vanči. Julija je praznoval srebrno mašo oziroma petindvajset let duhovniškega poklica. Od Dramelj do Petrovč V mirnem poletnem avgustovskem večeru se je v lepo urejenem župnišču v neposredni bhžini romarske cerkve, bazilike Marijinega obi-skanja v Petrovčah, spomi- , njal svoje odločitve za duhovniški poklic. »Že kot mlad fant sem želel postati duhovnik. To željo sem gojil v osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Dramljah. Odločitev za dominikanski red, da postanem redovnik in duhovnik, je prišla, ko sem končal osmi razred in odšel v klasično gimnazijo v Bolu na Braču. Po tradiciji naj bi kot naj- starejši otrok prevzel skrb za domačijo, vendar je pot zavila v drugo smer. Starši, ki še živijo, so to pozitivno sprejeli. Dominikanski red je pri-digarski red, vendar ne gre za to, da bi pridigal o nekem nenavadnem nauku, temveč gre za način življenja, ki si prizadeva uresničiti medsebojne odnose, ki temeljijo na svobodi, dobroti in ljubezni. Z drugimi besedami to pomeni, da je treba najprej živeti tako, kot drugim govoriš. Dominikanci, ki imamo tri temeljne usmeritve, molitev, študij in oznanjevanje, nosimo belo oblačilo iz treh delov, bele tunike, škapulir-ja in kapuce, ter smo prepa-sani z usnjenim pasom. Z Brača sem odšel za leto dni v italijansko Bologno, da bi spoznal dominikanski red, potem sem dve leti v Torinu študiral filozofijo. Po 1. stopnji so me za štiri leta poslali v Fribourg v Švico, nato sem v Jugoslaviji odslužil vojaški rok, se vrnil v Švico in napravil magisterij iz teologici' Že leta 1930 je v dominikanski red stopil Alojz Debeljak iz Dramelj, ki je svojo pot nadaljeval v samostanu Bol na Braču. »V letih 1951 do 1969 je odšlo v to gimnazijo več slovenskih Obstoja pet debelih knjig, v katerih so zapisane priprošnje romarjev. Ob letošnjem prazniku, 15. avgusta, bo slovesna maša ob 10. uri, ki jo bo vodil in pridigal celjski škof dr. Anton Stres. Prvi dve maši bosta ob 6.30 in 8. uri, medtem ko bo ob 11.30 maša za bolne in invalide. Pri večerni maši ob 19. uri z romanjem mladih bo maševal letošnji novomašnik Viki Košec z Gomilskega. Na predvečer velikega šmarna ob 19.30 bodo slovesne večernice z mašo in s procesijo po vasi z Marijino podobo in lučkami. fantov, med njimi tudi jaz. Takšen je bil prvi stik s tem redom za štiri dominikanske patre, Slovence, pri čemer smo bili vsi štirje iz Dramelj,« se spominja pater Vanči. Dominikanci so leta 1965 v Žalcu prevzeh v upravljanje župnijo s takratno po-dražno in romarsko cerkvijo, danes baziliko Marijinega obiskanja. Po ustanovitvi samostojne župnije v Petrovčah so zgradih tudi svojo redovno hišo. Tako danes živijo štirje slovenski dominikanci v dveh samostojnih redovnih skupno- Srebrnomašniki v celjski stolnici s škofom Stresom Ivan Arzenšek, priljubljeni pater Vanči, bo imel za praznik valiko dela. stih, v Žalcu in Petrovčah. Pater Vanči je prišel v Žalec leta 1982, osem let kasneje pa je odšel v Petrovče za kaplana. »Kaplan sem bil deset let. Vodil sem - to počnem še danes - tudi založbo Znamenje in bil urednik revije Znamenje za teološka, družbena in kulturna vprašanja. Vmes sem bil sedem let predsednik kulturnega društva v Petrovčah, še vedno pa sem predsednik športnega društva PAX slovenskih duhovnikov. Leta 2000, po smrti Mirana Co-ceja, sem postal župnik in leta 2004, po smrti patra Ma-nesa, rektor bazilike.« Praznovanje srebmomašnikov Pater Vanči, ki ob cerkvenih obredih in drugih priložnostih z verniki, še posebej mladimi, rad tudi zapoje in zaigra na kitaro, Posebna pozornost v petrovški baziliki velja glavnemu oltarju z Milostnim kipom Matere božje, ki je delo neznanega umetnika in predstavlja v skoraj naravni velikosti smehljajočo se kronano Marijo z detetom Jezusom v levici in žezlom v desnici. Gotovo je največja čast za petrovško Marijino svetišče, da ga je leta 1984 papež Janez Pavel II. povišal v baziliko. Teh je v Sloveniji šest. Romarski shodi v Petrovčah so na Marijine praznike, velikonočni in binkoštni ponedeljek, glavna pa sta za veliki (15. avgust) in mali (8. september) šmaren. Od pomladi do jeseni se razen posameznikov zvrsti v baziliki tudi več romarskih skupin, pretežno iz Slovenije. spoštljivo obuja številne aktivnosti, ki so jih pripravili ob njegovi srebrni maši: »Trije - domači župnik Milan Strmšek, Srečko Re-har, ki nima svoje župnije in je pripravljen pomagati, kjer je to potrebno, in jaz -smo 25 let mašništva najprej praznovali v domačih Dramljah s celjskim škofom dr. Antonom Stresom. 5. julija je škof Stres povabil jubilante v stolnico v Celje, kjer se nam je pridružil še četrti srebrnomašnik Zvone Podvinski iz Pišec, ki deluje med našimi izseljen- Dominikanski red je nastal v začetku 13. stoletja po božjem navdihu sv. Dominika. Na slovenska tla so dominikanci prišli že leta 1230, in sicer na Ptuj, drugi dominikanski samostan pa je bil ustanovljen v Novem kloštru pri Polzeli leta 1451. Svoj samostan so imeli tudi pri Sv. Trojici v Halozah in Kopru. Habsburški cesar Jožef II. je v letih 1782-1787 ukinil vse dominikanske samostane na slovenskih tleh, pri čemer so se sto petdeset let kasneje dominikanci vrnili. ci na Švedskem. 8. julija sem maševal v Petrovčah, kjer so se mi za večletno delo med drugim zahvalili župnijski pastoralni svet, dekanijska karitas, cerkveni pevci, gasilci in dragi, pridigal pa mi je moj dobri prijatelj in sodelavec Srečko Rehar.« Pater Vanči je dober skrbnik romarske bazilike in ima vehk posluh za ljudi, ki jim je na voljo z vsem srcem. Ko sva se po pogovoru poslavljala pod zvezdnatim nebom med osvetljeno baziliko in. župniščem, je našteval načrte, ki bi jih rad uresničil. Proste sobe je pripravljen oddajati celjskim študentom, rad bi uredil dom, v katerem bi lahko prebivali starostniki... In njegova največja želja: »Ker smo maloštevilni, upamo, da bómo privabili nove člane, da bo lahko dominikanski red v bodoče še bolj zaživel na slovenskih tleh. Zato smo 7. veseljem pripravljeni sprejeti medse fante, ki bi v našem redu uresničili svoj duhovni poklic. In dominikanci cenimo vsako majhno iskrico vere, ki jo kdo še ima. Želimo jo ohraniti in raz-plamteti.« TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ V znamenju romanj Za veliki šmaren, ki ga v naših krajih imenujejo velika maša, bo veliko vernikov obiskalo Marijine cerkve. Na največji Marijin praznik bo celjski škof dr. Anton Stres vodil mašo danes, 14. avgusta, ob 19. uri v romarski cerkvi v Novi Štifti pri Gornjem Gradu ter jutri, 15. avgusta, ob 8. in 10. uri v Petrovčah. V Olimju, kjer bo jutri, v sredo ob 10. uri slovesna procesija ter nato slovesna maša, pričakujejo mariborskega pomožnega škofa dr. Petra Štumpfa. Na orgle bo igrala Angela Tomanič, igrala bo tudi godba s Svetine. V okolici Šmarja je za takoimenovano veliko mašo že več stoletij uveljavljeno romanje v kar štiri romarske kraje. Tako so bile na Sladki Gori po starem običaju nekatere ro- marske slovesnosti že v nedeljo in včeraj, na Tinskem bo nocoj ob 19. uri maša ter procesija z lučkami ter jutri ob 10.30 slovesna maša rojaka Jožeta Planinška. V Šmarju pri Jelšah bo jutri osrednja slovesnost ob župnijskem prazniku ob 10. uri, ko bo ponovitev nove maše Davida Zagorca. V cerkvi svetega Roka nad Šmarjem bo jutri ob 17. uri maša Francija Trstenjaka ter ob 22. uri križev pot s svečkami od šmarske cerkve k cerkvi svetega Roka. V četrtek, 16. avgusta, ko pričakujejo v Šmarju na praznik svetega Roka po navadi množico romarjev, bo slovesna maša v njegovi cerkvi ob 10. uri, z maševanjem ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. Vse skupaj spremljajo še nekatere druge verske slovesnosti. BJ - Št. 64-14. avgust 2007 - Marija z Jezusom spet v Zidanem Mostu V Zidanem Mostu prirejajo slovesnost ob vrnitvi kipa Marije z Jezusom v kraj. Prireditev bo jutri ob 15. uri v cerkvi sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu. Kip Marije z Jezusom je nekoč stal v kapeli v Zidanem Mostu, vendar so ga med 2. svetovno vojno odpeljali, da bi ga obvarovali pred bombardiranjem. Od takrat se je kipec selil iz kraja v kraj, zdaj pa se, po skoraj 62 letih, obnovljen vrača v Zidani Most. Predaja kipa bo jutri v cerkvi sv. Helene, nato se bodo zbrani lahko udeležili procesije do Save. Tam se bodo vkrcali na splave in se odpeljali do mesta, kjer je nekoč stala kapela, iz katere je bil vzet kip Marije. Sledila bo slovesna sveta maša v dvorani doma svobode. KŠ M DARSTVO NOVI TEDNIK Skupščina s protipredlogi Po burnih dogajanjih v zvezi z od stavitvijo Zofije Mazej Kukovič z me sta direktorice velenjskega Esotec ha mnogi z zanimanjem pričakujejo skupščino družbe, ki bo 23. avgusta. Kot smo poročali, je nadzorni svet družbe še pod vodstvom Antona Zove-ta, ki je kasneje podal odstopno izjavo, Mazej Kukovičevo razrešil iz krivdnih razlogov, na njeno mesto pa imenoval Marka Škoberneta. Seveda v Eso-techu trdijo, da je bila razrešitev korektna ter da se nekatere poti pač končajo, za skupščino pa so predlagali, da se upravi pod vodstvom bivše direktorice ne podeli razrešnica. Nasprotno Kukovičeva trdi, da so jo nadzorniki razrešili med njeno odsotnostjo, dva tedna potem, ko so potrdili vsa poslovna poročila in načrte. Po trditvah Ku-kovičeve Esotech letos posluje izjemno uspešno, v prvi polovici leta so do- Bivša direktorica Esotecha Zofija Mazej Kukovič segli 90 odstotkov celotne lanske realizacije, kar znaša 10 milijonov evrov, podjetje pa je pridobilo številne pomembne posle. Novi direktor Škober- ne pravi, da se zdaj osredotočajo na izpolnitev pogodb, ob tem pa so prejeli tudi precej novih naročil. Po mnenju bivše direktorice so pravo ozadje njene odstavitve delnice ter številna zemljišča in stavbe, ki so v lasti Esotecha. Kukovičeva, ki ima v lasti skoraj 25 odstotkov delnic, bo na skupščini nastopila z nasprotnima predlogoma. Ker so lansko poslovno poročilo pozitivno ocenili tako revizorji kot nadzorni svet, bo seveda zahtevala, da skupščina upravi podeli razrešnico. Poleg tega bo Kukovičeva nasprotovala imenovanju novega nadzornika, Roberta Hudournika, saj mu kot nekdanjemu zaposlenemu očita, da je zaradi nespo-štovanja njenih navodil povzročil škodo velenjski družbi. Sicer Kukovičeva napoveduje, da bo svoj prav dokazala z vsemi pravnimi sredstvi ter da bo o nezakonitostih presojalo sodišče. US Na Dobrni sodobna trgovina V enem od novih poslovno-stanovanjskih objektov v centru Dobrne je Mercator na 640 kvadratnih metrih odprl trgovino z živili. Občani Dobrne so dolgo izražali željo po sodobni živilski trgovini, saj so imeli v kraju do preteklega tedna le manjšo živilsko trgovino Kmetijske zadruge Celje, ki še zdaleč ne ustreza sodobnim smernicam nakupovanja. Odprtje trgovine je zadnje dejanje prenove centra Dobrne. Potem ko so občinski svetniki v zazidalnem načrtu trgovino predvideli že pred tremi leti, so imeli najprej težave z denacionalizacijskimi upravičenci in odkupom zemljišč, potem so se začela še dolgotrajna pogajanja z morebitni- mi trgovci. Čeprav sta se za izgradnjo trgovine zanimala tudi podjetje Jagros in Kmetijska zadruga Celje, je Vegrad, ki mu je občina ob izgradnji poslovno-stanovanjskih objektov predala tudi dogovarjanja s trgovci, izbral Mercator. Da so občani trgovino težko pričakovali, se je izkazalo že ob odprtju, saj je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli že prvi dan preveriti ponudbo. Večina je doslej hodila nakupovat v Celje in Velenje. Sicer pa je Mercator ob tej priložnosti Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna obdaril s 1500 evri in tamkajšnje kulturno-umetniš-ko društvo s tisoč evri. ANDREJ KRAJNC V prvi sodobni samopostrežni trgovini na Dobrni bo zaposlenih dvanajst prodajalcev. Celjani v Šabcu V družbi Celjski sejem so s soinvestitorji sprejeli sklep o 99-letnem zakupu 100 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v industrijski coni v Šabcu. Na tem mestu naj bi še letos jeseni pričeli z gradnjo sejemske hale, sicer pa so podrobnosti o načrtovani gradnji pojasnili na četrtkovi novinarski konferenci v Šabcu. Zemljišče je vredno približno milijon evrov, sejemska hala naj bi merila približno 3 tisoč kvadratnih metrov, v gradnjo pa naj bi Celjani vložili od 1,5 do dva milijona evrov. Sicer naj bi vse podrobnosti dorekli sredi septembra, ko se bodo predstavniki občine udeležili Mednarodnega obrtnega sejma. Kakor pravijo v Šabcu, naj bi v mestu prihodnje leto začeli s sejemsko dejavnostjo, gradnja sejemske hale pa naj bi pripomogla k razvoju tamkajšnjega gospodarstva in promociji Šabca kot sejemskega mesta. Več za delež v Pivovarni Družba Engrotuš je do 31. avgusta podaljšala rok veljavnosti ponudbe za nakup 7,2-odstotnega lastniškega deleža Kapitalske družbe (Kad) v Pivovarni Laško. Po pisanju nekaterih časopisov naj bi Engrotuš zvišal ceno za delnico Pivovarne Laško na 114,5 evra. Tako bi cena za petino presegla petkov enotni tečaj na Ljubljanski borzi, Engrotuš pa bi bil za Kadov delež pripravljen odšteti 70,7 milijona evrov. Celjska družba naj bi bila zaenkrat edini uradni ponudnik za nakup Kadovega deleža v Pivovarni Laško. Poletna nihanja Kljub temu, da se turistična sezona nahaja na vrhuncu in so pogovori ljudi bolj ali manj dotikajo dopustniš-kih tem, slovenski kapitalski trg nadaljuje z uspešno predstavo. V uvodu v pretekli teden je bilo sicer mogoče opaziti nekoliko manjšo aktivnost vlagateljev, ki se na trgu odraža v večji volatilnosti delnic. Zaradi občasnega pomanjkanja ponudbe oziroma povpraševanja so meddnevna nihanja cen delnic bistveno večja, kar pa zagotovo ponuja tudi priložnost za dodaten kratkoročni zaslužek. Kljub temu je bila generalna pot domačega trga še vedno pozitivna, razen v petek, ko so se cene delnic zaradi vpliva tujih trgov znižale. Slovenski borzni indeks je na tedenskem nivoju pridobil več kot 1,5 odstotka, po preboju meje 12 tisoč indeksnih točk pa se je njegova vrednost še isti dan spustila nižje. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 172,46 32,10 5.39 CETG Cetis 120,00 1,20 0,00 CHZG Comet Zreče 12.00 0.50 0.00 GRVG Gorenje 43.97 2.599,30 6.05 PILR Pivovarna Laško 94.94 2.135,20 -1.36 JTKS Juteks 145.00 286,90 0.00 ETOG Etol 188.90 19,90 -0.25 Pobudo na trgu je prevzela največja borzna družba. Po objavi polletnih rezultatov poslovanja se je zanimanje za delnice Krke opazno okrepilo, na krilih povpraševanja se je cena v preteklem tednu okrepila kar za 6 odstotkov. Najvišji posli so se močno približali meji 1.200 evTov, zadnji trgo-valni dan v tednu pa se je cena spustila vse do nivoja 1.150 evrov. Pozitivno se je trgovalo tudi z delnicami Gorenja, ki so prav tako kot Krkine v petek izgubile. Ob precejšnjem zanimanju se je cena delnice dvignila na 45 evrov, zaključni petkovi posli pa so se sklepali pri 43,2 evra. Tudi vse ostale pomembnejše delnice v borzni kotaciji je bolj ali manj doletela ista usoda. V prvih štirih dnevih so se cene delnic zviševale, medtem ko je korekcija ob koncu tedna nekoliko oklestila tečaje oziroma se je po delnicah zmanjšalo vsaj povpraševanje. Trg kljub občasnim krčem še vedno pridobiva. Negativno vzdušje ob koncu tedna je posledica vplivov iz tujine, ki smo jim priča le poredko, kljub temu pa tokratnega padca ne gre pozabiti. Že prvi dnevi tega tedna bodo pokazali, ali je šlo tudi tokrat le za kratkoročno anomalijo, vsekakor pa je previdnost potrebna tudi zaradi dejstva, da je visoka rast določenih delnic posledica tudi konsolidacijskih zgodb, ki razen priložnosti na drugi strani predstavljajo tudi nevarnosti. MATJAŽ BERN1K, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Občina Vojnik obvešča, da je v objavi javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Vojnik v letu 2007, in sicer za naslednje ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primamo proizvodnjo, varstvo tradicionalnih krajin in stavb in pomoč za plačilo zavarovalnih premij v skupni višini 57.543 eur. Vloge lahko dvignete v tajništvu Občine Vojnik od ponedeljka, 13. avgusta 2007 naprej v času uradnih ur. Besedilo javnega razpisa in obrazci pa so objavljeni tudi na spletni strani Občine Vojnik www.voinik.si. Rok za oddajo razpisne dokumentacije: do vključno 5. 9. 2007 oziroma v primeru neporabljenih sredstev na posameznih postavkah bo rok za oddajo razpisne dokumentacije podaljšan do 3.10.2007. Benedikt Podergajs župan Občine Vojnik NOVI TEDNIK 5 Bo Veking v Celju zgradil krematorij? V Sloveniji imamo trenutno dva krematorija za sežig pokojnikov, v Ljubljani in Mariboru. S celjskega območja so pogostejši prevozi v Ljubljano, kjer se pogosto pojavljajo težave zaradi prezasedenosti. Tako je mnogokrat treba za sežig pokojnika čakati nekaj dni, pri čemer je treba doplačati štirideset evrov, če želijo svojci mimo »vrste«. Zato v Celju razmišljajo o gradnji krematorija. Letno preko Vekinga upe-pelijo približno štiristo pokojnikov, medtem ko bi jih lahko v celjskem krematoriju z eno pečjo najvišje kvalitete upepelili približno tisoč. To bi dosegli z razširitvijo na območje od Slovenj Gradca do Krškega. V Vekingu v Celju, ki naj bi v krematorij vložil 350 tisoč evrov, so o investiciji začeli razmišljati lani, do letos pa so pripravili vrsto primerljivih analiz o neškodljivosti krematorija za okolje, kjer bi stal. Ustanovitelj Vekinga, ki je dolgoletni koncesionar za celjsko pokopališče, Franc Kelhar je o odločitvi povedal: »Celjski krematorij bo drugačen od ljubljanskega in mariborskega. Prostor z eno pečjo bomo uredili za stavbo s cvetličarno in prodajo pogrebnih pripomočkov, vzidano v hrib. Gre za zaprt sistem z visoko tehnologijo, ki z zunanjostjo nima prav nobene zveze. Na Madžarskem imajo na primer že trideset takšnih krematorijev, ki brez izjeme delujejo v urbanih naseljih in prav nikogar ne motijo. Najožji svojci bodo lahko na svojo željo na računalniku tudi spremljali sežig pokojnika. Ob vseh stroških in časovnih omejitvah, ki jih imamo z Ljubljano, bodo svojci pri pogrebih pokojnikov prihranili približno dvesto evrov.« Izgradnja krematorija (o njem so zelo resno pred desetimi leti razmišljah v Vojniku, op. p.) bi pomenila tudi največjo pridobitev pri nadaljnji modernizaciji in posodobitvi celjskega pokopališča. Veking je željo po izgradnji krematorija objavil konec aprila v uradnem listu, ko se je tudi začel postopek za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Na torkovo javno razpravo (7. avgusta) na celjski občini o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta celjskega pokopališča ni bilo nikogar, razen uradnih predstavnikov. Ko se je po mestu, še posebej v KS Aljažev hrib, izvedelo, kaj namerava Veking graditi, se je -povsem pričakovano za take odločitve - vsul plaz negodovanj in nasprotovanj. Nihče noče sežiganja pokojnikov v soseščini, čeprav - roko na srce - okoli poslovnih prostorov Vekinga in bodočega krematorija ni sosedov, če odmislimo s cesto in z bregom ločene spodnje objekte s trgovino. Če bo vse tako, kot želi Veking, bi v Celju krematorij začel delovati konec novembra, pravi Franc Kelhar, ki je prepričan v dobro investicijo in izboljšanje pogojev pri urejenem slovesu od pokojnikov. Krematorij sodi v širši značaj posodobitve celjskega pokopališča, kjer je veliko opuščenih klasičnih grobov, medtem ko jih za žarne pokope primanjkuje. Javna razgrnitev načrtov za objekt s krematorijem bo trajala do 30. avgusta. Strokovne pisne pripombe je mogoče oddati na sedežu KS Aljažev hrib ali občini Celje ali poslati po pošti oziroma posredovati na drug ustrezen način. Svet KS Aljažev hrib bo po končam razgrnitvi pripravil ustrezno stališče in ga posredoval županu. Zadnjo besedo o morebitnem krematoriju v Celju bodo imeli člani mestnega sveta MO Celje. Primer, da bi se Celjani odpovedali gradnji krematorija, ocenjuje koncesionar Franc Kelhar za nerazumljiv, pri čemer bi seveda v takem primeru gradnjo ponudili nekomu drugemu. TONE VRABL Milan Lesjak pri podrti žičnici Žičnica je padla Potem ko smo v prejšnji številki s hmeljarji nekako upali, da bo letošnja letina ostala pri povprečju, se je v četrtek zgodilo, česar se hmeljarji najbolj bojijo: v Kamenčah je padla žičnica. Tri in pol hektarje velika lesena žičnica za hmelj se je podrla med neurjem, ki se je v popoldanskih urah zneslo nad občino Braslovče. Za hmeljišče skrbijo trije hmeljarji, ki na dveh hektarjih pridelujejo auroro, na hektarju pa so zasadili magnum. Hmelj bi dozorel šele čez slab me- sec, zato je seveda ves letošnji pridelek povsem uničen. Kot je povedal eden od hmeljarjev, Milan Lesjak iz Oj-striške vasi, je žičnico podrl silovit vihar, ki se je nenadoma znesel nad Kamenčami. Izpad prihodka bo seveda velik, poleg tega so žičnico v pom-- Št. 64 -14. ladanskih mesecih v celoti presiedali. Lesjak zaenkrat še ne ve, kakšna bo usoda žičnice, za katero sta skrbela še Anton Fonda in Julij Novak iz Ka-menč. Postavitev zahteva precej finančnih sredstev, zato bodo hmeljarji sami težko pokrili ta strošek. »Če bomo uspeli pridobiti kakšno finančno pomoč, bomo žičnico zagotovo postavili nazaj,« je zatrdil Lesjak. US, foto: TT mm - K! _ „•. i >n pošjjite na dopisnicah na naslov: In se presenečenje! ~ Vsak mesec bomo medvedke pripeljali v sanjskem avtomobilu Mercedes SLK, veliki nagradi Casinoja Faraon 2007! v Ime, Prii Naslov: Označite dve polji kjer mislite, da se skrivata medvedka za nase mlade bolnike. Srečna izžrebanca čaka tudi srebrno presenečenje! " ADÀMA5 6 IH KRAJEV HIR Na gradu končno vsaj do pijače Merx gostinstvo obljublja na Starem gradu ponudbo napitkov in prigrizkov Celjski Stari grad je še vedno kot zaspana Trnuljčica. S svojim mogočnim zidovjem, z velikim prireditvenim prostorom, z nekaj obnovljenimi in spet kotički, ki so povsem zapuščeni, zbuja pri obiskovalcih mešane občutke. Ga velja ohraniti takšnega kot je ali vztrajati pri dragi obnovi, ki bi v mnogočem porušila tudi avtentičnost obstoječega okolja? V mestni občini imajo z gradom velike načrte, a - vsaj za zdaj - malo denarja. Potem ko so lani uspeh na grad pripeljati vodo, kanalizacijo in elektriko, jim bo morda že v kratkem uspelo vsaj pokrpati največjo luknjo v novem . SI ŽELITE KAKOVOSTNEGA PROFESIONALNEGA IZZIVA? . IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA? . STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOLJE? . STE PRILAGODLJIVI IN SE VEDNO PRIPRAVLJENI UČITI? . VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? če ste na zgoraj postavljene odgovore odgovorili pritrdilno in morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas. Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednje delovno me- Poslovni sekretar (m/ž) (opravljanje poslovne korespondence na ravni podjetja, pripravljanje ali prevajanje tekstov in gradiv za potrebe podjetja, organiziranje sestankov znotraj podjetja ali z zunanjimi strankami, obračunavanje potnih stroškov in službenih poti, vodenje in obračunavanje tolarske in devizne blagajne...) Pogoji: - srednješolska ali višješolska ali izobrazba ekonomske ali upravne smeri, - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, - aktivno znanje nemškega jezika in pogovorno znanje an- • računalniška znanja (Word, Excel, pošta, internet), • vozniški izpit B-kategorije, Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas za čas nadomeščanja, s poskusno dobo 3 mesec, - ustvarjalno delovno okolje, - stimulativno plačilo. grajski ponudbi. Razen sijajnega razgleda grad namreč vse številnejšim turistom ni mogel ponuditi prav ničesar. Še kave ali osvežilnega napitka ne. »Zdaj bo vsaj nekoliko bolje,« obljublja direktorica Zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik. Potem ko je zavod konec junija prevzel upravljanje z najbolj značilnim in turistično najbolje obiskanim celjskim turističnim objektom, so na javnem razpisu poiskali gostince, ki imajo dovolj volje in poguma, da ugriznejo v kislo jabolko gostinske ponudbe na gradu. Vsi dosedanji najemniki so se namreč močno opekli in kmalu opustili visoko-leteče načrte in ambicije. Sanitarni in drugi pogoji so bili nesprejemljivi, ni bilo vode, kanalizacije... Turisti so tako z gradu odhajali pote-šenega duha, a lačni in žejni, jezni, ker ni bilo na voljo niti najmanjšega spominka... V občini se problema zavedajo, zato so objavili razpis za najemnika gostinskih storitev na gradu. Med dvema prijavljenima so izbrali podjetje Merx gostinstvo in včeraj z njim podpisati tudi pogodbo. Najemniki so dobili pravico do gostinske ponudbe na gradu za leto dni, z možnostjo podaljšanja. Alja Baccari iz Merx gostinstva je povedala, da za zdaj še ne morejo obljubiti kaj večjega. »V notranjih prostorih gradu kakršna koli ponudba še ni mogoča. Zato bomo v začetku prihodnjega tedna na razgledni ploščadi ob nekdanjem gostišču na gradu postavili lesen premični objekt, v katerem bomo gostom ponujati predvsem različne napitke, a tudi prigrizke in sendviče.« Več za zdaj ne bo mogoče. »Vendar resno računamo na podaljšanje pogodbe za daljše časovno obdobje, kar bi omogočilo in tudi upravičilo naložbe v izboljšanje ponudbe,« pravi Baccarijeva. BRST, foto: GK Smeli načrti Luč V občini Luče so v četrtek s podelitvijo priznanj in predstavitvijo knjige Pod-volovljek skozi čas proslavili občinski praznik. Kot je poudaril župan Ciril Rose, se je občina v trinajstih letih dobro usidrala, ljudje so jo sprejeli za svojo, a kljub temu ni samozadostna, saj se bo začela lotevati novih razvojnih nalog. Med dogodki zadnjega leta je izpostavil delovno sejo vlade v okviru njenega obiska v regiji Saša, asfaltirana cesta skozi Kranjski Rak jih bo povezala z Ljubljano, jeseni pa naj bi se tudi dokončno dogovorili, kje bo potekala obvoznica mimo Luč, ki ostaja dolg po poplavi pred 17 leti. Kot v drugih občinah tudi v Lu-čah vračajo t. i. telefonski denar, svetniki pa so se odločili za vračilo po principu solidarnosti. Kot je omenil Rose, se lahko v Lučah zaradi spremenjenega financiranja občin lotijo večjih naložb, pri čemer je kot ključno investicijo napovedal izgradnjo turistično-rekreacijskega centra, s katerim bi radi Lučam vrnili nekdanji turistični sijaj. Omenimo še, da se za nakup hiš v občini odloča vse več ljudi iz različnih evropskih držav. Na proslavi so podelili občinske nagrade, in sicer sta priznanje Občine Luče pre- jela Jože Kaker za ohranjanje starih predmetov, stavbne in kulturne dediščine ter Rajko Rudnik, učitelj športne vzgoje v lučki šoli, ki je z učenci osvojil naslov ekipnih državnih prvakov v smučanju, mlade Lučanke so državne prvakinje v malem nogometu, dosegli pa so še več odmevnih rezultatov. Zlato plaketo Občine Luče so podeliti Antonu Mlačni-ku za udejstvovanje na kulturnem področju. Lučki moški pevski zbor, znan po svojem šestglasnem petju, je Ob tej priložnosti prvič izvedel Mlačnikovo pesem Vrnitev. US, foto: EM Nagrajenca Občine Luče, Rajko Rudnik in Anton Mlačnik, v družbi župana Cirila Rosea Malčki rešeni azbesta V vrtcu v Štorah, kjer je vpisanih 110 otrok, so zaključili s celovito obnovo strehe, ki je bila doslej pokrita z azbestno kritino. Naložba na 800 kvadratnih metrih strehe je stala občino 42 tisoč evrov. Malčki, ki so bih v času del začasno v stavbi osnovne šole, so se vrnili v svoje prostore v začetku tega tedna. Po občinskem razvojnem programu je predvidena v prihodnjih letih nadaljnja obnova vrtca, tako že prihodnje leto menjava oken, izolacijska fasada ter ureditev okolice z otroškimi igrah. Nato naj bi sledila obnova notranjosti, vključno z opremo. BJ Klopotčeva nedelja V nedeljo je Turistično društvo Kloko-čovnik organiziralo drugo klopotčevo nedeljo. Na Kolajševem hribu v občini Slovenske Konjice se je pod vodstvom predsednika Stanka Kukoviča zbralo okoli trideset članov društva, njihovih prijateljev in gostov iz Slo- venj Gradca ter začelo postavljati klopotce. Prvi je bil na vrsti klopotec pri zidanici Ivana Gabra, nato pri Petru Gačniku, Stanku Kukoviču in na koncu še pri Zdenku Fevžer-ju. Gospodarjem so zaželeli dobro letino, gospodarice pa so medtem zbrani množici postregle z dobrotami. JG Fantje so postavili klopotec. I KRAJEV Prostore na Mariborski cesti 2 želijo v Celjskem mladinskem centru preurediti v mladinski hotel. Deset let Roda Divjega petelina Društvo tabornikov Rod Divjega petelina iz Šentjurja je v prvem tednu avgusta na Resevni organiziralo mednarodni tabor Galaksija zabave. Septembra pripravlja tudi tabor, posvečen Soncu, in tridnevno republiško orientacijsko tekmovanje. Omenjeno društvo tabornikov v tem letu praznuje deseto obletnico. Janez Kukovič, vodja Roda Divjega petelina, je povedal, da so v okviru praznovanja na tabor na Resevno povabili tudi goste iz Srbije in Makedonije iz treh rodov, iz Kičeva, Struge in Aleksinca. Rod Divjega petelina je sicer mlad, a je or- ganiziral že štiri mednarodne tabore, pri čemer vsako leto organizira taborjenja in zimovanja. »Organizacija zdaj šteje že več kot sto članov, članstvo pa je razvito v vseh vejah, ki jih predvideva taborništvo v slovenskem prostoru,« je dejal Kukovič. V prihodnosti želijo nadaljevati svoje delo in dosegati rezultate predvsem pri vzgoji mladega človeka, s prostoča-snimi dejavnostmi, z druženjem ter s spoznavanjem narave in ohranjanjem čistega okolja. Ob koncu tabora so pripravili kulturni program za starše tabornikov in goste, vsem podjetjem, posameznikom in ustanovam, ki so jim Hostel tudi v Celju? Celje bo najverjetneje že prihodnje leto dobilo dolgo pričakovani mladinski hotel. Projekta so se lotili v Celjskem mladinskem centru. Če bo njihov projekt dobil podporo Mestne občine Celje in uspel na razpisu urada za mladino, ki bo objavljen jeseni, bodo v stavbi, kjer danes že deluje mladinski center, uredili 30 postelj. »V Celju že danes opažamo veliko povpraševanja po cenejših namestitvenih kapacitetah, zlasti med mladimi. Pa tudi Celje mora kot regijsko središče in evropsko mesto imeti mladinski hotel,« pojasnjuje razloge za odločitev Primož Brvar, direktor Celjskega mladinskega centra, in dodaja, da podobne projekte predvideva tudi stra- Primož Brvar, direktor Celjskega mladinskega centra tegija razvoja turizma na področju mladih. Lokacija na robu starega mestnega jedra je idealna, saj sta v neposredni bližini avtobusna in železniška postaja, blizu so prostori fakultete za logistiko in bodočega študentskega kampusa v Teh-nopolisu. Stavba na Mariborski cesti 2 je v občinski lasti, del prostorov pa je že danes praznih. Mladinski hotel Celje bo gostom ponujal prenočitvene kapacitete v več-posteljnih sobah, možnost samostojne priprave toplih obrokov v skupni kuhinji ter brezplačen internet, v čitalnici pa časopise. Naložba bo po prvih ocenah stala med 300 in 400 tisoč evri. Če bodo uspeli pridobiti sredstva, bodo hotel začeli urejevati v prvih mesecih prihodnjega le- ANDREJ KRAJNC v preteklih desetih letih pomagali, pa so podelili priznanja. Taborniki tudi septembra pripravljajo dva pomembnejša dogodka. Organizirah bodo tridnevni tabor, ki ga bodo posvetili Soncu, njegovem pomenu za življenje, tabor pa bo ob začetku novega šolskega leta tabornikom dal novo energijo in moč. Organizirah bodo tudi republiško orientacijsko tekmovanje, na katerem bodo gostili 350 tabornikov iz vse Slovenije. Udeleženci tabora bodo tekmovali v orientaciji in spoznavali kraje v občini Šentjur. TINA VENGUST Ljubitelji narave! Rezervirajte si 1. september 2007 ,f za množični pohod in \ kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor! Pohodniki ga boste lahko zavzeli iz štirih smeri: Laškega, Tremerja, Liboj in Zabukovice! Kolesarski vzpon, pri katerem bomo merili tudi čas, se bo začel ob 10. uri na odcepu ceste na Šmohor v Rečici pri Laškem (prijave na štartu do 9.30). Vse udeležence bo na štartnih mestih od 7.30 do 10. ure pozdravila voda Oda, na vrhu pa hladna osvežitev iz Laškega! Ob živi glasbi Modrijanov in ansambla Golte se boste lahko pomerili v streljanju sedemmetrovk, metanju na koš, hitremu pitju piva, vlečenju vrvi in še čem... Posebej slovesno pa bo ob proslavi 80 letnice Planinskega društva Laško! Ste si že rezervirali 1. september? V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen za en teden. GLAVNI POKROVITELJ: f'Ms i MEDIJSKI POKROVITELJ: newitednik radifflceije JL w Taborniki so 1. avgusta pripravili indijanski dan, ko so otroci iz Roda Medvedkov in čebelic izdelali indijanska oblačila in jih sami tudi pobarvali. Kadar pri roki nimaš motorne kosilnice, je košnja zelo naporno opravilo. Vendar ne za kmečke fante, ki so svoje parcele pokosili hitro in z lahkoto. Košnja, kraljica kmečkih iger Mladi kmeti in kmetice so se v nedeljo pomerili v košnji, grabljenju in drugih kmečkih opravilih. Tekmovanje je bilo na Črepinškovi kmetiji na Dobrovi pri Celju, kjer se je v hitrosti in natančnosti pomerilo osem tekmovalnih ekip. Spodbujalo jih je veliko navijačev, ki niso bili razočarani, ko so videli, koliko moči in spretnosti premorejo celjski kmeti in kmetice. Kmečke igre, ki sta jih organizirala Govedorejsko društvo Ce- Nato se je osem ekip v košnji in grabljenju v »pajsanju« hlodov in igri presenečenja, kjer je bilo treba kotaliti težke traktorske gume. Mladi kmeti so brez težav pokositi svoje parcele, bolje in hitreje, kot bi to marsikdo naredil z motorno kosilnico. Nato so grabljenje pokošene trave prepustili »svojim kmeticam«, ki so nalogo opravile prav tako spretno kot fantje. Pri premikanju težkih hlodov s cepini so svoje mišice spet uporabili kmečki fantje, vendar so vseeno ohranili dovolj moči za zadnjo igro, v kateri so morali kotaliti težke traktorske gume. Vse ekipe so se v kmečkih opravilih zelo dobro odrezale, vendar so na koncu razglasili le enega zmagovalca. To so bili člani Društva podeželske mladine Celje, Dobrna, Štore, Vojnik. Mitja Dimec, tajnik Govedo-rejskega društva Celje in tudi vodja Kmetijsko svetovalne službe Celje, je povedal, da je z uspehom prireditve in s številom obiskovalcev zelo zadovoljen: »Našo prireditev je letos obiskalo še več ljudi kot lani. Mislim, da je bilo 70 odstotkov gostov s podeželja in da so preživeli lep dan.« Poudaril je, da je bila košnja vedno kraljica kmečkih iger, in zato tudi pohvalil najboljšega kosca Branka Vidanška. Obiskovalci iger so poleg na-, vijanja za svoje najljubše kmete in kmetice lahko tudi plesali ter sodelovali v srečelovu, kjer so za nagrado med drugim lahko odnesli domov celo zajčka ali kokoš. KŠ Kmečke igre sta si ogledala tudi Lojze Peterle in Peter Vrisk. Včasih je treba na traktorju tudi zamenjati gumo. Zato so se tekmovalci, preden so si lahko privoščili težko zaslužen počitek, pomerili v spretnosti premikanja težkih koles. Veliko moči in spretnosti je potrebno, da se premakne težak hlod, vendar je bilo za zmago na Kmečkih igrah treba narediti tudi to. Mlade kmetice so morale čim hitreje pograbiti travo, ki so jo pokosili njihovi fantje, avgust 2007 - MOV! filili INFORMACIJE 9 Štorman (P^ 3225 Pianina pri Semiti 44 Tel: 03 7481010, gsm 041 389332 Zagrad 77, 3000 Celje Tel.: 00386 (0)3 492 64 60 JMIRAN VABI K OMIZJU S PRISTNIMI JEDMI NOVIH OKUSOV IN IZGLEDOV. Info: 051438 038 in www.omizje.com Restavracija Štorman Grad Tabor Tabor Gremo v dobre gostilne ftOSTIŠC^ Informacije: tel.: 03 /748 10 10 gsm: 041 389 332 e-mail: info@montparis.com www.montparis.com izberejo Montparis, so vedno deležni prisrčne pozornosti, saj zna strežno osebje pod vodstvom lastnice Julijane Kovač prisluhniti njihovim željam. Naj bodo to naključni obiskovalci, gostje, ki praznujejo slavnosten dogodek, ali sladokusci z izbranim kulinaričnim okusom, ki se pustijo razvajati s "slow food" načinom postrežbe. Prosijo le za predhodno naročilo, saj se tako lahko gostom popolnoma posvetijo in jim zagotovijo čarobnost okusov jedi, pripravljenih iz najboljših sestavin. Gotovo ni naključje, da ima v Montparisu svoj sedež klub visoke kulinarike Omizje Montparis. Njegovi člani so deležni še posebnih ugodnosti, zato vabljeni, da se jim pridružite tudi vi. Poletje je čas, ko se v nas prebudi popotniški duh, ki ga izživimo s potepanjem po novih, še neraziskanih poteh, ki se skrivajo v naši lepi domovini. Preberite naslednje vrstice in sprejmite namig za izlet, ki vas lahko popelje na Kozjansko. Na obrobju Bohorja se skriva idiličen in zgodovinsko bogat trg Planina pri Sevnici. Zelo prijeten kraj za postanek, ki zna očarati z neokrnjeno naravo, naokrog posejanimi številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki in malimi kmetijami, ugodno klimo in s prečudovitim razgledom, so v času grofov in grofic, ki so tam na 33 metrov visokem skalnatem grebenu zgradili grajsko utrdbo, imenovali Montparis. A očarljiv kraj ima še nekaj, s čimer se rad ponaša -Gostišče Montparis, ki je svoje ponosno ime dobilo prav po nekdanjem imenu trga Planina pri Sevnici. Gostišče Montparis odlikuje prvovrstna kulinarična ponudba, ki sledi svetovnima kulinaričnima deželama - Franciji in Italiji - pri čemer v njegovih loncih nastajajo tudi specialitete slovenske kuhinje. Tako lahko gostje izbirajo med francoskimi, italijanskimi jedrni, mediteransko kuhinjo in ponudbo pristnih kozja- nskih dobrot. Začarajte svoje brbončice s francosko čebulno juho, z gobovo juho v krušni skodelici, s širokimi rezanci s tartufi, z zajčjim skokom s suhimi slivami, s srninim medaljonom po lovsko ... Našteli smo le nekaj drobcev bogate kulinarične ponudbe, ki jo še izboljšajo skrbno izbrana vina priznanih slovenskih vinogradnikov. Gostje, ki za kraj kulinaričnega uživanja GOSTILNA KOREN JOLANDA PODGRAJŠEK S.P., Pristova 11 3204 Dobrna Tel.: 03/781 81 50 E-mail: gostilna.koren@qmail.com Restavracija Pizzerija in špageterija Prenočišča **** BEAUTY& WELLNESS CENTER LUCIJA (tel: 03 7590608) Ó^c^rmòc Junten ^^ i^i^i Pratese afe. 33)4 BrMovčo tel.: 03-705-98-00 gsm: 051-67-98-00 faks: 03-705-98-01 www.rgslavracijasaiovic.com mbMrestavraciiasajovKcom TAVERNA fj -Vedno na Vaši strani" Kojič Milan. s.p. Opekamiika cesia ISA. 3000 Celje G /lmer|ka 10 REPORTAŽA Obdelali, zdaj pa obirali Letošnji hmeljarski starešina in princesa sta postala Savinjčana Nande Kunst in Ana Ribič - Z zaščito do večje in boljše letine Hmeljarski starešina Nande Kunst in princesa Ana Ribič bosta častno zastopala tradicijo slovenskega hmeljarstva. Na 45. Dnevu hmeljarjev, tradicionalnem srečanju hmeljarskih starešin, so v nedeljo javno naznanili novega hmeljarskega starešino in princeso. To sta letos postala Savinjčana Nande Kunst iz Spodnjih Grušo-velj in Ana Ribič iz Roj pri Šempetru. Na povorki skozi trg Braslovče, kjer je sodelovalo osem vozov, je bila rdeča nit letošnje prireditve zaščita pred uničevalci hmelja, kot so suša, visoke temperature in temperaturna nihanja, deževje in škodljivci, ki so tudi letos oklestili bero hmelja. S prireditvijo so slavnostno obeležili konec obdelovanja in začetek obiranja hmelja. S starodobnimi motorji, z mažoretkami iz Laškega in s tamkajšnjo godbo na pihala ter konjeniki so odprli letošnjo povorko 45. srečanja hmeljarskih starešin v Bra- slovčah. Sledili so častni vozovi z lanskim starešino in princeso ter voz, s katerega sta obiskovalce pozdravila le-tošnji hmeljarski starešina Nande Kunst in hmeljarska princesa Ana Ribič. Na ostalih vozovih, kjer so sodelovali člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, so prikazali hmeljarska opravila in najrazličnejše načine zaščite pred uničevalci hmelja. Zadnji so v povorki sodelovali otroci iz Malih Braslovč kot obiralci, ki so si nekoč z obiranjem hmelja prislužili denar za šolske potrebščine. Za tradicijo hmeljarstva S slavnostno sejo novega hmeljarskega starešine in princese so javno naznanili do zadnjega varovano ime starešine in njegove princese, nakar je sledila primopredaja stare- šinstva. Letos so imenovali že 43. starešino in princeso po vrsti, katerih naloga je predstavljanje slovenskega hmeljarstva na različnih prireditvah doma in v tujini. »Bistvo je ohranjanje tradicije hmeljarstva,« poudarja predsednik hmeljarskih starešin in princes Slovenije Milan Lesjak, »ki kljub nepredvidljivi naravi kaže dobre trende za prihodnost.« Hmeljarski starešina Kunst, ki že nekaj let na svoji kmetiji vzorno prideluje 17 hektarjev hmelja, bo letos častno zastopal funkcijo hmeljarskega starešine. »Trudil se bom za še prepoznav-nejšo vlogo in stanovsko povezovanje vseh hmeljarjev v Sloveniji.« Ob rdeči niti letošnjega dneva hmeljarjev je poleg vročine, deževja in hmelj eve pršiće, ki pustoši po hmeljiščih, omenil tudi avtocestni križ, s katerim se je letina hmelja zaradi pogoste to- če še dodatno zmanjšala, o čemer se, kot pravi, vse premalo govori. S škafom v roki in z letošnjo letino bo vlogo hmeljarske princese častno predstavljala tudi 21-lema študentka prava Ana Ribič, ki prav tako prihaja iz hmeljarske kmetije v Rojah. So se pa v društvu podeželske mladine pomerili tudi v hmeljarskih igrah, kjer je štelo postavljanje kopic in hmeljevk. Na stojnicah so obiskovalci lahko poskusili domače dobrote izpod rok podeželskih žena in si ogledali razstavo starih motorjev, traktorjev in druge kmetijske mehanizacije. MATEJA JAZBEC Foto: TT Zbor dosedanjih starešin z letošnjim in lanskim starešino ter njunima princesama v ospredju S škropljenjem in z namakanjem nad uničevalce hmelja. Letos so bile to visoke temperature. - Št. 64-14. avgust 2007 Veselje z eksotiko Poletje se preveša v jesen in v Mozirskem gaju bo spet zanimivo. V dneh od 15. do 19. avgusta pripravljajo tradicionalno razstavo, ki so jo naslovili Veselje s cvetjem. Po nekaj letih predstavitev slovenskih vrtnarij z balkonskim rastlinjem bo letošnja razstava predstavila proizvajalce eksotičnega cvetja. Tako se bodo ^predstavile vrtnarije oziroma proizvajalci orhidej, vrtnic, gerber, flamingov in kaktusov. Ob tem bo seveda na ogled še veliko zanimivosti, ki popestrijo dogajanje v parku. 19. avgusta bodo podelili tudi priznanja vrtnarjem oziroma sponzorjem najlepših gredic v parku, ki jih izbirajo obiskovalci v zadnjih dveh mesecih. Avgustovska razstava, ki jò pripravljajo v Mozirskem gaju, je že 50. po vrsti. Upravljalec gaja, Ekološko hor-tikulturno društvo Mozirski gaj, napoveduje, da bodo letošnjo sezono končati z razstavo buč, ki bo 19. septembra, hkrati pa še seveda pripravljajo na prihodnje leto, ko bo park slovenskih vrtnarjev slavil pomemben jubilej, 30-letnico delovanja. US VASE SKRITE ŽELJELI URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Kot je potrdila Lidija, se je Anžej znova dokazal kot odličen in prijeten sogovornik. Pred vročico petkovega večera Poslušalka iz Nemčije v živo spremljala oddajo Vroče na Radiu Celje - Štirje tedni dopusta za uživanje v Šentjurju, srečanje z Anžejem in obisk njegovega koncerta Da živi Radio Celje roma petkova večerna daja Vroče pod taktirko vsestranskega Anžeja Dežana s pomočjo svetovnega spleta tudi kilometre stran, dokazuje Lidija Leskošek iz nemškega Augsburga. Sleherni petek nekaj minut čez 19. uro na spletnem naslovu www.radiocelie.com občuduje Anžejevo spretno brskanje po določenem gostu. »Krasen voditelj je, zelo zgovoren. Bilo bi mi v čast v živo spremljati njegovo oddajo oziroma srečati Anžeja osebno,« je zapisala v svojem pismu ter se kmalu zatem, na naše povabilo, že znašla v Prešernovi ulici v Celju. Ker Anžejevo ogrevanje za oddajo Vroče nemalokrat vključuje skok na košček zapeljive slaščice marlenke, smo za kraj njunega kramljanja izbrali prav nekaj korakov oddaljen lokal. Uro pred začetkom oddaje je tako v sproščenem pogovoru Lidija pojasnila, da ob vsem zgoraj zapisanem k njenemu navdušenju nad Anžejem nemalo prispeva tudi čisti »lokal patriotizem«. Njene korenine so namreč v Šentjurju, od koder prihaja tudi priljubljeni pevec ter radijski in televizijski voditelj. 25-letnica, katere starši so se še pred njenim rojstvom svetlejši prihodnosti naproti odpravili v eno najpomembnejših mest v južni Nemčiji, se kljub življenju v tujini ponosno in zavedno prišteva med Šent- »Takole pa lahko še tik pred začetkom oddaje izbrskaš kakšno zanimivost« jurčanke. »Starši imajo hišo v Hruševcu in tako kot vsako leto bom tudi to poletje oziroma tako rekoč ves avgust preživela v Šentjurju,« je dejala Lidija, ki tekoče govori slovensko. »Včasih se mi sicer malo zatakne, ker vendarle mislim v nemščini. Je pa za dobro znanje maternega jezika zaslužno prav gotovo tudi moje udejstvovanje v društvu, ki ga imamo Slovenci v Augsburgu. Sem članica pevskega zbora, kjer prepevamo slovenske ljudske skladbe.« In sta z Anžejem, sicer marljivim in navdušenim študentom filozofije, že našla skupno točko - petje. Anžeja je zanimalo vse mogoče o Augsburgu. »Imate kakšen grad? Kaj si je vredno ogledati? Moram še kaj o Augsburgu izvedeti ...« ni mogel skriti svoje strasti do odkrivanja novih, še nepoznanih predelov tujine. »V Augsburgu je razvita zlasti tekstilna in strojna industrija, kjer sem tudi sama našla zaposlitev,« je odgovarjala Lidija ter dodala, da ji je utrip življenja v Sloveniji nedvomno bolj blizu. Pogovor se je nato preselil na mestne ulice in kasneje v sam radijski studio. »Nocoj bo moja gostja Špela Močnik, voditeljica novega resničnostnega šova Kmeti- Srečanje je vključevalo tudi krajši potep po mestnem jedru. ja. Sicer pa v svojo oddajo povabim zelo različne ljudi, tako tiste, ki so v določenem obdobju aktualni, kot tiste, ki so morda malo zapostavljeni,« je pojasnil Anžej in nadaljeval: »Za prav vsako oddajo oziroma posameznega gosta so velike priprave. Nekaj dni prej zberem vse možne intervjuje, ki obstajajo z mojim gostom, izberem najbolj zanimive točke, kot zelo močno orožje pa se izkažejo tudi govorice, ob omembi katerih nemalokrat gostje tudi zardi jo.« Po opisu priprav, ki jih boste lahko v celoti ujeli v sobotni radijski reportaži, je sledilo za Lidijo še eno presenečenje. Anžej jo je na- mreč pozdravil v radijskem etru in z njo pokramljal kar pred poslušalci Radia Celje. »Res je bilo lepo. Anžej je zelo prijazen in zgovoren. Povabil me je na svoj skorajšnji koncert, nenazadnje pa sem še občutila, kakšen je občutek pred radijskim mikrofonom,« je ob koncu srečanja še dejala več kot navdušena Lidija in nam prišepnila, da bo praznovanje njenega letošnjega rojstnega dne res na mestu. Njen dan, 31. avgust, se bo ujemal s prvim samostojnim koncertom njenega najljubšega pevca Anžeja Dežana, v njunem Šentjurju ... MAJA GORJUP Foto: ALEKS ŠTERN Pri izbiri sladice je Lidija zaupala kar Anžejevemu okusu. St. 64 -14. avgust 2007 -—— MM 1:0- Domen Beršnjak 2:0 - Marion Rogerio Schwantes Celje in Rudar dosegla 13 golov Celjani drugi na lestvici, Velenjčani odlično štartali v 2. ligi MIK CM Celje je na lestvici prve slovenske lige na drugem mestu, navdušil je 1800 gledalcev s privlačno igro, poleg Domžal je še edini brez poraza. Prvaki imajo tekmo manj in lahko po jutrišnjem zaostalem obračunu z Livarjem ujamejo celjsko moštvo. Drava plačala za Nafto Arena Petrol je priredila prave ovacije svojim ljubljencem. Ti so se za zamujene priložnosti proti Interbloku in predvsem proti Nafti znesli nad Dravo, ki se je na Ptuj vrnila s pol ducata golov. Po uvodnih strelih Pečnika, Travnerja in Beršnjaka se je pojavila bojazen, da se zna ponoviti »Nafta«. A se je nato po podaji Jureta Travnerja pred ptujskimi vrati imenitno znašel Domen Beršnjak, ki je na spolzkem igrišču uspel ukrotiti žogo, mimo njega je podrsal Gri-žonič, nato pa je s konico čevlja brcnil žogo v mrežo: »Če bi poskusil nemudoma, bi mi strel najbrž blokirali. Uspelo mi je rutinirano zaključiti akcijo. Že prej smo dobro igrali, tokrat pa se nam je posrečilo zadeti iz skoraj vseh poskusov. Pohvalil bi vse soigralce. V prejšnjem prvenstvu smo enkrat zelo prepričljivo slavili v Novi Gorici. Zakaj ne bi spet?« »Prikazujemo, kar želi Pinni« Marlon Rogerio Schwantes je izkoristil podajo Sebastiana Gobca s 5. kota. V nadaljevanju je najboljši igralec tekme Simon Sešlar mojstrsko izvedel prosti strel z 20 metrov, za 4:0 pa je poskrbel kar ptujski kapetan Šterbal. Dejan Ru-sič je žogo uspel spraviti v mrežo mimo neodločnega Grižo-niča in vratarju Dabanoviču med nogama: »Ob tako izdatni zmagi te seveda prevzame čudovit občutek. Ta rezultat nam bo ojačal samozavest. Uvideli smo, da smo tudi kot posamezniki zelo sposobni. Kolektivno sicer ves čas gojimo Knapi začeli pravljično Izbranci nekdanjega selektorja slovenske reprezentance Braneta Oblaka so v prvem krogu državnega prvenstva gladko premagali ekipo Krke, ko je Alen Mujanovič dosegel štiri gole. »Nasprotnik ni bil ravno težak, saj ni v naši kategoriji. Šlo je za prvo srečanje, ki smo ga odigrali v težkih pogojih, saj je močno padal dež, a smo ga dobro zaključili. Lahko bi dali še več golov, ampak sem zadovoljen z igro svojih fantov. Ker se ekipa ni kaj dosti spremenila, bomo letos ciljati čim višje, čeprav smo se lani borili za obstanek v ligi«, je dejal Oblak. V dresu Rudarja nastopa tudi 20-letni Uroš Koran, ki je igralec celjskega prvoligaša in velja za najuspešnejšega nogometaša minulega vikenda: »V dresu Celja sem v soboto sedel na klopi, ko smo s 6:0 premagali Dravo, v nedeljo pa sem zaigral za Rudar. Na treningih dam vse od sebe, zato upam, da bo trener Pavel Pinni opazil mojo borbenost in vztrajnost ter mi dal priložnost za igranje tudi v prvi ligi.« Varovanci Braneta Oblaka bodo v naslednjem krogu gostovah pri Aluminiju. MOJCA KNEZ željo po hitri in atraktivni igri. Prikazujemo torej tisto, kar trener Pinni želi. Na prvih treh tekmah mi ni šlo od nog, tokrat pa sem le zadel. Res sem vesel, zadetek je prinesel olajšanje. Hvala bogu, da se nam je vsem odprlo. Odslej se nas lahko prav vsak pošteno boji. Gostovanja so nam že spomladi ustrezala, zato predvidevam, da se bomo iz Nove Gorice vrnili vsaj s točko.« Četrtič ista enajsterica! Ptuj čani so že imeti petardo v žepu, zato so dvakrat nevarno zapretili. Le malce so odprli prostor, brazilski branilec Schwantes pa je že potegnil pre- Izidi 4. kroga 1. SL: MIK CM Celje - Drava 6:0 (2:0); Beršnjak (16), Schwantes (24), Sešlar (55), Šterbal (59, avtogol), Rusič (61), Gorinšek (72), Primorje - Koper 2:0, Nafta - Domžale 0:6, Maribor - Livar 3:2, Interblock - Gorica 0:1. 1. krog 2. SL: Rudar Velenje -Krka 7:0; Trifkovič (12), Jese-ničnik (22), A. Mujanovič (46, 57, 74, 89), Grbič (48, 11-m). 1. krog 3. SL - vzhod: Čren-šovci - Šmarje 0:2; Hernavs (85), Asllanaj (90), Pohorje - ko sredine in Drevenšek ga je zaustavil s prekrškom ter moral zaradi drugega rumenega kartona z igrišča. Končnica z igralcem več ni bila briljantna, daleč od tega, a je kljub temu sledila najlepša akcija tekme. Začel jo je bivši član Drave Go-razd Gorinšek, Rusič je razširil nogi in prepustil žogo Seš-larju, ta pa je imenitno zaposlil Gorinška, ki je medtem vte-kel pred vrata in matiral Daba-noviča. Razmerje v kotih je bilo 10:3, Celjani so po lanskem 1. aprilu spet uspeli ugnati Dravo. Četrtič zapored je Pavel Pinni začel z isto zasedbo, v njej nI bilo slabe točke. Osrednja Dravinja 0:5; Jevdenič (10), Vodopivec (27), Vidojevič (30, 11-m), Čerenak (54), Močič (78), Šentjar - Šmartno 2:0; Hajdari (40), Drobne (89), Malečnik - Kovinar Štore 3:1; Korun (28, 11-m). (KM) branilca Schwantes in Marko Križnik delujeta izjemno zanesljivo: »Res sva se z Marlo-nom odlično ujela. A dobro se je odrezala celotna obramba, tudi zaradi pomoči vseh ostalih igralcev našega moštva. Upam, da bomo tako nadaljevali. Izid 6:0 je lepa popotnica pred potjo na severno Primorsko. V gosteh bomo igrali enako kot doma. Upam, da bomo ponoviti naše igre iz prejšnje sezone, ko smo blesteli na gostovanjih.« Celje bo 25. avgusta v Areni pričakalo Koper. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Prva sezonska lovorika Rokometaši Celja Pivovarne Laško so z vsemi tremi zmagami osvojili prvo mesto na turnirju v Banja Luki. V finalu so ugnali pariški Creteil s 36:32, prej še srbsko Metaloplastiko z 32:20 in portugalski Sporting s 35:27. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran David Špiler. V finalu je dosegel 5 golov, Edi Kokšarov 7, po 9 pa Dragan Gajič in Alem Toskić. Srdjan Trivundža, ki ga muči poškodba ahilove tetive, je igral precej v obrambi, proti Metaloplastiki pa je v dvorani Borik, kjer je začel kariero, dosegel štiri gole iz sedemmetrovk in enega iz igre. Špiler je zadel devetkrat, Aljoša Rezar pa je zbral 26 obramb. Na uvodni tekmi proti Lizboncem se je Kokšarov osemkrat vpisal v listo strelcev. DŠ David Špiler (z vodjo navijačev Floriji Dresi in hlačke so toplih ban/, oč Elektro in Alpos dobila nova dirigenta Enoletno pogodbo je z Elektro I nijo. V njej bodo ob Koštoma-ju, Dragšiču in Kobaletu še Luka Lapornik, Robi Ribežl, Urban Palčnik ter mlada Tadej Ferme in Anže Pele. V Šentjurju morajo poiskati še centra, krilnega in klasičnega, kjer sta zdaj le Nedeljković in Milan Sebič. Kot vse kaže, naj bi tudi to vprašanje v Šentjurju rešili do odhoda na priprave. V svojo zdaj že tradicionalno bazo v Kozje se bodo odpravili v ponedeljek. Američan in Bosanec Še vedno pa izbirajo okrepitve v Laškem, kjer obenem čakajo na odgovor Kozjana Sandija Čebularja, ki so mu pripravili konkretno ponudbo, odgovor pa bo najverjetneje znan te dni, ko se bo reprezen- I oziroma njenim predsednikom Darko igre Mihajlo Bogešič. tanca, s katero bo kot kaže Če-bular odšel tudi na evropsko prvenstvo v Španijo, vrnila s turnirja v Franciji. Ob tem ima trener Damjan Novakovič že zelo veliko DVD-jev s posnetki morebitnih okrepitev, a odločitve še ni. Preizkusil bo ameriškega organizatorja igre Do-nalda Johnsona (28 let, 183 cm), vodstvo kluba pa se o prestopu pogaja z reprezentantom BiH Antejem Mašićem (22 let, 200 cm), drugim strelcem lige za prvaka v BiH. Dodajmo še, da je bivši košarkar Zlatoroga Jack Ingram odšel za svojim zadnjim trenerjem, Celjanom Zoranom Martičem, v Domžale k Heliosu. Neuradno: za dvakrat višjo plačo od laške. JANEZ TERBOVC Slovenska moška članska reprezentanca je na turnirju v Strasbourgs ki sodi v sklop priprav na septembrsko evropsko prvenstvo, po zmagah nad Grčijo s 65:54 in Srbijo 79:66, z 80:60 izgubila proti izbrani vrsti Francije, ko je naš selektor Aleš Pipan skušal skriti glavne adute svoje selekcije. Francozi bodo namreč tekmeci naših na evropskem prvenstvu v Španiji. Sandi Čebu-lar je dosegel 6 točk, na prejšnjih dveh tekmah pa 2. NA KRATKO Smola Eve Komplet Celje: Košarkarice Merkurja so se prvič zbrale sinoči v dvorani Gimnazije Celje-cen-ter. Med njimi ni bilo kape-tanke Eve Komplet, ki se je poškodovala na reprezentančnem turnirju v Bolgariji. Gre za zlom desne nartne kosti. Okrevanje naj bi trajalo poldrugi mesec, če pa bo potrebna operacija, pa najmanj tri mesece. Dober začetek Žaičank Žalec: Rokometašice Cele-ie so odigrale prvo prijateljsko tekmo. Zagorje so premagale s 35:19. Jeričkova in Ka-divnikova so dosegle po osem golov. (DŠ) Po tednu dni priprav treh ekip z našega območja (Hopsi in Rogla še ne trenirajo) so se že pojavile okrepitve. Elektra Esotech je dobila novega organizatorja igre, 23-letnega Mihajla Bogešića iz Subotice, ki je zadnji del lanske sezone igral v Kopru in obalnemu prvoligašu pomagal do obstanka. Z njegovim prihodom je rešena situacija na najbolj občutljivem mestu v ekipi, kjer si bo Bogešič delil minutažo z Borisom Jer-šinom, pomagali pa jima bodo mladi domači igralci. V Šoštanju še vedno iščejo krilo in krilnega centra. Prvemu je, kot vse kaže, zelo blizu dosedanji »zlatorogovec« _ Žan Vrečko, s katerim se v Šoštanju zelo resno pogovarjajo, a imajo še vedno na preizkušnji kar nekaj igralcev s Hrvaške in iz Srbije. Alpos bo vodil tudi Ervin Dragšič Najbolj občutljivo mesto v ekipi, kar organizator igreprav gotovo je, so rešili tudi v Šentjurju. Z Alposom je namreč pogodbo podpisal nekdanji slovenski reprezentant, Mariborčan Ervin Dragšič. Izkušeni (33 let) branilec je tretja okrepitev Alposa v tej sezoni (po Primožu Kobaletu in Srbolju-bu Nedeljkoviču), konec prejšnje sezone pa je bil - ob doseženih skoraj 17 točkah na srečanje - v Postojni. Z njegovim prihodom, in če bo Šentjurju Zlatorog še za eno sezono posodil Tadeja Koštomaja, trener Matjaž Čuješ končuje iskanje okrepitev za zunanjo li- iov) v dresu novega opremljevalca, no so oblačila najlepša doslej. Sašo Kragelj (v modrem kombinezonu) pred startom 14. avgust 2007 - Kraglju druga stopnička Orehova vas je bila minuli konec tedna prizorišče enajste dirke za svetovno prvenstvo MX3 v motokrosu. Nastopilo je 40 dirkačev iz šestnajstih držav. Na glavno tekmo se je v blatnih kvalifikacijah uvrstilo vseh šest Slovencev. Sašo Kragelj, član Avto moto društva Feroda Celje, je z dvema odličnima vožnjama v izjemnem ozračju zasedel skupno drugo mesto, kar je izenačitev njegove najboljše uvrstitve pred dvema letoma prav tako na domači progi. To so bile zanj tretje stopničke na dirkah svetovnega prvenstva v karieri. Kragelj v skupnem seštevku še vedno zaseda osmo mesto. DŠ Urška pometla z vsemi petimi Na odprtem prvenstvu Nemčije v Braunschweigu je nastopilo kar 600 judoistov in judoistk. Članici celjskega Sankakuja Urška Žolnir in Lucija Po-lavder sta stopili na zmagovalni oder. Urška se je povzpela na najvišjo stopničko, vseh pet tekmic je odpravila z iponom. Polavderjeva je osvojila bronasto medaljo. Petra Nareks je dobila eno borbo, kar pa ni uspelo Regini Jerneje in Rokiju Drakšiču. DEAN ŠUSTER Fóto: SHERPA Manj kot mesec dni pred SP-jem v Riu de Janeini je Urška Žolnir v odlični formi. Zavito strmo progo, polno ovir, je bilo treba prevoziti kar najhitreje. Po blatu brez »bremz« Blato je brizgalo povsod naokoli. Privlačno tekmovanje na Celjsko kočo privabilo kolesarje in kar nekaj gledalcev V noči s sobote na nedeljo se je bržkone zamašilo kar nekaj pralnih strojev. Kljub slabemu vremenu in blatni strmini nad Celjsko kočo je športni klub Brezbremz izvedel privlačno tekmovanje gorskih kolesarjev in monocikli-stov v dual slalomu. Tekmovalci so na koncu bolj spominjali na kitajske glinene vojš-čake kot na kolesarje ... V društvu Brezbremz, kjer v ospredje postavljajo kolesarjenje kot zdrav način preživljanja prostega časa, športno-rekreativnega udejstvovanja ter druženja kolesarskih navdušencev, so se za to prireditev imenitno pripravili. Več dni so na pobočjih nad Celjsko kočo gradili progo, polno ovir, skakalnic, ostrih zavojev in brvi. Sodelujoči kolesarji so jo morali premagati čim hitreje. V uvodnih kvalifikacijah sami, in sicer za čim hitrejši čas, in v kasnejših dvobojih v parih, od katerih je napredoval hitrejši. Sodelujočih 14 kolesarjev je vozilo brezkompromisno. Na razmočeni progi zato tudi padcev, ki so minili brez težjih nezgod, ni manjkalo. Prav posebna atrakcija pa je bil boj štirih monociklistov. Mojstri ravnotežja na enem kolesu s pedali in brez zavor so se neustrašno spustili po strmini, se z eno roko držali za sedež, z drugo lovili ravnotežje in opravili tudi s skoki. Res zanimivo. Prireditev so zabelili še z akro-bacijskim nastopom skupine En-kolo team in dan končali s podelitvijo pokalov najboljšim in koncertom skupine Anima. Kot je povedal pobudnik in eden glavnih organizatorjev tekme Brezbremz Andrej Hercog: »Osnovni motiv za to prireditev je bil, da prikažemo ljudem, kako znamo tudi mladi živeti na drugačen način in da s tem načinom življenja ni nič narobe. Prikazati hočemo neko novo druženje in stil življenja.« Gorskim kolesarjem je kolesarjenje postalo več kot športna panoga; je način življenja, v mnogočem tudi življenjska filozofija. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Ob tekmovalcih se je na Celjski koči zbral tudi kup navijačev. Na kolesih, seveda. Tudi (bolečih) padcev ni manjkalo. Andrej Hercog V kategoriji gorskih kolesarjev je zmagal Grega Bernot pred Simonom Kračunom in Damjanom Utrankerjem. V kategoriji monociklistov je bil najhitrejši Nejc Blatnik pred Denisom Joštom in Damjanom Utrankerjem. V prosti kategoriji pa je zmagal Damjan Utranker pred Blažem Jesenkom. Heroji strmine na monociklih in brez »bremz«. NOV! TEDNIK tONIKA 15 Tudi po nekajurnem gašenju kar 78 gasilcev strah pred rdečim petelinom ni pojenjal. (Foto: TT) Udarilo kot strela z jasnega luje tudi kovinsko okovje za postelje. »Zaenkrat niti pomisliti ne upam, kolikšen bo izpad. Najprej nas skrbi popravilo nastale škode, ki nas je zelo udarila.« Najprej so Rančigaj in njegovi delavci odstranili poškodovane dele strehe in nato začeli či- Zaradi" udara strele je prejšnji četrtek zagorelo tudi gospo- y darsko poslopje v Zibiki. Ogenj, ki so ga pogasila gasilska društva iz Zibike, Šmarja pri Jelšah ^ in Svetega Štefana, je zgoraj le- U seno in spodaj zidano poslopje O uničil v celoti. Rešiti jim je uspelo le živino, puhalnik za se- jjj no in traktor. Višina material- (g, ne škode znaša 20 tisoč evrov. £ stiti delavnico, ki je bila dan po po- q žaru popolnoma opustošena. Na sre- r5 čo jim je iz delavnice uspelo rešiti ^ nekaj strojev, ki jih je zalila voda. »Rešili smo jih, toda ah so uporabni, bomo izvedeli šele, ko jih bomo ponovno priključili,« še pove Rančigaj. Mizarske stroje, ki jih bodo morah sprva posušiti in šele nato usposobiti za delo, so spravili v bližnja skladišča v Trnavi, kjer so Ran-čigaju tamkajšnji podjetniki odstopih prostor. Kdaj bo v mizarski delavnici ponovno mogoče vzpostaviti proizvodnjo, Rančigaj ne ve, saj je požar delavnico uničil skoraj v celoti, zato bo nastala škoda zagotovo še večja, kot je kazalo sprva. MATEJA JAZBEC Preveč dela tudi za celjske paznike Namesto določenih 180 pazniki opravili že več kot 4500 nadur - Zaradi preobremenjenosti več pobegov? O preobremenjenosti paznikov v naših zaporih smo že pisah. A zdaj so razmere prišle do te skrajnosti, da zaposleni v zaporih od vlade zahtevajo, da ukrepa takoj. V celjskem zaporu so samo v prvi polovici leta opravili več kot 4500 nadur, kar je več kot v celem lanskem letu, pri čemer jih bodo do konca leta opravili že več kot sedem tisoč, s čimer kršijo zakonodajo. Za normalno delo bi poleg 49 potrebovali še 17 paznikov. A stanje naj bi se izboljšalo šele čez nekaj let. »Potrebovali bi 26 delavcev, od tega 17 paznikov in devet strokovnih delavcev, od medicinskega osebja, psihologa, terapevta, socialnega delavca do inštruktorjev,« poudarja Igor Skok, pomočnik paznika in obenem predsednik sindikata zaposlenih v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Zaradi po njegovem učinkovitejšega dela policije in sodišč, evropskih zahtev in večjega zavedanja pra- vic zaprtih oseb se je v zadnjih petih letih zelo povečalo število spremstev zaprtih oseb. Te najpogosteje spremljajo na sodišča, v zdravstvene in psihiatrične ustanove, a ne le na celjskem območju, temveč po vsej Sloveniji, ter jih tam tudi varujejo. Zaradi tega opravljajo pazniki ogromno nadur. Več kot sedem tisoč nadur »Letos smo opravili že 4514 nadur, kar je več kot v celem letu lani, ko smo jih opravili 3019,« pravi Skok. Do konca leta bo število nadur zato zagotovo naraslo na več kot sedem tisoč in »nič ne kaže, da se bo število spremstev zmanjšalo«. Lani so jih celo leto opravili skoraj toliko kot letos do julija, to je 1550.« Praviloma zaprto osebo spremljata dva paznika, medtem ko na sodišče z njim pogosto odhaja en sam paznik, saj menijo, da je verjetnost pobega manjša. V celjskem zaporu je trenutno zaprtih približno sto oseb. Na enega zaprtega »prideta« torej dva paznika, kar ja na nerazumno veliko število opravljenih in za nameček mizerno plačanih nadur. po besedah Skoka niti ni tako velik problem, »če bi bilo vseh 49 paznikov operativcev, ki delajo na oddelkih«. Tako pa so med njimi tudi vodje enot in administratorji, dva sta paznika. Da bi pazniki delali v »osemurniku«, kot so to poskusili lani, bi potrebovali še več zaposlenih, zato, kot pravi Skok, so ostali pri delu v štirih izmenah, pri tako imenovanem »ruskem turnusu«. V času dopustov turnusa ni, zato po 12-urnem nočnem delu paznik počiva le 24 namesto 48 ur, s Čimer se krši zakonodaja. Kršijo jo tudi tisti pazniki, ki sicer ne delajo v izmenah, a opravljajo sprehode, obiske, spremstva, preglede na vhodu v zavod ... Ti delajo tudi po šest ali več dni v tednu, s čimer se krši zakonodaja, ki zapoveduje pet delovnih dni v tednu. Denarnica zapornika debelejša od paznikove »Plače niso zadostne,« je odločen Skok, ki za primerjavo pove, da zaprti v avstrijskih zaporih prejmejo več, kot znaša nadura slovenskega paznika. Plača paznika z 10- do 15-letno delovno dobo z vsemi dodatki, kot so sobotno, nedeljsko in nočno delo ter delo: med prazniki, z malico in s prevozom zna- ša približno sedemsto evrov. Kar naj bi bil tudi razlog za upad zanimanja za poklic paznika, saj naj bi se zanj lani zanimalo le približno 15 kandidatov. Z uvrstitvijo v 21. plačni razred, ki bo začel veljati v začetku prihodnjega leta, so v sindikatu paznikov zadovoljni in bi pristali že na 20. plačni razred. »Bolj nas skrbijo dodatki, ki so mizerni.« zato bodo, kot še pravi Skok, v pogajanjih, ki potekajo v teh dneh, morali za njihovo večje plačilo vložiti precej truda. Po zakonu je plačanih 180 nadur na leto, to je 20 na mesec, medtem ko le pet paznikov še ni preseglo številke 180. V spremstvu največjih kriminalcev Varnostni standardi kljub pomanjkanju paznikov v celjskem zaporu niso ogroženi, zagotavlja Skok. So pa ti vsekakor bolj poostreni, ko v zavodu sprejmejo begosumno osebo, ki potrebuje dodatne varnostne ukrepe, kot je bil to nazadnje črnogorski kriminalec Srdjan Rajovič, ki je celjski zapor zapustil pred nekaj dnevi. O tem priča tudi poskus pobega priporni-ka prejšnji ponedeljek, neuradno naj bi šlo za Zeljka Ba-biča, ki je v estradicijskem priporu in čaka na izročitev tujim varnostnim organom, ki ga iščejo s pomočjo med' narodne tiralice. Babič je v spremstvu dveh paznikov odšel na manjši kirurški poseg v očesno ambulanto v celjsko bolnišnico, vendar do posega ni prišlo. Med pregledom je paznikoma poskušal pobegniti skozi priprto okno ambulante, ki je v visokem pritličju, vendar sta paznika njegovo namero preprečila s tem, da sta ga prijela za pas in potegnila nazaj. Pri tam sta dobila lažje poškodbe, odrgnine in vreznine rok, pripornik pa pri tem ni bil poškodovan. Poskus pobega iz zavoda je bil letos prvi takšen primer v celjskem zaporu. MATEJA JAZBEC Strela najverjetneje zanetila požar v mizarski delavnici Darka Rančigaja v Trnavi - Škode vsaj za sto tisoč evrov Udar strele v četrtek je najverjetneje zanetil požar v mizarski delavnici Rančigaj v Trnavi, v Bra-slovčah, ob avtocesti pri izvozu za Šentrupert, kjer je po prvih ocenah nastalo vsaj za sto tisoč evrov škode. Požar, ki se je hitro širil s strehe delavnice na celoten prostor, je pogasilo kar 78 gasilcev. Po nekajurnem gašenju so domačini postavili požarno stražo, pri čemer lastnik delavnice Darko Rančigaj o posledicah izpada dohodka zaenkrat ne upa niti razmišljati. Deževje in slabo vreme, brez katerih v zadnjem času ne gre, sta se v Trnavi v četrtek popoldne razširila kot »strela z jasnega«, pripoveduje Nuša Rančigaj, Darkova žena. V delavnici približno ob pol petih popoldne zaposlenih sicer ni bilo več, je bil pa tam v svoji pisarni Darko, ki je še urejal papirje. »Zaslišal sem prasketanje in pokanje in naenkrat zagledal ogenj na strehi delavnice.« Takoj so poklicali gasilce, pri čemer so se poleg domačih iz Trnave odzvali še prostovoljci iz Braslovč, Žalca, Le-tuša, z Gomilskega, iz Pariželj-To-povelj, Šempetra, Vrbjain Griž. Ogenj se je bliskovito razširil po delavnici, zato je bilo upanje, da bi v njej ostalo še karkoli uporabnega, skorajda zaman. »V delavnici smo imeli veli- ko lesa, zato so imeli gasilci ogromno dela, preden se jim je uspelo prebiti do strojev, ki so jih poleg vode poškodovali še ostanki pogorelih tramov in opeka, ki je padala nanje.« Najprej obnova, nato razmislek Rančigaj, ki ima zaposlenih sedem delavcev, se ukvarja z izdelovanjem masivnih sobnih vrat, njihova vrednost se giblje od 250 evrov naprej, pri čemer sodeluje z mizarskim podjetjem iz Luč. »Delamo večinoma za nemški trg, kjer so vnaprej določeni roki izdelave,« obupano pove. Za polzelsko podjetje Garant izde- Dan po požaru je Rančigaja in njegove zaposlene čakalo najprej čiščenje delavnice. 16 irffULTURA NOVI K WIK Nušičeva ulica je v Celju na Dolgem polju. Od Nušića do Voranca V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Nu-šičeve ulice, ki je na Dolgem polju v Celju. Poimenovali so jo po srbskem komediografu Branislavu Nu-šiću. Branislav Nušić se je rodil 8. oktobra 1864 v Beogradu, v družini trgovca Djordje Nu-še. Njegovo pravo ime je bilo Alkibijad, in to ime je skupaj s priimkom nosil vse do svojega 20. leta. Takrat je v romantičnem zanosu časa, v skladu s splošnim posrblje-vanjem nesrbskih imen, svoje nekoliko arhaično ime in priimek Alkibijad Nuša spremenil v Branislav Nušič. Še kot Alkibijad je leta 1870 začel obiskovati osnovno šolo v Smederevu, kamor se je zaradi boljših možnosti za trgovanje preselila družina Nuša. V Smederevu se je prvič srečal tudi z gledališčem, kjer je aktivno sodeloval v šolski amaterski skupini. Leta 1874 ga je pot spet pripeljala v Beograd, kjer je začel obiskovati tamkajšnjo realko. Po koncu srednjega šolanja je leta 1882 odšel v avstrijski Gradec, kjer je vpisal študij prava, vendar se je kmalu vrnil v Beograd, kjer je leta 1886 diplomiral na t. i. Veliki šoli. Že v času študija je napisal prvo komedijo Narodni poslanec, ki jo je leta 1883 tudi že prebiral v čital-niškem krogu srbskega pesnika Jovana Ilića. Leta 1885 je bil mobiliziran v srbsko vojsko in moral se je udeležiti vojne s sosednjo Bolgarijo. Po vrnitvi z vojske, je Nušič začel pisati pesmi. Sprva nič kaj vzpodbudno, saj mu je ena od njih, satirično in protidinastično obarvana, leta 1887 prinesla dve leti zapora. Kazen je prestajal v Požarevcu, vendar je bil že po enem letu izpuščen. Seveda Nušič tudi v zaporu ni stal križem rok, temveč je napisal dve deli. Lističe in Protekcijo. Očitno mu zaporna kazen ni povzročala težav v nadaljnjem življenju, saj je bil že leta 1889 imenovan za državnega uradnika v srbskem zunanjem ministrstvu. Nušič je postal diplomat in naslednja leta je preživel v številnih konzularnih predstavništvih, ki jih je imela kraljevina Srbija v takratnih turških mestih Bitoli (tam se je leta 1893 poročil z Darinko Djordjevič), Solunu, Skopju in Prištini. Da j e bil Nušič uspešen pisec dram in komedij priča dejstvo, da so mu leta 1896 v Narodnem pozorištu v Beogradu (beograjsko narodno gledališče) prvič uprizorili Narodnega poslanca, leta 1899 pa je na razpis istega gledališča poslal tri svoje komedije: Tako je moralo biti. Ljiljan in Omorika ter Navaden človek. In vse tri so bile sprejete v letni program gledališča. Kratko zgodbo o Branislavu Nušiču je za objavo pripravil mag. Branko Go-ropevšek. Leta 1900 je Nušič izstopil iz diplomatske službe. Postal je dramaturg in upravnik beograjskega narodnega gledahšča. V tej službi je ostal dve led in v tem času so uprizorili tudi vrsto njegovih del, urejal pa je tudi tamkajšnji gledališki list. Leta 1902 se je na svojo zahtevo upokojil, vendar so ga državni uradniki že kmalu zatem želeli ponovno aktivirali. Postavljen je namreč bil za komisarja srbske pošte in telegrafa. Ker dolžnosti ni želel sprejeti, je ostal upokojenec. Že leto kasneje ga je država želela spet zaposliti, tokrat na mesto vodje Oddelka za narodno propagando. Vendar se je tudi v tem primeru zapletlo, saj je bil po uspešno izvedenem državnem udaru v Srbiji, maja 1903, spet upokojen. Tokrat že tretjič. Očitno mu upokojenski staž ni bil usojen, saj je bil že leto kasneje (1904) imenovan za upravnika Srbskega narodnega gledahšča v Novem Sadu, ki je bilo takrat še avstro-ogrsko mesto. Očitno mu nemimi duh ni dal nekoliko daljšega obstanka v Novem Sadu, saj se je že leta 1906 vrnil v Beograd, kjer si je nekaj časa služil kruh kot novinar, nato pa bil spet postavljen za dramaturga beograjskega narodnega gledališča. Že po letu dni (1907) pa so ga ponovno odstavili. Temu je sledilo eno najplodnejših Nušičevih obdo- bij. Preživljal se je v glavnem s pisanjem feljtonov, ki jih je pod psevdonimom Ben Akiba objavljal v beograjski Politiki, urejeval pa je tudi številna humoristična glasila. V tem času so nastale tudi Nušičeve najboljše drame in komedije, ki so jih zapovrstjo uprizarjali v beograjskem narodnem gledališču. V času po balkanskih vojnah 1912-13, ki se jih je Nušič aktivno udeležil, je bil leto dni načelnik okrožja Bito-la, nato pa je v Skopju ustanovil gledališče, ki ga je vodil do leta 1915. Takrat se je moral skupaj s srbsko vojsko umakniti pred avstrijsko vojsko preko Albanije v zaledje Soluna. Preostanek 1. svetovne vojne je preživel v Italiji, Franciji in Švici. Po koncu vojne se je kot upravnik gledališča vrnil v Skopje, po ureditvi razmer pa leta 1919 v Beograd, kjer je bil postavljen za načelnika Oddelka za umetnost kulturnega ministrstva Kraljevine SHS. Po štirih letih dela so ga že četrtič upokojili. Zaradi bogatih izkušenj dela z gledališči, pa ga je oblast leta 1925 punovno aktivirala in poslala v Sarajevo za upravnika tamkajšnjega gledališča. V mestu ob Miljacki je ostal štiri leta, nato pa se je vrnil v Beograd in leta 1929 prevzel delo bibliotekarja v Narodni skupščini. Istega leta j e bila prvič uprizorjena ena izmed njegovih najboljših komedij Gospa ministrica. Leta 1931 je začel zbirati in tiskati svoja zbrana dela, ki so ob koncu štela 25 zvezkov. Za zasluge, ki jih je imel pri razvoju srbskih narodnih gledališč, je leta 1933 postal redni član Srpske akademije nauka (Srbske akademije znanosti), leto zatem (1934) pa še predsednik Združenja jugoslovanskih dramskih umetnikov. Branislav Nušič je umrl v Beogradu, 19. januarja 1938, star 74 let. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Pre-žihove ulice, ki je ob Savinji v Celju, na Otoku. Foto: BS Letošnja podelitev Veronikine nagrade 2007 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji bo v torek, 28. avgusta, na Starem gradu v Celju. Za: naziv se potegujejo zbirke: Hipodrom avtorja Miklavža Komelja, Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger, Ujedanke pesnika Toneta Pavčka, Prostor zate avtorja Petra Semoliča in Pokrajine s senco pesnika Marjana Strojana. Tone Pavček se je zapisal v slovensko poezijo in kulturo z več pesniškimi zbirkami, z odlično poezijo za otroke in s prevodi zlasti ruske poezije 20. stoletja. Nekatere pesniške zbirke: Pesmi štirih (1953), Sanje živijo dalje (1958), Ujeti ocean (1964), Zapisi (1972), Poganske hvalnice (1976), Dediščina (1983), Goličava (1988) idr. Poezija za otroke: Maček na dopustu (1975), Juri Muri v Afriki (1958), Polž pred nebotičnikom (1960),Čenčarija (1975), Slon v žepu (1979), Živalski ringaraja (1994), Majnice (1996), Deček gre za soncem (1998) in številne druge zbirke, za kar je prejel več nagrad in priznanj, med drugim Levstikovo za življenjsko delo, Prešernovo, Sovretovo in večernico. V vsaki številki Novega tednika bomo do razglasitve predstavih enega od nominiranih avtorjev za Veronikino nagrado. Tone Pavček Njegove Ujedanke so zbirka enainsedemdesetih poklicnih ali značajskih portretov. Večinoma prinašajo aktualne, a posplošene družbene vloge in značajske lastnosti, toda v teh splošnih tipih in likih razpoznavamo živo sodobnost in tudi nekatere žive sodobnike. Za vso galerijo portretov velja, da Pavček z njimi res »ujeda«, pika in bode - a ne trga, ne grize in zlasti ne »ubija«. Za kaj takega je Pavčkov odnos do sveta preveč blagohoten: naloge portretista se je lotil »samo« zato, da bi (slovensko) družbeno aktualnost in človeško realnost poantiral na tistih križiščnih točkah, kjer kažejo semaforji zeleno luč, a bi morala goreti rdeča. Avtor knjige Tone Petek (v sredini) je prejel številne čestitke Podvolovtječanov, tudi Antona Miklavca in Vinka Poličnika. Knjiga o Podvolovljeku Minuli četrtek so v Lučah predstavih knjigo Podvolovljek skozi čas avtorja Toneta Petka, ki je pred pol stoletja zapustil rojstni kraj in zdaj dela kot kustos v pokrajinskem muzeju v Mariboru, pri čemer se po navdih rad vrača v kraj med mlado Lučni-co in skrivnostno Brložnico. Kot je ob predstavitvi poudarila Valerija Robnik, ravnateljica lučke šole, gre za prvo knjigo, ki govori o kraju in ljudeh, njihovih navadah, delu in življenju. »Seliški Tona« si je že kot otrok skrivaj zapisoval pripovedi ljudi, v knjigi pa poleg različnih podatkov o kraju in dolini prinaša zapise o šegah, verovanjih, ljudskem zdravilstvu in drugih značilnostih. Knjiga ima izjemen pomen za ohranitev nekdanjega življenja, šeg in navad klenih ljudi, ki so se v tej dohni trudili za preživetje. »Zdravje ceniš, ko si bolan, svobodo, ko si zaprt, domači kraj pa potem, ko si daleč stran. Tone je to znal lepo opisati,« je med drugim omenil Vinko Poličnik, domačin iz Podvolovljeka, sicer načelnik UE Mozirje, ki je pomagal pri tehničnem nastajanju knjige. US, foto: EM VODNIK Odprta vrata 20.00 Velenjski grad 9.00-17.00 Velenje, Vila Mojca ■■KfrnrrvpniHi Skopuh - najbolj skopa iz- Odprta vrata 9.00 Novo Celje vedba KUD France Prešeren in Ro-zinleater 19.45 Olimje, cerkev Marijinega vnebovzetja Slikarska šola Chiaroscu- Slavnostni orgelski kon- 9.00-17.00 Velenje, Vila Mojca Odprta vrata 21.00 Local Celje, vrt Georg Krajne koncert 9.00-17.00 Velenje, Vila Mojca 17.00-19.00 DPM Braslovče Športne igre www.novKednik.com NOMINIRANCI ZA VERONIKINO NAGRADO Tone Pavček Mi TEDNIK ZANIMIVOSTI 17 Veliki pok 2. DEL V1. delu članka smo zvedeli, da sestava vesolja ostaja velika nerešena uganka. Le borih 5 odstotkov vesolja je v nam znani obliki. Tako je 25 odstotkov v stanju skrivnostne »temne snovi«. Pred kratkim so znanstveniki teoretično določili prostorsko razporeditev omenjene snovi na podlagi njenega gravitacijskega vpliva na vidne galaksije. Mimogrede, v teh raziskavah, ki so jih izvedli na Stanfordu v ZDA, je sodelovala tudi Maruša Bradač, hčerka mojega sodelavca Zlatka Bradača. Še hujše migrenske glavobole nam povzroča »temna energija«, ki povzroča vedno hitrejše širjenje vesolja. Trenutno obstajajo štiri matematične teorije, ki skušajo »ukrotiti« temno energijo v matematično obvladljivo obliko. V nadaljevanju poglejmo, kakšna je najbolj uveljavljena slika o nastanku vesolja, ki je trenutno še brez resne konkurence. Slednja pravi, da je vesolje nastalo v veliki eksploziji pred približno 1010 (če ne veste, kako velika je ta številka, poglejte v Dodatek) leti iz ene samcate neznansko vroče točke! ! ! Začet- no velikost te »točke« ocenjujejo na 10~12 m. Pri tej strašni vročini je bilo vesolje v t.i. stanju »kvark-gluonske plazme«. Povedano po domače, vesolje je bilo podobno izredno vroči in gosti »čisti« juhi. Po »velikem poku« je sledilo obdobje »inflacije«, v katerem se je vesolje širilo hitreje od svetlobne hitrosti. Slednja trditev seveda še vedno sproža precej negodovanja, saj teorija relativnosti trdi, da se hitrost svetlobe ne da preseči. Toda če bi obdobje inflacije ovrgli iz teorije, bi bila trenutna velikost vesolja enaka 0.1 milimetra. Inflacija je trajala le izjemno kratek delček sekunde in v tem času je vesolje zraslo na 1030-kratno začetno vrednost. Zaradi širjenja se je vesolje ohlajalo. Ohlajanje je sprožilo »fazne prehode«, preko katerih je vesolje iz enostavne »čiste juhe« postopno prešlo v današnje stanje z raznovrstno strukturo (različne snovi, živa bitja ...). Ti »fazni prehodi« so z matematičnega vidika v marsičem podobni nam bolj domačim faznim prehodom vodnih molekul pri spreminjanju temperature. Tako je npr. pri visokih temperaturah voda v stanju pare (plinska faza). Pri zniževanju temperature preide v tekoče stanje (tekoča faza) pri temperaturi vrelišča. Pri nadaljnjem ohlajanju pa se tekoča voda pretvori v led (trdna faza) pri temperaturi ledišča. Podobno so se v faznih prehodih v vesolju postopno ustvarili raznovrstni »delci« (npr. elektroni, nevtroni, protoni...), iz katerih je sestavljen današnji nam znani del vesolja (Torej 5% vesolja! Za ostalih 95% še ne poznamo odgovora...). Mikrovalovno ozadje Najpomembnejši fazni prehodi v vesolju so se odvili v nekaj minutah po »velikem poku«. Izpostavimo še čas 300 tisoč let po nastanku vesolja, v katerem je vesolje postalo »prozorno« za elektromagnetno (EM) valovanje. Šele po tem obdobju je lahko EM-va-lovanje praktično nemoteno prepotovalo precejšnje razdalje. Takrat rojeno valovanje tvori t.i. »mikrovalovno ozadje«, ki dandanes zapolnjuje celo vesolje. Tako je opazen del tega »ozadja« odgovoren za šum na vključeni televiziji, če niste povezani na TV-kanal. Struktura slednjega »ozadja« nam služi kot prstni odtis, preko katerega sklepamo na dogodke tik po »velikem poku«. Trenutno lahko namreč z eksperimentalnimi meritvami neposredno preverimo le dogodke po omenjenih 300 tisočih letih po »poku«! Vse dru- Dodatek: Za velike številke uporabljamo t.i. po-tenčni zapis. Tako npr. številko 1000 zapišemo kot 103 in številko 0.001 kot ID3. ge napovedi so osnovane teoretično! Tako kozmologi samozavestno gdvorijo o detajlih širjenja vesolja v kratkih delčkih sekunde po »času nič«, eksperimentalno pa imajo prve podatke šele iz tristo tisoč let starejšega obdobja! Razlog takšnega poguma je predvsem v precej enostavni struk- turi vesolja v njegovi zgodnji razvojni fazi. Pri tem se nehote spomnim na vremenar-je, ki znajo napovedovati vreme samo nekaj dni vnaprej Kozmologija in druga področja fizike Po teoriji »velikega poka« smo vsi nastali iz izjemno vroče »kvark-gluonske« juhe. Posledica tega je, da ima vsa narava skupnega »prednika«, kar se odraža v relativno majhnem setu osnovnih enačb (napisali bi jih lahko na en Ust papirja), ki opisujejo nam poznani svet. Poleg tega posledično obstaja vrsto podobnosti med pojavi v kozmologiji, fiziki osnovnih delcev in celo npr. v fiziki kondenzirane snovi (to področje se ubada s strukturami trdnih in tekočih snovi, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju). Ker so slednje snovi precej enostavneje eksperimentalno dosegljive, jih zadnje čase uporabljamo kot eksperimentalni poligon, preko katerih preverjamo vrsto hipotez o nastanku veso-lja! kralj Samo Fantastično!! Končno smo reproducirali "VELIKI POK" v laboratoriju.... Čestitam šef!! Na vse s i ribe I NTER5PAR Ponudba ne velja v trgovinah SPAR Zeleni dvor, BTC, Pečnik, Babnik, Vrhovci, Zalog, Kapitelj, Šempeter, Slovenska Bistrica 1 (Partizanska ulica 61) in Celje 2 (Aškerčeva 14). Ponudba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike. Možen je nakup samo v količinah, primernih za gospodinjstva. spar sloveni ja d 18 BRALCI POROČEVALCI NOVI TEDNIK Shujšali za 120 kg V Zdravstvenem domu Žalec so od 14. marca vsako sredo do 20. junija organizirali delavnico za zdravo hujšanje. Sestavljena je bila iz treh sklopov. V prvem je bilo 14 srečanj po dve šolski uri, ki sta jih vodila mag. Andrej Kravos, dr. med., in medicinska sestra Irena Klančnik. V drugem sklop je bila telovadba v mali telovadnici bivše OŠ, ki jo je vodila dipl. fi-zioterapevtka Barbara Hol-cer. V tretjem sklopu pa so imeli vsi udeleženci možnost posveta pri zdravniku Andreju Kravosu. Najprej pa so bila tri predavanja o zdravi prehrani, ki sta jih pripravili me- dicinski sestri Majda Donko in Marta Kos. Na delavnico se je prijavilo 19 udeležencev, ki so skupaj shujšali 120 kilogramov, največ pa je izgubil Jože Gorjan in sicer dobrih 14 kilogramov, kar pomeni, da je bila delavnica uspešna. Verjetno bo jeseni na delavnico spet prišlo nekaj spomladanskih udeležencev. Vsi so bili namreč z organizacijo delavnic zelo zadovoljni in vsem že omenjenim organizatorjem gre zahvala za to. Za zaključek delavnice so v sejni sobi zdravstvenega doma udeleženci pripravili zakusko z raznimi dietnimi jedmi in sadjem, za žejo pa je bila voda. KONRAD AMBROŽ Niso nas pozabili Člani društva delovnih invalidov Celje, ki živimo v Domu ob Savinji, smo bili prijetno presenečeni, ko smo dobili obvestilo, da nas bo 3. avgusta obiskala ekipa tega društva. Prišle so predsednica Dragica Mimik, tajnica Jožica Bor-don in poverjenica s Hudinje Elica Korošec, ki nas tudi med letom večkrat obišče. Zanimalo jih je, kako živimo v domu. Vesele so bile, ker so slišale od nas same pohvalne besede. Nas šest članov so obdarili, za kar se v imenu vseh iskreno zahvaljujem. Veseli smo vsakega obiska, posebno pa občutka, da nas niso pozabili. VIDA MOHAR www.radiocelje.com BRALCI FOTOGRAFIRAJO Očitno je na Jadranu letos gneča, tako da je za silo dober tudi otroški bazenček, še zlasti, če ga deliš s prijatelji... Pridne roke upokojenk iz Škofje vasi Društvo upokojencev Škofja vas je izredno aktivno. Uspešni in delavni so na mnogih področjih. Redno pripravljajo pohode, zelo aktivni so športniki, na kulturnem področju je aktivna vokalna skupina Prijatelji, zelo delovna in požrtvovalna je skupina za socialo, ki redno skrbi za bolne in ostarele člane. Tokrat naj posebej omenim članice, ki se ukvarjajo z ročnimi deli. V petek,'27. julija, je društvo organiziralo svoj tradicionalni poletni piknik. Prejšnja leta je bil pod mogočno trepetliko, ki raste na zelenici, kjer ima društvo svoje prostore. Letos pa so se iz objektivnih razlogov morah zbrati v gasilskem domu v Škofji vasi. Ob tej priliki so članice, ki se zbirajo — ■ «■ ■ dvakrat na mesec in pridno www.novitednik.com rs^Ä " im^miiii im^iimiii i mi svojih ročnih del. Razstava ——- Št 64 -14. avgust 2007 - je bila pripravljena izredno skrbno in kombinacija sadja, cvetja, buč in drugih dodatkov je vse lepo popestrila. Pogled na te lepe izdelke je bil čudovit. Oči, ki znajo to videti in ceniti, so uživale ob pogledu na vsak najmanjši izdelek. In če vemo, koliko truda je vloženega v to delo, smo lahko prepri- čani, da ta »dekleta« koristno in lepo preživljajo tretje življenjsko obdobje. Vsi udeleženci piknika so si ogledali razstavo, nato pa so se ob prijetnem klepetu, petju in plesu zabavah dolgo v noč. Vsi želimo, da bi se takšna druženja ohranila tudi v bodoče. IVICA KOS Razstava izdelkov upokojenk Škofje vasi NOVI TEDNIK NASVETI 19 Omega 3 olja so zdrava Vprašanje bralke: ali je res, da je ribje olje koristno za srčne bolnike in ali je to tudi znanstveno potrjeno? O omega 3 oljih in o različnih maščobah so opravljene številne raziskave po celem svetu, ki dokazujejo učinkovitost različnih maš-čobnih kislin in različnih olj pri različnih boleznih! Že. pred leti je bila opravljena GISSI prevention study, ki se še nadaljuje. V zadnjem letu pa so bili objavljeni pomembni rezultati nove japonske raziskave. Kot je bilo že predhodno znano, je tudi sedaj potrjeno, da dodana EPA (omega 3 EPA maščobna kislina) k nizkim dozam stati-nov pomembno zniža število koronarnih dogodkov pri zdravih in pri bolnikih z is-hemično boleznijo srca. Raziskava je potrdila, da je največja korist posledica jemanja pripravljenega nadomestka iz olja rib. Dr. Mit-suhiro smatra, da dodajanje maščobnih kislin ne deluje samo zaradi zniževanja LDL-holesterola, ki ga zniža za 26 odstotkov, temveč zaradi Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si drugih bioloških učinkov. Zmanjšuje se agregacija trombocitov, vnetje v steni žile, zmanjšajo se motnje ritma in trigliceridi. Študija zaključuje, da dodajanje 1800 mg EPA dnevno obljublja nov pristop v sekundarni preventivi in pri reševanju koronarnih dogodkov. Tako številni raziskovalci menijo, da je to začetek novih pomembnih raziskav na področju tudi drugih dietnih dejavnikov in življenjskih navad. Nekaj več o študiji V raziskavo je bilo vključenih več kot 18 tisoč bolnikov. 9.326 jih je prejemalo 1800 mg.,EPA dnevno. EPA je bila visoko prečiščena in stabilizirana in pripravljena v kapsulah. Omega 3 maščobne kisline so na Japonskem priznane kot zdravilo za zdravljenje motenj v presnovi lipidov in perifernih žil že od leta 1990. Količina zdravila je višja, kot se uporablja v ZDA in v Evropi. Druga ali kontrolna skupina z 9.319 bolniki pa ni prejemala EPA. Vsi pa so prejemali nizke doze statinov. Ugoden učinek naj bi se pokazal že pri jemanju 250 mg EPA dnevno, kar ustreza dvema ribjima obrokoma na tc den. To pa je na Japonskem oblika prehrane, ki jo prakticira več kot 90 odstotkov prebivalcev. Pri vseh bolnikih se je število koronarnih dogodkov znižalo za 19 odstotkov. Zato raziskave niso prekinili, temveč se zaradi koristi za bolnike zdravljenje nadaljuje, saj je učinek z nizkimi količinami EPA posledica zmanjšanega števila motenj ritma srca, pri visokih dozah EPA nad 1000 mg pa posledica zniževanja LDL-holeste-rola, -zaradi učinka na zniževanje krvnega tlaka kot tudi protivnetnega učinka. Zato je danes pomembno, da tudi pri nas uživajo bolniki z ishemično boleznijo srca omega 3 maščobne kisline, ki so posebej pripravljene za srčne bolnike, saj vsi pripravki, ki so dosegljivi na našem trgu, niso enakovredni in tudi ne delujejo enako. Zato priporočam, da se o tem posvetujete z zdravnikom ah obiščete posvetovalnico Društva za srce na Glavnem trgu 10 vsak torek med 10. in 12. uro ter ob sobotah v istem času. V avgustu svetovanje odpade. Pa se v tem času raje sprostite in naužij-te dobrih rib, ki tudi vsebujejo varovalne maščobe. ROŽICE IN ČAJČKI Netresk zoper tresk Da ne bi strela udarila v hišo, so na strehe kmečkih hiš sadili netresk (Semper-vivum teetorum) oziroma postrešnjak, kot mu ponekod pravijo. No, če ga nimate ravno na strehi, ga imate gotovo v loncu ali posodi pred hišo, kjer je pri roki, ko bolijo ušesa ali preglavice povzročajo sončne pege, kurja očesa, opekline, piki žuželk, bradavice, čiri, krči, driske ... Netresk, ki je po uporabnosti blizu aloji, so uporabljali že v antiki. Že takrat je veljal za nadvse uporabno zdravilo pri vnetju ušes in za učinkovito hladilno sredstvo. Srednji vek ga omenja kot zdravilo za rane, ki se slabo celijo, opekline, čire in kačje pike. Tudi Plinij pozna zdravilne učinke netreska pri bolečinah v ušesih. Da ima ta pritlična rastlina čarobne moči in odganja zle duhove ter strelo, je verjel še Karel Veliki, sicer ne bi izdal ukaza, da ga je treba saditi na strehe. Ukazal naj bi še, da netresk, ki-izvira iz Sredozemlja, posadijo tudi v severnejših krajih. In res je navada sajenja netreska na strehe poznana po vsej stari celini. V naravi ga srečamo v skalnih razpokah v visokogorju. Ljudska medicina uporablja za zdravljenje sveže liste in sok, ki ga iztisnemo iz njih. Zaradi trajno zelenih listov nam je na voljo skoraj vse leto. Vsebuje čreslovine in sluzi, ki pomagajo pri zdravljenju želodčnega in črevesnega katarja, pri driskah, bruhanju in pri čirih na želodcu. Pripravimo si poparek ali naredimo tinkturo. Za slednjo potrebujemo 100 g svežih listov, ki jih narežemo in namočimo v litru 70-odstotnega alkohola ali dobrega domačega žganja. Pri čirih in po želodčnih operaćijah jemljemo 15 do 20 kapljic v pol kozarca vode trikrat na dan. Tinkturo učinkovito uporabimo tudi zunanje, za mazanje bolečih in srbečih mest po pikih žuželk ter pri manj ših ranah. Na rane, ki se slabo celijo, na opekline, sončne pege, ture, vneta mesta ter mesta pikov žuželk navadno po- £ Piše: PAVLA KLINER lagamo sveže liste, ki smo jim odstranili povrhnjico. Iz listov lahko iztisnemo sok ter ga nakapamo na sterilno laneno gazo in polagamo na rane. Netresk blaži vnetja ter rahlo hladi poškodovano mesto. Z obkladki iz naseklja-nih listov zdravimo kurja očesa, trdovratne rane in čire. Rahlo krči tkivo. Iz listov, ki jih počasi cvremo na masti, dobimo mazilo, ki prav tako zdravi rane, opekline in podplutbe. Vtiramo ga pri protinu in vnetju sklepov. Že ljudski imeni ušesnik in glušec nakazujeta na njegovo uporabnost pri težavah z ušesi. Svež sok stiskamo v vneta ušesa ter pri naglušno-sti zaradi strjenega ušesnega masla. Sok zmehča ušesno maslo in uho lahko brez težav očistimo. Ko bolijo ušesa, naj bi koristilo, če svež netreskov sok stisnemo v orehovo lupino, vse skupaj rahlo segrejemo, nato pa nakapamo v uho. Iz svežih listov lahko pripravimo blag poparek, ki ga grgramo ali pijemo pri vnetju grla, bronhitisu in razjedah v ustih. Visoki odmerki lahko povzročijo drisko, zato čaj notranje uporabljamo v majhnih količinah in le v obliki kur. Novejše raziskave kažejo, da bi netresk lahko uporabiti pri krepitvi imunskega sistema in za zdravljenje nekaterih VTSt raka. Njegovi ho-meopatski pripravki so se izkazati kot dodatno zdravilo pri zdravljenju raka na maternici. HUJŠANJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRMAT 12/252 £55,01/519 355? ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO KAJ BI DANES SKUHALI www.novitednik.com Prebranec Sestavine: 50 dag kuhanega fižola tetovca, 50 dag čebule, 1 žlica olja, 1 žlička sladke rdeče paprike, malo čilija, sol, poper, lovorjev list, šetraj, 2 dl tople vode, rezine sveže paprike. Postopek: Čebulo nasekljate in rahlo prepražite na olju. V ognjevarno posodo položite plast fižola, ga poravnate in nato plast čebule, popoprate, solite, potresete s papriko in šetrajem. Tako nadaljujete do konca, zadnja plast naj bo fižol. Obložite s svežo papriko, prelijte s toplo vodo in pecite pri 200 stopinjah 30 minut. Pečeno jed pustite stati 10 minut, da vpije tekočino. Kroglice iz suhih fig Sestavine: 8 suhih fig, 1 pomaranča in 1 žlica mletih lešnikov, kokosova moka Postopek: fige zmeljite, dodajte narezano pomarančo in lešnike. Iz mase oblikujte kroglice, ki jih povaljajte v kokosovi moki. 20 NFORMACIJE -MALI OGLASI NOVI TEDNIK h ▲ m Smo mednarodno trgovsko podjetje z lesnimi repromateriali. h Hr^F^k^^™ Prisotni smo v 7 evropskih ™ 1 državah s skoraj 30 J.u.a. FRISCHEIS trgovskimi centri. Za potrebe nove poslovalnice J.u.A. Frischeis, d.o.o., Cesta na žago 21, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, Mizar-skladiščnik M/Z Od kandidata pričakujemo: - IV. - V. stopnjo izobrazbe lesne smeri - 3 - 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih - pasivno znanje nemškega jezika - osnove računalništva - komunikativnost, veselje do dela s strankami Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas treh n možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Neugodna samota Samota je lahko nevarna. Da samota praviloma neugodno vpliva na zdravje in vital-it, kakor tudi na podjetnost, socialnost in ostalo vedenje človeka, vemo že dalj časa. Kako vplivajo partnerstvo, prijateljstvo, druženje in naklonjenost na možgane in na intelektualne sposobnosti človeka, pa bo morala znanost še ugotoviti. Novo spodbudo za tovrstno proučevanje je dalo znanstvenikom najnovejše spoznanje iz živalskega sveta, kjer je skupina ameriških zoologov pod vodstvom dr. Tonyja Tra-montina iz univerze v Washing-tonu proučevala življenje vrabcev in ugotovila, da partnerski odnos vpliva na spremembe možganov. Tramontin s sodelavci je skupaj zaprl samčke in samičke vrabčka, opazoval njune reakcije in vedenje ter ugotovil, da je po določenem času pri samčku prišlo do zaznavnega (15-20%) povečanja možganske mase pri obeh. Povečanje možganske mase je bilo zaznavno v dveh predelih možganov, pristojnih za petje in medsebojno komunikacijo. Prav tako so vrabč-ki, ki so živeli s samičkami, veliko pogosteje in raje, pa tudi lepše peli (čivkali) kot njihovi vrstniki, ki so ostali sami ali pa so živeli z moškimi kolegi. Je torej mogoče, da se podobna zgodba neopazno odvija tudi pri človeku? Če je tako, bi morali biti samski moški bolj molčeči, zaprti, čustveno zavrti in nekomunikativni, kar bi se odražalo tudi v manjšem govornem arealu možganov kot pri njihovih vrstnikih, ki živijo s partnerico nasprotnega spola. Občutek zaželenosti, radosti in srečevdružbi (čeprav kratkotrajne) krepi zdravje in vitalnost (za celih 48 ur spodbu- di imunost organizma) ter dobro počutje. Med najpomembnejša doživetja in občutja, ki človeka osrečujejo, sodijo: ljubezen in naklonjenost, varnost in zaželenost, priljubljenost, občudovanje, spoštovanje, uspeh in priznanje, prijetni dražljaji iz okolice (pogled, nasmeh, vonj, dotik ipd.). Najvišje na top lestvici srečnih epizod se nahaja osrečujoča ljubezen, sledi pa ji iskreno prijateljstvo. Parmer, otroci, starši, družina, sorodniki in prijatelji dajejo človeku občutek zaželenosti in mu zagotavljajo prepo-treben občutek varnosti. Po mnenju priznanega ameriškega psihologa dr. Maslowa sodi občutek varnosti in zaželenosti poleg zadovoljitve potrebe po ljubezni, hrani in pijači med najbolj elementarne zahteve, katerih zanemarjanje in zapostavljanje lahko dokaj hitro vodijo v žalosten konec in smrt. Njegova stanovska kolegica, psihologinja Lydia Temoshok iz Univerze v Los Angelesu, je ugotovila, da se ljudje, ki jih med boleznijo pogosto obiskujejo sorodniki, prijatelji in znanci (lahko tudi prijazni neznanci - volonteiji) ter skrbijo zanje, jih tolažijo in spodbujajo ob isti strokovni negi in terapiji hitreje pozdravijo kot osamljeni in zapuščeni vrstniki. Občutek sreče, ki jo človeku daje partnerstvo in pripadnost družim ali družbi, bržčas izhaja iz starega genetskega izročila - posameznik si je kot hordna žival vedno iskal svoje mesto v skupini, v kateri je lahko uresničeval svoja pričakovanja, želje in interese. Kdor skrbi za dobre odnose s svojim partnerjem, za urejeno družino in sorodstvene vezi ter za zgledno prijateljstvo, lahko mimogrede uživa zvrhano mero občutka sreče in s tem mimogrede poskrbi še za zdravje, lepoto in vitalnost. Kuža, ki po tačkah spominja na kakšnega jazbečarja, po glavici pa na labradorja, je tudi po karakterju zelo simpatičen in dobrodušen, skratka takšen, da bodo nad njim navdušeni tako vnučki kot stara mama, saj zna mladi premetenec »obrniti« vsakogar. (4717) Po srečo na povodcu Ravno te dni smo oddali vse pasje mladičke in njihovo mamico novim lastnikom. To je najlepši del naše službe - ko vidimo nove lastnike z žarečimi očmi in poslušamo njihove opise opreme in igrač, ki kužke že čakajo doma. Morda so kužki takrat še malo preplašeni, saj se ločujejo od mamice, a gredo v roke, kjer bodo imeli lepo pasje življenje. Prav tako lepo je, kadar kosmatincu zopet najdemo njegovega izgubljenega lastnika (kosmatinčki namreč trdijo, da so šli samo za vogal pogledat, ko pa so se obrnili, se je njihova hiša, z lastniki vred, izgubila). Nekoliko bolj žalostni pa smo, kadar lastniki, ko izvedo, da morajo plačati nastale stroške, nočejo priti po žival ali se na vse načine izgovarjajo. Tako se je te dni zgodilo, da lastniki skoraj niso prišli po njihovega črnega labradorja, ki že kar nekaj let z njimi deh veselje, saj naj ne bi imeli dovolj denarja, da bi kriti stroške. Zakaj smo sploh po psa šli že kar prvi dan, ko se je izgubil? Verjetno so mislih, da mi hodimo psa nekaj dni na teren opazovat, da se prepričamo, ah je dejansko izgubljen! Namesto, da bi bih hvaležni, da smo njihovo žival varno spravili s ceste, saj bi bili stroški prometne nesreče, ki bi jo pes lahko povzročil, nekaj desetkrat višji, kot so stroški zavetišča. Do živali pa jim tako ni, če jim je tako žal denarja zanjo. Denarja, ki so ga vložili v novega Audijevega karavana, s katerim so po kužka na koncu le prišli ... V zavetišču prosimo ljudi, ki se prepoznajo v prvem delu tega uvoda, da pridejo po kakšno živalico in ji nudijo lep dom, ljudje iz drugega pa naj si za tak denar raje kupijo nekoliko dražji mobitel, ki ga ne bo prav nič bolelo, če se bo izgubil. Skrbni ljudje lahko izbirajo med živalicami na naslednjih slikah. Seveda jih je pri nas še mnogo več, kar lahko vidijo na spletni strani: http:/ /users, volja.net/lenko469/ ah ob obisku zavetišča Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Lahko pa nas tudi pokličejo od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na telefon 03/749-06-00. ROK KRAJNIK Mali čmi kuža z belo »kravato« me tako močno spominja na novofund-landca iz filma Sreča na vrvici, da ne dvomim, da se bo med vami našel kdo, ki bo s povodcem prišel po svojo srečo v zavetišče. Če pa povodca še nimate, ga dobite pri nas! (4666) Mladi, manj kot eno leto star mešanec z dalmatincem ima verjetno zelo slabe izkušnje z ljudmi, saj se strašno boji vsakogar. A ko njegovo nežno bučko vzameš v roko in ga med božanjem gledaš v oči, se čisto »stopiš« ob njegovem hvaležnem pogledu. (4711 ) Nekajmesečna psička ne more skriti otroških oblin in igrivosti. Torej je mala okrogla žogica štirinogica. (4700) »Čeprav sem se naučil leteti, tega ne storim več, ker preveč boli,« trdi kuža s slikice. Učne ure letenje je namreč imel pri biku na travniku, »lansiranje« pa ga je stalo grde rane na levem boku, ki pa je že zašita in zaceljena. (4679) Velikokrat mije za muce težko najti besede, saj z njimi živim skoraj vse življenje in ne res ne potrebujem besed ob takšni slikici, da bi muco vzel. muca! ki v vaših rokah nežno prede. Podjetje NT&RC,