UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piarzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poital tek. račun tt. 9-17761 — Poitnlaa plačana r gotovini — Spedi* In abbonaraanto postale I! Oruppo
Leto IV. Stev 51.
GORICA DNE 22. DECEMBRA 1948.
Cena L. 15
Od
vasanv
ik Lit „o d
cesem
■ f n a
im
,,q5Ig o (tis mogoenifi jasnem seoi, fei macmocnaf jifi (tcije ficoo, — pod nijfro stcefio, o »krajni ceoi rojen l32ežni(i je osefi eodoo.“
Tako je napisal S. Gregorčič v svoji pesmi »Kmečki hiši«.
Že dva tisoč let je minulo, odkar se je rodil Zveličar sveta, a ne le judje, ampak tudi številni kristjani še vedno tako govorijo in delajo, kakor da bi pričakovali kakega drugega odrešenika.
Ne le to! Milijoni krščanskih ljudi so se dali tako hudo preslepiti, da so Njega, v katerem edinem je naše rešen je, proglasih za največjega sovražnika odrešenja narodov. Njemu in Njegovi Cerkvi pripisujejo socialne krivice, Njega dolžijo, da ovira osvobojen je raz-‘ dedovanih množic, Njemu očitajo usiižnjevanje človeškega rodu.
In vprav mi doživljamo najbolj blazno dobo v zgodoMini, ko na vseh koncih in krajih vstajajo »odrešeniki«, ki so si postavlili za glavno nalogo, da spravijo s sveta tudi zadnjo sled Odrešenika in Njegovega dela, češ, potem pa bo dobro.
Ta greh današnjega človeštva ne bi bil tako strašno veliik, ako ne bi imelo pred svojimi očmi jasno razgrnjene zgodovine dvatisočletnega dela Zveličarja sveta in ako ' ne bi imelo še bolj živo pred očmi del raznih rešenikov sveta vse do naših dni, ko se največji »odrešeniki« pripravljajo, da svoje »reše-niško« delo kronajo s popolnim pokončanjem vsega dobrega.
K.ier je Odrešenik in kjer vladajo njegove postave, tam je resnica, tam pravica, tam ljubezen, tam blagostanje, tam mir.
Kjer pa gospodarijo »odrešeniki«, tam se šopirijo razbrzdane strasti, tam je laž, tam nasilje, tam sovraštvo, tam beda, tam obup in tam začenjajo ljudje po straš-
ISTOČASNO ...
Oh istem času, ko sc je v Carici vršil sklep sv. misijona, sc je vršil v L ju* hljiuii II. kongres AFŽ Slovenije. Skoro oh :sti uri, ko je vsa slovenska družina v Corici, na častnem mestu ženske, za* sedla zadnji kot'ček obširne cerkve sv. Ignacija v Goric:, da bi izpričala z ve« ličastno manifestne jo svojo ljubezen in zvestobo božjemu /Zveličarju, so bde zbrane na kongresu v Ljubljani zastop* ni ec antifašistične fronte žena Sloveiv* je, d a izpovedb svojo suženjsko pokor« nost komunistični partiji. In medtem ko je po -cerkvi sv. Ignacija donela izpoved vere v Boga, zvestobe do (.er* kvc. odpuščanja in ljubezni do vseh, je ženska govornica v kongresni dvorani v Ljubljani pozivala k neusm Ijenemu sovraštvu in k borbi do uničenja vseh, k niso komunisti. Medtem ko je go* riški knčzonadškof klical božji blago« slov nad svoje slovenske vernike: »Bla* gor vam, ki ste božjo besedo poslušali in jo hranite v svojih srcih! Vsemogoč* ni Bog naj vas blagoslovi!...«, je go« vorniea v Ljubljani pozivala slovenske žene in matere: »Naša naloga je, da iztrebimo ostanke reakcije v mestu in na vasi, zlasti vse trgovec in imovitej« še .kmete (kulake); naša naloga je, da step mo v hoj zoper protiljudsko du* hovščino, ki je naš največji sovražnik. Me matere in žene ne smemo dopustiti, da bi duhovniki učil naše otroke! Me moramo biti budne (t. j špijonirati) in odkrivati (t. j. izdajati) ljudski oblasti (t. j. partiji) vse te sovražnike, ki iz« koriščajo religioznost našega ljudstva V borbi proti socializaciji (t. j. podržav*
nem razočaranju nad vsemi »odrešeniki« in njihovimi odrešilnimi poskusi zopet klicati bolj kot kdaj koli po Odrešeniku: »Vi oblaki ga rosite!«
Narodli so se preobjedli Kristusovih dobrot in satan jih je premotil, da so hoteli kot nespametne živali uživati le materialne dobrine in najti le v njih vso svojo srečo. Pa vprav pohlep po teli dobrinah jim je srce in glavo tako izpridil, da niti z materialnimi dobrinami ne znajo prav ravnati in da pri polnih skledah Stvarnikovih dobrot stradajo ter da te dobrine kot zakleti zlorabljajo, zametujejo in od: lakote umirajo. Le spomnite se na nerazumljivo bojkotiranje vsega dela za gospodarsko obnovo s pomočjo političnih stavk itd. Da se nasitijo, uriičiijejo kruh in proizvajalna sredstva!!
