St. 2 'tinifl itfau MBtwlii(Cfliii cimittrciH paffl v Trsk«, v soboto 2. Januarja 1926« Posamezna številka 20 cent. Letnik i I J ntuani »istron^- . . ''4tajc - sc a* V1 — Udtovonii uredni*: ^ j. T _ i^dinost Tisk Udarne Edmoat. Naročnin« ^ 3 meitv L ISidO; pol leta L 32.— in celo l«to L 60.—v ifčno 5 Ur već- — Telefon uredništva in uprave it. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računalo v široko«ti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 ceni osmrtnic«, zahval«, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodo* mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Oglad naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic« sv. Frančiška Asiikega itcv. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Komunizem In njegovi cfllli Znani angleški publicist Filip Snow-den je priobčil te dni zanimivo raz-pravo o postanku komunističnega gi-ranja in o njegovih ciljih. Uvodoma ugotavlja, da so «divji re-volucijonarci«, ki bi hoteli kar porušiti vse obstoječe institucije, zatemnili pomembnost komunizma v starem m pravem /.mi si u besede. . , Komunizem pa v zmislu države ali kake družabne formacije, v kateri naj bi ljudje skupno živeli v harmoniji in j bi osebno sebičnost nadomestil ideal l.'aginj** splošnosti — to je nauk, ki je lebdel pred očmi plemenitim ljudem verila, v skupni vrednosti približno za 124.000 dinarjev. Svoj plen so odpeljali v vozu. O.udno je, da se je tekom dopoldneva našel na dvorišču hiše v sosedni ulici, Ribnjaka št. 4, ročni voziček; natovorjen z delom ugrabljenega manu- ^ Rhone, Oise in druge reke se prestopile ,MRiy , 7 nrtvifn ]pt(in, včerai j je prenehal iznajau bre ' ter popiavile precejšnja ozemlja. 1 )Rl{<> z 1 ow " ^ V« dnevnik «Belprader y r®nogih mePstfh so valovi uničili hiše ali! o polnoči, so vstopili v veljavo novi za- so jih poškodovali. Maas in Sandre sta lezniški tarifi. Tozadevni odlok mmi-vsled dežja zelo narastli in sta tudi v Bel- stra javnih del zvišuje ceno vozum giji poplavili široka ozemlja. Zlasti v Lie- listkov tretjega razreda za 13.91dru-geu je škoda velikanska. Tudi na Holand- gega razreda za 10.08 % in prvega raz-skem so vse reke prestopile bregove. | reda za 6.50 %. BERLIN, 1. Poročila o poplavah, ki pri- Zvišane »o tudi pristojbine za preva-hajajo iz vseh delov Nemčije, postajajo U . bjaRa vedno bolj resna. Pri Kolnu je Rena več ( * * - kilometrov široka ter je poplavila vso oko- Angleško oboroževanje v zraku. lico mesta. Iz vodovja štrlijo hiše kakor j loNDON, 1. «Morning Post« kritizira v otoki. uvodniku pomanjkljivost angleške zračne Najbolj prizadet je kraj Neuvned, Kjer! poIitike ki j0 dokazuje s citati uradneg", so ob cestah, ki ležijo ob Kem, h!Še do dru- ;,oroCija 0 zracni strategiji in vojni taktika gega nadstropja pod vodo. Promet cestne Svoja izvajanja zaključuje z ugotovitvijo, _______________„ . _ . „ železnice med Neuvviedom m Ehrenbrei- (Ja M eyeut ualen poraz v zraku pomenil fakturnega blaga, vrednega 48.000 Din. Z j tensteinon^ je prekinjen. Mesto Emerich ve|iko neVarnost za Veliko Britanijo in »la ostalim blagom, ki ga cenijo na 70.000 Din.,i0b holandski meji je pod vodo. Mnogo vasi g. mora 7ato vnglija zasigurati prvenstvo so vlomilci izginili. Policija je uvedla ob-lje odrezanih od vsakega prometa. Zaradi> 7raku širno preiskavo in upa, da bo storiloem: beročih valov je vsak promet s čolni ne- kmalu na sledu. Minister Stojadinović t Pariza. PARIZ, 1. Predsednik Societe Generale, Joseph Simon, je priredil danes na čast • 1______u___X----- . . m!nioifii Hi* strokovnjakov. yoššHa ulade, parlamenta In vojske kraljevski dvojici Mussoiini pravi, da bo leto 1926. zanimivejše kot preteklo leto RIM, 1. Danes predpoldne so člani vlade, zastopniki parlamenta, vojske, mornarice in prestolice sporočili vladarju udana voščila k novemu letu. Ob 10.15 so prispeli na Kvirinal on. Kossi, Campello, predsednik senata Tittoni, Melodia in Biscaretti. Predsed- V™ Nj. Vel. kralju, da nik senata Tittoni je kralju in kraljici ge neprejtiicno odpoveduje prestolonasled-v imenu senata čestital k novemu letu nižtvu jn Vsem privilegijem, ki so s tem Pred trgovinsko vojno med Ameriko in Evropo? \VASH 1 NttTON, 1. 