EDEN NAJBOLJ PRILJUBLJENIH DUHOVNIKOV UMRL. V Kozjem je umrl 15. majnika koneistorijalni svetnik, dekan in župnik g. Marko Tomažič. Rojen je bil 8. aprila 1861 v Ljutomeru. Srednjo šolo je dovršil po tedanji navadi v Varaždinu. Po končanem bogoslovju v Mariboru je bil posvečen leta 1887. Kaplan je bil od leta 1887 do 1894 na Pilštajnu. v TrbovIjah, v Št. Ilju v Slov. goricah ter v Konjicah. Bil je imenovan za provizorja na Pilštajnu, kjer je tudi župnikoval od leta 1895 do 1907, ko se je preselil kot dekan v sosedno Kozje. Blagopokojni je bil goreii duhovnik, povsod najbolj priljubljen dušni pastir, dober govornik in pravi oče zaupanim mu faranom. Že kot dijak Varaždinec se je navzel narodnega duha ter navdušenja, ki sta ga spremljala v težkih časih pod Avstrijo in posebno še v zanj toliko srečnih dneh prevrata in v letih obstoja Jugoslavije. Kot T)ilštajnski župnik ter kozjanski dekan je bil središče ter ognjišče narodnega gibanja v brcžiškem okraju. Svoje moči je posvetil tudi gospodarskemu dvigu kozjanskega okraja. Veliko let je bil načelnik okrajnega zastopa in je njegova zasluga nova cestna zveza Lisično—Št. Jurij ob južni železnici. V dostoianstvu narodnega, kulturnega in gospodarskega voditelja ter buditelja je bil v vsakem O7:ru eden najbolj požrtvovalnih delavcev v brežiškem okraju. Vsakdo, ki je imel kedaj priliko, uživati znanje ali prijateljstvo nezabnega pokojnika, mu je ostala v najboljšem spominu dekanova gostoljubnolt, ki je bila tolikokral brezmejna. Višje in nlžje uradništvo, ki se je ob vsaki priliki zatekalo k dobremu g. dekanu, je krstilo njegovo župnišče za »Hotel k dobremu pastirju«. Tomažiceve vsestranske zasluge so našle priznanjo na najvišjih mestih. — Kralj ga je odlikoval z redom svete Save IV. in Belega orla V. razreda, škof ga je imenoval konzistorijalnim svetnikom. S pokojnim dekanom je izgubil kozjanski okraj nedogledno veliko. Kot hvaležnost za vsestransko požrtvovalno ter nesebično javno delo tega vzor moža mu bodi in ostani ohranjen časten, hvaležen in nezaben spomin med sobrati in med vsemi, ki so ga poznali in so občudovali njegovo pravo cluhovniško srce! Počivaj v miru in Bog Ti bodi plačnik za trud in delo med dobrim slovenskim narodom! Pivi eerkveni koneert Glasbene Matioe. V sredo, dne 4. junija priredi Glasbena Matica v stolnici staroslovenski cerkveni koncert. Kdor ima čas in še nikoli ni slišal ruskega cerkvenega pet?ia, naj ne zamudi te lepe prilike. Znano jo, da Rusi nimajo orgel v cerkvi, zato pa so komponirane njihove pesmi tako spretno, da očividno zlasti z mrmrajojoCimi zbori in nenavadno globokimi basi posnemajo naše orgle in orkester. Koncert bo ob 20. url. Žitev požrtvovaiŁ.rrJ.< t™ r>-.^^?a p0. ročajo: Dne 1G. maja proti večeru je padel iz nepojasnjenega vzroka v Dravo pri kolodvoru v Ormožu 8 letni sinko krčmarja Stanko Grivec. Potapljajočega otroka je videl v bližini se nahajajoči delavec, ki se je pognal takoj v vodo, da bi rešil fantka iz valov. — Otrok se je oprijel rešitelja za vrat in ga oviral s svojo težo pri plavanju. Ko je uvidel požrtvovalni mož, da mu preti nevarnost, se je skušal oprijeti v bližini Zadravčevega mlina kola, ki je štrlel iznad vode. Nesreča je hotela, da se je drog pri oprijemu odtrgal in v Dravi sta izginila otrok in njegov reševalec. Pogumni mož zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Naslednik ram«cja Etitepova pri nas. Smo že večkrat poročali, kako so boljševiški agenti ugrabili ter odpeljali poveljnika ruskih carističnih izseljencev generala Kutepova. 