Skrajna požrešnost nas vodi v skrajno bedo
Toda Bog zna delati iiz hudega dobro. In tako zaupamo, da bo skrajno ponižano, razočarano, v bedi in sužnosti razsvetljeno človeštvo spet spoznalo svojega pravega, edinega Odrešenika in se z njegovo pomočjo zopet dvignilo v novo življenje, ki ne bo zgrajeno na i>eskti in blodnjah, ampak na temeljih večnih resnic, katere je prižgal »v skrajni revi rojeni Rešenih vseh narodov«.
Ob premišljevanju božičnih skrivnosti ne jokajmo nad materialnimi razvalinami- sedanjega sveta, ampak nad moralnimi zablodami, ki so te razvaline povzročile. Ma-tcriialne razvaline naj nas le osr-čujejo k zaupanju, da se bliža re-šenje, ker so znamenje, da kraljestvo materializma razpada in da se spet bliža duhovno kraljestvo neumrljivega Odrešenika sveta. Z njim pa bomo zopet prejeli tudi vse ostalo, kar nam je potrebno za srečno žiivljenje.
ljenju) nase države.. .« ... Slovenska množica v Gorici je z navdušeno pre* pevala veličastni slavospev:	»Hvala
večnemu Bogu . . .«, antifašistke v Lju* bljani so pa morda v isti sekundi plo« skale njej, ki je proslavljala črno sovra* štvo, maščevanje, uničenje — satana . . .
V Gorici je govorilo svobodno, v Ljubljani zmoti in nasilju usužnjeno srce.
Goriške žene! Vztrajajte v dobrem! «» «» «»
Sv. Cerkev in ameriški črnci
V Združenih državah Severne Arne* rike prebiva kak h 13 milijonov črncev ki so večinoma potomci afrikanskih črncev, ki so bili kot sužnji prodani v Amer ko zlasti med leti 1619 in 1865. V času, ko je bilo odpravljeno suženj* stvo, je bilo okrog 4 milijone črncev; v zadnjih 85 letih so se potrojil1. Leta 1863 je bilo med njimi okoli sto tsoč katoličanov, od takrat je zraslo njih število na tri sto petdeset tisoč.
Iz navedenih številk se razvid', da katoliška Cerkev ni dosegla velik h mi* sijonskih uspehov med njimi. Vzroki so razni. Glavni vzrok je v tem, ker živijo črne' večinoma v južnih državah z nekatoliškimi prebivalci, ki so bi* li in so še vedno polni sovraštva do katoličanov. Se celo v tistih državah, ki katoličanom niso bile nasprotne, je bilo delo katoliške Cerkve ovirano od uko* rennjenih navad in raznih postav, .ki o nameravale obdržati črnce v stanju p litične in socialne podrejenosti. De* set prvotnih ameriških kolonij so usta* novili protestanti, a celo Marvland, ki so ga ustanovili katoličani, je prišel kinalu pod kontrolo sosednjih prote*
stantov, ki so prisilili katoličane, da so morali uporabljati razne postave proti črncem. ^
Drugi razlog, zakaj ni mogla kato* liška Cerkev napredovati med črnci, je treba iskati v tem, da so se črnci opri* jemali raje vere svojih protestantov* .‘kih gospodarjev kot pa katoličanov. Sovraštvo protestantov do katoličanov je marsikje prešlo tudi na črnce, ki so e dandanes polni nezaupanja do kato* iške Cerkve. — Poleg tega ne smemo zabiti, da prebivajo črnci večinoma po obširnih poljedelskih južnih državah, medtem ko razvija sv. Cerkev svoje delo prctežpo po mestdi in da so zato njeni st 'ki s črnci zelo omejeni. Kljub vsem tem težavam je poskušala kato* liška Cerkev olajšati žalostne razmere zatiranih črncev tudi takrat, ko so bili se sužnji, akoprav ni imela za to delo nobenega drugega sredstva, kot edino svojo besedo. Odkar je bilo suženjstvo uradno odpravljeno, sc je delo za po*
kristjanjenje črncev zelo olajšalo. Že drugi plenarni cerkveni zbor v Baltimo* ri (1866) je naslovil na vse škofe Evro* pe poziv, naj pošljejo mladih misijo* narjev, ki naj bi poučevali črnce v Kri* stusovi veri. Tretji baltimorski cerkve* ni zbor (1884) pa poziva vse ameriške škofe, naj skrbijo, da postavijo, kjer koli je mogoče, cerkve, šole, sirotišnice, hospice za črnce, in naj določijo nekaj svojih duhovnikov, ki se bodo popol* noma posvetili črncem. Zadnjih dvajset let je misijonsko delo med črnci zelo napredovalo. Dandanes deluje med črn* ci kakih pet sto duhovnikov in kakih dva tisoč redovnic, ki oskrbujejo okrog 350 tisoč katol'škili črncev, 350 cerkva in 275 šol in veliko razndi drugih za* vodov. Dandanes gre skrb amer šk;h škofov za tem, da vzgojijo kolikor mo* goče veliko število domačih duhovno kov črncev, ki bodo imeli med svojimi ljudmi veliko več vpliva in uspehov kot kaki tuji, še tako vneti duhovniki.
j
©kilo ko|ičnegci klagostooa In miru |e(ita osem predstojnikom, sotcuclnikom, dokrotnlkom, naročnikom in prijateljem
Tlcednišfoo in upcaoa j
KITAJSKA
Pred nekaj dnevi so prišli trije mi* sijona.rji 'z Pekinga v Italijo zaradi slabega zdravja. Iz Šanghaja so odleteli 28. nov., v Rimu pa so pristali .30. nov.
