*■/ f гџ ,	đ.
. .-e».	3€£e/ü, 'ftte&StM'x
yf
O	sv # -
tVt'fiza*’	/Ve-lJ-ts
':l^oS#rtl2ta v Qraavi
_/'. -Pts.
Vcr&a
’Naročnina listu: Celo leio K 42G-—pel leta ■K 60*—, četrt leta K 30'—. Izvsn Jugoslavije: Celo telo K 450"—. Inserat! ali oznanila se za-> računajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju ‘primeren popust llpravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon št 220.
STRAŽA
fisodvlssn političen list la sio¥ensk© ljudstvo
Posamezna šSevSilza stane 1 Всготе-
„ Straža* Izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška ®*ste št 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 14. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste.----Telefon št. 2.
HO, ШШтжШШт,.
$Ж&.»џљ€»ир9 <SLmm 3* oktobra !.@SSX»
H ’&ti.rsIM: SIJI.
Jugoslovanska krinka.
Yladinovcj, radikali kakor demokrati si nadevajo napram Hrvatom in Slovencem krinko jugoslovanstva, ci:», prikrijejo velesrbsko hegemonijo. Srbska radikalna stranka se je prekrstila v „narodno , radikalno stranko Srbov, Hrvatov ti Slovencev“, demokrati pa že od nekdaj zagotavljajo pre-čanskemu svetu, da hočejo ustvari i enotno Jugoslavijo, med tem ko v praksi vsak dan delajo na tem, da bi se slovenska in hrvatska individualnost 'v vseh smereh javnega življenja zamenjala s srbsko.
Na vodilnih mestih srbskje politike so že od nekdaj osebnosti, ki poznajo in zastopajo samo velesrbsko adejo in tem ljudem se je peščica demo forafov iz Hrvatske in Slovenije pridružila z zatrjevanjem, da so edini pravi zastopnik slovenskega in, hrv at. skega življa, vse drugo pa separatistične smeti. Ti prečanski demokra i so začeli graditi svojo moč in gospod-stvo na razdoru med Srbi na eni in Slovenci in Hrvati na drugi strani ter so zastavili vse svoje sile, da ta razdor poglobijo in da z naj več jo demagogijo in z lažnjivim poročanjem svojih listov oslikajo srbski javnosti druge slovenske in hrvatske stranke kot uajvečjii separatizem in izvor vsen protidržavnih in protijugoslovanski i naklepov.
Med družbo velesrbskih, radikalnih kakor demokratskih politikov so našli odprta ušesa, ker je v tej. družbi tudi Špekulativno, prolharsko n?-grwnjp tako veliko, da ne izbira Sredstev za oilj popolnega podjarmljenja hrvatskega in slovenskega življa, ki jim jo po svoji kulturi in smotreni a-gilnosti ntevaren pri raznih špekulativnih aspiracijah. ,S srbsko Širšo javnostjo imajo vodilne politične glave prav lahek posel, ker jim talmiinteli-genca med narodom že od nekda| pripravlja teren. Narodno „vašpitanjj©“. to je naobrazba, temelji na historičnih JBinjenieah“ po proslavljenih Čokom-lovskih vzorcih. Za primer naj služi sledeča, ki je ravno pripravna, da pokaže, kako lahko je srbsko javnost razvneti in razburiti proti prečanom: „Srbi smo imeli nekdaj v posesti tudi vse kraje in pokrajine današnje Slovenije in Hrvatske, od Vardarja do Drave je živel enoten srbski narod, gori smo imeli za sosede Švabe in .Madžare, doli pa Turke. Srt«, današnje Slovenije in Hrvatske so se s svo pmi sosedi vedno bolj bratili, nazadnje sd se celo po „Švabsko“ prekrstili, mi pravi Srbi iz Srbije pa smo se iirabro bojevali s Turki in smo tudi pravi Srbijanci ostali“..
Naravno je, da iz takih naukov izvira pri Srbjancih nekaka osvetna želja, ki se skuša udejstviti proti „popačenemu srbstvu“ iz prečanskega sveta. V pravi osvetniški pozi stoji da aes veliko število raznih, divjaško navdahnjenih elementov po južni Srbiji napram muslimanskemu prebivajistvu in rezultate tega „vaspitanja“ vidimo v nepretrgani vrsti krvavih dogodkov skozi ves čas od ujedinjenja ali osvobojen ja.
Proti nam se izigrava poza osvoboditeljev in če se ljudje, ki niso v državotvornih strankah, čez to in ono pritožujejo, je vedno izgovor pri roki, da je „osvoboditelj“ laliko tudi robat in da ima vse pravice, pograbiti koga tudi s trdo pestjo za vrat.
Naši demokrati s svojim prives-.kom in na novo vzklili „narodni“ radikali hočejo imetji oblast in pa občinstvo. Pred občinstvom nastopajo kot 'Jugoslovani* ki obsojajo vsak separatizem, torej tudi srbski, med beograjskimi politiki pa niti ne črhnejo o jugoslovanstvu ter na vse kriplje delajo za centralizem, ki seveda izključuje jugoslovanstvo, ker nosi srbsko hegemonijo.	( j , ! i
O tem ni treba teoretičnih razprav, ker imamo za seboj dve leti

prakse in Pribicevičevega dela in ker do dna duše poznamo razne državo^ tvornike od „preka“, ki so že tako pokvarjeni in cinični, da govorijo beo-
grajskim prvakom: „Cim manj nas je. tem več smo vredni. Dajte nam zato oblast, da druge spreobrnemo in spokorimo“,
Poglavje o političnih frstikah.
Pred vojno so bili liberalci. — ali naprednjaki, da se je slišalo lepše. Jedli, pili in plesali so na enkrat i narodni spas,, po svojih glasilih pa mazali osebne in larovške gonje. Med vojno so se skrili kot ščurki in čakali v strahu in trepetu,.dokler se niso sr mi vpregli v voz, na katerem je sedet dr. Korošec zj jugoslovansko deklaracijo. Po prevratu so po' milostni! popustljivosti SLS zlezli v pokrajinsko In osrednjo vlado -- postali so demokrati. Gnoj z lopato se je znašel v Beogradu, ujedinili so se v sol in hrbtenico kraljevine ter se proglasili za JDS cele države od Piškopeje do zadnje pohorske vasice.
Kot JDS so se lotili tesan ja korit, izvozničarstva ter vsestranske korupcije 'n terorizma. Večina naše inteligence je začela kriviti svojo hrbtenico ter pripogibala svoja kolena pred JDS zlatim teletom. Dobrot, demokratskega zlatega teleta so postali v obilni meri deležni ravno najbolj brezvesti, drzni ter duševno najbolj kratko pristriže i de m o kr ati e. Baš preveč enostransko koritarstvo, ki ga je uganjala JDS kmaiu po ujedinjenju s Srbi in Hrvati, te povzročila secesijo NSS»
Pq konstituantnih volitvah in po. sklenjenem koruznem zakonu z radikali; se je proglasila JDS ne sam,p kot sol in hrbtenica, ampak kot edino državotvoren element, ki se mora v o-, brambo države (recte JDS) poslužejvii najostudnepe osebne gonje, koritar-stva, korupcije, teptanja zakonov, u-stave in svobode vseh onih, ki mislijo, čutijo in delajo poštenejše od demokratov.
Firma demokratske državotvornosti in terorizma je rodila resnične in izmišljene atentate, izpraznila državne blagajne, skrahirala. valuto in stre znila radikale, ki so začeli kazati — JDS roge.
