PavialnS Irank« v državi SHS.
19* Poiamunti 8!ev. 1 kr«««.
152. štev.
V Uubllanl, v torek 6. tulila 19S0.
Leto IV.
Ishaja rasen pontieSšUa In dneva po prazniku usek d a n opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankiraii in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K V20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. Pii večjem naročilu popust.
Glasilo lugosiov. socijalno • demokratllne stranke.
Telefonska 84. Sl2*
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, «a ostalo tujino in Ameriko K 380.
Reklamacije za list
so poštnine proste.
Opravništvo je v Ljubljani,1 Frančiškanska ulica St.6/L, Učiteljska tiskarna.
Opcijska pravica in volitev v konstituanto.
V zmislu mirovne pogodbe imajo tujerodni naši državljani pravico, da se izjavijo v določenem času za pripadnost svoji narodnostni državi, kar se nanaša na vse druge pokrajine razen Srbije in Črne gore. Ista določba velja tudi za plebiscitno ozemlje.	Značilno pri tem je prav
posebno to, da velja ta opcijska pra-“ .vse tujerodne prebivalce, iZvfnVmai0 V naših občinah do-
potem knPifco\. Alco se izjavijo verificiran mir v do-
mora in h Ut Z~a tllJ0 državo, se jo v določenem roku izseliti.
rn-ii«	°?? ]‘e dala P°V0d na-
fp JI-	Predstavništvu, da je vse
državljane in prebivalce v Slove-JJi m po drugih prej Avstro - ogr-'f1 PriPadajočih pokrajinah izključi-‘° °d volilne pravice za konstituan-„*.-™ se čudimo, kako je mogla inescanska delegacija za Slovenijo glasovati za tak nezmisel, ko je vendar očividno, kako ogromno število prebivalstva, velik del štajerskega prebivalstva in tudi na Kranjskem izgubi s tem volilno pravico že po naravi določbe in če še upoštevamo, kako se bo po posameznih krajih subjektivno določala tuje-rodnost, smemo biti prepričani, da bo mnogo po mišljenju, jeziku in rodu slovenskih prebivalcev prišlo ob' volilno pravico. Krivična je pa ta določba sploh, če se jemlje državljanom, ki prebivajo tu že desetletja« ki so morda od pamtiveka na tem ozemlju pravice.
O tem vprašanju treba izprego-voriti iasno besedo. Delavstvo do vsej državi nai pove svoie mnenje.
zavrne nai krivico, zahteva nai. da se volilni red za konstituanto izpre-meni vsai toliko v teh določbah, d& inraio vsi prebivalci, ki so pristojni v državo volilno pravico, ali pa da se jim da že prej prilika, da se izjavijo za državo, če ne bi bilo mogoče obiti mirovne pogodbe. Zdi se nam pa popolnoma iasno. da so tudi vsi tisti prebivalci, ki iim pogodba dale to pravico, dokler se je ne poslužiio. še vedno državljani države, v kateri prebivalo, ker imajo domovinsko travico v niei.
Ta določba v volilnem načrtu pomeni silno reakciio in krivico, ki zadene zlasti ves neagrarni svet po državi, na Koroškem pa ljudstvo sploh.
Kdor se želi natančneje informirati o teh določbah, naj prečita članek sodr. F. Uratnika v „Napreju“ z dne 1. julija 1920.
Naša naloga, sodrugi in pravični naprednejši prebivalci v Sloveniji je, da najodločneje protestiramo na shodih in z resolucijami proti nameravanemu atentatu na ljudske pravice. Ta določba je črna pega in znak napredka in reakcije, ki omogoča najbrezvestnejšo razlago tuje-rodnosti.
Mi hočemo volilno pravico za vse državljane!
Ali nam, ljudstvu, izreka narodno predstavništvo s tem sklepom nezaupnico?
Take sramote jugoslovanski rod ne mara, ker prebiva v državi, ki se je osnovala z geslom svobode in demokracije.
(Vesii LDU.)
PReVOZ ZEMELJSKIH OSTANKOV SARAJEVSKIH ATENTATORJEV.
n Samievo. 3. V sredo. 7. t. m. ori-?ut’o v Sarajevo zemeljske ostanke . ovdanskih iunakov. Pred pošt-»>m uostooietn Se bo vršil sprejem l£r bodo položili zemeljske ostanke na voz ter bo pri tei priliki govoril Slavnostni govor dr. Lujo Novak. Za lcm bo krenil ves sprevod na mesto atentata, kier bo govoril Vasilii Grd-nč, nakar bo pevski zbor oapel „Hej trubasi«. Zatem bo krenil sprevod na Pokopališče, kjer je prirejena za VI* dovdomske junake posebna grobnica.
MINISTRSKI SVET.
Belgrad. 4. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki ie tralala od de-®etih do ene popoldne, ie minister za Stranje stvari poročal o uspehih iuffi^ insDekciiskega potovanja m v^i'krai’ih naše države ter predla-^sj^edbe. ki se nai ukreneio v
svrho zagotovitve .iavne varnosti in ki lih ie ministrski svet tudi odobril. Spreiet ie bil tudi predlog namestnika ministra za trgovino o sporazumu s češkoslovaško republiko glede izvoza gotove količine moke in pšenice iz naše države. Razen tega ie ministrski svet razpravlial o drugih važnih vprašaniih, ki so bila na dnevnem redu. — V včerajšnji seji se ie bavil ministrski svet tudi z vprašanjih preosnove • pokrajinskih vlad. Vendar pa v tei seji to vprašali ie še ni bilo rešeno.
POVIŠANJE PLAČ ŽELEZNIČARJEM.
Belgrad. 4. S sklepom ministrskega sveta so povišane prometnemu osobiu na železnicah plače za 50?c.