še .prodno so misijonarji odšli, so imeli prliko poslušati propagandne na* govore rdečih rad'j-.skih oddajnih po* staj, v katerih so komunisti napovedo* vali skorajšnje svidenje v Pekingu. V istih. govorih so obljubljali tudi polno versko svobodo vsem in svobodo trgo* vine in šolstva. Le en katoliški zavod da bodo zatrli, in to da je katoliška univerza v Pekingu, češ da je pret ko* inumstično ognjišče. (.Seveda se kitajski katoličani dobro zavedajo, da bodo ko* munistl začeli pri univerzi, potem pa nadaljevali, dokler ne bo uničeno vse, kar je nekomunističnega).
Poročila omenjenih misijonarjev se ujemajo z drugimi poročili, ki pravijo, da so kitajski komunisti zadnje čase res pop ust ji v svoji taktiki in da so bolj strpni. Radi bi dosegli, da hi jih ljudstvo sprejemalo z večjim zaupa*
njem in da bi tudi zunanje velesile priznale njihovo oblast. Seveda pa nih* če ne verjame v kako njihovo trajno poboljšanje. Misijonarji v Pekingu so spravili iz mesta gojence semenišč, bol* ne misijonarje in misijonarke ter drugo osebje, ki ga lahko pogrešajo. Vse take osebe so poslali daleč na jug, kamor upajo, da se komunizem ne bo mogel razširiti. Večina misijonskega oschja je v Pekingu in drugih mestih ostala na svojem mestu, da nadaljuje z zače* tim delom.
V' Nankingu in drugih velikih kitaj* skih mestih je velika zmešnjava. Sto* tisoče in stotisoče družin beži s severa proti jugu z vsemi mogočimi sredstvi, tako prbLžno kakor so bežali Francozi leta 1941. ob nemškem vdoru. Hrana primanjkuje, cene so za vse reči never* jetno poskočile. Najbolj pa so se oni trije misijonarji začudili doma v Rimu, ko so videli po rimskih ulicah in tudi na rimskih cerkvah lepake, ki so kazali kitajskega kmeta, kako drži v eni roki lopato, v drugi pa vihti rde* čo zastavo, češ da sc 500 milijonov Ki* tajcev pod to zastavo navdušeno bori za svobodo.
SVET
OKNO V
Obračun s trlmsseftnem delu ZN
Združeni narodi so končali svoje tri* mesečno pariško zasedanje. Kdor je pri* čakovul, da bo to zasedanje prineslo svetu lepšo bodočnost, mora biti hudo razočaran. Kljub mnogim resnim priza* devanjem je svet Sc bolj vznemirjen, še bolj razklan. Ne moremo sicer trdi* ti, da je bilo vse to dolgotrajno delo zaman, toda pri dobri volj: bi bil lah* ko uspeh res veličasten. Največji uspeh pariškega zasedanja ZN sta izjava o človečanskih pravicah ter konvencija n rodomoru. Najvažnejši vprašanji, to je vprašanje atomske bombe ter vpra* šanje razorožitve, sta bili rešeni tako, kot je v sedanjem stanju edino mogo* če: narodi bodo še naprej tekmovali v atomski bombi in v splošni ohorožitvi. Sovjetski predlog je bil nesprejemljiv, ker bi Sovjeti radi dosegli omejitev pri drugih, ne pa pri sebi. Nove drža* ve, ki že dolgo čakajo na sprejem v Združene narode, morajo zaradi razpr* ti j med velesilami, oziroma, bolje pove* dano, zaradi veta v Varnostnem svetu še čakati pri vratih. Tudi z vetom je
ostalo vse pr' starem. Lahko bi ga bili sicer odpravili, toda potem hi Sovjet* ska zveza s svojimi podložniškimi dr* žavami skoro gotovo zapustila Zdrtrže* ne narode. V palestinskem m deloma tudi balkanskem vprašanju je prišlo do malenkostnega kompromisa. Sicer pa bo o teh zadevah razpravljal Varnostni svet, ki že zaseda. Berlinsko vprašanje in nemško vprašanje sploh je ostalo na mrtvi točki. Odložena je tudi odločitev o usodi bivših italijanskih kolonij.
Tito in Zahod
.Svetovna javnost se zadnje čase zelo zanima, če je res kaj resnice v govori* cah o zbliževanju med Titovo Jugosla* vijo :n zahodnimi državami, ki jih Titov komunistični tisk še vedno napa* da kot »kapitalistične in imperali* stične države«. Gotovo je, da je na teh govoricah nekaj resnice, čeprav je precej pomešana s pretiravanjem. Po sporu med Titom in kominformom so začele države sovjetskega bloku 'Lita gospodarsko bojkotirati. Petletka je v nevarnosti, ljudje so lačni, na pol goli in bosi, pri vsem pa morajo delati do
w B w D __   D	•
dleiicni spemim
Že četrtič na božični se večer moj dom tam za gorami skriva, a srce nesrečno moje venomer njega lepoto mi odkriva.
Le domov, domov la dan srce želi med svoje sestre, brate, po družinskem miru hrepeni, želeč si stare dobe zlate.
Sveti ta večer, to sveto noč doma vršili smo kajenje in molili rožni venec gredoč ter peli angelsko češčenje.
Oh, kako lepo donelo v sveto noč nam rajskomilo je zvonjenje, oh, kako glasila se je celo noč božična pesem v počeSčen je I
O presladki, rajski ta božični čas, ko modrim zvezda je svetila.
Kdaj pa bode prisijnla sem do nas in nam povratek oznanila ?
O božični praznik, sveti božji dan, kdaj boš zadnji nam v tujini?