Spor v koruznem zakonu med demokrati in radikali je postal tako o-ster,„ da so se,njegove posledice pokazale celo v Sloveniji) in rodile novo
lirmo naše napredne inteligence — slovenske radikale. Demokratski kožuhi se tako hitro pretvarjajo v radikalne med slov. inteligenco, da pride 26. oktobra v Slovenijo minister dr, Kukovec štet značaje, če je Še sploh kateri,	r.	I
Pred vojno liberalec veseljak, med vojno strahopetni ščurek, po prevratu demokrat, potem JDSar, narodni socialist in danes radikal-------v tem je
fotografija značajiiosti naše slovenske inteligence naprednega mišljenja, od katere bi se naj naš proletarski narod učil državotvornosti. Hvala Bogu, da sla pri nas Slovencih kmet in delavec sto in stokrat bolj značajna od kori tarsko- korumpirane * napredne jinteli-eenee, jej obračata hrbet in sta se u~ predelila v stranke, ki niso arena za spreminjanje firm. In baš stranke našega, še precej nepokvarjenega proletariata se vedno bolj zbližujejo v o čigled korupciji in terorju od strani inteligence fin bodo po prihodnjih volitvah tvorile blok, ki bo našo od SHS inteligentov zavoženo država dvignil v političnem in gospodarsko-finančnem oziru. Ravno pod sedanjim režimom, ko nima naš jugoslovanski kmetsko-delavski proletariat nobene odločilne besede, ampak sama bremena, bedo, pokorščino in nasilje, se bodo iz tega našega teptanega proletariata dvignili možje, ki bodo postali res vse, hrbtenica in edino državotvorni element v naši državi. Da bo enkrat konec tega večnega menjavanja političnih firm pri naši skvarjeni inteligenci, konec pa tudi korUarstva, korupcije* terorističnega nasilja in počasnega drčan ja navzdol z našo državo, dajte besedo proletariatu -- razpišite volitve. Cim bolj bodo odlašali naši., vladinov-ci z volitvami, tem večji bo prepad med koritarskem in kot trstika vihravem inteligentom na eni in proletarija tom na drugjii strani, ki se bo po skrajno razdraženi! potrpežljivosti spomnil na ministrski recept dr, Kukovca o samopomoči.
Kralj se vrne.
Ze zadnjič smo poročali, da via-, da nalašč ali pa po nerodnosti s vso mogočo, naravnost brezprimerno nejasnostjo obdaja kraljevo bivanje v tu lini. Vladna poročila so vedno bolj po) uradnega značaja in nikdar ne. de-mentirajo, kar so prejšnji dan v jako čudni, nelogični zvezi poroča..
Zadnji čas je kralj neprestano tik pred svojim povratkom, —; Bašič pa tik pred svojim odhodom v Pariz, da ga informira in da z njim reši to in ono -vprašanje, Ta obljubljen povratek in obljubljen odhod nista v nobeni pravi zvezi, pa to nič ne de, ker smo raznega protislovja že itak dovolj vajeni. Pred par dnevi se je dejalo, da gre Pašič h kralju radi nujnega vpra Sanja prestolonasledstva, sedaj pa ču-jemo, da je ministrski svet to vprar Sanje že sam uredil in da bo prestolonaslednik princ Pavle, sin Arsena, brata pok. kralja Petra, ki je po Cieva ričevem mnenju edini, rednim potom izšolani srbski princ. Njegova kandidatura za prestolonasledstvo se je že pred meseci tolmačila kot gotova stvar. Ministrski svet je to vprašanje sedaj končno pretresel in 'sedaj se
nam vrine vprašanje, zakaj je malo poprej vlada lansiraJa vest, da mora Pašič baš radi tega vprašanja v Pariz. Čudno, čudno ponočevanje, ki je izzvalo že razne, nam ne ravno dobro došle komentarje v tujih listih« [Vidi se, da vlada ne pozna jasnosti in da ne čuti nobene potrebe po njej. Na temno zamotanost so se Judi beograjski listi navadili, „Pravda“ na primer citira pri svoph poročilih o kraljevem stanju — privatnega dopisnika iz Pariza in se niti ne spomni, da bi za laka poročila bila edinole vlada kompetentna in celo dolžna, da jasno informira javnost«
Sedaj zopet „Baikau“ naznanja kraljev prihod, ker je eden izmed nje-govoh zdravnikov (!) Javil svoji družini, naj mu ne pošlje več pisem v Pariz, ker se namerava kmaiu vrniti.
Tako je torej poroöevanje! Ministrski svet ciržji kraljevsko oblast prav trdno v pesteh, zavtja vse v gosto me glo nejasnosti, beograjska žurnalisii-ka pa okrog privatnikov v Parizu in okrog zdravniških družin v Beogradu lovi „izvirna, poročila“, da je kralj na (povratku.
„Omnium Serbe“ in naš ugled na zunaj.
Razni tuji špekulanti iščejo profit v naši državi ravno na isti način, kot j nekdaj španski in portugalski, pusto-‘ lovci po novo odkriti Ameriki. Samo
nekaj visokih poglavarjev dobijo z mastnimi darovi na svojo stran in stvar je gotova. Narodu se nameče pi sanih črepinj za veliko bogastvo,, ka-
tero se z' največjo brezvestnostjo, ropa in krade na vsteh koncih in krajih*
Pri vseh razgovorih o podjetju ..Omnium Serbe“ se soglasno naglašu, da nam je fabrika vojaškega materi-jala neobhodno potrebna, ker imamo in potrebujemo zelo močno vojsko. O tej potrebi bi so dalo sicer dosti govoriti, pa naj bo za sedaj, prib,ti hočemo samo to, kar iznaša beograjska „Republika“ kot novo senzacijo v tej špekulativni aferi.	<
Repar arijska komisija nam je hotela na račun vojne odškodnine dodeliti neko kompletno nemško tovarno o-rožja, ki bi potrebam našega miltiaii zrna popolnoma zadoščala, vlada je pa to dodelitev odbila, ker se je že tedaj bavila z ponudbo konzorcija „Omnium Serbe“ in ni hotela staviti zaprek vi-sokostoječim profitarjem. V svoji strasti in pohlepnosti za dobičkom so naši vladino vci opustili vse obzire in ne vedo, da se v najslabši luči kažejo zunanjemu svetu.	v
Vedno enaka pesem o našem blagostanju in bogastvu postaja smešna, ker se na daleč vidi uničujoče delo diletantskih in umazane sebičnih rok. Zemlja je res bogata, v zakupu in po 1 upravo Amerikancev bi nosila mogoča milijarde, naši državni upravniki pa niso samo nesposobni, temveč, kar j» še bolj žalostno, tudi strašno sebični požrešni špekulanti, ki ne pustijo stvo ri iz rok, dokler se da izmolziti še količkaj profita,
Ekstpoz’eji finančnega ministra kažejo vedno in vedno, kako krvavo hi potrebovali simpatije in kredit, čete Evrope, če se hočemo sploh izvleči » brezdna težke krize, v katero srno. zašli po krivdi današnjega гТта in vsled umazanih špekulacij beograjske porodioe.
Kdo za boga, naj ima za nas kredit in simpatije, ko pa Pašič še to odklanja, kar se nam ponuja in kar nam pripada iz enostavnega razloga, da ima pred očmi samo nikdar polno mat ho svojega sina, za zgradbo novici hiš pripravne beograjske vogale in nikdar ne ugled in velike potre1-e države!
Prostozidarsko.
Troimen emu narodu preti nova nevarnost: prostozidarstvo, iNi še preteklo četrt leta, odkar so si ljubljan-ski „naprednjaki4 .ustanovili % neki kavarni svojo malo „ložo“ iprostozi -nareka družba) in že je „Slov. Nar.“ dne 25, t. m. v kratki notici napovedoval ustanovitev. „Teozofskega društva,“ Prostozidarstvo, popolno brez-verstvo ali ateizem je za vsak narod nekaj kvarljivega, še več: to je strup, u podjeda itak trhli fundament današnje morale in človeške družbe sploh.
Kdo je pahnil Rusijo v morje neizmernega trpljenja? Peščica ljudi, ki so smatrali verske dogme kot stare „predsodke“ in pridigovali ruskemu narodu njih edino zveličavni evangelij krutega materijalizma» In danes ječi in stoka sodobna Rusija pod ne -znosnim režimom rdečih prostozidarjev.
