i?*??*■ *■ " ■ ni,.’, ■ -rf	J&tif&n
Qjrj&surtU* b&*5?
f-kročnina list« : Celo Leto 80 din., poi Leta 4Ä din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din.
I*wm Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-r*8 ali oznanila se zaračunajo po dogovoru;
^^vnt^tvo^^reje^a^naro^no^itt^rale Bìeodm$Ctl ßßUÜCeU Usf %ß SlOßettSkO liüdsfVO
In reklamacije.
Poštnina plačana v gotovini
„Naša Straža* izhaja v pondeljek, sredo la petek. Uredništvo in upravnišivo J« v Mariboru, Koroška cesta 0^5 ,Z uredništvom s« more govoriS vsaki daMsamo od 11. da 12. ure.	Ttokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurb&n št 115.
25. številka.
5amo da se ena želja V- izpolni.
Samostalni demokratski stranivi je samo eno pri srcu: posest vlasti. Ako ni na vladi, koprni po njej. To kopmenje je tako silno, da ji prevzame vse živce. Samostalna demokratska, stranka) v opoziciji nudi sidro najbolj razdraženega, uprav histeričnega 'bitja.
Takšen je bil pojav Svetozarja PriMčeviča, ko ga je leta 1923 Markov protokol med) Radičem in radikali vrgel v opozicijo. Pri sejah narodne skupščine je sedanji voditelj samostalne demokratske stranice drhtel razburjenosti ter ometal okoli sebe, peneč se jeze, da mo je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič moral zaklicati: »Osvestite se, streznite se!«
V	tem razpoloženju je Svetozar Pribičevič tudi našel najostrejše 'besede za obsodbo velesrbskega režima, kojega so prakticirali radikali. Takrat se je spomnil; •da v naši državi poleg Srbov tudi prebivajo Hrvati in Slovenci ter da Hrvati in Slovenci celo tvorijo s Srbi državni narod. Razdraženost med ožjimi pristaši Pribi-čevičevimi je šla talco daleč, da so mislili na .stvoritev prečanske fronte ter delali med pristaši raznih pre-čanSkih stranie razpoloženje za takšno fronto, ki bi naj zrušila velesrbski režim.
Da je vse to bilo le plod' živčne razburjenosti in razdraženosti vsled vsiljene opozicije, je dokazala bližnja bodočnost.
Ko je spomladi 1924 Pasic vsled: prihoda poslancev Radičeve stranke v parlament ponudil Priibičeviču vstop v vlado, njegova stranka ni niti hip igrala vloge neveste, ki se nekaj časa pomišlja, ali bi naj: rekla: da. Pribičevič je rekel da takoj in s prekipevajočim veseljem. To veselje mu je zagrenil intermezzo Davidovičeve vlade, zoper kojo je njegova stranka v zvezi z radikali intrigirala na vso moč in z vsemi sredstvi;. Dokler je bil Davidovič na krmilu, je bilo duševno ravnotežje sa,mo-»tahio-demoleraiske stranke zopet v največji meri ogroženo. Opasnost je rasla od dne do dne in le padec Davidovičeve vlade narodnega sporazuma, zakonitosti in poštenosti je Pribičevič-Žerjavovo stranko Obvaroval katastrofe.
Ko je Pribičevič bil zopet .v sedlu ter je tudi svojemu prijatelju Žerjavu pomagal na konja, je bila njegova prva in največja skrb, da si zasigura vlast tudi preko volitev.
Ta namen je posvečeval vsa sredstva, ki sta jih vladini stranki uporabili pred in med volitvami. Gaženje ustave, volilnega zakona in drugih zakonov, izrabljanje »radništva kot službenega aparata vladnih strank, teroriziranje gospodarsko odvisnih, podkupovanje, volil--cev, nasilslva zoper volilce, kradnja volilnih krogljic: vse to in marsikaj drugega je bilo ter je dovoljeno za dobrobit samostalne demokratske stranke.
In zopet je prišla velika briga na to stranko, Kolo sreče se obrača. Sedaj so poslanci Radičeve stranke spodaj. Kaj pa, če se kolo sreče obme ter jih dvigne navzgor? Realno-politično gvorjeno: Kaj pa će gospodin Pašič Radicéve poslance pritegne v svojo vlado, samostalni demokratski stranki pa da brco?! Kurja polt obliva Pribičeviča in Žerjava pri tej misli. Termometer ' kaže povzdignjeno temperaturo.
Samostahia-demokratski časniki se tolažijo županjem, da se to ne bo zgodilo, ker se ne more in ne sme zgoditi. Toda sainos ta Ino- denn> lera tska gospoda dobro ve, da Pribičevič samo obrača, Pašič pa obrne. In zato ta gospoda dela na vse kriplje, da bi se pri rekonstrukciji: vlade Pašič obrnil zopet na njihovo plat ter da bi se v to svrho rekonstrukcija izvršila čknpreje,
Samostalno-demokratško časopisje napoveduje že več kot mesec dni rekonstrukcijo vlade. Prvi termin izvršene rekonstrukcije je bil sestanek narodne skupščine, drugi dovršena verifikacijska debata, tretji, kato-. liski velikonočni prazniki, četrti obisk Pašiča pri: kralju v Ilidžah pri Sarajevu, peti pravoslavni Uskrs. Ker vsi ti termini niso bili izvršeni, postavljajo samoslalno-demokratski časniki kot šesti termin 28. april kot dan, ko se zopet sestane narodna skupščina.
In če tudi ta termin ne izpolni samostalno-demo-kratskih nad in če bi narodni blok razpadel, ker Pašič »e bi več potreboval malobrojne pomoči Pribičevičeve stranice, bi ta stranka bila pripravljena tudi na spremembo fronte v pravcu narodnega sporazuma.
V	svojem hlepenju po vlasti in njenih velikih dobrinah, koje znajo samostalni: demokratje prav dobro izrabiti, bi tudi sprejeli formulo narodnega sporazuma kot svoje politično načelo.
»Jutro« se v svojem broju z dne 16. -aprila t. 1. huduje nad dr. Hohnjecem, koji je v svojem intervjuvu zagrebškemu listu »Morgen« izjavil, »da se je edinole samostalna demokratska stranka pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča izjavila kot zagrizena nasprotnica ideje sporazuma.« Proti temu »Jutro« ugotavlja, da je memo samostalna demokratska stranka, odnosno njen '
MARIBOR, dne 20. aprila 1925.
■MIMiMllllIlllIlimiiiiMBiiiMBiillBmmMMBm«	I||
Letnik I.
vodja Svetozar Pribičevič v času najhujših separatistu- , nih rebelacij' pisal in na velikili zborovanjih čvrsto j poudarjal, da je za najpopolnejši sporazum.
»Jutiovci« morajo imeti jako slab spomin ali pa hočejo po svoji navadi lagati. Dejstvo je, zabeleženo v kratki dobi naše notranjepolitične zgodovine, da ni bilo hujšega nasprotnika ideje sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, nego je bil ter je Svetozar Pribičevič. »Nema sporazuma«: to je bila njegova stalna formula, katero je pisal po svojih listih ter s hripavim glasom kričal na političnih shodih in na sejah narodne skupščine. Že rajni Stojan Protič je bil prisiljen, da brani idejo sporazuma in z njo tesno združeno avtonomistično idejo zoper fanatične centralizatorje, zlasti zoper Svetozarja Pribičeviča.
Ako hi gospodje samostalni demokratje sedaj, pristali' na to idejo, iker vidijo, da ta ideja zmaguje tudi med srbskim narodom, je to tolmačiti samo kot izraz njihove isebične pohlepnosti po vladi, ne pa kot politično spreobrnjenje. Samostalno-d emokral ski Savel ostane zagrizeno centralistični in hegemonistični Savel, ki se ne bo spremenil v pravičnega Pavla.
politične vesti.