Pridi skoraj, srečno zaželeni dan, in pelji nas domov k družini!
Begunec iz Spod. Idrije
onemoglosti. Zato ni čuda, če so se začeli sedanji jugoslovanski voditelji ozirati na Zahod, ki bi jim gospodar« sko lahko pomagal. Zahod jc priprav* Ijen to storiti, pa ne brez gospodarskih in političnih protiuslug ter pogojev. Kakšni so ti pogoji, je težko izvedeti. O n j h lahko le ugibamo. Zahodne ve* lesile bodo verjetno zahtevale desno* kratizaeijo v jugoslovanski notranji po* ■ litki, kar pa bo Tito moral nujno od* kloniti, ker bi bilo v nasprotnem pri* meru konec njegove oblasti. Važnejši bodo zunanjepolitični pogoji. Zaenkrat govorijo o tem, da naj bi se Jugoslavi* ja obvezala, da bi ostala nevtralna v primeru kakega spopada med zahodni* mi državami in Sovjetsko zvezo, na* dalje naj preneha s podpiranjem Mftr* kosovih partizanov v Grčiji ter od* makne večje vojaške kontingente z z a. hodne meje. Pod temi pogoji bi zahod* ne države Jugoslavijo gospodarsko pod« prlc. Ta podpora se je v raznih oblikah že pr čela. Združene države so prekli* cale izvozno prepoved nad vsemi pred* meti, ki ne služijo vojni proizvodnji. Te predmete lahko Jugoslavija že ku* puje v USA. Jugoslovanski emigrantski krogi s kraljem Petrom na čelu so pri* čeli svariti zahodne države, naj Titu ne zaupajo preveč, ker je bil komunist in bo komunist tudi ostal. Mi o vsem tem poročamo že po svoji časnikarski dolžnosti. Bodočnost bo sama najbolj pokazala, koliko je resnice na vsej za* devi in kakšne bodo njene posledice.
Kompromis na Kitajskem f
Na k:tajskem so komunistične čete že vdrle v nekdanjo cesarsko prestolnico Peking. Velesile se sprašujejo, kaj jim je storiti. Nekateri sodijo, da bi bilo najbolje, če bi nacionalisti in komunisti sklenili sporazum in ustanovili koalicij* sko vlado. Kdor pozna komunizem, ve, da bi bil tak sporazum le sporazum med volkom in jagnjetom. Verjetno bodo velesile čakale, da bodo Kitajci sami dobojevali državljansko vojno. Tudi to je zelo nevarno, ker bi se s komunistično zmago sovjetski vpliv mi svetu zelo ojačil in bi se zamajalo vse ravnotežje na Daljnem Vzhodu. Posle« dice komunist čne nevarnosti na Kitaj* skem se že čutijo v Indiji. Tamkajšnja nova dominiona Indija in Pakistan, ki sta se doslej vedno lasala, sta namreč sklenila nov sporazum in bosta v bodo* če prijateljski sodelovala.
Sporazumi med italijansko in sovjetsko vlado
Italijanska in sovjetska vlada sta skle« nili več sporazumov, in sicer sporazum o reparacijah, trgovinski sporazum in
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev 51
sporazum o izročitvi italijanskih vojnih ladij. Po trgovinskem sporazumu bosta obe državi izmenjali vsako leto razno blago v vrednosti 48 milijonov dolar* jev. Italija se je nadalje obvezala, da bo v določenem roku izročila Sovjetski zvezi 33 vojnih ladij, ki jih mora izro* čiti po mirovni pogodbi. Doslej se je Italija vedno borila za revizijo mirov* ne pogodbe. Hotela je doseči zmanjša* nje vojne odškodnine 'n da ji ne bi bilo treba izročiti vojnih ladij. Z no* vimi sporazumi pa je italijanska vlada mirovno pogodbo dejanski priznala, ker bo izročila vse vojne ladje in ker bo plačala vso vojno odškodnino v vred* nosti HM) milijonov dolarjev. Sovjetska zveza ji je dala precejšnjo koncesijo, ker je pristala na to, da vzame v račun za vojno odškodnino italijansko mio* vino v Romuniji, Bolgariji in Madžar* ski, ki znaša okoli 7o milijonov dolar* jev, ostanek pa bo {talija poravnala iz svoje tekoče proizvodnje.
Nedotakljivih ni več
V	Indiji je bil poseben razred (kasta) oseh, ki so jim dali ime: nedotakljivi. To so bili potomci prvotnih indijskih naseljencev, ki so jih sedanji prišlec; že par tisočletij pred Kristusom za* sužnjili ter jim prepovedali vsako ob* čevanje z višjimi kastami. Takih »ne* dotakljivih« ali »para« je bilo sedaj
do 50 milijonov in so živeli pomešani z drugimi prebivalci po vsej Indiji. Pa* rijci niso smeli v tramvaj ali v vlak, če je bil tam že Indijec višje kaste; ni* so smeli v trgovino, kjer so kupovali drugi Indijci; niso smeli hoditi v šole, zajemati vode skupaj z drugimi, hoditi v molilnice itd. Član višje kaste se je čutil nečistega že samo, če je padla nanj senca ubogega parijca.