17. \Vasiiingtona mogoč. Poleg tega divjajo viharni vetrovi. Tudi v Trieru so vode nadalje narastle ter je večina hiš nad prvim nadstropjem pod vodo. V bližini Elberfelda je voda od- \Va napoveduje Hoover trgovinsko ______ ^________nesla temelje mosta, ki ga baš gradijo. Na vojno 'med Ameriko iti evropskimi držu- jugoslovensltemu finančnemu ministru dr. rekah plavajo tisočera trupla utopljene ZJ ,vainj ker ogrožajo evropske države s svo-Stojadinoviču obed, ki s« ga je udeležil j vine, pohištvo, poljedelski stroji, preproge j ,monopoli ameriško industrijo, tudi finančni minister Doumer, jugoslo-1 Rd. Tudi Laba, Saale in Fulda so presto-1 venski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič pue bregove. Poplave so napravile veliko ter večje število poslancev in finančnih Karti romunski se je odpovedal prestolonaslednikvn BUK ARE ŠT, 1. Izdan je bil uraden komunike, ki pravi: «Ker je Nj. Kr. Vis., Samomor bivšega perzijskega šaha? Škodo tudi v Harzu. V Qeudlinburgu je! r>K,v(}A { Sinofi je dospela semkaj znana stolna cerkev pod vodo. yest dn sp j0 v Marijanskih lažnih usmr- Nenrja in poplave v Angliji. LONDON, 1. Včeraj so divjali po vsej deželi močni viharji z dežjem. Poplave v \Ya-lcsu in Srednji Angliji so se povečale ter napravile veliko škodo. Prekomorski par • ■.i i •__.i_____i: .. In L-o iaulinif prinTK^/^unm^pr-toioa^ednik: nifl, ki »o dospeli v ang.eSke luke. javljajo " _______*— -v; V^I L-ralin rin zelo slabo vreme._ Strašna sksplozlja v indiji 59 mrtvih in nad 50 ranjenih i rolo nad vsemi napravami produkcije ničnega predsednika on. Ca i 11 raz p e č a vanja. istotako tudi kontrolo .sporočil kraljevski dvojici m tazpec uaiiia voščila v imenu poslansk nad vladnimi oigani. __________nt nad Tu pa ugotavlja Sno\vden, da so seda v vseh naprednih deželah sveta sprejeli demokracijo kot vladno obliko. Z-to da se mora manjšina podrejati določbam večine, ki dopušča manjšinam svobodo, da izraža svoje nazoie m da skuša pridobiti zanje večino. Paila-mentarne naprave so pnpoznana oblika demokratskega izraza in demokrat-viade Demokracija more dati tem napravam tisto obliko, ki se ji zdi najboljša za njene namene. Temeljna razlika med komunisti in vsemi drugimi smermi mišljenja je toro j v vprašanju demokracije m demokratskih naprav. Komunisti odklanjajo • 1,: i r-L ID Kot »Z- demokracije, ki jo obsojajo najdbo «bnržoazije». Trdijo, da !0 de- nadaljuje Snow □aentarne in lokalne vladne korporacije i,i tudi odpraviti splošno volilno pravico. Menijo, da se razlastitev premožnih razredov ne more izvesti, dokler imajo ti ljudje politično moč v rokah. Iz tega da nastaja potreba, da ne buržoazija razoroži in delavstvo oboroži Komunisti ne prikrivajo svoje vere, da se z oboroženo revolucijo dasta doseči zružitev demokracije in osvojitev gospodarske moči. Trocki pravi v svoji zadnji knjigi, da se »buržoazija noče iz lastne volje odreči svojih posestniških pravic, zato da bo potrebno pogumno poseči po revolucionarnih sredstvih nasilja in moci». — Taka odkrita priznanja za nasilno revolucijo vidimo v vseh izjavah komunistične internacijonale. Treba da je organizira ti oborožen boj za zrušitev medna-rodne buržoazije in za ustanovitev mednarodne sovjetske republiko. I>ripra%ljalna dela za revolucijo so dvojne vrste. Treba je najprej izrabiti zakonita sredstva agitacije. Komunisti vsega sveta naj ustvarjajo zakonite komunistične organizacijo. Ta navodila izvajajo komunisti zvesto in glavno polje njihovega delovanja je v vojski, mornarici in avijatiki. V vse te formacije waj se vtihotapijajo komunisti, da |)ostan*jo središča revolucijonaine propagand^ med vojaki in pomorščaki. Neki \oditelj angleškega komunizma je izjavil, «da mora priti čas, ko ne bo no-ln nega vojaka, mornarja ali letalca, ki bi si upal vzdigniti le mezinec proti svojim I i atomu. S takimi metodami — nadaljuje pi-m^r pripravljajo komunisti svetovno revolucijo in udejstvitev «diktature tor jem Titto nijem in ostalimi zastopniki razgovarjaia del j časa. V pogovoru s senatorjem Benso je Nj. Vel. kralj kazal veliko zanimanje za razvoj mesta Genove in njenega