FRANCIJA MOBILIZ1R4.
Berlin, 3. »Berliner Tageblatt« poroča iz Karlsruhe: Pariški »Journal« obiavlia oficHoz.no pooblastitev ministrskega sveta za vojnega ministra. pozvati nastopne francoske čete k orožju: Vse letnike 1895. do
* us™:
Cehi i
dve
in Poljaki.
v°ina je rodila na severu
Svet°vna
“ve novi sl v°J11a ie rodila na severu Vaško pgVilr‘ski državi, to ie Češkoslo-
m tja n urzavi, to je v^esitosio-Čejjj , °Wsko republiko.
*° Veliko rf3'01 tudi Poteki imajo že svo-d°lgo £a	rzavno	tradicijo. Češka je	bila
n,eeVropei-|.ln Ve^krat najvplivnejša sred-all Pa j(ar^a s'la» n. pr. pod Otokarjem, tudi po]. , 0111 IV. Enako je igrala pogosto 110 Vlivr,, a, v v*hodni Evropi prav odlič-
Znan’	V	16‘ 111 11' stole*iu-
ltle,e v on-/6’	da	niso ,mele narodnostne
'fržavne *	prav nobenega vpliva na
^eva*e ii,m 5mpak so se države zmanj-
Dodedovnn^0^eeavaIe vsled v°ln' ženltev* k° »O sn , !” pod°bRih okolnostli. Le ta-Dokrajiu * i ,pod razl^ne državo včasih bene _ C’	niso	imele z njimi prav	no-
ti. Dr . ®ze' °Panija In Belgija sta spadali T do1*0 «asa k Avstriji.
v	Pollska in Češka sta posedovali
svoje največje slave in moči de-
žele in pokrajine, do katerih nista imeli prav nobene pravice in sta si jih prilastili v nasilnih vojnah ali pa na drugačen način. Enako sta jih seveda tudi zopet izgubljali. Meje, ki jih je imela ena ali druga država v časih svoje naj večje slave, nazivi jejo češki ali pa poljski nacionalisti »zgodovinske meje«, oboji pa seveda prav radi pozabijo povedati, da bi se te »zgodovinske« meje morale pravilneje nazivati »krivične« meje.
Te »zgodovinske« meje so dale sedaj tudi povod za vojno med Rusi in Poljaki na eni strani ter za češko-poljski spor na drugi strani. Med sedanjo češko in poljsko republiko leži namreč Šlezlja, ki je silno bogata zlasti na premogu. Prebivalstvo Je mešano. Precej je Cehov, še več Poljakov, največ je pa Nemcev. Na Nemce se mirovna konferenca, kojo vodi načelo »samood-ločevanja« narodov, seveda niti ne ozira ne, ampak je odločila, naj glasuje ljudstvo samo, hoče li pripadati k Poljski ali k Ce-hoslovaški republiki.
Umevno je seveda, <la n menjata sedaj obe driavi prav vse moči, da bi s* polastili bogato dežele. Zlasti brezobzirni sc
1902., nadalje podčastnike letnikov 1889. do 1894. Vzrok te mobilizacije ni razviden. Prejkone gre ?a odpoši-liatev večiih francoskih čet v Malo Azijo ali na Poljsko.
ENTENTA V SKRBEH ZA SVOJO ŽRTEV.
Pariz, 3. »Chicago Tribune* poroča o porazgovoru med Fochom in britanskim maršalom Wilsonom, povzročenem po nnini prošnji Pilsud-skega za pomoč. Porazgovor ie trajal nad eno uro. Baviii so se s položajem. nastalem po prodiranju boH-ševikov. Misli se, da bodo boljševiki dospeli do Varšave, ako bi iih političnim pciem ne prisilHi. ustaviti svoie prodiranje. Poljska vojska te £** šestletnem boju utrujena in ne more veljati več kot učinkovita armada. Razen tega primanjkuje Poljakom voinega materiiala in zalog. Zmešnjava v krogih poljskega generalnega štaba ie velika.
RUSKO-POL.ISKO BOJIŠČE.
Moskva. 3. V ozemlju Mosyr smo pritisnili sovražnika za reko Ippo. Pri Saslavlu so Poljaki izpraznili vzhodni breg reke Oorvia. V ozemlju Novaja Učica so zavzele rdeče čete Rahovko. Naše čete so zasedle mesto Nogajsk ob Azovskem morju. Uralski Kozaki so sklonili, da se da-io uvrstiti v rusko armado na zapad-ni fronti.
MUSTAFA KEM AL PRED CARIGRADOM.
Mosikva, 3. Po poročilih iz Soluna. stoie čete Mustafa Kemal paše 30 km pred Carigradom. Mustafa Kemal paša ie stavil angleškemu poveljniku ultimat, na katerega mora odgovoriti v roku treh dni in ki zahteva, da Angleži izpraznijo svoje postojanke, V primeru, da Angleži tega ne store, grozi Mustafa Kemal paša. da bo napadel turški del mesta.
Narodno predstavništvo.