0 generalu ni nobene sledi in celi svet je uverjen, da je bil prepeljan na rusko, tamkaj mučen ter umorjen. Kutepov naslednik je general Miller, ki je obiskal letos v prvi polovici maja grad Vurberg pri Mariboru, kjer je že nekaj let nastanjen znamenit ruski sanatorij. Eobilice so S9 pojavile v okolici mesta Stolac v Bosni. Nevarno nadlogo pokončuje državna oblast. Polet »Eeppellna« v Amerlko. Zrakoplov »Zeppelin« bo letel v kratkem v Severno ter Južno Ameriko z 42 rnožmi posadke. Od vzletališča v FriedrichsTiafnu ob Bodenskem (Jezeru do španskega mesta Sevilla se bo peljalo z zrakoplovom 24 potnikov in od teh jih bo izstopilo v omenjenem mestu 6, a bodo vstopili & novi, da bo plulo preko Ocenana v južnoarneriško mesto Rio de Janeiro 20 potnikov: 5 Nemcev, 6 Špancev, 3 južni Amerikanci in 6 iz Združenih držav. Iz Rio de Janeira bo krenil zrakoplov v Pcrnambuco, od tam v Havano, na Florido v Lakehurst pri Newyorku in od tamkaj preko Azorskih otokov v Friedrichshafen. Lj&cfje so že nekdaj ljrabili razkolnost, Neka društvena kronika je pred sto leti zabeležila to-le zanimivost: Avstrijski plemenitaš Grasalkovič je priredil v svojem dvoru blizu Budimpešte sijajno zabavo, ki je takrat stala 30.000 goldinarjev. Zabave se je udeležil tudi madžarskl grof Nikola Esterhazi izredno razkošno oblečen in z dragocenim nakitjem, da je goste dobesedno očaral. Predmete, ld jih je nosil na sebi, so cenili na en milijon in 300 tisoč goldinarjev. Temu slično so se tudi nekatare gospe pojaviie ob tej priliki v zelo razkošni pariški obleki, koje posamezne kose so precenili do 100 tisoč goldinarjcv. »Mrtvi« S8 ilvignll v rakvi. Hiša je bila polna prijateljev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da izrečejo svoje sožalje ob smrti 52 letnega Toma Lasprada v mestu Messini v Siciliji. Sredi žalovanja pa se mrtvi Tom nenadoma dvigne s svojega ležišča, začudeno pogleda okrog in vpraša prestrašene, kaj se je prav za prav zgodilo. Občutki, ki so jih imeli zbrani ob tem pogledu, se dajo pač težko opisati. »Mrtvi« pa se je kmalu vživel v položaj, stisnil roko prijateljem, ko so si ti opomogli od prvega strahu, se jim zahvalil za mnogoštevilne vence in cvetlice, katerih pa žal za zdajše ne more rabiti ter jim obljubil, da jim bo vrnil njih prijaznost z enakim ob prvi priliki. JFcrd prcti alkoholn. Ne samo na falu, ampak tudi v prostem času bo Ford kompanija izvajala svoje nadzorstvo nad delavci. Kakor je namreč objavil privatni kompanijski policijski nadzornik v Detroitu v Zedinjenih državah, bo odpušcen vsak delavec, ki l)o dišal po alkoholu, ko se bo javil na d;rlo. In ne samo taki, ampak ce!o tisti bodo odpuščeni, kateri bodo zasačeui od suhaških agentov v kaki točilnici y prostem času. Drukal ubila dahovmka. Iz vasi Canadas v Los Altos pokrajini v Mehiki, kjer že zadnja tri leta tamkajšnji brezverci nasilnim potom skušajo uničiti vero, je prišlo poročilo, da je neki duhovnik, J. Lezama, postal žrtev podivjane tolpe. Druhal je hotela zapreti tamkajšnjo cerkev in ko se je temu ustavljal duhovnik, ,ie tolpa navalila nanj in ga do smrti pobila. Letalo glaviia poiaoč pri lovn na kite. »Gospodar« je poročal lansko leto obširno o najmodernejšem lovu na kite s pomočjo harpune, katero iastrelijo v vodnega orjaka iz posebnega topa. V najnovejšem času so pritegnili lovu na kite tudi aeroplane. Do pred kratkem so opazovali pojave kitov z jambora na