Tudi v naši državi se širi kuga brezverstva, Žal, da pod pokroviteljstvom vladnih krogov. Slovenci so bili od nekdaj verni ljudje in tako se je svobodomiselni pokret pričel še le v zadnjih desetletjih. Kljub temu pa še prostozidarstvo med Slovenci ni pri -dobilo na terenu, Hrvati so si ustanavljali svoje prostozidarske lože že v drugi polovici XVMl. stoletja. Utemeljila sta jih' grofa Ivan Draškovič in Stjepan Niczky. Najbolj pa so st' in se še danes klanjajo verski brez brižnosti, oziroma prostozidarstvu -Srbi. V krogih takozvane talmi-inteli-gence (o pravi inteligenci med Srbi -Janci razen maloštevilnih častnih iz-I jem itak ne more biti govora), ki v i svojem perverznem posnemanju fran-; coske kulture in francoskega mišlje -
lija vse prevet misli, Ida mora v nagi državi prevladovati dud Voltaire-jev, je nagla svobodna misel plodno polje. Srbijanski liberalizem je rodil atentat lorje, propalioe, ki jih obsoja vsa javnost. Razmahu prosiozidarstva pa,,e v eminentni meri pripomoglo pravo slavje. Srbski talmi-iinkdige. fc smatra vero kot institucijo, ki mora skrbeti za narodno disciplino in pokorščino pred zakoni. Pravoslavju je dana naloga, da širi smisel za tradicijo, dinastijo , državo, z eno besedo: ortodoksija je dobrodošlo orodje vladnih mogotcev .
Slovenski liberalizem je a priori podoben, srbi jamskemu. V opičjem posnemanju namreč. Ker je belgrajska loža napovedala katolicizmu neižpro -sen boj, se je naravno — zganila tudi Ljubljana«. Da bi pa dobrim lah-kovernežem olajšali plahe korake v prostozidarske lože, ustanavljalo teo -zofska društva. * Ta društva in spiri -iistiÖno-okülUsüöni krožki tvorijo pra-gdve. , preko katerih 'dan za dnevom prestopajo malodušni oboževatelji svobodne misli v — iprostozidarsLvo.
Kdor je motril predvojne dogodke j k pred vprizoritvijo petletne žaloigre-človeštva, je opazil, da je borba ma-ierijalizma proti krščanstvu tistokrat dosegla, svoj vrhunec. V interesu človeštva je, da izrujemo svobodno misel iz src. današnje mlade generacije. — .-Sveta dolžnost slehernega katoličana bodi: boj svobodomiselstvu!
Krščanski živelj Evrope se pri -prav tja na ustanovitev krščanske in-iernaeijonale. (Ta internacijonala bo med narodi uveljavljala krščanski e-vangehj medsebojne ljubeznih Lepa in zares veličastna je ta ideja! Ker je narodom v blagor, jo svobodomiselni svet zaničuje in pobija, Prostozidargt-vo in kapitalizem sta v svojih hoten-uh sorodna. Prosfozidarstvo izvaja diktaturo nad dušami, kapitalizem pa nad telesi. Z uresničitvijo’krščanske iateruacijonale bo fronta proti dlLta -turi pnostozidarstva sestavljena. Boj svobodomiselni kugi, to bodi dandanes geslo slehernega katoličana!,
Politični pregled.
KRALJEVINA’ SHS«
Ministrski predsednik se je odločil, da rte potuje v Pariz, ker je kralj popolnoma ozdravel in se vrne v krat kem v Beograd, da bo lahko sam videl kako je gospodaril za njegove odsotnosti g. Pašič in njegovi! pomočniki na znotraj ter na zunaj, Oveseljen po sklepu, da ne pojde v Pariz je poročal Pašič ministrskemu svetu o Madžarih &n Albancih, ki so sporočili Zvezi narodov, da je izročila srbska vlada mi riditskenm poglavarju Marku Gjoni 4% milijona zlatih frankov in veliko luunieije kot nekako podporo Francije, ki hoče vzeti miriditsko republiko pod svoje varstvo.
Zakonodajni odbor si je izbral o žji odbor pod predsedstvom Ljube Jovanoviča, ki bo proučeval zakonske predloge. Zakonodajni odbor se- je na to še pečal z uredbami ministrstva saobracaja o izenačenju čina in na-predovtanija železniških napn-ešžiencev. Odbor je sklenil pozvati vlado, da predloži zakonsko odredbo za uradnike ter nameščence vseli strok državne uprave z enotnimi načela.
Naša in romunska razmejitvena komisija ste se med seboj sporazumeli in se bo začelo takoj s podrobnostmi razmejitve, ko še bo dosežen tozadevni sporazum med našo in romunsko vlado.
Oh albanski meji še sedaj ni vzpostavljena demarkacijska, Črta, ker so se umaknile naše čete vsled apro-vizamlskih težkoč na Črni Drin.
MADŽARSKA.
Vrhovni svet vedno grozi, Madžarom, da morajo tekom 10 dni izvesti äaprazmtev, Zapadno Madžarske in podpisati zapisnik predaje. Madžari obljubljajo, a so kljub obljubam pokorščino izvedli mobilizacijo letnikov 180(3, 1897, in .190(3.
ITALIJA.
V Julijski Benečiji; je proglašen generalni štrajk, ker so tržaške ladjedelnice odslovile vse delavstvo in je brez kruha 10,000 delavski!) družin.
Somižljsniki dsrjjtszs sklad K2<
j Kaj delajo ministri —
Naš tnin. svet je sklenil, da bo j vlade albanskega Vprašanja čakal na j korake entente, od katerih se pričaku-I je popoten uspeh. Naša vlada čaka ha j korake, ki bodo dolgi od Pariza do Debru; Albanci pa obstreljujejo našo mejo s topovi večjega kalibra in do-nošaja, Dognano je, da streljajo z omenjenimi topovi strokovnjaško popol noma izvežbani ljudje — častniki. Albanci streljajo, mi pa čakamo na en-tentirte korake, katerih še ni, pač pa pričakuje naš ministrski svet od teh domnevanih korakov popolen uspeh . . Naša vlada pač skrbi za varnost naših mej, kakor zna , . . s čakanjem na ententine korake, katerih najbrž ne bo. Kje je minister dr. Kukovec, da ne zakliče:	Samopomoč ni samo
najboljše sredstvo za pobijanje draginje, ampak tudi za obvarovanje mej.
Pribičeviceva „majka domovina“. „Mi vsi, ki živimo v eni državi, smo njeni sinovi 'n državljani, država je naša domovina, naša majka. Potrebno je, da vsi ljubimo svojo domovino in da storimo vse v njen napredek. Naša mila domovina se imenuje Ogrska. Celi zemlji na čelu stoji kot vrhovni I ogla v ar in gospodar cele zemlje Njegovo Veličanstvo kralj. On se imenuje Karl IV, Treba, da smo vsi verno pokorni podložniki našega kralja“, — Ravnokar citirane besede so vzete iz knjige, ki nosi naslov: .„Srbska čitan ka za IV. razred osnovnih Šol“? in pod lem naslovom pa Je tiskano: Prosvetno ministrstvo SHS je odobrilo to knjigo kot učno pod štev. 1413-1919, Iz te knjige zajema vojvodinska deca ljubezen do svoje majice domovino — Ogrske. Na zdravje g. minister Svetozar! („Hrvatska Obrana“ št, 220).
Minister »svobode« g. Svetozar Pribičevič se ne poslužuje v zaščito »svobodnega« gibanja posameznih državljanov naše kraljevine samo jugoslovanskih in ruskih Žandarjev ter policajev, ampak mladostne garde — fašistov. Ko je hodil Protič po Vojvodini in po svojem volilnem okraju krog Kraševca, so ga nadzirali detektivi vseh branž, v Kruševcu pa je demonstrirala proti Protiću Pribičevićeva laibgarda demokratskih fašistov. Doslej imamo v Jugoslaviji kraljevo gardo, fašistovsko v službi Pribičeviča, samo kraljevi namestnik Hribar še ni imel doslej javne garde. Kakor se sliši, se je g. Hribar odločil ob priliki beljskega lova, da se bo ločila njegova garda od kraljeve in Pribičevičeve po čapljinih peresih.