LDU Belgrad, 2. julija. 106. redni sestanek narodnega predstavništva je otvo-rll predsednik dr. Ribar ob 5. popoldne. Tajnik Vujinovič je prečital nato zapisnik prejšnje seje, ki se je odobril brez izprc-rnembe. Med interpelacijami Je bila vložena tudi interpelacija posl. Biankinija na ministrskega predsednika radi notranjega in zunanjega položaja, v kolikor se tiče naših odnošajev napram Italiji. Za tem Je prešla zbornica na dnevni red: Nadaljevanje debate o volilnem redu. V razpravi je W1 člen 15, ki govori o tem, kateri uradniki Imajo volilno pravico, in o tem, ali morajo pustiti službo, če kandidirajo. V podrobni debati so govorili posl. Miiadin Ste-fanovič Jaša Prodanovič, prof. Masič, Ml-hajlo Ilič, Aleksa Zunovič ln prof. Voglar. Večina govornikov le predlagala, naj se sprejme člen 15, kakršen se predlaga. Izjavili so, da Je položaj uradnikov inkom-paUbilen s položajem poslancev. Prof. Ma-
Cehl, M v svojem nacionalnem šovinizmu In imperijalizmu nikdar niso bili preveč tesnosrčni. Ni jim dovolj, da so podjarmili milijone Nemcev, Madžarov, Poljakov ln Ruslnov, na vsak način si hočejo polastiti še bogate šlezije (pravilneje seveda: šlezkih premogovnikov) te utemeljujejo svoj imperijalizem s tem, da Je spadala svoje čase Šlezija k češkemu kraljestvu. V. to svrho so mobilizirali vse, kar leze ta kar gre. Prvič Je ententna komisija sestavljena njim v prid. Njen predsednik francoski grof Mannerville, ki je lastnik mnogih delnic Škodovih tovarn v Plznu. DrugiS vzdržujejo v spornem ozemlju svoje čeSke upravne organe In pa veliko množino oborožene sile, poleg oboroženih tolp. Vsi tl delajo seveda s polno paro v prid čc&I določitvi in se ravnajo po geslu:	če ne
gre Izlepa, mora IH pa is grda. Da bi preslepili domačo In tujo Javnost, so krepko na delu razne agenture, ki kričijo o poljskih nasilstvih Itd. Ker pa pri nas seveda le redkokdo bere poljske liste, pač so pa zelo razširjeni češki, zahajajo seveda tudi v slovenske liste vesti o ubogih Cehih v Slezlji, koje davijo, morijo ln preganjajo Poljaki	'
sič in Voglar sta zastopala nasprotno stališče. Minister za pravosodje se je zavzemal za sodnike, češ, da morejo biti voljeni v okrajih, v katerih ne službujejo. Minister za konstituanto St. Protič je opozarjal, naj bi se delo hitreje vršilo, zakaj, če se bo tako zavlačevalo kakor sedaj, ne bomo dobili volilnega zakona. Prosi skupščino, naj sprejme člen 15. nespremenjen, ker ni naloga narodnega predstavništva, da ustvari nekaj, kakor so to predlagali predgovorniki, ker se imajo ta vprašanja rešiti pri razpravi o ustavi. Po osebnem pojasnilu med posl. Pašičem in ministrom Protlčem je došlo do glasovanja o členu 15., ki je bfl sprejet z besedilom odbora. Za tem je predsednik zaključil sejo.
Beograd, 3, Današnji 106. redni sestanek narodnega predstavništva je dvoril podpredsednik dr. Ribar ob petih popoldne. Tajnik Vojinovič je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil odobren brez izprememb. Poslanec Zlatič je stavil vprašanje na predsednika radi nedelavnosti Imunitetnega od? bora. Predsednik je odgovoril, da je vse ukrenil, da bi ta odbor vršil svoje posle. Znano mu Je tudi to, da je predsednik odbora sklical člane k seji, člani pa niso do-šli. Sedaj hoče tudi predsednik sam pozvati člane odbora brzojavno, uaj pridejo v Beograd, ker se jim v nasprotnem primeru odtegnejo dnevnice. Zatem je prešla zbornic« na dnevni red: Debata o volilnem redu. Debata se Je vršila popolnoma gladko. Paragrafi 16 do 79 so bili sprejeti, kakor so bili predlagani od odbora. Nato le zaključil predsednik sejo ob potusedmih zvečer ter določil prihodnjo za ponedeljek ob štirih popoldne.
Beograd, 4. V jutrišnji seji narodnega predstavništva se bo razpravljal 80. člen volilnega zakona, ki se tiče vprašanja o količniku. Ker je to zelo važna točka, so* dijo, da bo razprava o tem členu trajala dve ali tri seje.
Politični pregled.
+ Naknadne volitve za izpraznjena
mesta zastopnikov v zagrebškem mestnem zastopstvu se vrše 18. t n*. Volitve se bodo vršile na 30 voliščih. Izvoljenih bo 20 zastopnikov, ker so komunistični mandati proglašeni za neveljavne.
+ Pogajanja za proporčnl kabinet t Avstriji. Pogajanja za sestavo nove avstrijske prehodne vlade se nadaljujejo na podlagi predloga soeijalnih demokratov za proporčnl kabinet, ki bi ga volil parlament Sodi se, da bodo pri taki sestavi vlade dobili socijalni demokrati one resorte, ki Jih sami zahtevajo; državni urad za notranle zadeve pa naj bi zasedet nestrankarski uradnik. Ta torek se sestane parlament, novo vlado pa bo najbrže volil še 1« dva dni pozneje, ker bo moral preje skleniti še zakon, ki bo omogočil proporčnl kabinet. Zanimivo za nas Je pri tel avstrijski vladni krizi to, da meščanske stranke, kljub temu, da imajo večino, nočejo vladati same brez soeijalnih demokratov.
+ Švicarski socljallsti in III. interna-cijonala. Izvršilno vodstvo švicarske socijalno demokratične stranke je z ozirom na zborovanje pristašev III. Internacljonale, ki so sklenlb, da preko socijalno demokratične
A tudi Poljaki se ne branijo Slezije, a priznati moramo, da se vede vsaj oflcijel-na Poljska v tem ozira mnogo korektneJSe. Ona Je umaknila Iz spornega ozemlja yse svoje uzravne organe ta vso svojo oboroženo silo. Pač se pa Jleski Poljaki na vso moč upirajo češkim nasilnostim. Vzhodni del dežele Je namreč močno poljski, poleg tega se Je pa naselilo po Industrijskih krajih zelo veltko poljskih delavcev, med katerimi Je nacionalna zavest krepko razvita. Ni čuda tedaj, Če prihaja zato zopet ta zopet do krvavih spopadov med poljskim delavstvom in češkim orožništvom, ki ni ravno preveč Izbirčno v agitacijskih sredstvih. To Je dalo tudi povod poljski socijal-no-demokratičnl stranki, da se je na svojem zadnjem strankinem zboru Intenzivno pečala s sležkim vprašanjem in ostro protestirala proti češkim agitacijskim metodam.