trgovskega pristanišča. Kralj in kraljica sta izrazila senatorju Mayerju svoje zadoščenje nad trgovskim in industrijskim razvojem Trsta. Ob 10.40 so bili sprejeti zastopniki poslanske zbornice. Kot zastopnik zbor-" " Casertana je novoletna poslanske zbornice zbornični podpredsednik on. Paolucci. Ob 10.50 so bili sprejeti člani vlade, ob 11.20 maršali Italije, veliki admirali, in generali. Sprejemi so se nadaljevali popoldne. CREMOKA, 1. Danes je izšla prva Številka dnevnika «Regime fascista», v katerega se je prekrstilo glasilo generalnega tajnika fašistovske stranke «Cremona Nuova*. V njem objavlja ministrski predsednik Mussoiini na on. Farinaccija naslovljeno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za dosedanje delo «Cremone Nuove». Nadalje pravi Mussoiini, da utegne novo leto 1926. biti se zanimivejše kakor preteklo leto, kajti naložilo bo fašistom še težje naloge m še večje odgovornosti, ki pa jih bodo vsi fašisti, od navadnega Četnika pa gor do voditelja, sprejeli z veselim srcem. _ jugoslovsnsko-srski odnoSaH Protest Grčije radi bitoljske manifestacij« BEOGRAD, 1. Grška javnost je postala zelo razburjena in grški tisk hujska proti Jugoslaviji. Celo vladna «Met-haze» piše ogorčeno radi velikega protestnega shoda, ki se je vršil preteklo nedeljo v Bitolju in na katerem so južni kraji Jugoslovenov manifestirali za brate, bivajoče na Grškem. Zbor v Bitolju je zlasti odločno protestiral proti nasiljem, ki jih izvajajo grške oblasti nad jugoslovensko narodno manjšino. Grški poslanik Polihroniades je včeraj posetil pomočnika zunanjega ministra Jovana Markovića ter ga zaprosil za informacije o dogodkih v Bitolju. Pomočnik Markovič mu je pojasnil dogodke. Grški poslanik pa je protestiral proti temu, da jugoslovenski tisk zali Grško. Pisava beograjskega tiska lahko skali dobre odnošaje med obema državama. Pomočnik Markovič je poslaniku odgovoril, da je pisava jug osi. tiska izraz bolesti in odmev tega, ker se krivično postopa z jugosl. narodno manjšino na Grškem. Jugoslovenska vlada je zaprosila grško vlado, da naj ji odstopi otok Vido, kjer je po pohodu preko Albanije pomrlo največ srbskih junakov. Jugosl. vlada je nameravala na tem otoku zgraditi borcem dostojno pokopališče in jim postaviti veličasten spomenik. Grška vlada je ta predlog jugosl. vlade odklonila s pripombo, da je pripravljena dovoliti, da jugosl. vlada postavi na tem otoku primeren spomenik, toda samo proti uslugi, da grška postavi sli-čen spomenik grškim vojakom padlim til hivši perzijski Šah Ahmed. Zračna ?uoč Zedinjenih držav \VASHINGTON, 1. Ameriške Zodinjo-ue države so dne 30. julija 1025. imelo 319 službenih letal, med katerimi jo bilo 31 letal za vežbanje, 107 letal za opazovanje, 95 zrakoplovov za metanje bomb in 26 zrakoplovov za drugo uporabo. Ameriški tisk konstatira, da za-ameriško zračno brodovje za oroletariiata*. Komunistična navodila Dri Pirotu. je sporočil Članom kronskega sveta svojo vis. odločitev ter je apeliral na vse odlične osebnosti, ki so bile prisotne, naj skušajo olajšati izvršitev njegovega sklepa in proglasitev njegovega nečaka N. K. Vi«, princa Mihaela za prestolonaslednika. Vsled soglasnega sklepa vseh prisotnih, je bila sklicana za pondeljok narodna skupščina, kateri bo kraljeva odločitev sporočena.« __ Radosiavov bo pomiloščen. SOFIJA, 1. V političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da je vlada sklenila p o mi los t iti bivšega ministrskega predsednika bolgarske vlade. Dr.a Rodaslavova je postavil pred sodišče pokojni ministrski predsednik Stambolijskl, češ da je kriv katastrofe, ki je doletela Bolgarsko. Švica, Rusija In razorožitvena konferenca ŽENEVA, 1. Švicarski zvezni svet je sporočil glavnemu tajniku Društva narodov, da je pripravljen ponoviti zagotovila, da se bo s sovjetskimi delegati postopalo prav tako kot z delegati drugih držav, da bodo uživali iste olajšave, privilegije in imuniteto, kot drugi. Zvezni svet hoče s tem odstraniti vsako oviro, ki bi znala preprečiti sklicanje razorožitvene konference v Ženevo. Novi glavni odbor ruske komunistične stranko MOSKVA, 14. Kongres ruske komunistične stranke je bil danes zaključen. V glavni odbor, ki šteje 63 članov, so bili poleg drugih izvoljeni: Stalin, Ry-kov, Tomski, Kalinin, Buharin, Čičerin, Trocki, Kamenev, Zinovjev, Rakovski, Krasin, Sokolnikov. Izlalovllona komunistična zarota v Rigl VARŠAVA, 1. Poljski listi poročajo o senzacijonalnem razkritju nameravane komunistične zarote v Rigi, ki naj bi se bila izvršila v božični noči. Po navodilih litvanskih komunistov naj bi se zarotniki polastili skladišč za orožje in municijo, nakar naj bi vdrli v predsednikovo palačo. Policija je aretirala večino zarotnikov. Demonstracijo v^ Moskvi VARŠAVA, 1. Iz Moskve poročajo, da ie prišlo tam do večjih demonstracij. , .-L _-1 ■ _ „ n/inu ri Aru nn- PARIZ 1 «Matinu» poročajo, da je ostaja amenSko zračno dfouovjo /h era j priSIo v pirotehnični delavnici v 59 letal za potrebami norma ..cg« ča* I P,Tr,. iL Kvantunc v Indiji) ter za 2000 letal za potrebam, v slučaju včeraj A Macau (pokrajina Kvantung v Indiji) do strašne eksplozije. Celo poslopje je zletelo v zrak in je štirideset ljudi pri tem prišlo ob življenje. Nad 50 pa jih je ranjenih. Eksplozija v rudniku PARIZ, 1. «Journalu» poročajo iz Ka- vo j ne. Amerika proti mednarodni gospodarski konferenci. NEW YORK, i. Kakor poroča <-Evening Post», se Zedinjene države ne bodo udeležile svetovne gospodarske konference, ki jo namerava sklicati Društvo narodov. Mogle Pasa v Texasu, da se je v premogo-j over j0 izrazil, da hi takozvani gos pokopu v Palanu vnel premogovni plin darski Locarno, kakor si ga zamišljajo v ter tako povzročil grozovito eksplozijo. Mnogo rudarjev se je pri tem ponesrečilo. Dosedaj so izvlekli na zemeljsko površino dvainštirideset mrličev. Evropi, povzročil številne zapletljaje. Razmeie na Portugalskem. . LIZBONA, 1. Izvolitev Bernardina M.v chadosu ya predsednika portugalske republike se more smatrati kot znak ustalitve političnih razmer na Portugalskem. Dočim se je izvršila izvolitev njegovega prednika Gomesa, ki je bil poklican i/, londonskega poslaništva v Lizbono, v nemirnem političnem ozračju ter je tedaj vodja glavne opozicijonalne skupine Cunna Leal napovedal neizprosen odpor uacijonalf-stov, se je izvršila zadnja volitev predsednika iz srede ustavnih strank ler ni bilo opaziti pravih nasprotnikov. Macliados sicer ni nastopil svojega mesta z bog ve kako ugodnimi izgledi, vendar pa pomeni izvolitev voditelja največje demokratske skupine de Silve zu ministrskega predsednika viden uspeh na potu h konsolidaciji razmer. Portugalska politična javnost meni, da je novi ministrski „ „„-j, I predsednik, če erar prva vlada je za portu- dominijom in ako bi vlada v tem vpra-, e i; ocslavli8 da bo belgijski zunanji minister flosiav^e^ dnevni mesti i« . aiMAiiMibf [konferenca, katere se bo«Ha io a \TnvO- !- Če bi bili Upniki Z nJim ZadOVOlini. vpražeuiju kreditov, ki so potrebni toliko aa nove naprave kolikor tudi za popravo sedanjih. Močan potresni sunek Neznatna stvarna fckoda, velika panika med prebivalstvom. Sinoči ob 7. uri 5 min. se je čutil v Trstu BioČan potresni sunek. Poslopja so se zajela nenadoma močno tresti in zibati ob tre^keianju Sip in lesenih delov hišne Opreme. Sunek je trajal le kake tri sekunde, a je vendar povzročil veliko zmešnjavi med prebivalstvom. Ljudje so prestrašeni bežaJi iz hiš, boječ se. da se bo potres ponovil. Posebno velika zmešnjava Te nastala v gledališčih, kinematografih in javnih lokalih, ki so bili ob tisti uri polni občinstva; vse je drlo na prosto in pri izhodih je nastala velika gneča in zmešnjava; mnogo žensk je omedlelo. Radi zmešnjave >o gostilničarji in kavarnarji trpeli občutno škodo, kajti marsikdo je pri naglem begu pozabil poravnati račun... V kolikor nam je znano, ni potres povzročil pomembne stvarne škode: tu pa tam se je zopet izpuščenih, ker se je izkazala njiho-'no smo poročali, da izdaja a Novo- ~ če bi biIi npnlki z njim zadovoljni. va nedolžnost pri krvavem zločinu. Osebe. J fegka btblioteka», ki ižhaja v založbi! je povedala, da je usodno jutro, ko je šlo po vodo k vodnjaku blizu ulice Castello, videla Atiri slabo oblečene moške, ki so tekli za stražnikoma; vsi so bili oboroženi z revolverji. Tragični prizor umora se je odigral z bliskovito naglico. Pri prvih strelih ae je Ambrotičeva spustila v beg, vendar je še utegnila videti, kako se je Catta-ruzra skušal pobrati, a je zopet padel in obležal. Tudi lfJ-letna Tosca Basadella, stanujoča v ulici t^attedrale St. 11, je videla štiri moške, ki so bili naslonjeni na zid blizu cerkvice na trgu S. Cipriano ter se pomenko vali. Ko so zapazili Basadellov od njih zapodil; videč, da se tavlja, ji je grozeče pokezal riva revolverja rekoč: «Pojdi vstran in tiho!» Trenotek ki so bile priče roparskemu napadu, so| Narodnega muzej"a v Pragi, znamenito bile ponovno zaslišane. Zasebmca Marija j T 7 „ciA«anaV« lit^ra-1 ~ ----E Ambrožič,, stanujoča v ulici Cattedrale št. Jan Machalovo delo «biovan^elitera i TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU S s a« i* iv^rtr.r, kn i* 51« ture». Je to epohalno delo, kakršnega Telefon 44 3c "__ razen češke nima nobena dru^a slo- mica lore btSLDC* 19- ^eioa 44-j. ffiLUMUNJo za hir-na dela, prodajalko sa vanska literatura. Prvi zvezek tega fii- ima v zalogi: slaščičarno i^-em. Cecilia Riuneyer 14L roko zasnovanega umotvora je izšel 1. [ Semena: zgodnjega nizkega m pol visokega 1922. V prvem zvezku pravljal o najstarejši ----------... . .. . . - . , ževnosti, o slovanski narodni epiki, o raič., Spmače, solatme, plavate solate, vr»H(! lotvora je izšel 1. Semena: zgodnjega nizkega m pol visokega j mcar«-n/r[ ZZ i t« „ ti*;» l ie Maehal raz-1 graha iz Nemčije, redkvice rdeče,krogle « 'VE^E IKJSESTVO v izborim atan(av b« i slovanski knii- Wolfatmo- in na' a strele m | slavista, marveč tuai ne v uuunu ur v Trnovemi Mlekarska zadnifa. katera ima h_ : blioteki slovanofila». Našim Čitateljem, tudi v.čj0 izbc>ro piugov znane tvrdke «Cer- pEjjpEKTNV kores^ondenuntv za slove,v i izjave 29- ki razumejo češko, toplo priporočamo Vinka in Cihak. ■ itaKianaki iezrk r^e to>arna testenin v ujoče v ulici j to knjigo. miibi » B«tric; 1814 Ceniy v «Slovanskem FfehJfdu« ^ ^^^ ZBaxnke ^ .potem, ko ie uzrl Zacchello in CattaruzzoJ sme brez fraz o njej reči, da ne sme v ^^ je isti lopov vzkliknil: «Evo jih!» Kmalu!manjkati ne samo v nobeni Knjiziuci ^ Sežani; poteui je Bassanellova začula strele in j slavista, marveč tudi ne v nobeni bi-abežala. Precejinje važnosti so tud Krušil kak dimnik in pri nekaterih poslop-1 letne Nerine Rlmnondo, stanujoče v ulici j to knjigo. jih so nastale v zidovih neznatne razpoke, j CattedraJe štev. 13. V Času, ko so lopovi, — Literarni tal znanstveni listi v so-Visoka poslopja so bila sinoči predmet ! napadli stražnika, se je Rismondova na- ^etstj Rusiji. Prvi literarno znanstve-splošne pozornosti; na mnogih mestih jejhajala v veži lastne hi^. Po streljanju j ki ie jel v sovjetski Rusiji izha-1 bilo opaziti gruče ljudi, ki so radovedno|sta nenadoma pridrvela v vežo dva moška.j 1 - revoluciji le «Krasnaja Nov» Grmeli kvišku in j>ozorno motrili zidove. I oborožena z revolverji. Komaj jo je prvi J«i po je ^ j Da-i je bila tema in vreme precej megleno,iuffl, se je obrnil in naglo zbežal; njegovI Bdefh novma). Prva steMlka tega usra, so mnogi odkrili v zidovih razpoke, v mno- tovariš se je pa za hip obotavljal, kakor je izftla junija gib slučajih žo lpta starp v^aka temna,j da bi premišljal, kod bi zbežal. Ta nezna-«pod uredništvom A. \ oronskega. i met-, "" "r,^ten mladenič, sred-; pj^ki tega ]jsla bi imel urejevati. Gorkij. Med sotrudniki so bili a Ljenin, Gorkij, Radek, A. Lun a Carski j in Timerjazev. Se-edniki tega mesečnika A. Vo-il sko Škropilen e sadnega drevia z Anlipa-rassitom,* ki ^a dobite pri Justu Ušaj v Gorici. Via Favet-ti 6. k loto m se prodaja o tn.fi raz.i>a vrtna semena iz Eefurta. Zahteva ti oenik! ; KMETIJA, mala. obstoieča n treh posiopi in štirih zemilii^. se proda. Ct-na ugodna. Bre-ičak, Dobrarl^e, Ajdovščina. ft Spominjajte se ol) vsaki priliki je izšla junija meseca 1921. v Moskvi j MStlCe ; SLUŽKINJO od 16 do 17 Tet staro, xa domača I dela, išče druiina. Naskw pri upravnici * J. podolpasta lisa na zidu je bila nevarna; nec je bil približno 25Iet i BABICA, avtonzirana, diplomirana t-, noseče. Adeie Emerschitr-Sbairerc ; 10 (podaljšana G nnastica) lastna vit 1 fon 20-64. 