Politično gibanje na Hrvatskem, Nekdanji poslanci, ki so se pred volitvami sprli z Radičem, ki jih ni hotel ponovno kandidirati, so začeli; zopet poskušati svojo srečo. Po raznih krajih so že priredili shodi in razvali agitacijo proti Radičevi stranki. O izgledih na uspehe in neuspehe se sedaj' še ne da govoriti. Več jasnosti o političnem razpoloženju na Hrvatskem 'bo vsekakor po sestanku glavnega odbora Radičeve, stranke.
Odgovornost za svetovno vojno. Razprave o odgovornosti za svetovno vojno so se iz Londona, Pariza in Berlina prenesle v Beograd. Spomini Ljube Jovanoviča pod naslovom »Krv Slavenstva« so se, kakor znano, dosti komentirali po angleških in drugih listih, v Beogradu je pa »Balkan« začel napadati Ljubo Jovanoviča, da spravlja v slabo luč srbske državnike. Sicer ni Jovanovič ničesar pisal, kar bi koga obtoževalo in kar se ne bi bilo že od drugih naglašalo. — »Vreme«, ugotavlja, da je bila Srbija leta 1914 od balkanske vojne tako oslabljena, da ni mogla niti misliti na vojno, odnosa ji med »črno roko« in vlado so bili pa tako napeti, da je 'izključena vsaka zveza z atentatom. »Samouprava« imenuje »črno roko« kot glavnega krivca ter piavi, da' je Pašičeva vlada zato tudi obračunala s to organizacijo. — V »Beograjskem Dnevniku« pa Cicvarič objavlja 'svoj članek iz leta 1914, ki pravi, da. so bili sarajevski atentatorji z mednarodno anarhistično literaturo zastrupljeni teroristi m ne srbski nacijpnalisti, — »Ne, gospodje dunajski žurnalisti, Gabrinovie ni naš, ampak vaš človek!« — je pisal tedaj .Cicvarič.
Prihod grške delegacije v Beograd. Jutri prispejo v Beograd člani grške delegacije, na čelu jim Kaicla-menos, da sklenejo pogodbo med našo državo in Grčijo. Našo državo bodo zastopali pri pogajanjih Maio Boškovič, Gavrilovie in general Kalafatovič. Pogajanja se pričnejo 22. t. m.
test tudi na to, naj se srbske invalide-ofieirje ne indenti' ficira z oficirji-mvalidi na področju izven Srbije, to se
pravi, naj se oficirju, ki je postal invalid v nekdanji avstrijski vojski ali pa v vojski popreobraine slovenske in hrvatske narodne hrambe, ne da toliko podpore, kot invalidu iz nekdanje srbske vojske. Ta zahteva srbskih oficirjev meče čudno luč na izjave radikalskih političnih prvakov o sporazumu in o enakopravnosti. Politiki! mislijo v pivi vrsti na politično enakopravnost, prej omenjeni protest je pa popolno zametovanje tudi ono enakopravnosti, ki jo zahtevata socijalni in stanovski čut.
Od kod naj to izhaja, če ne iz politične vzgoje in politike, ki jo vodi pred' vsemi radikalna stranka. Saj se je sam šef te stranke Nikola Pašič že enkrat izjavil na-pram invalidom: Ge bi bili samo naši (srbski) invalidi, bi že šlo, tako je pa težko, ker je toliko teh prečanov.« —<
Ko v starih vekih ni bilo redko, da sta takoj po bitki zmagoviti in premagani oficir jedla iz iste sklede, ko ima stanovska zavest toliko pomena in tradicije, si' lahko vsakdo razloži, koliko socialnega in moralnega, zla je napravila politika, ki je privedla srbskega invalida tako daleč, da ne občuti solidarnosti z invalidi iz Sloveni je in Hrvatske.
Krivični in nemoralni izrodek te politike je tudi razdelitev upokojencev: na eni strani prečanski kronski? penzijonisti, na drugi strani pa vsi penzijonisti Srbije in redki izvoljenci iz prečanskih (krajev; ki prejemajo veliko večjo pokojnino.v dinarjih, ko da ne bi zahtevala pravica in morala, da so v eni in isti državi po enaki' dobi dela in po istem činu na starost vsi enako oskrbljeni. Za upokojene oficir je je enakopravnost predvidena samo za smrt s častno slavo, za življenje pa nič in tako ni čuda, da se ljudje tudi za to »enakopravnost« zahvaljujejo, kakor zadnjič pri pogrebu nekdanjega poveljnika hrvatskega domobranstva in organizatorja po-prevratne hrvatske narodne vojske, podmaršala Mi-haljeviča.
Kje je enakopravnost in sicer najosnovnejša, ona, ki jo zahteva pravica in morala, se moramo vprašati tudi ob razglašanju najrazličnejših imenovanj. Oblast imajo PašiČevi radikali, Pribičevičeva skupina je samo privesek, teroristična družba — in zato veljajo ta vprašanja v prvi vrsti radikalom, ki bodo nosili odgovornost, ko se bo samPstojno-demokratska »čeka« že davno razpršila.
Za pogajanja z Radičeve!, za novo politiko, za sporazum itd. pravijo radikali, da je treba več razmišlje-vanja in časa; — naj jim bo, ni pa treba nobenéga razmišljanja glede uvajanja enakopravnosti, ki jo zahteva pravica in morala. Po delu v lem pogledu je treba soditi radikale kot najmočnejšo stranko v državi. Za uvajanje enakopravnosti imajo radikali vso moč in vsa sredstva na razpolago. Prvič so na vladi, drugič pa ima jo vpliv med svojim ljudstvom. Naj začnejo po svojih listih popravljati, kar so doslej zapeljevali in prispevali k mržnji na Slovence in Hrvate, naj se radikali enkrat oglasijo v društvu srbskih oficir jev, invalidov iit drugih za enakopravnost, da bodo pred svetom enkrat upravičeni govoriti o političnem sporazumu in o dobri ureditvi države.	**
O enakopravnosti.
RR. (lladikalsko-Radičeva) vlada bi bila izraz Sporazuma.', pravijo eni, drugi pa celo trdijo,, da bi bil to »končni sporazum«, a da je potrebno, do tega končnega sporazuma še par etap: kaka PP. vlada, homogena radi -kalska vlada itd.
Ta »končni sporazum« in »etape«, ki vodijo do njega, pa prav čudno izgledaju ob naslednjih vsporedbab:
Radikali,verujejo znani izjavi Pavla Radiča, njegov mandat pa odložijo in prepustijo anketi. V Beogradu razgovori' in sporazumevanja med: radikali in Radičev -ci, nad hrvatskim narodom pa še vedno brezobzirno nasilje samostojnih demokratov in posameznih radikal'-skih eksponentov. V Beogradu podajajo razni radikal-'ski prvaki izjave o dobri spremembi položaja, češ, da so Hrvati priznali enotnost države in naroda in da sedaj ni nobene zapreke za enotnost in enakopravnost in da je treba samo še potrpeti, da se podane izjave hrvatskih poslancev tudi obistini j o.
To ohislinitev je zadnjič eden od ministrov pričakoval od glavnega odbora Radičeve stranice. Menil je, da bo potem nastal popolnoma nov položaj, ko se bodo tudi zaupniki najmočnejše hrvatske stranke soglasiii z izjavami, ki so jih podali poslanci v parlamentu.
Ker ne moremo presekati in prehiteti političnega zastoja in odlašanja, pa vzemimo v ilustracijo sporazuma, enakosti, enotnosti itd., nekaj' dnevnih dogodkov.
Vlada pripravlja invalidski zakon, invalidi pa protestirajo, ker se o njih usodi sklepa brez sodelovanja invalidske organizacije. Tudi v Beogradu so te dni upravičeno protestirali invalidi, razširili so pa svoj pro-
po svetu.