Vsled neprestanih spopadov ta nemirov se }e tudi odložil plebiscit, ki je bil predviden za tekoči mesec. Listi so pa tudi že poročali, da bo vsled nemirov, ki izhajajo Iz prehude agitacije, plebiscit sploh odpadel in so pri tem ugibali, komu bodo ga* riški mogotci prisodili to deželo.
stranke vstopijo v III. internacJjonalo, po« dalo izjavo, v kateri ugotavlja, da edin« izvršilno vodstvo zastopa stranko na zunaj ter da torej nima nobena strankina frak-« cija pravico kakega zastopstva. Postopanj* izredne konference v Olten pomeni, da s« Je hotelo odstraniti izvršilno vodstvo lc v, to svrho, da bi se moglo odločiti vpraša« nje o lil. Internacijonall. Izvršilno vodstva odločno protestira proti temu postopanju in bo zadevo predložilo strankinemu kon* gresu.
+ Lenta ta francoski socljallsti. Lenin Je sprejel v Moskvi sodruga Cachine Itt Frossarda ta jima Je za zbllžanje stavil sledeča dva pogoja: 1. Zapadnemu socijall« zmu dati smer z ustanovljenjem sovjetom ta s pristopom k tretji internacionali. T<| se pravi: Popolnoma sc mora opustiti pro« paganda za tkzv. četrto Internacljonalo, V, koli nameravajo nekatere frakcije zediniti načela druge In tretje. 2. Priznati upravičenost delovanja boljševikov, s katerim svo« je misli razširjajo ta s kojlm bodi zrevolK-* cijonlran ves svet. — Mislijo, da se bo fraif« coskn deputaclja enako pogodila kot art* gleška pred njo.
Iz stranke*
Llttf)IJan?kim sodrugoml Danes, VI pondeljek. dne 5. t. m. ob 20. uri se« stanek članov JSDS v mali dvoran( »Mestnega doma«. Dnevni red: Potim čiio o Vukovarskem kongresu lzj» kaznice prinesite s seboj.
Naša sodna uprava.
(Iz uradniških krogov.)
Dne 4. maja t. 1. je izšel začasni zakon o začasni skrajšavi sodniške* pripravljalne službe, s katero se v| svrho pridobitve novih sodniških uradnikov znatno — na eno leto —< skrajša doba sodne pripravljalna službe. S tem se upa odpomoči se* danjemu deloma vsled izločitve nem-< ških uradnikov nastalemu pomanjka-« n ju sodniškega osobja. Želimo, da ima akcija uspeh.
Obenem pa žeHmo dosedanjimi okrajnim sodnikom, ki so morali po* leg sodnega vodstva vršiti ves čas( od prevrata naprej, to Je več ko pol« drugo leto, mio delo, katero so po* prej opravljali dva do trije sodniki — sami ter istočasno še tudi nositi vs® breme odgovornosti, da dobe terail primerno nagrado.
Ob tej priliki ie treba omeniti, da! dobe okrajni sodniki in vodje sodišč! pogosto manjšo plačo kot pri isten< sodišču nastavljeni kanclisti, ki o* pravljajo le pisarniško delo ter je teti skoraj pri vsakem sodišču po večf skupaj.
Ker pa že vnaprej vemo, da % ozirom na dosedanje zanesljive iz* kušnje, ki kažejo na neobrnjeno pre-* vzetje vse grde avstrijsko-birokrat« ske nehvaležosti v jugoslovansko! sodno upravo — da izlepa take na" grade za nazaj ne bo in da ie celoj z gotovostjo pričakovati, da bodo označene okrajne sodnike vrhutegai
Za nas socijaliste je vprašanje seveda popolnoma jasno. Vse meddržavne zadev« naj se uredijo v sporazumu s prizadetim ljudstvom tako, da se zaduši že v kali vse vzroke bodočih vojn. V to svrho bi moral« odstraniti predvsem prizadete stranke vs* svoje upravne organe in oboroženo silo t* spornega ozemlja ter izročiti upravo popof* noma nepristranski državi. Dežela naj s* razdeli v več glasovalnih con, ker ne gre* da bi parodstotna večina odločevala o usO* di vsega prebivalstva ta vse dežele. Pie* bisclt bi se potem moral vršiti za Češk<% Poljsko in seveda tudi Nemčijo.
Le na ta način bi bila končno odbit# os neznosnim nacionalnim bojem v takih mešanih deželah, saj vodijo vse krivično ln enostranske rešitve takih vprašanj le d<| novih oboroževani in do novih krvopreUUJ« Vse pa kaže, da ustvarjajo pariški mogoU cl namenoma na vseh koncih Iu krajih no«i ve Alzaclje-Lorene. Izigrati hočejo držav* med seboj, da jih bo potem tem lažje podu, jarmil in zasužnjil antentni kapitalizem. L«; na ta način se upajo ubraniti tudi maščevanja prevaranih narodov.
Stran 2.
NAPREJ.