1R15 1524 Zidar Bruno Framanico je izjavil, *la je, lili tudi v Ljubljani, kjer ie bil zelo lahek: v Benetkah je jih povzročil znatno škodo. Tudi na hrvatskem Primorju .je bil potresni sunek zelo močan; Bakar je baje hudo poškodovan. Radi praznika nismojna irgru S. Cipriano, pa trdi. da jih je vi-prejeli podrobnejših poročil o potresu iz j dela pet. drntfih krajev i Tovariš umorjenega stražnika Cattaruz- ze, marešal Zacchello, se je pri ponovnem ronskij, V. Sorin in J. Jaroslavskij. L pojavil nov mesečnik Na Promocija ljubljanski univerzi je idoč no zajrati Orti. videl bežati štiri moš- jI*'J® «« ke 12-letna Karmela Bullo. ki se je igrala «Zvjezda», literarno in znanstveno po pularni list. Izhaja v Petrogradu. Do-j slej je izšlo 10 knjig. LTredniki tega mesečnika so Jonov, Naumov in Gorb, sotrudniki pa A. Tolstoj, Fedor Sologub, bil zaslišanju domislil, da ga je usodno jutro; Aiidi*ej Bjeli iri sam Zinovjev. Istega promovi-: zasledoval neki moški; opazil ga je. ko ie jei ponovno izhajati v Petro- ran za doktorja filozofije g. Vladimir BaiVjšel okoli 7. ure z doma. V ulici Soiitario .. lu sDlošno literarni ča»opis «Ros- eznaner stopil v neko trafiko, a je bil : " ^ . 1Q99 liatttVHen ^e- Zaija», ki je bil leta 19^.UPtavI}en.^be Nadliškove. ^lastitaino! oa iti tu r>»itvn motriti. 1p zasledo-idaj ie zopet jel izhajati poa imenom ne malu tot, sin vpokojenega poštnega sekrelerja g., i jo Gregorja Bartola in gospe Marice Bartol- ju,.... ........ ...—........... ....., _ . . . .. ^ . irt1nilnwl .ko ga je ta začel ostro motriti, je zasledo- daj je zopet jel izhajati pod imenom ! valeč izginil. |«Novaja Je glasilo «skupi ne 1>Q_ j književnikov, znanstvenih in praktičnih Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni brat, svak, stric JOSIP SPACAL pekovski mo.jster v dobi 56 let, previden s »v. zakramenti, mimo v Gospadi! preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboio. dne 2. t. m., ob 15.30 iz bolnišnice mestne bolnice Regtaa Elefta. TRST, 1. januarja 13*26. Franc, Vincenc, Alojz, Iva» in Anton (odsot: i), Andrej, Hatje Frančiška, sestra, svakinje in nečak'. Odlikovano pogrebno podjetje Nnova Impresa. Orao V. Fi. III, 47. očividcev in s na polju kulturne m gospo-obnove». Sotrudniki so: ZoŠČen- t OSI AN FFAN. Povodom smrti imenovanega uglednega Na podlagi teh izjav ... , rojaka <1110 prejeli iz Bov< a še sledečo| močjo raznih drugih mdicij skusa policija | < cia\ce\ MTnrtniro* 'najti pot, ki bi privedla do identificiranja »iarske o--------. .Zatulili so grobovi, nenasitna žrela, za.j in aretacije krutih morilcev. ; ko, Andrej Belin, Kuzmin, M- liotelo se jim je žrtev. Zbrali so si moža i j>0greb nesrefneira stražnika se bo vršil kitin, Pasternak, tjedm, Kljujev n prvaka, korenjaka po telesu in duhu, moža i danes ob 15 ur] Truplo je izstavljeno v Erenburg. Leta 19&4- je v Ljemngiauu treznega razuma, izvrstnega gospodarja, JH>sei)ni žalno opremljeni sobi poveljništva; začel izhajati me&ečnik «Rusfa in neoporečenega po- niopoče mlader^ču kaj hudega pripetilo, I Stenja pridobil zaupanje vseh, domačinov so navzo^nj vlomili vrata, ki so bila od-in oddaljenih Bovčanov. . I znotraj zakleniena, in ko se je dim neko- Komaj let star je podlegel sladkorni j )Jko ^kadil, uzrli Porrina ležečega nebo 'II I " ' ■ To in ono Novo leto na Japonskem. Največji praznik na Japonskem je novo -----— —— *** fl dežni, koje nadaljnega poteka ni zamogla i zavegtliega na postelji; i>oleg postelje je|slav< ijeziti niti pomoč tržaškega sanatorija. |ptR|a niajhna peč, naložena p tlečim og- 0d k S Francetom Ostanom lega v grob mož |jem vnela se je bila že odeja, ki je zdrfc-:Večh plačuje 62 Alojzij paun, Piiizza mmm z prvo nsdstre^le Pazite na naslov! Pa/ite na naslov! lnserirajte u „Edinosti" dihurjem, yid«?, ve?ic, frrtev, divili In domačin Trst, Via Ce^ar« ši. nadstr.f v^ii 13 | Sprejemajo se pošiljatve po 19 z ogljenčevim dvokieom. Iz pisma, ki so ga našli pri njeni, je razvidno, da je Porrin šel v smrt radi nesrečne ljubezni. Po slovanskem svetu VTIS ODPRAVE DODATNIH UR. Dopis iz šeinpolaja.) Ko spiti prečita! ve>t o «reSitvi» vprašanja dodatnih ur, se mi je milo storilo pri »rcu. Vso stvar sem pojasnil ludi svojim , malčkom. Ko so me razumeli, so me debelo — O lužlšklh Srbih. Najboljša pogledali ter mi rekli; «Kako pa se bomo vinska priča, da se tudi najmanjši na-nčili samo v italijanskem jeziku?» Ko sem j r0(j v najnepovoljnejših okoliščinah ne jim nadalje pojasnjeval pomen nove od(jR zatreti, so nam lužiSki Srbi, ki Žive redbe. so se začeli kar jokati. Potolažil; na ma1pm jeeikovneni otoku sredi Nem- »•eni jih s tem, da sem jim obljubil, da jih cev na Pruskem. O njihovi osamosvo- tajo. r« ni razlike ined siromakom in bogatašem, obrtnikom in uradnikom. Čestitanja se prično v mraku na Silvestrov večer in trajajo celo noč. Na Japonskem nimajo strogo določenega ča»a za obiske, ampak so posetniki dobrodošli vsak čas od zore do mraka. Prihod v hiio pa dobiva vselej obiležje slavnostnega akta. Medsebojno obdarovanje je tudi običaj tega narodnega slavja. Prvi dan proslave prinaftajo ljudje v hiSe še pred zoro vodo iz studenca, katero naziva jo mlado vodo «vakamieu». Tega dne se ne smejo čistiti hišni prostori, da se ne prežene sreča H hiSe. V vsaki hiši pa jiečejo • 1 t • inlrn «/llllr llflt W»1m LP,J?.:: J»v| vsled zemljepisne lege „i govora, __________________ pomislil, koliko slovenskih in hrvat-1tudi za avtonomijo so se njihovi vodi- p03eben kolač, ki je tako velik kot kolo Starliev se bo nahajalo v istem polo- telji po prevratu zaman trudili. Udati švicarskega sira. Poleg tega veselja, ki torej morajo Še nadalje v svojo u-J vlada vsepovsod, imajo Japonci Ae navado, sem skih fcaiu kakor jaz. Za vse je vprašanje isto in it*ti izhod: Poučujmo sami očetje in ma-trre svoje otroke v materinem je/.ikn! Društven« vtitl .— Zabavni veier S. d. «A4ri«». Kakor že naznanjeno, se vrši v nedeljo dne 3. jan. v dvorani I>. K. J), pri Sv. Jakobu zabavni večer S. d. «Adrije , na katerega društvo vljudno vabi prijatelje. Mladi ljudje bodo imeli veliko zabavo. Tla bodo namreč na-vnazana, d;i bo vse svetlo, kakor ogledalo... Začetek točno ob 8. uri, konec?? Na svidenje! SPORT «Obzor» - «Adria» Kakor že naznanjeno, se v nedeljo srečata na igrišču «Adrije» omenjeni četi v prvenstveni tekmi. Po zadnji tekmi «Ob-*ora z «01ympom» postaja vprašanje izida te tekme zagonetka in nadvse zanimivo bo gibati v boju z Obzoraši ponosno četo «Adrije», ki je z lepo zmago nad «Cit-tavecchia» stopila v zavidno svetišče tretje ♦talijanske divizije. Vsi naši športniki bodo prisostvovali tej tekmi, po kateri bo Adria V očigled nje pomembnosti priredila v dvorani D.K.D. plesni večer. Iz tržaškega iivllenia FO ROPARSKEM UMORU PRI SV. JUSTU Morilci ie vedno neznani. Policija nadaljuje z veliko vnemo pre-ipkavo o roparskem umoru pri Sv. Juslu, katerega je bil žrtev mestni stražnik Angel Cattaruzza. Do sedaj je bilo aretiranih kakih 80 oseb, vendar na ni še znano, če se sodo, zato pa razvijajo tembolj intenzivno in žilavo svojo prosvetno organizacijo. Vse njihove kulturne organizacije so združene v zvezi, ki se imenuje «Domovina» 111 katere predsednik, oziroma generalni tajnik je dr. Sveca. Najstarejša njihova organizacije je «Ma-tica Srpska», ki jo je ustanovil ArnoSt Sinoler že leta 1874., torej že v Času, ko pri nas južnih Slovanih narodni čut še niti zbujen ni bil. Danes je predsednik Matice dr. Herman. Lužiški Srbi pa imajo tudi svojo enotno politično organizacijo, ki se imenuje «Srpska narodna stranka» in kateri predseduje Jakob Lorenz. Pred dobrim mesecem so si lužiški Srbi ustanovili četrto organizacijo, namreč Narodni svet, ki mu na-Čeluje predsednik Matice Srpske dr. Herman, podpredsednik je imenovani Jakob Lorenz, tajnik pa dr. Sveca. Vsaka imenovanih treh korporacij (Matica Srpska, Domovina in Srpska narodna stranka) ima v Narodnem svetu po šest zastopnikov, razen teh pa so člani Še uredniki ~ vseli treh političnih novin («Srpske Novine», «C.asnik» in «Kato-li?ki Posol»). Posebna znamenitost so lužiske narodne pesmi, med katerimi so nekatere že 500 let stare, n. pr. pesem o sv. Jurju (Gjorgju). Povodom zadnjega letnega zbora Matice Srpske v Budišinu je imel ravnatelj Glasbene Šole Kranz zanimivo predavanje o