Naša država in odgovornost za svetovno vojsko. Vi angleški javnosti se je pojavila nedavno živahna diskusija glede odgovornosti za povzročitev svetovne vojne. Zlasti hudi očitki so padli pri tem na predvojno Srbijo, katero so dolžili sokrivde pri sarajevskem atentatu; v tej kampanji je prednjačila publicistka Mis Durham, oglasili so se pa tudi drugi javni delavci, med njimi znani Se ton Watson. Te dni je prišla zadeva celo predi angleški parlament, kjer je zunanji minister Chamberlain na interpelacijo delavskega poslanca Ponsky-ja* o krivcih svetovne vojne, izjavil: Vprašanje odgovornosti za svetovno vojno ne zavisi od samega atentata, ampak od načina, kako ista Nemčija in Avstrija -izkoristili zločin ter povzročili vojno.
Teror in kri v Bolgariji. Po atentatu na carja Borisa so bolgarski revolucijonarji priredili nov atentat, ki je menda eden največjih v zgodovini ter je zahteval o grom ne žrtve. Atentatorji so ubili vladnega poslanca Georgieva, za katerim je priredila vlada svečano zadušnico v cerkvi sv. Nedelje. Atentatorji so položili pod kupolo cerkve peklenski stroj, ki je eksplodiral v hipu, ko je bila zbrana okrog mrtvaškega odra vlada, predstavniki raznih oblasti in velika množica ljudi. Učinek eksplozije je bil strašen. Kupola cerkve se je porušila in pokopala pod seboj v cerkvi zbrano množico. Zadnje poročilo pravi, da je izgubilo življenje pod ruševinami! okrog 200 oseb, čez 1000 pa je ranjenih. Baje je med ubitimi več vladnih poslancev, generalov in visokih’ uradnikov, ranjenih pa je med drugimi tudi par ministrov. Takoj po tem strašnem atentatu se je vlada sestala in sklenila izvajati ostre represalije. Nad celo Bol-»
garijo je proglašeno obsedno stanje, formirali so se naglo oddelki milice in vojaštva ter razposlani po celi državi z nalogi, da masakrirajo kmetsko prebivalstvo, kojega smatra vlada za svojega glavnega sovražnika. V Sofiji sami so bile takoj izvršene obsežne aretacije in vojna sodišča imajo polne roke dela s številnimi smrtnimi obsodbami oseb, o katerih sumijo, da so v zvezi z revolu-crjonarci. Dosedaj je bilo ustreljenih samo v Sofiji 500 oseb. Civilnemu prebivalstvu je vstop na ulico prevove-dan. Celo mesto je zasedeno z močnimi vojaškimi četami, ker se vlada boji nenadnega upora. Lokalni železniški promet v državi je ustavljen, vozijo samo še intemacijonalni vlaki na progi Sofija—Carigrad. Vlada je prepovedala poročila za inozemstvo; izve se samo tokar vidijo in zvedo potniki, ki potujejo skozi Bolgarijo. Cela meja je skrbno zastražena, posebno n a pram naši državi, ker nas Bolgarija dolži, da mi podpiramo in ob-orožujemo bolgarske emigrante, ki hočejo v Bolgariji za netiti revolucijo. V notranjosti države, po vaseh ;in mestih izvršuje vladno vojaštvo strahovito nasilje. Na tisoče ljudi je aretiranih in večina od teh je zapisana smrti. Med aretiranimi je tudi več zemljoradničkih poslancev. Vzlic tem okrutnim meram vlade, pa se revo-lucdjonarni pokret med prebivalstvom širi. Tudi atentatorji ne mirujejo in 18. t. m. je bil ubit ria sofijskih ulicah upravitelj kaznilnice Georgi je v. V noči od 18. na »19. t. m. so neznani storilci porušili z minami most med Plovdivom in Sofijo. Vlada skuša v zvezi z zadnjimi dogodki prepričati inozemstvo, da se mora Bolgariji dovoliti povečanje števila vojaštva. Prikazuje nevarnost revolucije, katere izbruh se pričakuje v najkrajšem času.
Sestava nove francoske vlade. Dne 17. t. m. je bila ob
2.	uri .po noči rešena osemdnevna francoska vladna kriza. Ob tej uri je podpisal državni .predsednik Doumergue dekret o imenovanju Painlevejevega kabineta. Po neuspelem poskusil Brianda, kateremu so odrekli socijalisti podporo, j se je posrečilo senatorju Painleveju zopet sestaviti dosedanjo vladno koalicijo in po dolgih konferencah je sestavil tudi ministrsko listo. Predsedništvo in ministrstvo vojne je prevzel minister Painleve, zunanje zadeve Briand, finance Caillaux, ministrstvo pravde Steeg, notranje zadeve , Sdhrameck, mornarico Borei, prosveto Moncie, trgovino ' Chaumet, poljedelstvo Durand, ministrstvo dela Durofour, kolonije Hesse in javna dela La Vallet. Med ministri in državnimi tajniki sc- 4 levičarski demokrati, 1 republikanski imist, 5 radikalnih socijalistov, 3 republicanski socijalisti, : 2 levičarska, radikala in 1 izven strank. Pet ministrov pri- ; pada senatu, ostali pa parlamentu razven enega (Caillaux), j ki ni član ne senata in ne parlamenta. Nova vlada se je j prvič sestala v soboto; danes se predstavi parlamentu in j senatu, kjer bo objavljena njena deklaracija. Po svojem se- j stavu je zete pestra ter se bo težko zamisliti sodelovanje -dveh po mišljenju tako različnih mož, kot sta n, pr. Call- j }aux (izgovori: Kejo) in Briand. Največja natega nove via- J de bo ureditev francoskih financ in v tem oziru bo dana j finančnemu ministru neke vrste diktaterična oblast. Cail- j faux je že označil glavne smernice svojega načrta za sana- [. cijo financ in sicer: 1. Kolekovamje vseh bankovcev; dr- ( šava bo pri tem odtegnila 8—10 odstotkov. 2. Konverza- | cije vrednostnih papirjev. 3. Izdavanje obligacij v korist t' trgovine in industrije. 4. Hipotekarna zadolžitev zemlje in j nepremičnin. 5. Vsi državljani morajo pod prisego priznati j svoj imetek v inozemstvu. Caillauxov finančni program je zelo radikalen in bi brez dvoma rodil uspeh, če se mu zopet ne uprejo veleindustrijalci, katerim je v prvi vrsti za njihove žepe, potem šele za Francijo-.
orii	r Novodeil« paino angle!!	> (G Sil	ikno
Fr.	modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Mastek, Glarni trg 16.		
Herriot predsednik francoskega parlamenta. Ker je do sedanji predsednik francoskega parlamenta Painleve postal predsednik vlade, je izvolila zbornica: na njegovo mesto dosedanjega vladnega predsednika Herriota,
Zadušen je vstaje v Turčiji Turška vojska je po budili bojih premagala upoma plemena Kurdov, katere je pred meseci naščuvala Anglija tb uporu. Vodja ustašev se je po brezuspešnih obrambnih poskusih udal z 9 šejki raznih plemen turškim četam. Po ujetju poveljnika se predajajo vstaši trumoma. Pri ujetem’ poglavarju Kurdov so našli velike svote denarja in važna pisma, ki odkrivajo njegove zveze z inozemstvom, ki mu je nudilo pri uporu denarno pomoč.