Ste?. 152.
ge nekateri nar?o.VQ nastavljeni sodniki z enoletno skrajšano prakso vsled protekcije prehiteli, —- dovolite, da še nekoliko temeljiteje osvetlim moralno višino naše sodne uprave, da bo vsaj naše veselje nad rjo — popolno,
Že večkrat se jo je opozarjalo, da naj popravi slovenskim sodnikom jvsled njihovega narodnega uradovanja njim po nemsko-avstrijski. r,-pravi z neopravičenim zapostavljanjem pri imenovanjih prizadejane krivice, tako da spravi zopet po službenih letih starejše uradnike v prvotni vrstni red — pred po službenih letih mlajše ali bolj svetohlinske uradnike, katere se je zaraditega protežiralo.
Bornirani višji na to niti do sedaj še niso reagovali.
Po dr. Goršičevi brošuri „Prvo leto našega pravosodstva“, kateri v svoji recenziji v „Slov. Narodu" niti višji dežeinosodni svetnik, sedaj vse-učiliščni profesor, dr. Dolenc v_ bistvu ni mogel ničesar ugovarjati — v pravo luč postavljeni višji — stoje sedaj vsaj v enem oziru pred fait ac-compli.
List „Slovenski pravnik" se je še v času pred vojno in tekom vojne, torej v ultranemškem času — svobodno razvijal.
Komaj pa je s prevratom Jugoslaviji napočila svoboda, se je moral ta list, ki je — poprej svobodno kritikova! napake zakonov, naredb in najvišjih razsodeb — ukiniti! In zakaj? Ker ^e na občnem zboru društva Pravnik neki višji predlagal, naj se ob vzhajajoči svobodi pre-osnuje na svobodni podlagi zasnovani list v birokratski naredbenlk, ki bi naj objavljal uradne naredbe in v svojih recenzijah k tem naredbam vedno tudi še rekel ja in amen!
Temu predlogu se ie sicer oponi-ralo, ali očividno iz strahu pred zamero višjim — dosedaj (pravkar je od prevrta sem zopet izšel prvi snopič omenjenega lista. Živio!) nihče že ni imel več veselja, da nadaljuje poprejšnje svobodno delo »Slovenskega pravnika11.
Dne 5. julija t. I. se vrši vnovič občni zbor društva „Pravnik“, ki pa stoji, hvala Bogu, že pred dovršenim dejstvom izdaje omenjenega lista, ki se zopet izdaja na poprejšnji svobodni podlagi.
Želimo udeležnikom, posebno onim višjih krogov, več poguma in manj birokratske nezmožnosti! Po uspehih jih boste spozriali! Le po tem merilu se naj vedno presoja zmožnost in nezmožnost.
Nepobitno je, da je slovensko pra-vosodstvo več ko poldrugo leto po prevratu pogrešalo lastno praviiiškb literaturo, popolnoma pogrešalo publikacijo razsodeb, z upravičeno ne-voljo občutilo pomanjkanje sodnikov! — Vse to pač tvori zadostni dokaz nezmožnosti vodstva tako pri višjemu deželnemu sodišču kakor pri poverjeništvu, in sicer pri onih višjih einiteljih, ki tam stalno delajo blisk in grom! Ker so pa delali blisk in grom po stari avstrijakantski šabloni, so v spremenjenih svobodnih razmerah tako daleč zabredli. Namesto da bi se bil tudi tam pojavil genij svobode, ki nometa s starimi birokratskimi običaji ljubeznjivih obljub brez sledečih moških dejanj, videlo se je tam po večini le stikanje po prejšnjem avstrijskem Amtsschimelnu brez lastne velikopotezne inicijative!
Opomin (v „Slov. Narodu11): Jn, slovenski pravniki, tako ne sme iti dalje!“ zaklican iz višjih ust, pač še ne tvori udejstvovanje sposobnosti vodstva! Vodje morajo tudi znati s kordijalnim nastopom privabiti ljudi k delu, ne smejo pa s svojo birokratsko nedostopnostjo delaželjne ljudi ignorirati ali celo odbijati!
Navedeno smo pribili, da pokažemo, da sicer s potrpljenjem prenašamo krivično zapostavljanje, da si pa svobodne besede v Jugoslaviji ne damo kratiti nikoli več!
Iz komunistične Slovenije.
»Rdeči prapor" priznava v svoji zadnji številki, da je komunistična
ovenija zato tako obljudena, ker razmnožuje komuniste tiskarski
škrat.
.	^karski	škrat laže kot
je videti najhuje. On trdi d£i živi na Koroškem 100.000 komunistov
Ljubljanski tiskarski škrat pa že ve, da živi na slovenskem Koroškem komaj 100.000 ljudi, yštevši žene in otroke. Zato je naštel na Koroškem |atno 10.000' organiziranih komunistov.
Iz tega sklepamo, da na Koroškem ni ne klerikalcev, tie socijalnih demokratov.
Koroško delavstvo se seveda tudi •ljubljanskemu tiskarskemu škratu iz srca smeje in ve, koliko se sme tej kanalji verjeti.
Dnevne vesti.
Stanovanjska kriza v I jubfiani.
Naredba poverjeništva za sociial-no skrb, menda št. 166, dela Ljubljani in Ljubljančanom silne preglavice, in sicer epravičeno 'n neopravičeno. Kakor is bila naredba dobrohotna, opazujemo tudi mi, da se gospoda pri stanovanjskem uradu pač neča s pre-skrblievanjem udobnih stanovanj za Iksipsilone. čeprav zažene kar kopo drugih liudi na cesto. Stanovanjski urad ie pravzaprav premeščevalni urad strank. Vsai po tem lahko tako sodhno. kar čitajno po listih. Prav lepo bi lilo. če bi nair stanovanji urad podal poročilo, ne koliko sluča-iev ie posredoval, ampak koliko oseb in strank ie postavi! na cesto, da je toliko in toliko oseb spravil pod streho. Dalje bi bilo prav interesantno vedeti, koliko prostorov ie eruiral. ki bi se dali spremeniti v stanovanja. Tako pa kar molči, češ, mi smo modrijani.