Katoliški misijonarji so se ves čas borili zoper to krivično razlikovanje prebivalstva, toda imeli so premalo vpliva, da bi mogli doseči kako vidno izboljšanje. Tedaj je pred 25 leti začel indijski voditelj Gandi veliko gibanje za odpravo »nedotakljivosti«, češ .da je to največja sramota za Indijo. Nedo* takljive je Gandi prekrstil in jih nazval »harian«, to je »otroke božje«. Gibanje, ki ga je Gandi pred 25 leti začel je sedaj po njegovi tragični smrti rodilo svoj sad, ko je idijska ustavodajna zbornica sprejela zakon, s katerim se odpravlja »nedotakljivost«. Od sedaj naprej so vsi prebivalci Indije enaki in vsi imajo enake državljanske in civilne pravice.
Postava je brez dvoma hvalevredna, toda zdi se nam, da bo do njene prak* tične izvršitve v Indiji preteklo se precej časa, kajti v duši pristnih hin* dujeev so preveč zakoreninjeni stari predsodki zoper parijce.
DOMAČE NOVICE
Božične počitnice
so se začele predčasno'. Morale hi se začeti v četrtek 23. t. m., toda ministr* stvo je zadnji trenutek dalo ukaz, da se začnejo že v ponedeljek ter da hodo trajale do 7. jan. prihodnjega leta. Vsi šolarji so gotovo hvaležni ministrstvu za tako prijetno odredbo. Marsikaka mamica bi pa raje videla, da bi otroci šli v šolo še za kak dan, tla bi tako imela doma več miru. Toda stvar naj se uredi tako, da hodo otroci in dijaki te dni doma kaj več študiral', saj so učenja zelo potrebni, kajti profesorji se pritožujejo, da je letošnji uspeh v šoli do sedaj bolj pičel kot druga leta. Upamo, da so to le neupravičene tožbe profesorjev, ki niso n koli zadovoljni. Vsekakor pa bodo imeli dijaki čas, da še kako pet'co popravijo, ali si olajšajo delo za pozneje in se morda celo rešijo jesenskega ponavljalnega izpita.
Otroška božičnica v Gorici
\
Tudi letos so goriški otroci razvese* l li male in velike z lepo uspelo božič* nico, ki so jo priredili v Gorici v pro* štorih kina »Vittoria« na Travniku v ne^tljo 19. t. m. ob desetih dopoldne. Ves ‘spored božičnice je bil lopo se* stavljen in naštudiran. Ob začetku je bilo več božičnih deklamacij, ki so jih mali deklamatorji prav prisrčno podali. Z deklamacijami so se vrstile narodne in umetne pesmi, ki jih je pel otroški zbor pod vodstvom neutrudnega g. Rc* nerja. Tudi letošnji otroški zborček, ki šteje precej novih pevcev, je navdušil poslušalce, ki so prav posebno nagrad'li s ploskanjem Župančič * Mavovo »Me* hurčki«.
Na koncu so otroci jgrali lepo hožič*
no igro »Ubogi Jezušček«. Igra je bila za goriško poslušalstvo nova, ker se že veliko let ni več igrala, menda od časa pred prvo vojno. Kaže nam dve mali ubogi sestrici, ki gresta na božični ve* čer k bogati, a skopuški botri prosit pomoči, da bi lahko prižgali Jezuščku lučko na sveto noč. Po poti se jima prikaže Jezušček, kateremu dasta vsa* ka svoj tiar, ena ruto, druga copate. Zato pa ju Jezušček nagradi ter jima pošlje po svojih angelih olvlo božičnih darov. Obe sestrici, šolarki 3. in 4. raz. v Malem domu, sta svoji vlogi odlično igrali, posebno najmlajša nas je s svo* jo preprostostjo in	neprisiljenost jo
večkrat prav navdušila. • Tudi ostali otroci so dobro igrali. Le ob koncu so morda pokazali premalo začudenja ob tolik h dobrotah, ki so jih angeli pri* nesli.
Udeležba je bila obilna, posebno ve* liko je bilo otrok in dijakov, kar je prav, saj je bila božičnica predvsem njim namenjena. Prišlo pa je tudi dosti drugega občinstva. Opazili smo tudi šolske oblasti, ki se zdi, da rade pose* čajo naše šolske pr reditvc. Menda so njim na čast podali otroci tudi nekaj italijanskih točk. Hvaležni smo vzgoji* teljem naših otrok za njihov trud, ki ga imajo z njimi, saj vemo, koliko tru* da stane taka prireditev. Upamo, da se jim je trud tudi materialno izplačal ter da so prejeli obilo darov. Tako bodo lahko mnogim revnim otrokom poma gali. Če pa sc kdo prireditve ni udele* žil in bi vseeno rad priskočil na pomoč revnim otrokom, naj pošlje svoj dar ravnateljstvu, ki ga bo gotovo z ve* meljem sprejelo, saj so potrebe revnih otrok tako velike.
Koristna in potrebna pobuda
Po tržaških ulicah vidimo lepake, ki pozivajo starše, naj pazijo, kaj vse či* tajo njihovi otroci. Ta pobuda je zelo hvalevredna in potrebna. Kaj podob* nega bi bilo potrebno tudi za odrasle. Menda ni nikjer na svetu toliko listov in lističev, ki bi psali tako preračuna* no na najnižje spolne nagone, kakor vprav v Italiji. Kaj takega ne vidimo ne v zahodnih evropksih ali ameriških državah, niti v vzhodnoevropskih dr* žavah, kjer vladajo komunisti. Pisec teh vrstic sam pozna dekle, ki si ne privošči niti kruha, samo da si lahko kupi vsak teden osem do deset uma* zanih-listov z zelo nedostojnimi ilustra* cijami in opolzkimi zgodbami. Tak* šni listi so . pisani tako, da izvabljajo denar zlasti od mladine, ki hlasta po opolzkih ljubezenskih zgodbah in de* tektivskih dogodivščinah, čudno je, da oblasti dopuščajo tako umazanijo, ki kvari dušo in srce mladine in celo než* ni h otrok. Na ta način se vzgajajo le moralni pokvarjenci in ljudje, ki so tu* di sicer kvarni za pošteno človeško družbo.