-Propast ruske cerkve. Še začetkom -leta 1917 je štela ruska cerkev 130 milijonov vernikov, 5 metropolitov, 13 nadškofij, 70 eparhij s 320 škofijami, 1300 samostanov,
52.000	župnij s 56.000 duhovniki, 23.000 dijakonov,
62.000	cerkvenih pevcev, 4 bogoslovne visoke šole, 52 višjih bogoslovnih šol (višje gimnazije s štirimi semestri bogoslovja), s 1000 dijaki. Nadalje je imela ta cerkev izključno samo za vzdrževanje šol in razne dobrodelne namene premoženje 40 milijonov zlatih rubljev. Cerkvena posestva so obsegala 1,800.000 ha, V splošnem se je cenilo čisto premoženje cerkve na eno milijardo. Vrednost ruskih cerkvenih dragocenosti so cenili na več milijard zlatih rubljev. Danes pa je ruska cerkev ne samo v gmotnem, ampak v vsakem oziru na smrtni postelji. Ruska duhovščina -je bila od leta 1917 d» danes od sedanjega režima -decimirana, pomladka nima, ker so vsa prejšnja duhovna vzgojevališča razpuščena. Vsi ruski- duhovniki z akademsko izobrazbo so ali postreljeni, ali so zbežali iz Rusije, ali so pa pregnani v Sibirijo. Pretežni -del ruske duhovščine pa še danes ječi po ječah. Bred kratkem umrli -patrijarh Tihcu je bil po izpustu iz ječe -tako reven, da ni imel toliko denarja, da bi si bil lahko kupil papir in znamke za- privatno korespondenco. Njegovi pastirski- listi in navodila so se strogo- cenzurirala- od -strani sovjetov in so redkokedaj dospela na naslovljeni cilj. V Rusiji bodo razpadle v najkrajšem času celo dekanije, ki- obsegajo 15 do 20 župnij. Položaj onih ruskih duhovnikov, ki še živijo in Opravljajo svojo duhovno službe; je tako beden, da se ne da niti popisati. Dejstvo jej ak-o' -bo šlo z rusko cerkvijo še kakih osem let tako navzdol, kakor od -leta 1917 do danes, bo krščanstvo nekdaj »svete Rusije« popolnoma uničeno.
Na drobno in na debelo.
V zagrebškem »Jutarnjem listu« je bil te dni prav dober opis življenja na -mostu, ki veže Sušak z Reko. Ta most, ki veže dva sveta, je v pivi vrsti tudi eldorado tihotapcev in političnih beguncev. Po tem mostu hodijo ljudje, ki so navskriž s carinskimi predpisi ter tihota-
pijo, kakor se pri nas reče — »na drobno in na debelo.«
Moški krene iz Sušaka brez klobuka in brez površnika, vrača se pa z novim klobukom in.novim površnikom in če mogoče še z dvojno oblečeno obleko. Še bolj zanimive so pa dame. Iz Sušaka tanke in vitke ter prav lahko oblečene, iz Reke na Sušak pa debele in težke, vse natlačene, ovite in podvite s svilo ter po možnosti z dvojnimi, trojnimi in še večjimi deli nove obleke.
To so tihotapci na drobno, mnogo je pa takih na debelo. Teh drugih bo gotovo še več in ko imajo prvi večkrat prav mučne dogodke v financarski baraki, se z drugimi, ki tihotapijo na delx:lo, postopa, kakor je že v pregovoru -glede lopovov: male obešajo, velike pa izpu-1 ščaj-o.
•j Čudno je, da naši cariniki in financarji tako vneto j sledijo temu pregovoru ali tej navadi. Najbrž ne iz i nagnenja in iz navade, ampak iz drugih razlogov. Tibo-I -tepce na drobno mika in vleče že sama prilika, 'kajti na j Reki stane meter svile od 12 do 15 lir, to je od 30—40 D, na oni strani mosta v Sušaku pa velja isto blago od 120 j do 150 dinarjev. Mali tihotapci se v teh razmerah skuša-) jo okoristiti po prilikah in po svojih močeh, tihotapci \ na veliko in ha debelo pa gredo seveda daleč preko navadne in prave potrebe. Malega tihotapca pa globijo za j težke desettisoče, dočim imajo veliki čudovito srečo ali ! pa čudovito naklonjenost finančnih organov, kar je ! končno eno in isto.
Kakor na mostu Sušak—Reka, tako je tudi drugod: male obešajo, velike pa izpuščajo. Sami carinski predpisi in navodila, ki jih imajo finančni organi, imajo glavni delež na razvoju in prospelm korupcije ter na pokvarjenosti, ki je od obeh strani, to je od tihotapcev in od oblastnih organov s korupcijo v zvezi. Če tihotapec na drobno, to je človek, ki je zapeljan od priložnosti, in tudi od svojih potreb, oškodoval državo za par -sto dinarjev carine, je gotovo najmilejše rečeno — neumno prisoditi mu globo v težkih tisočakih. Te globe on ne zmore in če ga ob neizterljivosti na dolge mesece ali celo leta zapro, -pa je gotovo sto proti eni, da bo pozneje j tihotapski posel previdnejše -na debelo vodil ali pa, da se j bo v dolgotrajni ječi naučil in zavzel za kako drugo in * pravo zločinstvo. Povrh ima država še samo zgubo, če j siromaka -obsodi na globo, ki je ne more plačati in ga ! dolgo časa vzdržuje v zaporu.
Finančni organi so mizerno plačani in ko vidijo ter i sami obavlja jo praktične odredbe proti tihotapstvu,
! je gotovo, da prej ali slej pri tem zasledujejo svoje oseb-; ne koristi. Z zasledovanjem malih tihotapcev hlinijo I službeno vnemo, z velikimi tihotapci pa delajo kiip-j čije. Nekateri so seveda tudi tako previdni, da ene ve-I, like tihotapce ovajajo, dočim drugim vzdržujejo neovi-; rano tihotapsko poslovanje ter odpirajo vsa pota. V tra hotapsko kompanijo je nagnal mnogo državnih organov tudi sistem nagrad. Finančni organ dobro'vidi, kako neznatna je nagrada v primeri z ogromnim znes-! kom, ki se izpreša iz zasačenega tihotapca. In, če povrh j te nagrade še ne dobi, se raj še prihodnjič pobota s samim tihotapcem, ki z njim primerno deli svoje dobičke. Če bi dali finančnim organom mesto nagrad pošteno plačo, če bi bolj gledali pri sprejemu in uporabi za to službo na moralno in na službeno kvalifikacijo, in končno, če ne bi bilo že tolikokrat od visoke strani tolerirano tihotapstvo in lopovstvo na debelo, hi gotovo ne samo na .Sušak- -reškem mostu, ampak povsod drugod prenehal eldorado tihotapcev.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod' iz italijanščine.
2
Kadar se spomnim tistih očrnelih bajt, na katerih mestu se sedaj- zrcalijo v jezeru čez noč obogateli hoteli; in prijaznih, udobno opremljenih graščinic, ki sedaj tiho propadajo; stare murve v Prii, stare bukve »Male Gospe«, ki so padle obenem z rodom, kateri jih je imel v čislih; če se spomnim toliko oseh, polnili sovraštva, o katerem so mislili, da bo ostalo večno, ali polnih bistroumnosti, ki se je zdela neizčrpna, oseb, zvestih starim običajem, o katerih se je mislilo, da bi jih mogel uničiti samo vesoljni potop, oseb, ki niso bile nič manj znane sodobnikom, kakor ona drevesa, ki so zginila z njimi, — dà, če se spomnim tega časa, se mi zdi mnogo bolj oddaljen, kakor je v resnici, kakor se je tudi brodarju Pinču, če je gledal proti zapadu, zdel San Salvatore s pogorjem Carona skozi dež mnogo bolj oddaljen kakor je bil v resnici.
Bil je siv in zaspan čas, prav tak, kakor pogled na nebo in jezero po tistem pišu, ki je bil -povzročil toliko strahu gospej Pasotti. Po viharnem letu 1848, ki je bilo prineslo nekaj solnčnih dni in se nekaj časa borilo s težkimi oblakti, so — po treh letih nastopili mirni, pusti, tihi dnevi, dnevi, v katerih se godi ta moja skromna povest.