parniku. Ker jambor ni posebno visok, tudi razgled z njega ni bog-' zna kaj. Sedaj pa se spusti v zrak z ladje nad morje krog južnega tečaja letalo, s katerim je mogoče pregiedati ter opazovati neizmerno morske gladine. Ko je opazovalec na letalu izsledil kita, obvesti o tem potom radija barnik z lovskimi čolni. Po izstrelitvi harpune v žival se kit potopi v morje, ga opazuje aeroplan, kjc se bo zopct prikazal. Nad ranjenega kita se spusti aeroplan prav nizko in ga obstreljuje z nalašč za to narejeno strojno puško. Strokovnjaki trdijo, da je ravno aeroplan znatno olajšal kitji lov. Največja kača. Indija je dežela, kjer se plazijo najbolj slrupene in največje kače. Največja, najmočnejša — vendar nestrupena indijska kača se imenuja »mrežarka« in doseže dolžino 10 metrov. Indijski narod je vpletel to orjaško golazen v vse mogoče pripovedke, ki jo slikajo kot kakcga zmaja, dasi človeku nikakor ni opasna. Akoravno je izredno močna, se skriva pred človekom, pač pa zalezujc velike živali z občudovanja vredno pretkanostjo. Njeno najljubše bivališče je kje blizu človeških stanovanj, kjer se skriva po dnovi v luknji, v noči pa se podi za domačimi zajci, racami, gosmi, psi, mačkami ter svjV njami. Doslej je znan le en slučaj, da je napadla kaŁa mrežarka strežaja v cirkusu, ko jej je ponujal hrano. PozneJe so dognali, da se je lotila kača strežnika radi tega, ker je imela oči zastrte % Iastno kožo. Ravno se je misila in svojcga znanca ni videla. Iz znanega cirlaisa Ilagenbek poročajo, da je pogoltnila mrežarka tekcm ene in pol ure 25 kg težko svinjo in kar za tem še praštt-ka, ki je tehtal 10 kg. Opazovali so II?'.-oč mrežarko, ki si je privoščila v cui noči: dve kozi, enega kozla in eno sVnjo. Očividec pripoveduje, kako so ujcli z zvijačo pri Bataviji v Indiji devpt metrov dolgo mrežarko. Ko je spoznala ujetništvo, ie napela vsc svoje sile, da bi se osvobodila. Da bi jo potolažili, so jej ponudili svinče, katerega je pcjjoltnila na mab. V noči so babjevcrni domačini ubili žival. Drugo jutro so mrtvi razrezali trebuh in našli v n,ie.j svinjo docela neprebavijeno. Kakor smo že omenili, se skriva mrežarka po dnevu po luknjah aii pa počiva čisto brezbrižno kje na kakem drevesu. Oživi v noči, ko se poda na lovske pohodo. Plen zaieze čisto potihoma, ga zagrabi s čeljustmi, se ovije krog ujete živali ter jo stisne z ogromno močjo tako naglo,, da jstnik niti zakričati nima Ła;a. Kačji objem plena je tako silen, da je v trenutku stisnjenja nemogoče poriniti nožno reiilo, na primer med zagrabljeno svinjo ter truplo kače. Še le nad zadavljeno žival se spravi golazcn, da jo pogoltne v miru. Vsa zverjad indijskih pragozdov ima nepopisen strah pred to največjo kačo, ki napada živali čisto natihoma. Najbclj čuden zakcnski par na svetn. Najnovejše ilustrirano časopisje je objavilo fotografijo najbolj čudnega zakonskega para. Mož je šolski ravnatelj v mestu Timbaktu v afriški Sabari in je belokožec. 30 let je bil menih, a se je fpJaj poročil z ncverjetno debelo zarnorko. Oče Dopuis je najbolj cenjeni tcv priznani evropejski poznavalec Afvike ter svetovalec francoske vlade. Eako skušajo na Franccskem razpeČL~_ii vino. Vsem prijateljem žlahtne kapljice je znano, da vino izpodnese človeka, če ga ima preveč pod kapo. Francozi so pa naenkrat pogruntali, da bi jim moglo vino pomagati na noge. V južni in srednji Franciji imajo vinogradniki ogromne množine vina v kleteh. Sledilo je namreč več izbornih letin in tako se je nabralo toliko vina, da ne vedo, kam z njim. In podjctnim vinogradnikom je šinila v glavo iz\ irna raisel. Vsak novorojenček mošk(-.