Proračun so jim vrgli pod noge! „Narodna Politika“ poroča iz Beograda: Proti proračunu, ki ga je finančni minister 'dr. Kosta Kumanudi predložil finančnemu odboru, je vstal eno dušno ves radikalni klub. V imena kluba so govorili: V, Jankovič, prim Radonič in K, Miletič. Omenjeni govorniki so naglašali, da mora vlada izdelati zakonski predlog o proračunu in ga predložiti finančnemu odbora Iver pa sedanji proračun ni delo v Uide, se ga ne more vzeti v razpravo . Vsled trdovratnega stališča radikal -cev je finančni odbor vrnit celi pxOdlog vladi v ponovno razmišljanje. — Lepa zaupqjca . . .
Naši državni dolgovi. Finančni minister in demokrat 'dr, Kumanudi je finančnemu odboru slikal žalostno stanje državnih dolgov. On sam nima pojma, kako pravzaprav stoji z našimi dolgovi.. Narodna banka ima svoje številke, direkcija državnih 'dolgov tudi svoje in finančni minister zopei --svoje! In vse te številke se ne ve majo. To Je gospodarstvo! Zares prav po balkansko: brez volje naroda, — brez parlamentarne kontrole!
V fin. ministrstvu so napravili fatalno pogreško. Sam finančni minister je izjavil, da bo 'država izgubila vsled mferijornosti merodajnih finančnih činiteljev okoli 12 milijonov dinarjev. ker je 25parsici drobiž, ki so ga naročili pri avstrijskem Münzamin na Dunaju, faktično več vreden nego znaša njegova nominalna vrednost. Kam tirajo v svojem brezglavju našo lepo državo 'i
„Cvetka“ iz finančnega odbora, V finančnem odboru je’ tir, Kumanudi izjavil, da se državni dohodki v pogledu carin radi tega niso zvišali, ker „imamo premalo zastražene granice." (Vlada je radi tega sprejela 2600 Ru-SQy-Wranglovcev. y obmejno vojaško
službo* — Tiste „dohodke“, katerih v preteklem proračunskem letu ni bilo, bodo sedaj izdajali za- vzdrževanje — Wranglovcev.. Abderitstvo brez pri -mere . . .
72 milijonov dinarjev «je Pašičeva vlada postavila v sedanji proračun kot (podporo za vse Wranglovce, ki se nahajajo na našem ozemlju. Tako je izjavil odkritosrčni demokrat in; finančni minister dr, Kumanudi pred člani finančnega odbora. Sedaj nam je razumljivo natezanje davčnega vijaka. . .
Odstop našega finančnega ministra-demokrata Kumanudija je javna tajnost in uprašanje nekaj dni, ker noče nikdo vleči iz prepada od demokratske politike prekucnjenih naših financ. Kakor hitro bodo našli Kumanudiju naslednika, bo ta odstopil, a se zopet vrnil na avoje mesto, kadar bo dinar s frankom enakovreden.
Kje je korupcija!
Komisije nsj pregledajo zapore!
Nepristranske enkete in komisije treba sestaviti,; da pravično in brezobzirno nasftopijjtj proti kulturnemu škandalu, katerega povzročajo organi policijske uprave s trpinčenjem jetnikov po zaporih, kliče beograjska „ITri bnna“ ter opozarja, kako trpi radi tega ugled naše države. Pariški „Pro-gres eiviqrte“ 24, septembra in še mno gi drugi evropski listi, ki so se drugače vedno simpatično izražaj o naši državi, se sedaj z vso ogorčenostjo škandalizirajo nad tem, 'kar se. godi po naših zaporih ter z začudenjem povprašujejo, kje je nekdanja demokratična in patriarhalna Srbija.
Mi se tudi čudimo! To sicer vemo; da nekdanjih paltiiijarhalnih in demokratičnih razmer stare Srbije ni več, ker so se udušile v hujskanju in nemoralnosti raznih političnih špekulantov, čudimo se pa dejstvu, da listi, ki So še pred kratkem skrbno zakrivali vse korupcije in vse krffvice, danes celo stvari iznašajo na dan, ki se v vsej svoji ostudnosti dogajajo v tem ni h luknjah zloglasne „Glavnjaöe“ in v drugih balkanskih zaporih, ki so prava, pereča sramota našega veka,
Ce so lansko leto „Radničke Norine“ ali pa tu pa tam še drugi Usti poročali v prav mirnem tonu o kakem nasilnem dejanju, so so listi a-la „Balkan", „Tribuna", takoj razvneli ter o-značili vsa taka poročila za; obrekovanje fin zlobno hrustanje proti državi —< skratka za najhujši boljševizem.
Kaj pa danes? „Balkan" poroča, da po beograjskih ječali pretepajo ljudi z volovskimi žilami, z vrečami peska, da jih pustijo stradati itd' „Tribuna" poziva k sklicevanju ankete, k strogji preiskavi itd. in zakaj vse to? Mar iz človekoljubja, iz moralne dolžnosti ? O ne, prej so vsi lepo molčali, danes pa govore in sicer v prvi vrsti zato, ker so se same vladne stranke v laseh in ker skuša vsaka, vso korupcijo m umazanost naprtiti drugi na, pleča.	■' ч j ;M j.
Ne usmiljenje do ubogih žrtev! in stud pred nečloveškim divjanjem, temveč' strankarska strast nam razkriva vsa briezdna sramote in nekulture. Te kulturne škandale so radikal in policaj demokrat^ složno podpirali in prikrivali, divjaško mentaliteto raznih bi ri.čev so si složno vzgojili, danes pa, ko se gre za vele važno tekmo v boju za moč in oblast, iznašajo eni kakor, drugi vso gnusobo na dan v) svrho medsebojne obtožbe in osramočen)a. pred celim svetom.
Kdor podleže, bo vsega kriv, kdor zmaga, pa vseh škandaloznih razmer ne bo izbrisal, ne odpravil. Samodržci nočejo in ne znajo, priti morajo drugi!
Nova Piiblčevieeva nakana. V 219. št. osješke „Hrvafske Obrane“ o-pozarja pisec uvodnega članka na naj-novejSo atako ministra prosvete. Ze svojedobno smo poročali, da bo ministrstvo prosvete odpomoglo „pomanj -kanju učiteljskih' moči“ ha ta način , da bo zaposlilo Ruse-Wranglovce kot „nastavnike“ na naših, oziroma hrv . ljudskih šolah. .V ta namen je vlada dvorila v Zagrebu tečaj, v katerem bodo Rusom in Rusinjam vcepili ^elementarne pedagoške znanosti. Kaj hoče Pribičevič z nastavljanjem ruskih učiteljev?' Na Hcvatskem je vpokojil
znatno število starejših učiteljev, v.r-I šila so se do današnjega dne razna ? premeščenja. Pribičevič je na vseh me I stih hotel imeti „svoje ljudi." Na Hr-I vatskem pa jih med učitelji nima toli-j ko, kolikor bi potreboval za dosego i svojih politično,-strankarskih namenov,, j. Zato so je delalo po enostavnih recep-i tih: tega vpokojimo, onega prestavi-j mo, tretjemu pa ne damo službe* Mesta morajo biti izpopolnjena in zato o angažiral — Ruse. Ruse bodo „va,spitali“ (vzgojili, op. ur.) v duhu g. Svetozarja, v tistem duhu, ki bo odgovarjal njegovi prosvetni politiki. Gospod minister si misli: Ce Rusi oprav.jajo v Vojvodini živmozdravniško službo brez vsake kvalifikacije, zakaj bi te -daj ne učiteljevali s kvalifikacijo, katero jim bom dal jaz?" Rusi bodo poučevali na ljudskih šolah. Sploh pa se je Pribičevič s posebnim apetitom lotil Ludskih šol. Ker Hrvatom ne more pošiljati v ljudske šole srbskih u -čiteljev, zato naj bi njegovim namenom služiti Rusi. Naši liberalni so kričali: Dajte nam centralistično državo, potem bo slovenski in hrvatski inteligent, ki pri nas vsled nadpio -dukcije intelektualcev ne pride do kruha, našel med brati onstran Sotle -službena mesta, SHS državna učiteljišča zapušča vsako leto večje število maturantov, službe pa jim bodo prevzeli v vladni milosti g. Pribičeviča Stoječi — Wranglovci. ' Davkoplačevalci: zapomnite, si,' da Pribičevič vzdržuje z našim denarjem nadležne in njemu postrežljive Wranglovce, ki bodo odjedali sinom in hčeram našega naroda kruh v lastni državi!