♦
Umrl je v Švici v Territetu 2. junija oče bivšega generalnega tajnika jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu dr. Bogumila Vošniaka g. Mih-dr. Bogumila Vošnjaka gosp. Mihael Vošniak v svojem 83. letu. Bil je med prvoboritelii za naeiionalno osvobo-iienje in se ie preselil v Švico 1. 1915. kjer ie živel v izgnanstvu. Ker je bil osumljen veleizdaje, ie avstrijska vlada zaplenila vse njegovo premoženje. Ravno v trenotku. ko bi se imel vrniti v domovino, te zatisnil oči. N. o. v in.!
Dragoccn knilževnl dar ie naklonil naši univerzi Nikolaj baron Gagern s tem, da ie podaril zbirko starih zemljevidov univerzitetnemu geografskemu seminarju. V naših starih gradovih se nahajajo še druge bogate knjižnice, ki niso dostopne našim znanstvenikom in tudi ne učeči se mladini. Upamo, da najde čin barona Gagerne posnemovalce.
Pasli kontumac v Ljubljani. Tuj
srednje velik pes. dolge sivo-ria-ve dlake, belih nog. okoli vratu in po trobcu belo lisast, ie v Ljubljani ogrizel več oseb (ptejkone tudi psov) in ie bil od varnostne straže ustreljen. Pri sekciji se ie dognalo, da ie bil i es stekel. Da se zabrani razširjenje stekline. ukazuje mestni magistrat na podlagi § 2, 41 in 42 zakona o živinskih kužnih boleznih do preklica sledeče: 1. V področju mestne občine Ljubljane morajo biti vsi psi neprenehoma na verigi ali oa morajo imeti nasobčnike. ki zabraniujeio grizenje. 2. Psi. ki se jih zaloti proste brez nagobčnika. ie takoj pobiti: proti posestnikom takih psov se bode uvedlo kazensko postopanie. 3. Vsakdo mora svoiega psa. če pride v dotiko s steklimi ali stekline sumljivimi psi. ali če zapazi na njem znake stekline, oddati koniaču v poboj, ali ga pa tako zavarovati, da ni nevaren za okolico. Tudi mora slučai takoi naznaniti mestnemu magistratu. 4. Prestopki tega razglasa, ki stopi takoi v veljavo. se bodo kaznovali po kazenskih predpisih prei navedenega zakona.
Provlzlonlstl direkcije rudnikov donavske paroplovne družbe v Pečuhu, ki bivajo v Sloveniji, naj sporoče poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani svoj naslov, navedbo številke odloka, s katerim jim je bila provizija priznana. Zaeno naj pošljejo naravnost navedeni direkciji uradno potr dilo, da so še živi.
Umrl ie g. Ivan Bonač, občinski svetnik, trgovec in knjigovez v Ljubljani.
Umrlo je v Ljubljani od 20. do 26 juni-28 oseb (16 tujcev), novorojencev je pa bilo 27.
BAVARCI ZA MADŽARSKO DELAVSTVO.
Munchen, 1. Močno obiskano zborovanje miinchenških obratnih svetov ie izdalo sklep, v katerem obratni sveti vseh človeških pravic oropanemu madžarskemu proletari-ia*u sporočajo pozdrave in izjavljajo, da sc priključujejo bojkotu proti reakciji na Madžarskem. Zavrnili bodo vsako delo. ki bi moglo koristiti sedanjim madžarskim mogotcem. Vsi nninchenški delavci, ki bi delali proti temu sklepu, se bodo proglasili za stavkokaze. Razen tega ie bila na zborovanju izražena želja, naj se pozovejo tudi tiskarji, naj ne tiskajo ničesar, kar bi se obračalo proti bojkotu ali kar bi zagovarjalo madžarske mipgo&njake. Zveza transportnih delavcev Ve Se pted nekaj dnevi sklenili:) priključiti se bojkotu in pozvati moštvo donavske oaroplovne družbe, da nai ne prepuščalo parnikov na Madžarsko in da naj s parniki, ki vozijo v Rtmutniio ali v kako drugo državo. ne pristajajo ob madžarski obali.
KRASIN ZAPUSTI LONDON.
London, 2. V poslanski zbornici je Bonar Lav/ naznanil, da se Krasili vrne v Moskvo, da predloži sovjetski vladi angleške pogoje, od katerih ie odvisna vzpostavitev gospodarskih odnošajev s sovjetsko Rusijo.
14 PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
\Vashington, 2. .V včerajšnji seji je •konvent demokratske stranke v San Franciscu odobril volilni program. Za predsedniško mesto v Zedinjenih državah bo nastopilo prejkone 14 kandidatov.
Novice.
— Trplenje Rusov v Beigradu. »Bco-gradski dnevnik« prinaša naslednjo sličico o življenju Rusov v Beigradu: »Rusi na delu. Naši bratje Rusi in sestre Rusinje ne sede popolnoma brez deia v teni Beigradu. 2e več mesecev se pri »Imperijalu« vsaki drugi ali tretji dan licitira. Licitira se vsaka stvar in mnogi so zadovoljni, da kupijo ceno »pravo rusko robo«. Na teh licitacijah je mnogo tobaka, bazarov in- barak, v katerili se zopet prodaja »prava iu-ska roba«. Neki kramar z glavne ulice priča, kako je prodal Rusom več sto jantarjevih imitacij in te so potem licitirali n prodajali kot »prave ruske jantarje«. Pole£ mnogih poslov, katerih so se lotili Rusi v Beigradu, je interesantno, da je v Sarajevski ulici prevzel pekarnico in peče kruh ruski častnik. On izvršuje pekarsko obrt s svojo ženo in še z eno gospo, bržkone sestrično. Svet kupuje rad kruh oa Rusa in sladko je »pravi ruski hleb«.
— Sladkor za državno uradništvo. Ministrstvo prehrane bo oddalo od 1. julija dalje vsem državnim nastavljencem ln uradnikom naknadno po dva kg sladkorja n.i vsako osebo družine. Za člane družine se štejejo vsi oni, za katere prejemajo dodatno draginjsko doklado.
— Karakteristični dogodek na densat-kacijski črti. »Politika« prinaša pod naslovom »Avanti« in besedilom »Perje ima. ptič ni, puško nosi, vojak ni, teče kakor zajec, a zajec ni. — Uganka s solunsks fronte«. — nastopni dogodek: Pred nekaj dnevi se je vežbal oddelek našega orožn!-štva v bližini demarkacijske črte. Ker so bili brez častnika in niso pognali terena, so blizu hriba Sv. Barbare prekoračili demarkacijsko črto. Tu pa se je nahajal oddelek italijanske vojske. Kakor hitro so ar-diti opazili naše orožnike,, lih niso niti Čakali, temveč so žačeir^fisfati,nekateri pa so dvignili roke,da bi se.tas^ali, Naši orožniki so se čudili, toda	W	mogli	kaj
izpregovoriti, so došli trije oddelki italijanske vojske s strojno puško in poročnikom v namenu, da se predajo. Šele, ko je došel na bojno polje poveljnik orožnikov, se ]e stvar razjasnila. Pojasnil je Italijanom, da
[ so se brez vzroka predali ter se oprostil, ker so naši orožniki nehote prekoračili demarkacijsko ČrtO.	gfijjj
— Atentat na gledališče. Kakor javlja »Neue Freie Presse«, je v plovdivskem gledališču »Odeon« med predstavo, ki se je vršila v korist »žrtev boljševiškega terorja«, eksplodiralo več bomb. Pod razvalinami gledališča je obležalo 150 mrtvih. Po cestah je prišlo med demonstranti, policija in vojaštvom do spopadov. Varnostni organi so aretirali mnogo oseb. Atentatorji so kanili napasti ministrskega predsednika, ki pa slučajno ni prišel.
Poročilo o potopitvi parnika na Nevt, na kojcin je bilo 300 ujetnikov, demontirajo. Dunajsko tajništvo za zunanje zadeve le dobilo o tej zadevi obvestilo, da se je 'potopila ruska bolniška ladja in da je utonilo tu 60 Rusov in 10 državljanov biv. avstr, ogr. monarhije. — Pri Iias so Pa pisali o 2000 utopljencih!
Kultura.
Zakaj so socljalni demokratje vstopili v vlado. Izdala knjižnica »Pravo Naroda, v Beigradu, Strahiniča Bana ul. 26, ki jo urejuje sodrug Vitomir Korač. Vsebina brošure je sledeča: Praktični vzroki, uspehi in neuspehi jugoslovanskega, socialističnega ministerljalizma in odgovor na komunistično kritiko. Brošura je pisana v srbohrvaščini in tiskana v cirilici. Vsem sodru-gom jo prav toplo priporočamo. Naročila naj se pošljejo na gornji naslov.
Zaključek operne sezone: Na željo rano goštevilnih B abonementov, ter vslcd vročine je gledališka uprava sklenila s 3. julijem zaključiti sezijo. Cenjeni B abone-inenti so vslcd tega prikiajsani za ena predstavo »Jevgenij Onjcgina«, katera v tej sezoni odpade. V prihodnji sezoni sc bo ta predstava takoj v začetku vprizori-la za B abonement. P. t. abonementi blagovolijo to vzeti na znanje.
Gospodarstvo.
— Za odpravo stanovanjske bede v Beigradu. »Politika« poroča, da so posamezna ministrstva sklenila, zgraditi poslopja za svoje urade. Razen tega izdeluje minlsstrstvo za javna dela v sporazumu z beograjsko mestno upravo podrobne načrte o izgraditvi Beograda. Pripravlja se
tudi posebna naredba, po katc-ri bo bankam in zavarovalnim družbam prepovedano, stanovati v zasebnih poslopjih in bode morale v najkrajšem roku zgraditi lastne palače za svoje urade. To se bo zahtevalo tudi od raznih uglednih bogatašev.
= Izvoz žita. Po točnib poročilih o i stanju žita v Banatu in Baranji sc je ugotovilo, da bo dosegel izvoz približno 5<; tisoč vagonov žita. Da se bodo te množine žita izvozile, se bo rabilo časa 4 mesecev, a to samo v slučaju, če bo železniški pro« met izboljšan.
= Koliko je železnic na svetu? Na občnem zboru železnice do Pacifica je poročal družbin ravnatelj, da je danes na vsem svetu 680.000 km proge in od tega jih imajo Združene države, Anglija in Nemčija tretjino.
Iz Slovenije.
Brežice. (Batine.) Ko je dne 1. julija t. 1. vozil vlak št. 551 iz Hrvatske skozi Brežice, je osobje progovne železnine šlo ravno na delo ob jutranji uri. V vlaku so bili vojaški novinci, ki so se obnašali tako, da smo bili nekateri železničarji okusili celo palice in kamenje. Lepa reč, smo si mislili, pa bratski pozdrav! Tudi jaz sem dobil eno gorko čez pleča.	I.	H.