-?a in ženskega spola naj bi dobil kot krstno darilo polovico »barigle« ali 120 1'i.rov vina. Novorojenček bi. seveda ne pcpil vina, pač pa bi si ga privoščile t"te, botrice, strici, botri in sploh vse sorodstvo. Ker bi se po vsakem krstu dobro pilo, bi imeli ljudje več otrok. Ta misel se ni porodila v francoskih gla\fh samo zato, da bi pospeševala razmnoževanje ljudstva, temveč bi morala tudi skrbeti za razpečevanje vina. Žlahtr.n kapljice je v Franciji kot rečeno toliko, da ne vedo, kam z njo. Vsak Francoz popije letno povprečno 160 litrov vina. Ce računamo, da živi človek jpovprcCno 50 let, vidimo, da popije Tsak Francoz 8000 litrov vina. Vinskij Irgovci pa potrebujcjo čim vcč liudi, I ki so prijatelji žlahtne kapljice. Zato so pripravljeni dati za vsak krst brezplačno 120 litrov vina, da bi se ljudje navadili piti in da bi vsaj deloma izpraznili njihove kleti. Največji • Eitajec. Kot človeško znamenitost ter posebnost je najel svetovno znani cirkus Barnum Kitajca, ki je visok dva metra 49 cm. Kitajci so skoro vsi majhne postave, radi tega je zgoraj omenjehi Goljat redkost. Kako težke bombe so pripravili Ameriksnci? Amerikansko vojno ministrstvo je opremilo svoja težka bojna letala z bombami, ki vsebujejo 2000 kg razstrelilne snovi. Materina ljubezen jazbečarke. Nadgozdar E. Stolze pripoveduje v svoji zbirki »Jagdl. Erinnerungen« ta-le doživlja.i: Odpravil sem se nekoč z očetom prežat na srne, vodil sem s seboj na konopcu tudi psa izvrstnega jazbečarja, ki je naenkrat postal nemiren, radi česar sem pogledal krog sebe. A glej, stara jazbečarka z dvcma mladičema je smerila kakor slepa proti nam. Moje glasno začudenje je iznenadilo zaeno tudi očeta, da se je ozrl. Za hip se je cela družina znašla že pred nami samo par korakov, takoj se mi vzbudi težnja, priliko izkoristiti ter ujeti enega izmed mladičev, najboij lepega in okroglega. Veliko bolj enostavno si je bilo to misliti, nego uresničiti. Oče se je odločil, pomagati mi pri delu, zastavljal je s palico pot zdaj temu zdaj onemu, menil je prisiliti ga s tem na stran, toda kadarkoli sem segel z roko po mladiču, že je bila jazbečarka nemudoma na mestu in mi grozila s pvniimi helimi zobmi tako odloCno, da mi je takoj prošla korajža do moje naniere. Z načinom te izdatne obrambe je uspelo jazbefarki se čimdalje boli odstraniti od nas, in drvela je urno z mladiči navzdol po pobočju. Ždajci mi šine na um, naščuvati na njo svojega psa. Bil sem radoveden, kako se bo zadeva iztekla. Moja misel je v hipu rodila dejstvo in zdajci je sledil prizor, ki bi dal vsakemu slikarju najiepšo snov. BevskajoC zdrvi jazbečar po brežini, radujoč se plena; z raaterino skrbio ogrožena od dvojestranske nevarnosti ]> bodriia jazbečarka mladiče k hitrejšem ubegu. Naenkrat pa jim zapre pot širok potok. Le trenutek ugibanja in starka primc z gobcem enesa od mladičev ter urno prepluje potok. Jedva starka doseže breg, se približa pes od strani drugemu mladiču. Srčna mati ne okoleba. Bliskoma se vrne, prime z gobcem tudi drugega mladiča in se požuri z njim preko potoka. Očividno ji je bila poleg obrambe lastnega življenja prva briga, ubraniti svoje mladiče. Ljubezen skrbne matere nama je vzbudila sočutje z njo. Prepustivša jazbečarko odhiteti svojo pot, je dal nato nemalo opravka naš pes jazbečar, predno nama je uspelo, ujeti ga zopet na konopec.