Poleg „svobodoljubja" še diči na-šena policajmjiiiistra Pribičeviča lastnost, da daje vedoma napačne informacije korespondenčnemu uradu, Evo samo eden izmed najnovejših dokazov, ITibičevičeve „resnicoljubnosti“, Demokratski strah Protič je zadnje dni obiskal1 svoj volilni okraj Kruševac v Srbiji, kjer so ga mnogoštevilni volil-ci navdušeno sprejeli ter vneto posLu-šali, Na več shodih so množice izrazile popolno zaupanje ter zadovolje s Protičevo akcijo in ga pozivale., naj gre vsled sedanje labjilne politične konstelacije v parlament. Protičev izborno uspeli pohod v Kruševac je pre strašil demokratskega vladiko g. notranjega ministra Svetozarja, ki je po demokratski navadi lansiral v JDS časopisje vest o Protičevem političnem polomu v Kruševskem volilnem okraju. Ali je resnica španska vas ministru,, potem ne smemo tolikanj zameriti legiji laži vi JDS časopisju. Pa pravno, da ima laž kratke noge!
Katoliške pare za škofovske brade. Niški vladika je vodil svojčas po Ce-hoslovaškem propagando za združitev češke narodne cerkve s pravoslavno. Akcija mu je uspela, zadnje dni so bili v Beogradu posvečeni trije škofje češke narodne cerkve. Naša vlada je plačala agitacijo vladike Dositeja, pa ne smatra za potrebno, da bi za pravoslavno propagando izdane svote pokazala kakemu odseku narodne skupščine. Finančni minister je izjavil samo, da plačujeta najvestneje davke Slovenija ter Hrvatska, Srbija baš slabo. Dobro, ako stoji stvar z davki tako, potem sledi iz tega fakta, da morajo plačevati slovenski in hrvatski katoličani ter Turki davke zato, da se prirejajo pri nas maškerade z nekako čehoslovaško narodno cerkvijo in da morajo katoličani in muslimani pozlačevati vsako dlako v bradah trojice novih čehoslo-vaških biskupov. Čisto lahko očitamo sedanji vladi: Katoliško turške pare se izmetavajo za škofovske brade tuje-državne cerkve. 1§ш1|§ *	'
Demokratie pozivajo na čiščenje v: lastnih vrstah, „Ako je med vami (demokrati) kaj slabega, kar treba izčistiti, zdaj je pravi trenutek,- da se lo izvrši v demokratski obliki. „Jut-, ro" ođ 1. t, m. Ako bodo začeli 'demokrati čistiti, potem morajo začeti pri Pribičeviču in lahko nehajo pri ma -riborskem Voglarju. In kaj bo ostalo no čiščenju? Nič!
Pri sekvesturah raznih velepcn sester sto gode razne nepravilnosti ra eli katerih interpelirajo poslanci beograjsko vlado in zahtevajo od nje sestavitev ankete, ki bo preiskala ta ne-i red. Tako poroča „Jutro“. Ako bo prišlo do preiskave sokvestur, bodo. odkrili cele kupe demokratskega in so+ cijalpatrijolškega gnoja, k;er. so гаупЦ
najboij maxist sekwiätri x rokah (fe-aidikratov in njihovih koritarskih kole-,gov? soefahwih demokratov.
„Vse ho buflle viel, če se bo na vse strani jemalo iz državne blagaj-»e .... “ („Narod“ od V. t. m.) Po-»lenljiže №‘sode je izrekel žurnalistid-ni starosta na račun sedanje vlade, ki je knpiJra ustavo, plačuje sokolske ih samostojne izlete; dviga ministrske m poslanske plače itd.
џ Jugoslovan. kasarne.
\ Presneto žalostno' za maribörsl« -garnizijo, „V pr hodnjih dneh se vrši л Marittohi velik javen nastop mariborske vojaške gartiižije pod. „vodstvom »arihorsJfega Sokola“.1 („Tabor“ štev. ~1б|„ liosedaj smo mislili. da je naša slavu«^ narodno-iiržavna vojska' nad. vsako (civilno organizacijo, „Tabor“-pa naru \ pore. da je .tnanihorsko vojaštvo pofc vodstvom rjtfariborskeca So kola, kalečega vodijo možje ala: re-Miieotjub d\\ Sornteo, balinar dr., lrgo 116 in katerega člato so bivši,nemškutarji in člani Tumvereinov itd., ki še. danes najrajši nemškutar ijo. Ta mariborski SokotVvod? vojaštvo, kaj taco-ga se dogaja Samo pri na,s pod režimom Pribičeviča, ko se je tudi naše vojaštvo močalu umakniti na albanski meji pred tolpamiyVrnavtev. Ako bodo vodil našo vojsko Sokoli-veseljaki, alkoholiki in gostilniški lizzivači, potem bomo dožheli Še verna čudesa, kot jo jr .položaj ob ’albanska toejt ROs, da-lnč atho prišli. — S%oli vodjih mariborskega vojaštva in (o gospodje, ki >(iiödhika še vohali niso, kap še je slišali žvižg krogije^ 'l
Naši oficirji pojdejo v francoske vojne šole, Naše ministrstvo vojne in mornarice je začelo z izbiro onih oficirjev, 5ii bodo poslani v Pariz, da bodo
obiskovali tamošnjo vojno šolo.
Domače vesti.
Proces v Ptuju je sijajno izkazal korektnost naše uprave in našega uredništva, »Jutro« od nedelje. To so menda odmevi iz ljubljanske norišnice na Studencu, ki so se ujeli med vrste »Jutra», ki bo kmalu preselilo na Studenec.
Zopetno revizijo demokratskega programa so dovršili g. Pribičevič, Atoja Marinkovič in Kost a Timotijevič, A naši kraljevini še ni doslej nobena stranka tolikokrat, popravljala svojega programa kot 'demokratjje-. Po vsaki reviziji pa so doživeli nove klofute in revidirane polome. Mislimo, da bo pri prihodnjih volitvah revidirani IDS program revidiral (oz. decimiral tudi voliiee, saj bo minister dr, Kukovec
20.	oktobra štel v Ljubljani IDS značaje, če še bo sploh, našel katerega, ker klobasama radikala dela med demokrati s polno paro,
„Vsa poštena Javnost je zoper — vsako revizijo ustave.“ „.Jutro“ od 1. t. m. Tako bedaste laži še menda ni spustil doslej v javnost nobeden dnevnik. Po katastrofi pri novih ljubljanskih županskih volitvah so postali na-
ši mladoliberaM: nori, gluhi ter slfr-pi, samo blebetati še znajo kot kaka starikava klepetulja, kateri so že opešali vsi udje, samo jezik se ji Se vrti do zadnjega dihljaja.
Demokratom ne ugaja več taktika radikalov. Na demokrate napravlja ze 'io slab utis, ker skušajo zavleči radikali pogajanja glede sestave delovnega programa obeh strank do sestanka parlamenta 20, oktobra. To zavlačevalno postopanje radikalov povzroča v demokratskih krogih zelo slabo razpoloženje« Take izvirne jeremijade o skupnem nastopu demokratov in radikalov spušča v javnost „Narod“ od J. t. m. Je popolnoma Ase res, kar po roča „Narod“, „Jutro“ pa laže s svojo pisavo o utrditvi vezi med radikali in demokrati.