Cankarjev večer v Trstu
Med najlepše in na j več je kulturne prireditve v Trstu spada v zadnjem času Cankarjev večer, ki ga je priredil prosvetni odsek Krščanske socialne zveze v Trstu. Pretekli torek sp de* mokratski Slovenci napolnili dvorane Marijinega doma. Pred zastorom je bil postavljen kip Ivana Cankarja, ki ga je že pred leti z veliko mojstrsko silo iz belega marmorja, izklesal akad. kipar France Gorše. V dvorani je zavladala popolna tišina, ko je prvi recitator pri* čel s Cankarjevo pesmijo. Sledil je govor, nato pa še recitacije najlepših odlomkov iz- Cankarjevih del. Priredi* tel ji so stopnjevali večer z vedno lep* širni in napetejšimi umetniškimi deli.
Že dolgo ni bilo slovenske kulturne prireditve, ki bi bila na taki vi* ^ini, kot je bil Cankarjev večer. Stari Tržačani, ki so desetletja ohranjali slovensko besedo v tem mestu, so na* polnil'" dvorano in galerijo. Prisluhnili so tej prelepi Cankarjevi besedi, slo* venski besedi, ki so se je oklepali vse svoje življenje s tako ljubeznijo. V dvorani je vladala taka tiš;na, kot bi bila dvorana prazna. Po končani točki pa se je sprožilo veliko odobravanje.
Dve veliki spoznanji sta se rodili na tem večeru:
Najprej je vsakdo od udeležencev spoznal :z Cankarjeve nepotvorjene be* sede, ki so jo tako lepo recitirali, da je smešno in zlobno proglašati tega našega borca za svobodo, resnico in ljubezen — za komunista in ideologa današnjega komunističnega reda v Sloveniji. Tako žaliti spomin človeka, istočasno pa ga častiti samo zato, ker ga izrabljajo za politično propagando, more delati samo komunist, ki se ne ustavi pred nobenim, niti ne pred naj* bolj nemoralnim sredstvom.
Drugo spoznanje pa je: le demokra* tični Slovenci, ki resnično ljubijo svoj narod in svoj jezik in ki so napolnili dvorano ob Cankarjevem večeru, so resnično počast:li spomin velikega u* metnika. Zato je bila prireditev na taki kulturni višini.
To je bil I. »Slovenski večer« pro* svetnega odseka Krščanske socialne zveze. V bodoče bodo ti »Slovenski večer« vsakih štirinajst dni. Prihodnji bo v torek 28. decembra ob 19,15 v dvoran' Marijinega deva, ulica Risor* ta 3. Na sporedu je Slovenski božič.
V	slikah bodo prikazali stare božične običaje in navade v vseh predelih Slovenije. Vmes pa bodo stare božične narodne pesmi in božične zgodbe v književnosti.
Na ta 2. »Slovenski večer« opozar* jamo že danes. Ali bi ne mogel priti med nas tudi kak Goričan? Zelo veseli bi ga bili.
Blagoslovljene božične praznike!
Slovenska krščansko. socialna zveza v Trstu želi vsem svojim članom in prijateljem na Tržaškem in tudi svojim prijateljem na Goriškem srečne in bla* goslovljene božične, praznike. Ko bo* mo v prijetni toploti v skrivnostnih dneh počastili božje Detece, ki je prišlo na svet odrešit vse ljudi, tudi tiste, ki so brezbrižni do njega, ki ga ne ]ju* bijo, ali ga morda celo sovražijo, se malo potopimo vase in spoznajmo, ka* ko krvavo potreben nam je verski, nravni in krščansko*kulturni preporod. Za to delo skrbi Slovenska krščansko* socialna zveza, ki je organizirana obli* ka slovenskega katoliškega gibanja na Tržaškem. Dolžnost vsakega zavedne* ga katoliškega Slovenca je, da pristopi k temu gibanju, mu pomaga in ga pod* pre. To bo njegov najlepši božični dar novorojenemu Detetu, ki nam je pri* neslo luč, mir in resnico. V tem duhu želi Slovenska krščansko*socialna zveza blagoslovljene in srečne božične praz* nike vsem Slovencem, ki so dobre volje.
KULTURA
Ob 30 letnici Cankarjeve smrti
Danes ni več nobenega dvoma o tem, da je Ivan Cankar naš največji moj* ster besede. Kakor se je Prešeren v svojem času mogočno dvignil nad so* dohnike, tako se je kasneje povzpel Ivan Cankar. Tako velik in svetal ie ta-naš umetnik, tako pošten in iskren, da sc že trideset let bore za njegovo pr:jateljstvo ljudje, stranke, skupine in skupinice. Vsi hi ga radi zase, nešteti bi ga hoteli za svojega ideologa in glasnika. V teh tridesetih letih, kar spi v preprostem grobu na pokopališču pri Sv. Križu, ga časte, poantirajo njegovo besedo, različno kričeče razlagajo nje* govo misel ... O Bog, kaj vse si doži* vel, ti veliki naš umetnik, v svojem življenju in kaj vse že po svoji smrti!
Ivan Cankar spi mirno, pred nami pa je vse njegovo duhovno bogastvo. Kako bi danes, če bi še živel, kako bi danes pometel z vso lažjo in hinavšči* no, z vsem licemerstvom in nareje* nostjo, z vsem kričečim, a zlaganim rodoljubarstvom, z vsem klečeplaze* njem in sužnostjo, z vsem, kar je vse svoje življenje in v vsaki vrstici, ki jo je napisal, tako ostro obsojal. Odločno bi odrinil od sebe roke, ki segajo po njem in ga hinavsko hožajo. Ne, ne, preveč ponosen in preveč iskren je Cankar, da bi mogel vso to komedijo trpeti.
Ivan Cankar je samo človek z iskre* nim srcem in čisto dušo. Je umetnik, glasnik in učitelj svojega naroda. Člo* vek, ki je blodil po trdih, kamenitih poteh; bil je v zmotah, pa ko je zmoto spoznal, se je brez sramu dvignil ’ž nje in šel za resnico. Iskal je in prišel do poslednjega spoznanja.
Mohorjeve knjige
(Vsem gospodom slovenskim duhovni* kom na Tržaškem)
Izšle so redne knjige Mohorjeve družbe za leto 1949. Vljudno prosimo, da bi jih gospodje slovenski duhovniki v svojih farah priporočili in pobrali na* ročnike. Izšle so tri knjige, in sicer Koledar za 1. 1949, ki je zelo pester, povest iz ruskega življenja z naslovom »Tigri« in poljudno pisana zgodovin* ska knjiga Franceta Erjavca z našlo* vom »Slovenci in katoliška cerkev«. Vse tri knjige stanejo 300.— lir. Go* spodje poverjeniki naj sporoče število naročnikov v kuverti na naslov: Mo* horjeva družba za Trst (Trgovina For* tunat pri cerkvi sv. Antona Novega). Ne odlašajte z naročili. Toplo pripo* ročajte, prosimo!
Izšel je dijaški list!
Pred kratkim smo poročali o pisa* nem dijaškem listu, ki izhaja v Trstu, ki ga ne pišejo več dijaki na roko, am* pak ga tiskajo. Pretekli teden je izšla prva številka »Mlade setve«, ki je po* stala spet samo dijaški Pst. Dijaki sami so ustvarili literarni krožek, ki ga v o« di njihov profesor slovenščine Jože Peterlin, in izdajajo svoj list. Prispev* ke so objavili samo dijaki, le prof. Beličič jim je napisal članek o Ivanu Cankarju. V literarnih prispevkih je' jezik lep in tudi literarna nadarjenost govori iz njih. Dijaški list z veseljem pozdravljamo in priporočamo. Dijaki ga dobe v šoli pri poverjenikih, ostali pa ga lahko naroče po pošti, če pišejo na naslov: Mlada setev, poštni predal št. 389, Trst.
Prihodnja Številka izide na 4 straneh in prinese zelo ganljivo božično novelo.
DAROVI:
(Zakasnelo) Prijatelji tiska iz župnije
sv. Vincencija v Trstu 1000; Žagar A* lojzij iz Gorice 100;. N. N. iz Gorice 100; Marinič Milka iz Milana 220: .Te* ricijo Marija, Varese 200; begunec iz Sp. I. 100; Mimi in .»nunca« namesto cvetja na grob rajnih »Šolarjevih« iz Zalošč 600; N. N. 100; Marijina družba v Trstu Miklavžev dar 200 in prepla* čila 1.500 lir.
Bog povrni!
Za »SLOVENSKO SIROTIŠČE«:
VI. 500; neimenovana družina 1000; N. N. 50; Valas Franc, Ruffano 500.-lir.
Iskrena hvala preč. g. župniku in ljudstvu v Števerjanu za nabrane daro* ve v blagu in prispevek 1836 I.. Zago* tavljamo hvaležnost in molitve.
Odgovorni ur;ririik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna - Gorica
V
oJltisijonac Gicil Ga ega piše 13 O^ifajsfce
(Nadaljevanje)
Komunisti in misijonarji
Najbolj mi je bilo hudo, ker nisem mogel maševati. V začetku so zago* tavljali, da dospemo v Nančan že v dveh dneh. Ko pa je ladja v dveh dneh dospela komaj do Čansuja, ker je bila reka plitva in je ladja večkrat zadevala ob skale, sem izstop i. Prtljago sem pustil na ladji, da mi jo peljejo po re= ki v Nančan, sam pa sem krenil v ka* tol iško rezidenco, kjer sem ostal dva dni v veseli družbi dveh kitajskih so* bratov in treh uč tel jev. Tu sem bil prisiljen, da sem govoril po kitajsko. Ob mojem prihodu je prihitelo vse pol* no ljudi, ker so domnevali, da sem eden izmed parmskih misijonarjev, ki naj bi prišli v ta del našega msijona, ker jim ga je škof odstopil zaradi po* manjkanja delovnih moči. Rezidenca v mestu je zelo velika. Vsaj še tri tako velike in krasne so v tem delu naše škofije. V Ičunu je celo prelepa stolni* ca. A za ves ta okraj, ki šteje več kot poldrugi milijon ljudi, sta bila samo dva rrfisijoiiarja. Ljudje so venomer prosili škofa, naj jim pošlje novih mi*
sijonarjev. Ker je škofu še drugje pri* manjkovalo misijonarjev in jim zato ni mogel ustreči, se je obrn i na sv. sto* 1'co za pomoč. A dolgo ni bilo zado* voljivega odgovora, ker je vsepovsod potreba po misijonarjih silno velika. Tedaj pa so mu prišli na pomoč ko* munisti z misijonarji, katere so spodili iz severnih pokrajin in ki bodo zdaj začeli tu s svojim delovanjem. Ali ni to žalostno? Po naš'h deželah toliko duhovnikov, tukaj pa tako malo. To mi je stalo pred očmi ves čas bivanja na tem skrajnem koščku naše škofije ter mi kot trn v srcu še bolj grenilo že itak težko ločitev od dragega misijona.
Na novem misijonu
Končno sem se le ločil. V nedeljo sem Ivi še v Nančanu. Drugi dan sem se z vlakom odpeljal proti llankovu, v sredo popoldne pa sem dospel v Ka* šing. Semenišče je na kraju mesteca. Ob njem je kanal, ki se vije preko cele Kitajske gori do Pekinga. Onstran ka* nala obširna polja. Komaj stopiš skozi vrata na vrt, ki je okrog in okrog po* slopja, te zajame blagodejna samostan*
ska tišina ter hladna senca visokih in košatih dreves. Krasen drevored vodi do semenišča, ki se sveti sredi zelenja. Tudi hišo sem našel v največji tihoti. Opravljali so ravno duhovne vaje. Le predstojnik, nemški Avstrijec po očetu in Slovenec po materi, ni bil v duhov* nih vajah. Veselo me je pozdravil, me pokrepčal, nato pa mi odkazal sobo v zgornjem nadstropju, odkoder imam krasen razgled na razsežno pokrajino v smeri proti Šanghaju. Predstojnik mi je pripovedoval, da je bil v noviciatu v Gradcu, kjer je spoznal več naših misijonarjev. Najbolj pa me je razve* selilo, ko mi je povedal, da je v seme* nišču še en Slovenec, namreč hogoslo* vec Jerman, ki je pravkar dospel iz Kumingai kjer jo končal prvi letnik. Lansko leto sva se videla v Rimu. Kdo bi si h:l takrat mislil, da se bova sre* eala tukaj! — Predstojnik mi je konč* no povedal tudi, katere predmete bom poučeval:	naravoslovne	vede in tudi
filozofijo! Kar sapo mi je zaprlo. Saj se že dolga leta nisem več bavil s filo* Zofijo. V Evropi bi gotovo odklonil. A tukaj? Komu naj odstopim to bre* me, ko pa so -vsi že preobloženi? Sprejel sem, zaupajoč v božjo pomoč.
Šolske težave Od takrat je minil že mesec dni in uvidel sem, da stvar še kar dobro gre.
Največja težava je zaradi jezika. Do* bra polovica mojih učencev razume prav malo latinščine, jaz pa kitajščine še no znam. Bolje je s prirodopisom. Smejali se boste, če vam povem, kako sem jo uredil. Moji učenci imajo uč* benik v kitajskem jeziku, jaz imam isti tekst v angleščini, predavam pa v la* tinščini ! ! !
Zelo mešana družba
Tudi med sobrati je pravi Babilon. Dva nista iste narodnosti. Predstojnik je Avstrijec, eden sobratov je Flamec, drugi Nizozemec, drugi spet Madjar, eden Francoz in eden Kitajec. Te dni pričakujemo še enega. Ta pa je Švicar! Kakor vidite, imamo tu pravo Organi* zac’jo združenih narodov! K sreči zna* mo vsi francoski; tako se vsaj razu* memo.
Tudi tu sem vedno vesel, le da mi misli pogosto uhajajo v notranje miši* jone. A kar se tega tiče, smo vsi več ali manj na istem. Profesor moralke 11. pr. je bil že dolga leta na misijon* skem delu. Zdaj pa je tu že 20 let. A pripovedoval mi je, da je njegovo srce še vedno med kristjani, ki jih je moral zapustiti. Jaz sicer upam, da se bom prej rušil profesorske časti; a prihod* nost je v božjih rokah. Položaj postaja vedno bolj negotov; po padcu Mukdc* na se napovedujejo slabi časi za Kitaj*
sko in tudi za misijone. Sam čang Kaj Šek je izjavil, da bodo prihodnji meseci odločilnega pomena. Zdi se, da bo cela severna Kitajska s prestolnico vred padla v komunistične roke. Ino* zenici, predvsem Am eri kanci so že do* bili poz:v od svojih poslaništev, naj se umaknejo celo iz Šanghaja. Usoda ju* žnih pokra jin pa je v voli k; meri od" visna od ameriške pomoči, predvsem pa ocl božje roke, ki vodi in urejuje človeško delovanje. Molite za nesrečno Kitajsko, molite predvsem, tla bi mi* s'jonsko delo dolgih stoletij ne bilo uničeno.
Ob koncu pravi g. misijonar Ciril, da bi bila zanj velika sreča, ako bi postal prvi primorski misijonar — mu* čenče, in v šali se priporoča, naj mu v goriški stolnici pripravimo kak kotiček.
Vsem znancem obeta molitev in se prav toplo zanjo tudi priporoča. Mnogi naši ljudje se mladega misijonarja še prav- živo spominjajo, ker je bil lani med nami in je tu in tam govoril o misijonih. Seveda takrat še ni kazalo, da bo imel tako bujno brado, kakor piše v tem pismu, da jo ima sedaj! Pa tudi tega se najbrž ni zavedal, kako velikim nevarnostim gre naproti. Mo* limo torej za kitajske misijone sploh in za g. Čarga še posebej.