Kralji in kraljice taroka, »mond«, »škis« in »pagate, so bili v onem času in v onih 'krajih važne osebnosti, majhne »velesile«, ki jih je blagohotno trpelo v svojih mejah veliko, molčeče avstrijsko cesarstvo; sovraštvo, zveze in vojne teh taročnih »velesil« je bil edini politični predmet, o katerem se je smelo svobodno
razpravljati. Tudi Pinc je vtikal med veslanjem pohlepno svoj radovedni, orlovski nos v karte gospe Barbare ter ga le nerad zopet umaknil. Enkrat je celo kar nehal z veslanjem, da bi videl, kako se bo uboga gospa izmotala iz težke igre, kaj bo storila s karto, katero je bilo nevarno izigrati, pa tudi nevarno, jo obdržati. Soprog je nepotrpežljivo bobnal po mizici, župnik je z blaženim smehlja jem hsžal svoje karte, ona pa je stiskala svoje k prsom, se smejala in zdihovala ter poškilila sedaj na enega, sedaj na drugega soigravca.
»Škisa ima v roki«, je pošepetal duhovnik.
»Vselej dela tako,- kadar ima škisa«, je pripomnil Pasotti, in zavpil:
»Prinesi škisa!«
»V jezero ga bom vrgla«, je odgovorila. Ko pa je pri teh besedah gledala proti kljunu barke, ji je ravno prav prišel izgovor, češ, da so prispeli v Cressogno in da je treba izstopiti.
Soprog je sicer nekaj zagodrnjal, končno pa se. je le udal in si začel natikati -rokavice.
»Postrvi bodo danes, -gospod župnik«, je rekel, medtem ko mu je njegova boljša polovica zapenjala rokavice, »pražene gobice (gomoljike), jerebice in vino iz Ghemme.«
»Kaj že veste?« je vzkliknil župnik. »Tudi jaz že vem. Včeraj mi je povedal kuhar v Luganu. E, ta gospa markiza, ta zna!«
»Kaj zna?« Obed na god sv. Uršule, kakor vsako leto; povabljenih je tudi nekaj gospa; seveda tudi mati in hči Carabelli; Garabellijevi iz Lovena, jih poznate?«
»Ali res?« se je začudil župnik. »Ali se kaj namerava ... ? Glejte, glejte, tu se pelje v čolnu don Franco. Kako se postavi! Nisem mu videl enakega.«
Pasotti je dvignil streho, da bi bolje videl. Ne daleč se je zibal čoln z belo-modro zastavo, prepuščajoč se
enakomernemu dviganju in padan ju valov. Na krmi, pod zastavo je sedel don Franco Maironi, nečak in varovanec stare markize Uršule, ki je priredila obed:
Pasotti ga je videl, kako je vstal, zagrabil vesli in se oddaljil, počasi veslajoč proti: gtebočini, proti divjemu zalivu Dpi; belo-modra zastava se je Čisto -razvila jb plapolala nad vodo.
»Kam neki gre, ta čudak?« je rekel. In s prisiljeno (hripavostjo milanskega postopača je zamrmral med zobmi:
»Zoprn človek!«
»Pravijo, da je zelo nadarjen« je pripomnil, župnik.
»Trdoglavec«, ga je obsodil Pasotti. »Veliko napuha, malo v glavi, in nič olike.«
»In napol gnil«, je še pristavil. »Da sem jaz na mestu te gospodične . . .«
»Katere?« je vprašal župnik.
»Carabell ijevc.«
»Pazite, gospod kontrolor. Če bodo jerebice in -gobice zaradi Garabellijeve hčerke, vas bodo vrgli ven.«
»Ali mar kaj' veste o tem?« je tiho vprašal Pasotti, ki so mu oči žarele od radovednosti.
Župnik ni odgovoril, ker je prav v tem trenutku zadel čoln na pesek in dosegel cilj. Župnik je izstopil prvi; nato je Pasotti dal svoji ženi z naglimi, oblastnimi kretnjami nekaj migljajev in izstopil je tudi on. Uboga žena je zadnja prišla ven, čisto zavite v svoj indijski ogrinjač, vsa sključena pod velikim črnim klobukom z rumenimi rožami, zibajoč se in iztegajoč svoje velike roke v rumenih rokavicah. Oba kodrčka, ki sta obrobljala njeno pohlevno nelepoto, sta izražate neko posebno vdanost pod dežnikom njenega moža, lastnika; nadzornika in ljubosumnega varuha vse tiste in tolike
elegance.	::4- ,
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
Pozor na modri križ in položnice! Naročnina poteče s 1. ali 15. majem. Zaradi zaostale naročnine izpadle številke se naknadno ne dopošiljajo. Položnice ima npravništvo vedno na razpolago. »Naša Straža« stane mesečno 7 D, četrtletno 20 1), polletno 40 1), v inozemstvo še enkrat toliko.	Upravništvo.
Naši shodi. V sredo; dne 15. aprila 1925, se je vršil zbor zaupnikov za okraj' Maribor. O političnem položaju je poročal poslanec dr. H oh nje c. Predsedoval je g. Thaler iz St. lija- — V Št. Lenartu se je vršil zbor zaupnikov dne 16. aprila. Poročal je poslanec Ž e b o t. Shodu je predsedoval predsednik okrajne organizacije g. Gomilšek. Nfa obeh zborih so zaupniki izrekli Jugoslovanskemu klubu popolno in neomajano zaupanje. — V nedeljo, dne 19. t. jmv je .poslanec Žebot zboroval na dobro obiskanem shodu pri Mariji Snežni na Velki,
Dr. Hohnjec je včeraj poročal na zboru zaupnikov gor-njeradgonskega okraja v Gornji Radgoni. Shod je bil prav dobro obiskan, zlasti je bil obisk iz Gornje 'Radgone zelo številen. Predsedoval je domači župnik Anton Kocbek. Poslancu in SLS je bilo soglasno izraženo popolno zaupanje in poziv, da poslanci Jugoslovanskega kluba vstrajajo v načelni borbi za avtonomijo Slovenije. Obenem je bil sklenjen protest zoper novo obdavčenje Slovenije, ki bo hudo zadelo zlasti vse delavne sloje.
Občinske volitve v obmejnih občinah. V občinah Sv. Jurij ob Pesnici, Sladki vrh, Trate, Velka, Draženvrh in Ščavnica se vršijo občinske valitve v nedeljo, dne 10. maja t. 1. Po dve listi sta vloženi v občinah Sv. Jurij {nemšku-tarska združena z SDS ter SLS), Sladki vrh (nemška in SLS), in Velka (SKS skupno z Radičevci in SLS). Samo lista SLS je vložena v občinah Trate, Draženvrh in Ščavnica. V občini Slatinski del so volitve razpisane za poznejši čas.
Smrt zaslužnega nadučitelja. V soboto je umrl v Prevaljah zaslužni g. nadučitelj Košir. Pokojni je 'bil zaslužen delavec na prosvetnem polju. Pogreb blagopokojnega se je vršil v Prevaljah danes popoldne ob štirih.
Rimskim romarjem še enkrat naznanjamo sledeče: A) Tisti romarji, ki ne mislijo nazaj iz Rima potovali skupno z drugimi romarji, ampak se v Rimu ločijo in gredo svojo pot domov, morajo imeti: 1. Za jugoslovansko policijo pravilni potni list, ki ga dobijo pri srezkem poglavarstvu, v Mariboru pa pri policijskem ikomisari-jatu. Italijanskega vizuma za ta potni list ne rabijo. 2. Za italijanske oblasti rabijo romarsko legitimacijo, katero jim izda pripravljalni odbor. Za to legitimacijo morajo dotični romarji poslati svojo fotografijo, vsaj do konca aprila. 3. Ti romarji imajo na italijanskih železnicah samo 30% popusta, in bode Reba k svoti, ki so jo že poslali, ža železnico še doplačati 20%.t. j. ža II. razred 208 D, za III. razred pa 150 D. J. Vsi ti romarji, ki az Rima nazaj potujejo ločeno, se lahko tudi od Postojne do Rima peljajo z vsakim vlakom, ki ima vozove tistega razreda, za katerega so plačali vožnjo in jim torej 4udi v Rim ni treba potovati z drugimi romarji. 5. Vsi romarji, lil potujejo iz Rima ločeno cd drugih, naj vsaj do 5. maja naznanijo, po kateri progi hočejo potovati nazaj. B) Vsem romarjem naznanjamo, da so se dne
15.	aprila italijanske železnice podražile za 25% t. j. za eno četrtino, kar znaša pri tretjem razredu okroglo 80 D, pri drugem razredu pa okroglo 135 D več kakor poprej. To povišanje je za odbor dokaj sitno. Odbor bo skušal skrbno gospodariti in upa, da bo vkljub podra-äenju železnic vendarle mogel shajati š svoto, ki so jo rooiarji že vplačali in torej romarjem ne bo treba doplačevati.
Še enkrat: reševanje rekurzov pri davčni oblasti. Zaprošeni smo, da objavimo: Do se dožene,. ali so gg. (uradniki na davčni oblasti v Maribpru pri reševanju rekurzov postopali pravilno ali ne, prosimo vse tiste, ki so morali na poziv uradnikov umakniti rekurze, da to javijo tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 1st. 6. Prosimo prizadete, da natanko opišejo, kako in kdo jih je silil, naj umaknejo priziv proti previsoki do-Irodnini. Nočemo delali nikomur krivice, a tudi ne moremo trpeti, da hi se z ubogimi davkoplačevalci nezakonito postopalo. Stojimo na stališču, da če kdo na priziv pritisne predpisane kolek«, mora biti priziv predložen prizivni komisiji.
Formiranje novega učiteljskega udruženja. Iz Beograda se je začela med učiteljstvom akcija, da se osnuje novo učiteljsko udruženje, v katero bi vstopili vsi »učitelj i v državi, ki obsojajo delovanje v dosedanjem udruženju jugoslovanskih učiteljev ali UJU. Povod' temu je dal slučaj predsednika UJU Milutina Stankoviča in odlok prosvetnega ministra Pribičeviča o ukinjenju »Saveza hrvatskih učiteljev«. Novo udruženje bo temeljilo ria stanovski podlagi in glavna naloga ho, da se bori za pravo svojih članov, ne pa, da goji režimsko politiko, kot je to delalo UJU, Med učiteljstvom, zlasti v Srbiji, vlada za načrt veliko navdušenje. Sicer se bo pa (vprašanje politike v dosedanjem UJU razčistilo na občnem zboru v Subotici, ki se bo v kratkem vršil.
Korupcijska afera z novim mostom Novi Sad— Petrovaradin. Gradba novega mosta preko Donave, ki bo vezal Novi Sad in Petiovaradin kljub vsemu prizadevanju Vojvodinčanov ne napreduje. Ob priliki glasovanja za dvanajstine so vojvodinski poslanci predložili pismen predlog, po katerem bi naj prišel v dvanajstine znesek 3 milijone dinarjev, kot prvi obrok za montiranje mosta. Ta 'predlog so podpisali vsi radikalni poslanci, le Slavko Miletič in zet finančnega ministra dr. Stojadinoviča — Oton Fišer Gavrilovič ne. Finančni minister je odbil ta predlog in nanj lastnoročno zabeležil: Kredit nepotreben, ker se pogaja ministrstvo za agradbe glede zgradbe tega mosta na račun reparacij.
Izjava Stojadinoviča je po izpovedbi ministra za zgradbe 'neresnična. Oba gradbena ministra Trifunovič in Uzunovič sta potrdila neresnico Stojadinovičeve izjave. Sumljiva je bila koj na prvi pogled zveza medi izjavo Stojadinoviča in med odrekom podpisa na že omenjeni predlog od strani Stojadinovičevega zeta. Zadeva, ki je navadna afera, zgleda takole: Nemški tvrdki, ki je dobavljala konstrukcijo za most, se je izplačalo 3.20 D za 1 kg železa. Med tem je pa znatno padla cena železu in se železo za mostne konstrukcije, plačuje na mednarodnem tegu po 1.30 D za 1 kg. Nemška firma, ki dobavlja konstrukcijo na račun reparacij, je stavila ponudbo, da bo montirala novosadski most popolnoma, brezplačno, ako se nabavi ostalih 18 milijonov kg železa za druge moste v naši državi po stari ceni — namreč po 3.20 D . 1 kg. Špekulacija je torej jasna na prvi pogled. Dokler se bi -gradil novosadski most brezplačno, bi zaslužila -nemška tvrdka na razliki cen pri železu 40 milijonov dinarjev. Samoposebi umevno je, da bo firma dobro nagradila onega, kateri jej bo pripomogel do uresničenja omenjene ideje o brezplačni zgraditvi novosadskega mosta in nabavi onih 18 milijonov kg železa po 3.20 D 1 kg. To je -torej vzrok, zakaj se ne gradi novosadski most, zakaj se ne razpiše licitacija, da bi se lahko v svobodni tekmi udeležile zgradbe tudi naše domače tvrdke.
Nekaj o reorganizaciji sedišč v naši državi po novem sodnem zakonu. Doslej je bilo na Hrvatskem in v Slavoniji osem sodnih dvorov in sicer v: Zagrebu, Osijeku, Bjelovaru, Mitroviči, Varaždinu, Petrinji, Požegi in v Gospiću. Ti sodni dvori so bili podobno urejeni, -kakor naša okrožna sodišča. Po novem sodnem zakonu dobita- Hrvatska in Slavonija še dva sodna dvora in sicer enega- na Sušak, enega v Karlovac. Ti- sodni dvori se bodo po no vem tudi- na Hrvatskem in v Slavoniji imenovali okrožna sodišča. (Kasacijsko sodišče v Beogradu, stol sedmorice v Zagrebu, najvišji sodni dvor v Sarajevu, veliko sodišče v Podgorici in oddelek B beograjskega kasacijskega sodišča v Novem Sadu bodo po novem ukinjeni in na njihovo mesto pride najvišji sodni dvor za celo državo s sedežem v Zagrebu. Nadalje banski stol v Zagrebu, apelacijski sodišči v -Beogradu in v Skoplju, višji deželni sodišči v Splitu in- v Ljubljani in apelacijska sodišče v Novem Sadu bo ukinjeno in na mesto omenjenih sodišč pridejo take zvana- višja apelaciska sodišča v: Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Nišu, Skoplju, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu, Sarajevu in na Cetinju. •
Nali-vi, toča in sneg. Minuli četrtek je obiskal Maribcr ter okolico -hud vihar z močnim nalivom. O nalivih, toči in snegu v četrtek poroča tudi hrvatsko časopisje. Vihar z nalivi je divjal po celi Hrvatski in Slavoniji. Po Liki je zapadel- 20 cm visok -sneg. Debela toča. je padala krog Postojne in v Julijski Benečiji.
Vsled ljubosumnosti ustrelil prijatelja. V Litiji na Kranjskem 'se je dne 16. t. m. dogodila krvava tragedija, katero je povzročila neopravičena ljubosumnost. — Trgovec Stane Lap je sumil svojega prijatelja, trgovca S konji Andreja Turka, da ima nedovoljene odnosa je z njegovo ženo. Postal je na njega tako zel-o ljubosumen, da ga je sklenil z zločinom odstraniti. Ko je dne 16. t. m. prišel Turk v spremstvu -par prijateljev v Lapovo trgovino, je ta nenadoma potegnil samokres in oddal več strelov na Turka, ki se je težko ranjen zgrudil. Turka so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je podlegel zadobivenim ranam.
Volkovi raztrgali osem oseb. Letošnjo zimo so se silno razmnožili v južnih delih -naše države volkovi. Časopisi- že skoro dnevno poročajo -o drznih napadih teh roparjev. Iz Beograda javljajo o strašnem pokolju, katerega so te dni povzročili volkovi v vasi; Trnova pri- Raški. Tolpa sestradanih volkov je udrla v vas okrog 11. ure po noči. V tem času-se je nahajalo mnogo kmetov v hlevih pri živini. Volkovi so navalili na -hleve in ker se jim goloroki seljaki : niso mogli braniti, so se podali v beg proti vasi. Volkovi so jih dohiteli in raztrgali osem -kmetov. Drugo- jutro so si šele upali prebivalci vasi iz hiš in so našli -trupla nesrečnih žrtev strahovito razmesarjena. Volkovi -so napravili tudi mnogo škode v hlevih, kjer so- pc klali živino.
To bo zanimalo sadilce tobaka, šef kulture tobaka iz uprave državnih monopolov Vuličevič je prehodil te dni središča tobaka v severni ter južni Srbiji in to radi odkupa duhana iz leta 1924. Po zakonu- bi se moral ta tobačni produkt iz leta 1924 odkupiti že v decembru \ prošloga leta, a finančna kriza je ovirala monopolsko uprava in ta je začela z odkupom še le sedaj. Pred pravoslavno velikonočjo bo monopolna uprava začela tudi izplačevati odkupl jeni tobak. Vsote za to izplačilo bo-do vzete iz posojila od 1 -milijona funtov šterlingov in izplačan bo tekom 1 meseca odkup cele lansko letne tobačne žetve. Tobačna žetev iz leta 1924 bo dala 27 milijonov kg, med tem ko sta letnika 1922 in 1923 skupno dala toliko. Za odkup tobaka lanske žetve se bo izdalo pol milijarde dinarjev, driči-m je stal odkup prejšnja leta samo 200 milijonov dinarjev. Pri nas producirana količina tobaka se ne bi uporabila v državi -niti v dobi 2 let in radi tega -se bodo večje količine izvozile. Na leto se uporabi pri nas 10 milijonov kg tobaka in torej ostane za izvoz 17 milijonov kg. Za naš tobak se zelo zanima inozemstvo in to predvsem Avstrija. Uprava monopolov bo predvsem prodala tobačni preostanek od 5 milijonov kg iz leta 1923.
- Borza. Budapest 863, Italija 255j25, London 297, Pariz 327.50, Newyork 62.10, Praga 185, Dunaj 877, Curih 12.02—12.04.
Spominjajte se Dijaške veter je!
BBBBBBisBBBBBBBBBBflB-spsflBBBBasfiHi
k Maribora.
Oijunske represalije. V soboto (zvečer so se zbrali
nemški visokošolci, ki so še tukaj na počitnicah, v restavraciji Hàlbwidl na običajno »knajpo« povodom 251etnice nemškega dijaškega društva, ki- se oficijelno proslavlja v Gradcu. Ko so ravno nastavili sodček piva, je pa prišla velika gruča orjunašev prepovedati sestanek, češ, da je to represalija za nemško-nacijonalistično preprečitev sveto-savske- proslave v -Gradcu. Večina študentov se je takoj razšla, nekaj -starejših gospodov je pa ostalo in orjunaši so prišli drugič v dvorano. Bilo je precej krika in tudi malo. pretepa. — Neumestnost represalij smo že često povdar-jali, posebno neumestne in nekulturne so pa, če jih izvajajo orjun-ci.
Dva samomora v nedeljo. Včeraj sta si poskusila v Mariboru vzeti dva samomorilca življenje na precej čuden način. Nočni čuvaj pri tovarni Schonski in Löbel David Karl si je hotel vzeti- življenje s strelom iz samokresa. Vsled nespretnosti ali strahu’pa si je namerit orožje mesto na Ic-banjo, na desno lice. Strel mu je prevrtal zgornjo čeljust. -David je obležal nezavesten, vendar poškodba ni nevarna:. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. — V noči od sobote na nedeljo je o-krog polnoči skočila v Dravo vdova Druškovič Marija, doma iz Rogaške Slatine. V bližini. P-ebrežja-, kjer stanuje, je skočila- v vodo, ki je na tem mestu posebno deroča. Valovi so odnesli samomorilko v sredino struge, kjer je majhna plitvina. Ko je žena začutila tla pod nogami, jo je minila želja po -smrti in pričela je na vso moč fciicati na- pomoč. Njeni- klici so bili dolgo brezuspešni; šele -okrog 3. ure zjutraj jo je slišal posestnik g. Jožef Moser, čigar -hiša stoji v bližini- Drave. S čolncm se je peljal do mesta, kjer e čakala samomorilka že vsa otrpla in prezebla. Pripeljal jo je na obrežje ter oddal rešilnemu oddelku, ki jo je spravil v bolnico.
Razbite električne svetilke. V zadnjem Času so bMe razbite, deloma -popolno uničene novo montirane električne svetilke v manj prometnih ulicah. Mestno električno podjetje opozarja občinstvo, da pazi -na svetilke, ker se ne bo več montiralo novih ter poziva, da -prijavi storilca podjetju oziroma policiji.
Zgodovinsko društvo v Mariboru priredi drugo glas-beno-zgod-ovinsko »Besedo«, ki -se vrši v -petek, dne 24. aprila t l., v slavnostni dvorani drž. moškega učiteljišča v Mariboru. -Začetek ob 20. uri. Vspored: I. Pozdrav predsednika. II. Zgodovina slovenskega petja v Mariboru v pred vojni dobi, z ozirom na splošni razvoj slovenske .pesmi. (Predava prof. H. Druzovič.) IH. Pesmi s spremljevanjem -klavirja. Pojeta gospa M. Druzovičeva in g. A. Živko. (Razporedba pesmi pc očituje razvoj slovenske solo-pesmi.) 1. Juri Fleišman (1818—1874): a) Noe in trta. b) Metuljček. 2. Kamilo Mašek (1830—1859): Barkarola. 3. Mihael Vučnik (1806—1891): Nezvesti. (Poklonjena Slov. čitalnici v Mariboru.) 4. Miroslav Vilhar (1818—1871): Napitnica. 5. Davorin Jenko (1835—1915): Slovenska. 6. Andr. Vavken (1838—1871): -Na goro. 7. Fran Gerbič (1840— 1917): Čolničku. 8. Avgust Leban (1847—1879): Vojak.
9.	Anton Hajd-rih (1842—1878): Sirota. 10. Ant. Medved (18.28—1896): a) Darilo, b) Želje. 11. Hrabroslav Volarič (1863—1895): a) Pogled v nedolžno oko. b) Rožmarin,-
12.	Dr. Benjamin Ipavic (1829—1908): Romanca iz operete »Tičnik,« 13. Karel Hoffmeister: a) Poletna noč. b) Večerna pesem. 14. Fran S. Vilhar (1852): a) Mornar, b) Tiho na mera. 15. Risto Savin (Frid Širca): Poslednje pismo. Prostovoljna vstopnina se razdeli med Dijaško kuhinjo* in Zgodovinsko društvo. — Odbor Zgodovinskega društva.
Mariborski nogomet. Včeraj je igral dunajski S. K. »Ostmark« proti domačemu klubu T.S.K. »Merkur« svojo zadnjo tekmo v Mariboru. Pò lepi igri je zmagal »Ostmark« 5:0 (1:0). Sodil je dobro g. Frankl. V predtekmi je zmagal naraščaj »Rapid« proti naraščaju »Merkur«.
Narodno gledališče. Danes, 20. aprila zaprto. Torek, 21. aprila zaprto. Sreda, 22. aprila »Traviata« ob C (kuponi), četrtek, 22. aprila »Tri sestre« ab B. Premijera. Petek, 23. aprila ob 17. (petih) »Peterček«, dijaška predstava ob znižanih cenah. Sobota, 24. aprila »Tri sestre« ah. A.
Bližnje premijere v drami. Kot prihodnja premijera pride v drami na vrsto A. P. Čehova štiridejanska drama »Tri sestre«. Je to močno psihološko dramatično delo, ki zapušča v gledalcu globok vtis. Vloge treh sester s-o poverjene ge. Bufcšekovi, gdč. Kraljevi, ge. Ga-herjevčevi. Režira g. Kovič. Ö delu in avtorju spregovorimo več -prihodnji teden. Za premij ero »Treh sester« pride na vrsto veličastna Sliakespearjeva drama »Hamlet«. Ta predstava bo nedvomno lep dogodek za naše gledališče. Režira g. Bratina.
Zborovanje društva najemnikov. Včeraj dopoldne so zborovali v kazinski dvorani najemniki. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom g. Mohorkom in podpredsednikom g. profesorjem Perhavcem na čelu.
V zadnjem času so ponekod krožile govorice, da je dobrodelna loterija Doma ubogih prepovedana, oziroma ustavljena. Pooblaščeni smo izjaviti, da te vesti' ne odgovarjajo re nici, temveč -se vrši žrebanje kot določeno, dne 10. julija t. 1. Kupujte srečke!
Protituberkulozna liga v Mariboru. Ligi so došli v zadnjem času sledeči darovi v denarju: Posojilnica v, Mariboru 3000 D. Tovarna za dušik v Rušah 1000 D. Mariborska tiskarna d. d. 300 D. Prof. dr. Anton Dolar v Mariboru 300 D. Matej Dolenc, ravnatelj trgovske -šole 100 D. Celjska posojilnica d. d. 100 D. Kmetska hranilnica in posojilnica v Hočah 50 D. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptujski gori 50 D. Hranilnica ir* Posojilnica Vurberg 10 D, Hranilnica in posojilnica Sv. Martin 50 D. Savinjska posojilnica v Žalcu 50 D, Franjo petina, Lokavec 50 D.
Žalujoči ostali.
LISTEK.
L 1-: i.v !
Slike z Balkana.
(Dalje.)
Diano Dream: »V imenu božjem, bratje Crnogorci, ni mi ljubšega glasu kot te o vojni radi Albanije! Brat-jfc, najbolje je, da takoj na staro junaško slavo, v imenu Boga in na slavo silnega carja rasijskega m našega Gospodarja glasujemo za vojno. Da se Bijemo in koljemo. pa kar Bog da in sreča junaška!«
Mujo Vlahovič: »Tudi za mene ni milejšega glasu. Vidite, jaz sem že začetkom albanske ustaje rekel našemu predsedniku Tomanoviču in vojnemu ministru: Dajte, dobri ljudje, da zgrabimo to priliko in poskusimo nove puške, ki nam jih je darovala Rusija. Vidite, tako sem govoril! Dobro hi bilo! če bi že tedaj glasovali za vojno. A ker nismo, glasujmo sedaj.« —
Nikola Milošev: »Jaz sem pa na vojno mislil že pred štirimi leti, ko je Švabo ukradel Bosno. To najslabšo sorto ljudi bi bili lahko že tedaj premlatili: Od samega pokojnega kneza Danila sem slišal, da švabska zemlja ne rodi in ne' nosi junakov in tako sem vedno za vojno ne samo s Turki, ampak tudi s Švabi. Glasujem takoj v infèrni Piperov za boj s Turki, s Švabi in z vsemi, kdor le hoče!«—
Krsto Tokov: »Vse je dobro, kar se tukaj govori, samo to mislim, da se vojskujemo lepo po vrsti, najprej s Turki iti potem, kakor pride. Puške, topove in nože imamo na slavo ruskega carja, ki nam jih je dal, pa glasujmo za vojno!«
čelebič: »Od nekdaj sem znal, da brez vojne ni Iella, dobro bi pa bilo, da se sprejme -ta-le moj predlog: Vlada na j sedaj vse one poslance, ki so že sekali turške glave imenuje za vojne glavarje, one mtadeniče-posten-ce. ki se niso borili, pa naj proglasi za navadne vojake. pa če se v vojni izkažejo in ostanejo živi, naj bodo za pozneje tudi vojni glavarji.«
Obren Rnjez: »Od danes pa za dokler bom živ, glasujem za vojno! Za. vojno sem in ostanem, dokler se vsi SrM ne osvobodijo, pa naj reče lista nekakšna evropska diplomacija kar hoče. Na njo ne dam niti pipe duhana, brez puške in noža ni posla, naj se zopet začne vojna,, pa kakor Bog da in sreča junaška!«
Minister Plamenac: »Vidi se, da gospodje predgovorniki ne vedo, kaj pomeni vojskovanje. In radi tega----«
»Ti, ti. ki nisi krvi prelival, boš pravil, da ne razumemo«, vpije ves besen poslanec čelebič.
»Tvoj ded je Turkom služil in ti, si izdajalsko seme-«, vpije nekdo drugi.
(Konec prihodnjič.)
Dva učenca se sprejmeta, učni čas dive leti pri dnevni plači. Scdarstvo Pichler, Maribor, Frančiškanska ulica 11.	175 2—1
Kompletna spalna soba (s psiho), nova, je za 2450 Din. na prodaj, Vrbanova ulica 26, mizarstvo. 178
Prevajanje in prepisovanje spisov oskrbuje »Posredovalec«, informativni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo» venska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfova ulica št. 1 —I.	107
Izjava.
Podpisani Ivan Dolanc, rač. čin. v Zabukovci, ob-žal j ujem razzai j ivo besedo »šuft«, katero sem rabil v trgovini Kuhar zoper inž. Šinkovec.
Zabukovica, 14. aprila 1925.
180
Ivan Dolanc.
Najbolje la ailtrarasis naložita %n\ denar pri
Okralni gosojilnid » Ljutameru,
ki obrestuje kranilae vloge navadne po 8 •/„ večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
tmm

Priporoča se
Tiskarna sr. Cirila y Mariuoru.
Z40L poljske križe
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna . Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, cm veliki po 1700 D.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm p 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D.
StensM križi
s kovinaslo podobo stanejo v znih velikostih p 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostni in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se to-•priporoča, da si vsak, kdor križe potre-e, ,s' > kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
Širite Jašo Stražo“!
Pletene vrtne garni-tare in stojala za cvetijice
ima v naj večji zalogi
IGO BALOH
Maribor« Gosposka ul. 15 j|
najboljše in M. aj ir Sefe EATS, ©j Sä©
pxi
Spodnještajerski ljudski posojilnici ? Mariboru, §
Stolna ulica št. 6	mili,	Sfolna pi/ea št. 6 g
ki obrestuje hranilne vloge po	S3
% in 10%
oziroma po dogovoru.
ZAHVALA.
Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčoi pisalni stroj sedanjosti je edino
ST0EWER- RECORD
TTMMffMffifBliTitttito
XwTTID.
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prebridke izgube našega nepozabnega soproga, ozir. očeta itd'., gospoda
se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvalili.
Zato izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so spremili našega ljubljenega pokojnika na njegovi zadnji poli, darovateljem krasnega cvetja vsem c. društvom ter sploh vsem, ki so nam na la način tešili našo neizmerno 1k)1.
Lajtersberg, dne 18. aprila 1925.

s V ■ v ; ^ i v i	I * At**? i ^ i m I ^ j v ;r.^ i ^1V	r.^ i	i*** tr«Sj	; rA ; v • rfci i t y
1 ii . k.V:'k^ Ik/ii	K A \ k A i k. A ! ki l.k A ; i*ijv AiMeAJ k 'A )	k A-j	! k. -A) k A. »i ». J

Zadružna gospodarska banka d. d
Podružnica v Mariboru.
y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo.
Izvršuje vse, bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajalec, areèb državne raw. loterije*
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Janni Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Strale«.