„JügoSlovenstvo.“ „Udruženje srp skih književnika“ je izdalo književni almanah in poziva vse srpske (!) knji ževnike na sodelovanje. Poziv sta pod pisala Branislav Nušič in Pandurovič. Zelo karakteristično. V eri „jugosto -venstva“ poziva srpsko književno društvo samo srpske književnike na sodelovanje. Slovenskemu, oziroma hr-vatskemu književnemu društvu, ki bi storilo kaj takega, bi takoj predbaei-vali separatizem' Sicer pa ni izključeno, da bo g. Nušič sprejel tudi kak hrvatski prispevek, saj on sam smatra Hrvate za Srbe. Vsaj tako nekako je v svojem delu „Hadži Loja" pisal o „Srbima sviju triju vera«“
Naš slabostojni poslanik v Pragi dr. Bogumii Vošnjak izroči svoje poverilne listine predsedniku čehosto-vaške republike 4. t. m. DoLgo je čakal g. dr. Vošnjak, predno ga je priznal' Masaryk, mu menda ni zaupal, ker so žigosali g. Bogomila ljubljanski vseučiliški profesorji kot samostojnega „poštenjaka“, ki je v zbornici govoril vedoma neresnico. O, poslanikih se ne sme pisati, da la к , .
Naši samostojni izletniki*) ki so obiskali na državne stroške Srbijo, so se usposobili pri tej priliki za rablje, „Samouprava“ piše, da so odnesli ti slovenski samostojni iz svojega poto -vanja velike in globoke utise. Ko so se poslavljali od Beograda, so govo -rili ogoröeno:i j/Ako bomo slišali, da govori kdo v Sloveniji proti Srbom , mu hočemo razbiti glavo.“ — Razbi -Janje slovensko kmetskih glav je pae edino, kar so si zapomnili naši samostojni izletniki od Pašičevih naukov . „Tabor" od 1. oktobra javlja, da so otvorili v Moskvi tečaj za rablje, no, pri nas ga ni treba več otvarjati, ker so se naši samostojni že izšolali za ta posel na poletu po Srbiji, kjer so se tudi vežbali na državne stroške« Zdaj še le vemo, zakaj je razposlal minister Puceli svoje tovariše po bratski nam Srbiji!;
Poglavarji policajev bodo morali postati politično brezbarvni. »Jutarnji list« doznava iz Beograda, da se tamkaj kuje zakonski predlog, po katerem bo strogo zabranjeno vsem policijskim uradnikom, seve tudi svetnikom in nad-svetnikom, vsako umešavanje v strankarsko politiko. Pravijo, da bo našel ta predlog odobrenje vseh strank in
ho z ozirom na potrebo naše notranje konsolidacije zelo koristen. Ako bo sprejet ravnokar omenjeni predlog, potem bo izgubila tudi mariborska najnovejša tvornica radikala političnega •akcijonarja v osebi pol. svetnika dr. Senekoviča.
Pograničae trope so dne 1. okto bra zajedle naše obmejne kraje. Finančne straže se odtegnejo v zaledje, 1 pogramčnik trupah je do 70% — VVranglovcev. Srečna naša meja.
Ganljivi prizori se doigravajo v Ljubljani. Nedeljsko »jutroa poroča iz slovenske prestohce:	»Ginljivo je gle-
dati, kako hite reveži z oguljenimi in obrnjenimi suknjami in podpisujejo posojilo, ki ga hočejo odplačevati od meseca do meseca,« Tako v Ljubljani, pri nas v Mariboru ni beležil tako ljubljansko ginljivih prizorov niti »Tabor«.
Politični shod Slov. ljudska stran
k e in Kmetske zveze v Smartnu pri Hovenjgradcu včerajšnjo nedeljo je bil prav dobro obiskan. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Ljudstvo je z največjim zanimanjem in pritrjevanjem sprejelo njegova izvajanja.
Savinjski most pri St. Petru (na
Groblja) je v tako slabem.; stanju, da se je,vsak dan bati, da se zruši. Stari, precej dober, mos# so leta 191J podrli in poleg njega zgradili zasilni most, čigar nosilna zmožnost je bila majhnaj fin greračunjena samo za dve leti. Ta rezervi most, ki je iz mehkega lesa, in za največjo silo zvezan z železnimi sponami, je vsled osemletne uporabe že tako slab in razmajan, da ne bo več mogel nositi živahnega, o-sebuega in blagovnega prometa, ki se po državni cesti giblje im gre preko njega. .Vsak dan se je bati, da most postane popolnoma neraben ter da se zgodi katastrofa, ki bo združena, пв samo z veliko gmotno škodo, marveč tudi z žrtvijo ali celo z žrtvami človeškega življenja. Ce se most podere ab. postane neraben, kod bo potem šel obilni osebni in blagovni promet na državni cesti po Savinjski dolini ? V zadevi državnega mostu preko Savinje pri St. Petru s!e je poslanec dr. Ho-hnjec s stvarno utemeljeno interpelacijo obrnil na ministrstvo javnih del ter odločno zahteval, naj država takoj začne gradit^ novi most preko Sa,-vinje«.
Naknadne občinske volitve v Vm-kovoih. V volilni borbi za mestno občino Vinkovci (Slavonija) so dooili de mokrati 133 glasov, radikalci 193, združena lista hrv, ljudske stranke in hrv. zajednice 881 in Židje 146 glasov Od peterih uničenih mandatov komunistične stranke je dobila hrv. ljudska stranka z hrv, zajednico 3 mandate, radikali 1 in Židje 1, demokrati pa nobenega. Ker sta hrv. ljudska stranka in hrv, zajedniea pri zadnjih obč. volitvah izvojevali skupno 7 manda -tov, imata ti dve stranki sedaj z 10 mandati v obč, odboru absolutno večino, .Bog živi vrle Hrvate, ki so polili demokratsko-radikalno zvezo s či-iuti vred! Naša stvar napreduje!
Tako umirajo samci. Višji železniški uradnik Julij Battlov iz Zagreba
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros»
(24. nadaljevanje.)
Odgovoril mu je:
„Smrt, dobrodošla, zaželjenaj Ponižanje, ki prinaša najvišjo čast na tem in na onem svetu! Vsaj tistim, ki so vredni mučeniške slave, — E, da bi jaz bil keaaj vreden plemenite družbe mučenikov —! Toda moje dete, ki ga imam izvršiti, mi bo položeno v naročje, in dovolj mi je, da sem najzad-iijx izmed zadnjih v službi svojega Gospoda.“
„In kdo je ta gospod? Pripoveduj mi o njem!“ je vzkliknil Eska.
Zanimanje se mu je vzbudilo, neznano čuvstvo ga je dimilo, ko je gledal pred seboj moža, čigar vsaka poteza v obrazu je govorila resnico, čigar cela zunanjost je bila prešinjena od resničnosti tega, kar je govoril, ki ni mogel govoriti neresnice, saj je bil tako resnoben, tako dober, tako po -šte<n .—•!
Al neizrekljivi spoštljivosti je nagnil starec glavo, v njegovem odrazu je sijalo iskreno yes$je čldveka, ki
gleda z globoko ljubeznijo in hvaležnostjo v največjo dobo svojega živ -ljenja.
„Videl sem Ga“, je rekel, „ha obalah gonezareškega jezera je bilo jaz, ki govorim sedaj tule s tebo;, jaz sem Ga videi s svojimi lastnimi očmi — otročiči so sedeli pri Njegovih nogah —, Toda govorila bova drugikrat o tem, kajti utrujen in izmučen si! Jed in pijača sta prijpradljena! Potrebno je, si okrepiti telo, da je duh j krepek in razsoden. Delo dobrega prijatelja si nocoj storil za nas! Odslej boš vsikdar dobrodošel v EIeazar,evi hiši!“
Mariamna je vstopila. Na pripre- . stem krožniku je prinesla prigrizek in ' iz meiia je natočila Eski vina v biserno čašo ter mu jo ponudila z ljubko, ooječo kretnjo in plašnim, "pa prisrčnim smehljajem na licu.