Iz Poljčan. (V i n t’e r e s u južne železnice, posestnikov in’ trgovcev Poljčanske župnije.) Dvakrat smo že čitali v »Napreju« o postajenačelni-niku g. Grilcu v Poljčanah. V »Napreju« št. 138 je bil članek pod naslovom: »Vprašanje obratnemu ravnateljstvu državne in južne železnice. K temu dodamo, da postajcnačel-nik v Poljčanah dostikrat nima voza za lesnega trgovca, čeprav ima vozove v postaji, ako mu pa ponudi napitnino 50-100 kron ali pa plača dobro večerjo in pijačo pa se voz dobi. Pred tednom dni si je naročili stranka voz da naloži blago, ko pa drugi naslednji dan to ie 48 ur pozneje vpraša (iinc znano),ali že dobi voz in če sme naložiti, dobi za odgovor da ni voza in ga res še do danes ni bilo. — Dne 12. maja se ie med postajama Ponikva in Poljčane tižgal voz z žveplenim praškom. Goreč voz so na postaji Poljčane odpeli in je zgorel; rešilo pa se je nekaj vreč žvepla, ki sh ga tuji ljudje odpeljali zastonj, namesto, da bi ga bil postajcnačelnik spravil ali pa prodal, da bi se bila škoda železnici vsaj deloma pokrila. Tuji ljudje so potem po prodajalnah prodajali tisto žveplo. — Kaj poreče k temu obratno ravnateljstvo južne železnice? Po-stajenačclnika v Poljčanah naj pouči, zakaj je v postaji. Moža le malokdaj človek najde na prostoru; enkrat gre na lov, drugič ie kje pri čebelah, dostikrat ga pa sploh ni nikjer, ker ga bolj zanima občinski urad in krajni šolski svet, kjer posestnikom pripomore do nepotrebnih plačil. Ako navedeno ne bo zadostovalo, da se poboljša, pride še nova metla.
Črnomelj. (Popravek.) Z ozirom na dopis: »Črnomelj, klerikalna morala.« v Vašem listu z dne 12. junija 1920 št. 133 zahtevam v lastnem imenu in kot oče in pravni zastopnik svojega sina Vilkota Kambiča, da sprejmete v smislu § 19. tiskovnega zakona v Vaš list nastopni popravek:
1. Ni res, da sem jaz tako zagrizen klerikalec, da sem svojega vajenca Miroslava Steržinarja, ki sc je bil proti moji volji, z dovoljenjem svojih staršev zapisal v sokolski naraščaj in nastopil dvakrat pri javni telovadbi, odpustil od vajenskega pouka; res je, da sem omenjenega vajenca, ki je bil preje že pri dveh mojstrih, odslovil zgolj zaradi neubogljivosti in nesposobnosti.
2. Ni res, da so tekli kmetje, lastniki češenj, za orlovskim naraščajem, pri katerem je bil tudi sin g. Kambiča; nasprotno je res, da moj sin ni več pri orlovskem naraščaju, da kmetje v obče sploh niso tekli za orlovskim naraščajem, ker je naraščaj dovolj imel kupljenih češenj na razpolago in ni bila pri tej prireditvi ukradena ne ena češnja in poškodovano ne eno drevo. — Franc Kambič, mizar.
Sestanek igralcev nogometnega odseka
»Svobode« se bo vršil v pondeljek dne 5. t m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6.
Obriniki na Koroško! Dne 18. julija 1920 se bo vršil zlet obrtnikov iz Slovenije v Borovlje. Pojasnila da g. Eng. Fran--chetti v Ljubljani.
Svariio. Občinstvo se teni potom opozarja, da nisem plačnik za dolgove bodisi stare ali nove, ki jih je zakrivila ali napravila meja žena Marija Bratcc rej. Goršek. — Ernest Bratec, rudar v Zabukovci.
Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: .fak. Vehovec.
Ne morete spači? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vani FeJ/er-iev nravi Elza-fluid. 6 dvojnatih alt 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Trpita na počasni prebavi? *-a* prtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza - kroftliicami. 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepča* joča švedska tinktura 1 sU kfctnea 15 K. — Omot in poštnina posebej 11 najceneje. Eugen V. Feller, Stupica donla, Elzatrg št. 252, (Rrvatsko).
—D-	930
LlLJIi, ftauHuu
= REOBIfiOVSHJ ZCDF.tOS Z CKEJEilO ZAVEZO. ==» TESKOVIKE 2A SCLE, ŽUPANSTVA ik urade.
NEiSE PLAKATE !N VABILA .*. ZA SHODE IM VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
KAJMGBERKEJSA UREESA ZA TISKANJE SASOPtSOV, KKJiG, BROŠUR ETG. STEREOTBPEJA.
sr
nowlhrsiisovrtl* &ISl€?f£i§ Rih dvokoles s najboljlo pnevmatiko, posebej plašče, zravna {reva in vsako-vrstni deli ta dvokolesa in resne stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623
F. L tpia i [amii M
LJUBLJANA, Stsri trg 28.
Iščemo
tajnika,
ki bi bil zmožen voditi tudi pevski zbor. Ponudbe sprejema uprava rNAPREJAu pod »Tajnik*.
Dvokolesa,
nova z dobro pnevmatiko po K 2800'—.
Plašči in zračne cevi po znižani ceni-
F MI1EL. LJUBLJAHfl, StETI If0 II. 20.
. II. Bi
izvršuje:
Betonske in železobeton. stavbe Moderne industrijske naprave Zgradbe za izrabo vodnih moči Kanalizacije Elektrarne	Vodojeme
Mostne zgradbe	Visoke stavbe vseh vrst
Jezove	Poljedelska poslopja
Obrežna zavarovanja	Cestne stavbe
ter ima na razpolago veliko množino okroglega železa za železobetonske zgradbe.
je najboljše in najcenejše povsod za dobiti
n
j	Izdeluje kristalno sodo,	Prva mariborska to- ^
•Mi sveče in toaletno milo.	varna mila Mau___________,*>
ilsk -Učiteljske tiskarne** v Liublianu