sta-losrpskih- glasbenih in narodnih motivih. da poravnajo na dan novega leta vse dol gove v progleda letu. Ako se poereči dolž niku, da se skrije pred upnikom, je prost in njegov dolg je anuliran. Baš radi tega pa uprizarjajo upniki na doHtnik« pravcati lov. Kdor uide na dan starega leta, je lahko novega leta iskreno vesel. Japonci mislijo, da je to najlepša točka proslave. Tudi mi, ki nimamo miru pred upniki celo posi Mu Mlnfcc EJul «MHHM {TEBHMIUI) \ LJUBLJANI ^MM ŽTEOlOMim ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦ ♦ 10 STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 125 milijonov dinarje* ali 500 milijonov kron. — SPREJEMA VLOGE na hranilo« luljiiice in »ekoči rarun proli najngod-ncjSemu obrrslovanju. ZLASTI PLAČUJE /a vlofje proti dogovorjeni cdpovrdi v lekočem računu najrišie mogoče obre^ff. JAMSTVO vse vloge in obr. sli, (odi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker Jamči /a nje poleg lastnin hranilnirnega pren>ožei>ja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pd nje} fuai sodišča denar mladoletnih. *upn. uradi cerkveni in oMine občinski denar. — Na^i rojaki v Ameriki nategejo svoje prihranke največ v na4i hranilnici, ker je denar popolnoma varen. PODLISTEK E. PHL1L1PS OFPENHE1M: Un m mia Mna Hiew2 Prevel France liani va« da sem imel famo en nameni vam Angležem zaupati. S tako lahkoto m* ored oftn'i ko «em vas prosil, da prebijete[*e naučite varati inln-1» dekleta kakor piti taveCerv' mojf drn?l>i.» koktel. Ce bi vam p. /daj pondu, a svoja j niaio roko preko mize, l>i ne vedeli, k;ij početi z njo.» Nasmehnila »e mu je Či*ez ča^o, ki jo Nora je skomizgnila z rameni in molčala. Crawsl»ay je takoj zasukal pomenek v drugo smer, pripovedoval ji je o nekaterih gledaliških posebnostih in žlobudral beda-stoče toliko časa, da se je smehljaj zopet prikazal na njenih ustnicah. Nora sama se je pozneje povrnila k zadevi Beverleyev. To je storila z nenadnostjo, ki je kazala, da se predmet sploh ni oddaljil od njenega toka misli. ^Poslušajte, goepod Crawshay,» je rekla, uvideti je, da tartite strašno mnogo časa okoli nekega predmeta, ki bi vam z direktnim vprašanjem lahko postal jasen. Ako želite vedeti, kaj je med Jocelyoom The-vom in Beverleyevimi, vam mirne vesti lahko jaz sama povem. Sicer pa je to menda edini povod, da ste me povabili k obedu.« «Draga moja gospodična Sharej*!» je Cravvsbav iskreno ugovarja). «Zagotav- ravno dvignila k ustnieam. «In ta je?» «Bilo je upanje, da bom smel biti v vasi družbi — da bom smel govoriti z vami.» «Vas je lahko zadovoljiti.® «Morda ne tako lahko,> je šepetal in se sklonil naprej. «Ko bi bil vsaj gotov, da ne občutite nikake ljubezni do Jocelyna «Ce mislite, da sem zaljubljena vanj,» je rekla hladno. «Čemu mi potem vedno omenjate gospodično Bevertey?» «Morda le zato,» je odgovoril, «ker Želim vzbuditi v vas ljubosumnost. Sai veste,- da je v vojni in ljubezni vse dovoljeno.« ((Razumem. Vi torej ne želite ničesar drugega kot prilike, da mi izrazite svojo ljubezen. Dobro, tu sedim in pozorno poslušam. Brez strahu razbremenite svoje srce!» Crawshay je nekoliko trenutkov razbremenjeval svoje srce in ona ga je z vidnim odobravanjem poslušala. «Skoro bi verjela, da ste iskreni," je vzdihnila. «£koda zares, ker ne morem "Samo poskusite! je prosil Uaushav. Ona mu je pomolila svojo lepo Žensko roko, manikurirano pred par urami K najnovejši modi. Crawshay jo je brez obotavljanj« prijel in pritisnil na drobne, bele prste topel poljub. Pol v smehu in p«»l vznemirjena mu jo je naglo odtegnila in se preplašeno orrla okoli. «0e bi to storili v kaki amerii-ki restavraciji,^ mu je povedala, «bi vam najbrt pokazali, kod pelje najkrajša oot na t f sto.» . . «Pri nas je pa to povsem običajno," ji je zagotavljal on, «kajti to pomeni — no, pomeni ravno toliko, kot želite sami, da po* meni.» Vzdihnila je in se ozrla zamišljeno na svoje prste. •Kar bi vi radi vedeli, je torej io, da nisem nikdar niti najmanjše misli posv«* čala JoceIynu Thewu in da je pri meni zapisan z velikimi črkami samo gospod Reginald Crawshay?» jf dejala. «To bi me napravilo zelo srečnega,« ji j« zatrdil s prepričevalnim glasom.