Ni bila več zagrnjena in Eska sije moral priznati, da ga niso varale njegove slutnje in njegova pričakovanja, ki je na potu K njenemu domu poslušal njen sladki, mili glas m epa -«oval njene mehke, nežne kretnje — #
Dvoje črnih oči ga je plaho gle -dalo, velike so. bile in blesteče, kakor.
oči srne. Otožen in proseč izraz je ležal v njih, mehko, krotko in razum- j no so zrle v svet, pa v njihovem pogledu se je skrival čuječ strah in neprestana pozornost človeka, ki živi vedno v nevarnosti. Dekletova lica so bila bleda, le ko je povesila oči pred občudujočimi Eskinimi pogledi, јШ Je zalila topla rdečica. Njihove poteze so bile pravilne, pa nekoliko ostre, kar se je zlasti videlo na neznatno izstopajočih gornjih čeljustih in na rahlo upognjenem orlovskem noseku. Očivid-no je trpela pod netigodnimi razmerami, ki so sicer njenemu obrazu zmanjševale blestečo krasoto, niso mu pa mogle vzeti čarov redko, čiste lepote.
Njena obleka je bila iz preprostega blaga In črna. Krog belega, polnega vratu je nosila ovito težko zlato verižico.'	•• t ‘ j #ј|»Ц$§|
Ko je stopala po sobi in pokrivala za večerjo, ki jo je najbrž sama pripravila, je Eska imel priliko, ob -čudovati ljubko gibčnost njenega telesa in skromno, mirno dostojanstvenost njenih’ kretenj, ki se je prijetno raz-očevala od gizdave, smešno-nemirne živahnosti rimskih deklet, in ki je posebno dobro dela resnobnemu Britancu,
m ni prišel tri 'dni v urad, a tudi »I javil vzroka svojega izostanka. Poslali so na Battlov stan enega od tovarišev, ki je tolkel brezuspešno po njegovih vratih* Policija je nato šilom® udrla v BatUovo stanovanje, kjer so našli Julija mrtvega na postelji, PoL zdravnik je ugotovil, da leži že Battlov tri dni mrtev vsled kapi. Battlov e živel dalje časa v Zagrebu kot samec brez bližnjih sorodnikov.
Ponarejeni bankovci* V prometu krožijo ponarejeni papirnati bankovci j;0 1UU0 dinarjev ali 4UU0 kron. Po -narejeni so tako spretno, da se od pristnih prav težko razločujejo. Ponarejeni bankovci imajo sledeče znake:* N a ponarejenem bankovcu se vid: vodeni tisk še le tedaj, ko se ga obrne proti svetlobi, dočim ko se vidi na pristnem takoj na prvi pogled. .Vodeni usk na ponarejenem bankovcu j$ slab., brez sence, na pristnem bankovcu je pa krepak. Na pravem bankovcu se vidi tisk na drugi strani, a papir: ponarejenega bankovca je videti pod črtežem popolnoma, bel. Na ponarejenem bankovcu so črteži spioščeni brez reliefa, ker na njem ni one lahke sence. ki se vidi na pravem bankovcu *
J Ti pravem bankovcu se prva jagoda okoli vratu pričenja izven vratu, pri ponarejenem pa na vratu sanum, .Vzporedne, modre črte, ki tvorijo ozadje, so na pravem bankovcu temnejše, kakor na sumljivem« To so nekateri splošni znaki ponarejenih bankovcev* Torej pozor!
—eiementi se skrivajo med ruskimi begunci, ki so pribežali k nam? »Neven« poroča: Kakor v vsakem narodu, je najti tudi med brati Rusi vsakovrstnih tipov. Večina ruskih beguncev so dobri, pošteni, pravi Sloveni, »široke ruske nature«. Je pa med ruskimi begunci tudi takih, katerih imena si treba dobro zapomniti. Taka Rusa žalostnega spomina sta knez Galicin Muravjov in general Knezevič, ki sta ostala po evakuaciji pečujskega ozemlja v Pečuhu in sta danes debela prijatelja Horthyje-vih krvoločnih oficirjev, generala Šoša in ostalih madžarskih reakcijonarcev. Knez Galicin in general Knezevič sta prezrla našo slovansko gostoljubnost, našo državo in naš narod ter sta se postavila pod zaščito Horthyjevih belih teroristov.
"T~Preko 20000 vjetnikov je še v Sibiriji. Neki švedski delegat je potoval po Sibiriji ter izjavil po svojem povratku, da se nahaja v Sibiriji še 20.000 jetnikov, katerih dobra polovica želi ostati tamkaj. Med jetniki je največ Poljakov, Ukrajincev, Madžarov ter Avstrijcev. Nemcev tamkaj sploh ni. Dejstvo pa je, da še ječi po Sibiriji dokaj ljudi iz naše kraljevine, ker je prišteval gotovo švedski delegat Jugoslovane med Avstrijce in Madžare.
Za dijake !i Šolski, atlant, Kocenov, hrvatska izdaja, izide tekom ene-* ga tedna in bo stal okrog 300 K. Dre ;aki, ki si ga žele kupiti, naj se blagovolijo lakoj oglasiti v knjigarni Cirilove tiskarne, da se pravočasna naroči zadostno število.
Svetinjice, iz aluminija je dobila Tiskarna sv» Cirila v Mariboru«. Sve*
Kalha je ljubil svojo nečakinja kakor svojo hčerko, to so pričali pogledi, s katerimi je sledil njenim kretnjam, in.ljubeznivo-dobrotljivi izraz na njegovem licu.
Miz'" je bila pokrita za fri in ob enem izmed treh "krožnikov je stasa čaša izredne lepote in velike vrednosti	s '
Mariamna je opazila vpjašajoci Eskin pogled in rekla:
„To je za očeta! Danes je neked-ko bolj pozen kakor navadno in bojim se —, bojim se —. Oče je tako drzen, tako naglo prime za meč, če ga 1 d > ujezi- Nocoj je pustil meč doma in ne vem, ali je slabo аћ pa dobro zanj, da je tako sam in neoborožen v tem velikem, hudobnem mesfu! “
„V, božjih rokah je, dete", je spoštljivo odgovoril Kalha. „Pa ne bal bi se zanj“, je nadaljeval s ponosnim ira samozavestnim obrazom, „ne bal bi se zank in če bi se ga tudi lotilo 1E takihle potepinov, kakršni se klatijo ob nočnem času po rimskih ulicah. 1» če bi tudi ne imel drugega orožja ka pastirsko palico,'1
:	_ . ,, (Dalje prefiodnjičLl
Sinjiee za Marijine družbeniee stanejo fticat velikih 36 K, srednjih 24 K, ma* -1Ш 6 K т še mapjših 4 K 50 vin, Poleg tega se dobijo zdaj tudi svetinjice a podobo presv. Srca Jezusovega in Skapulirske Matere Božje, ki se lahko nosijo namesto vseh škapulidjev, Stanc pa tucat 6 K.
Z ШШ0ГЗ.
Himen. iV, mariborski stolni cerkvi je bila, poročena minulo soboto g. Siavioa dr. Jankovičeva z dr. Verša-öem. Mladostni par je poročil dr, -Medved, Bilo srečno!
Čudne razmere vladajo na našem glavnem kolodvoru. Vlaki odhajajo z velikanskimi zamudami iz odhodne postaje Maribor. Tako je n. pr. v soboto popoldne odpeljal vlak na Koroško z nadpolurno zamudo. Taka' netočnost je ogabna. Že večkrat Se je to nerednbst žigosalo, pa nič ne pomaga. Potujoče občinstvo je radi tega jako ogorčeno. In temu se da vendar tako lepo odpo-magatil V prvi vrsti naj se odprejo ob
sobotah popoldne in nedeljah dve blagajni, potem naj se blagajna ob času odhoda vlaka zaključi in ljudje, na katerih malomarnost železniška uprava greši, bodo prihajali pravočasno, kar sedaj ne store, češ, saj itak pridem še pravočasno. Ne izzivajte potujoče občinstvo s temi neredncstmi, osobito, ko so vozne cene tako pretirano visoke I
Marlb. mesarji nameravajo dne 5. oktobra stopiti v štrajk. Zahtevajo, da jim občinski sud za pobijanje draginj zviša ceno za goveje meso na 30 kron.:
Kam so zginile mize? ,V ponclel-;ok, 3. oktobra zjutraj so morali ljudje, ki prinašajo živila na trg, ista večinoma položiti na prašni tlak, ker-ni bilo dovolj miz. Večina miz je nekam izginila. Kam?.
Okrajni šolski svet mariborski i-ma sejo v sredo dne 5. t. m. ob 16. uri. Na vsporedu so stalne namestitve 32 učnih moči, razrešitev 6 šolskih o-gled in imenovanje novih itd,.
Slovenci, sirile naše liste!
Dopisi.
Ormož. Pri volitvi v eerspno komi’ sim so dobili kandidati SLS 90, SKS pa samo 40 oz, 14. glasov. Torej smo lepo zmagaLi. Liberalci in samostojni so skušali zmagati na ta način, da so raztegnili volitve od 1. do 6. ure zvečer, da bi tako spravili vse svoje na volišče, a ves trud je bil zaman j. I-vanjkovski Petovar je dobil en glas.
Oriaüski vestnik.
Zahvala. Vsem, ki so lajšali bridko trpljenje staršem, bratu in sestri o priliki smrti Alojzija Kukovec, člana ouseka Orla pri Sv. Marjeti niže Ptuja, posebno g. župniku Iv, Šketa za nagrobni govor, v katerem je postavil umrlega za vzgled vsem Jan -tom; nadalje domačemu odseku Orla, prisrčna hvala !
Razgled pa sveto.
Vroča kri. V Rimu sta se na trgu EsecLra sprla, pred par dnevi dva mla-
da Črnogorca. Eden izmed obeh je iztegnil revolver ter ustrelil proti svojemu protivniku. Krogla je zgrešila ei’ in ranila neko gospodično, ki je sedela v kavarni. Vzrok prepira Je bila — politika! — Balkanci so in ostanejo balkanci, pa najsi se nahajajo v Pisk opoji ali v Parizu. Svoje prepričanje zastopajo z orožjem danes kvečjemu Še Arnavti in drugi balkanci!
Lloyd George in suiiragetke. Ne-uavno je govoril v Londonu ministrski predsednik Lloyd George na nekem zborovanju. Ob tej priliki je povdaril* da bi bilo zelo dobro, ako bi se angleške žene malo manj bavile s politiko, tembolj pa z gospodinjstvom, ter, je to njih pravi poklic. Na to mu je’ zaklicala voditeljica ženskega gibanja, zloglasna miss Pankhurst: „Kks -celenca, ako bi vi bili mo j mož, bi vas zastrupila!“ Lloyd George jo je ostro oogledal in odgovoril: „Gospa, Če bi, vi bila moja žena, bi se sam - za -strupil . .
»»»6	h S J» VJ
tints State«
iiS№i
i-
-o» fet
P £ Џ
II %.
J* _ g
stečaj
iMUfšftiiiš*
Oddelek za socijalno skrb, invalidski odsek pokrajinske uprave za Slovenijo želi nabaviti za invalidske zavode:
120 kompletnih železnih (kovinastih) postelnjakov z žično mrežo,
120 tridelnih žimnic (360 komadov),
120 zglavnikov z žimo polnjenih,
4 kompletne naprave za pralnice, zdravniške instrumente in oprema za zdravniške sobe za 4 invalidska zavode,
desinfekcijske odnosno razkuževalne naprave za 4 invalidske zavode,
higijenične naprave za 4 invalidske zavode ter večje množine desinfekcijskih, odnosno razkuže-valnih sredstev in sicer franko Ljubljana.
Pravilno kolkovane pismene ponudbe (ki naj bodo tudi zapečatene) z vzorci vred, odnosno z ilu-strovanimi ceniki, naj se pošljejo na goriomenjeni odsek (Ljubljana, šentpetrska vojašnica) najkasneje do 10. oktobra 1921.
t V ponudbi je navesti v katerem roku (od dne noročila) se dobavi blago.
Odsek si pridržuje pravico, da sprejme izmed vposlanih ponudb eno ali pa tudi več.
Obenem s ponudbo je vposlati tudi potrdilo za položeno varščino, ki znaša 10% od skupnega nabavnega zneska.
Fakture se poravnajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto.	555
Velika izbira
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po znižanih cenah se prodaja pri
1. TRPIff, ¥ Mariboru
7—1 o Glavni trg 17.	522:
Električno M
z to— 40 žarnicami dobi vsaka hiša, ti govina in gostilna s pre* nesljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je j 6500 din.' Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.4 - 536
Računske blok
za trgovce po načinu «PARAGON* izdeluje TISKARNA SV. CIRILA.
ШшШ
Sloven, gradbena družba
z 0. z. v Ljubljani,
tefcničra pisarna v tovarni Keršič, Sped. Šiška, sprejme:
sfčtbue (n tesarske peiiije, zidarji, tesarji in kovale mov.	*-2 545
Podpisana naznanjam, da sem otvo-rila dne 1. oktobra t. 1. novo 561

Priporočam svojo veliko zalogo najboljšega perila, ovratnike, kravate in vse druge potrebščine za gospode. Konkurenčne
sere
ate in vse druge potrebščine za gospode. Konkurenčne i. Postrežba solidna in točna. — Z odličnim spoštovanjem
JOSIPINA TOMAZIN.
gg Ü] Samo Grajski trg 1.
г1;
GODNO KUPITE:
Žičnate žimnice (Drahteinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregnirane I20 do 16o cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 600, cajg hlače K I20 do K 26o, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do 14 let stare od K 54 do K 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufaktumo blago vsake vrste pri
ALOJZIJ GfilUŠEK,
5—to Maribor, Glavni trg. 524
različne vozove in oprema se po ceni proda. Hlev in shrambe za vozove se lahko prevzame v najem. Naslov pove: Oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica I5.	559
ZADRUŽNA BANKA
podružnica MARIBOR
Gosposka ul. 20, Telef. 127
Centrala SPLIT.
PODRUŽNICE: Maribor, Zagreb, Novi Sad.
RFELIJACIIE: Zadružna štediona Trst, Zadružna banka Rijeka,
3-3 55T
obrestuje hranilne vloge na knjižice po
Vloge na žiro-račun po
0 letno
0 letno
NAZNANILO.
Ne bode Vam žal, kajti mnogo denarja si bodete prihranili ako obiščete
trpim Jos. Karnifnik, Grajski trg 1
ter se sami prepričate, o veliki izbiri ter res nizkih cenah, pravkar došlega »nU« vseh vrst za gospode in dame uliiUiu samo najboljše češko in angleško blago.
Velika zaloga vsakovrstnega blaga za jesen in zimo, parhentov, odej, perila, največja izbira vseh vrst svilenih robcev i-1. d.	3-3 543
Oglejte in prepričajte se! HIT Samo Grajski trg 1. mm
SalajatM? In zatožnih ;] Konz* «Straže.®
Plačam
za srebrno krono = 2 din. za 2 kronsko srebrno krono = 4 dinaije. za 5 kronsko srebrno krono = 10 dinarjev.
Kupim »sako množino 1
Avgust Wapper, Oskar Reitter, nsl. brata Kopač,
zlatar v Mariboru,
Stolna ulica KDomgasse).
2-3	550
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva kupila znano veletrgovino Ш. posestvo Oskarja Reitteija v Slovenjgradcu, katero bova ravno v istih strokah, kakor špecerija, železnina, manufaktura in deželnimi pridelki vodila naprej ter se priporočava slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem
Slovenjgradec, 28. sept. 1921.	s«*

podnještajerska ljudska posojilnica
Stolna alica štev. 6. v Mariboru reg, zadr. z neom. zav.
•	__ __________________——i——»—h—i
ürnric* ©to**eeti*j© 'STlo&e J3©	4-% ЈЖК ^VH/o
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno.	вв
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
I gtemafc»! fta» ЈвзпЕгаЛЈДззЈ	3pla-čs»»,jo poacjilnica ea.»»«,.
Mgo.Tcrni urednika JSßado EnŽenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru*