Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev. Din 1.—«
St 32.	V Ljubljani, dne 6. avgusta 1936.	Leto XIX.
Uoravuištvo „Oomovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5	«_«.-_	s.M<lIl Ntrotma u t»ien,,t»o: tetrtietno « Dto, polletno1» Dir1, «u>ietno s« »'»i »f*
. ... "	„ ' '	....., „,„ J „,_„ iznaia VSaK CStrSGK ien»t?» raien Amerlkei četrtletno II Din, polletno 2« Oln, celoletno 48 Dla;
Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/IU telefon 3122 do 3126 •»"•OJO	»raerlka letno I dolar. - RaJno postne Hranilnice, podrntnlet. LinhlianUit 10.111.
-*
JNS bo sodelovala
pri občinskih volitvah
Izvršni odbor Jugoslovanske nacionalne stranke je imel pred kratkim dvodnevno sejo. Verjetno je, da bo ta mesec sklican tudi ožji glavni odbor stranke, da bo vodstvo stranke prišlo v neposredne stike z zastopniki stranke iz vse države. Med tem se bodo po vseh banovinah sestali banovinski zbori. Brvi bo v nedeljo 9. t. m. v Ljubljani za Slovenijo. Meseca septembra bo najbrže veliko zborovanje v Kragujevcu.
Soglasni sklep izvršnega odbora je bil, da bo stranka sodelovala pri občinskih volitvah v vseh pokrajinah države.
O seji izvršnega odlbora je bilo izdano naslednje sporočilo:
Izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je imel 31. julija in 1. avgusta pod vodstvom predsednika stranke Petra Živkovi. ča sejo, ki se je vršila ob sodelovanju vseh njegovih - čfttnov. Častni predsednik stranke Nikola Uzunovič, ki ga ni v Beogradu, se je opravičil s pismom, v katerem je posebej poudaril, da so bila vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu izvršnega odbora, obravnavana v popolnem soglasju še na posvetovanjih, ki so se vršila nedavno v Soko banji med njim in predsednikom stranke Petrom Ziv-kovičem, prvim podpredsednikom Jovanom Banjaninom in glavnim tajnikom dr. Albertom Kramerjem.
Sejo izvršnega, odbora je otvoril predsednik stranke Peter Živkovič s programskim govorom, ki je bil sprejet od vseh prisotnih s popolnim odobravanjem. Govor je javnosti že znan. V smislu pooblastil, prenešenih od ožjega glavnega odbora na izvršni odbor, je izvršni odbor izvolil za blagajnika stranke Ilijo Mihajloviča, za člane finančnga odseka stranke pa Vaso Jovanoviča, Ig.Stefanoviča in dir. Slavka Seč e rov a. Izvršni odbor je razdelil tudi mandate za člane glavnega odbora po banovinah v smislu določb strankinih pravil.
Na osnovi poročila glavnega tajnika dr. Alberta Kramerja se je sprožil podroben razgovor o perečih političnih vprašanjih kakor tudi o delu stranke in o okrepitvi njenih vrst. Ta razprava, ki so vanjo posegali skoro vsi člani izvršnega odbora, je pokazala popolno skladnost v presojanju položaja v državi.
Enako je bilo tudi glede vseh vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Med drugim je izvršni odbor soglasno sklenil, da se sena^ torji in narodni poslanci, ki so člani stranke naprosijo, da. s posebnimi interpelacijami sprožijo v narodnem prestavništvu neka važna vprašanja macionalno-političnega značaja. Izvršni odbor je razpravljal tudi o perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih ter je sklenil, da bodo zastopniki stranke v narodnem predstavništvu zahtevali njihovo čimprej šnjo ureditev. Dalje je izvršni odbor sestavil načrt za prirejanje sestankov in posvetovanj v posameznih banovinah in za veliko zborovanje stranke v šumadiji. Sklenjeno je bilo, da se začne izdajati tudi posebno glasilo stranke.
Naposled je izvršilni odbor razpravljal o ob činskih volitvah. Ker so bili občinski odbori izvoljeni za dobo treh let, je rok za razpis novih volitev v nekaterih banovinah že potekel. Dejstva, da je razpis rednih občinskih volitev v nekih banovinah v nasprotju z jasnimi zakonskimi določili že v zamudi si iz"
Cene pšenici In svetovnem
Iz listov povzemamo, da se cene pšenici in turščici po svetu, zlasti v Zedinjenih državah, močno dvigajo. Vzrok je v znatno slabši svetovni letini pšenice, a tudi turščice bo malo. Po podatkih mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu bo pridelek pšenice v Evropi sicer le za tri odstotke manjši od lanskega, a zato bo izredno majhen v Zedinjenih državah in Kanadi. Zedinjene države, ki so stalno izvažale pšenico, je letos ne bodo imele dovolj za lastno potrebo.
Naša država je med tistimi redkimi deželami, ki bo prav letos imela znaten izvozni prebitek pšenice. Vse kaže, da z izvozom pšenice letos ne bo težav. Še boljše pa so nade na izvoz turščice, in to zlasti zaradi
vršni odbor ne more drugače tolmačiti kakor kot posledico izjave, ki jo je dal g. (notranji minister 25. marca v senatu: vlada pripravlja načrt zakona o izpremcmbi zakona o občinah tako, da se uvede tajno glasovanje. V pričakovanju tega je izvršni odbor pozval senatorje in narodne poslance, ki so člaini stranke, da se zavzamejo za takojšnji sprejem tekega zakona v narodne m prestavništvu. Izvršni odbor je soglasno sklenil, da bo stranka živahno sodelovala pri občinskih volitvah in je v tem pogledu pripravil navodila za vse organizacije stranke.
turščici na trgu naraščajo
majhnega presežka pridelka turščice v Argentini.
Zanimivo pa je, da cene turščici pri nas kljub temu popuščajo. To pač ne bo dolgo trajalo, ker se mora vpliv ameriškega dviga cen kmalu pokazati. Izražajo se domneve, da se bo cena turščice morda začasno dvignila celo čez pšenično ceno, kar bi imelo za posledico, da bi se izvažalo več turščice in bi se doma bolj rabila pšenica.
Slovenija ni žitorodna pokrajina, vendar pa naši večji kmetje običajno prodajo vsako leto razmerno precej turščice in tu in tani nekaj pšenice. Položaj kaže tako, da jim letos ne bo treba oddati tega blaga za vsako ceno. Ker ni denarja, je vsak stotak, ki ga pridobiš z boljšo ceno, zelo dobro došel.
Ugodna hmeljska
kupčija se obeta
Nimamo šc sicer cenitve letošnjega pridelka hmelja, vendar so se že pred tedni slišali glasovi, da letošnja množna ne bo dosezala lanske. Stanje nasadov v Nemčiji ni posebno zadovoljivo, zaradi česar se kaže na doslej mirnem nemškem hmeljskem trgu oživlienje.
Podobne so razmere v Franciji in zlasti v Ameriki, kjer so cene znatno poskočifie. Tudi pri nas v Savinjski dolini pridelek zaradi deževnega vremena ne bo obilen. Zlasiti pa bo majhen pridelek v žateškem okolišu v Češkoslovaški, kjer ie pred dnevi toča zbila hmeljišča. Po časopisnih vesteh je toča vzela skoro 60 odstotkov pridelka, a kar bo ostalo, bo slabe barve. Vse to je vzrok, da trgovina pridno sega po skromnem ostanku lanskih h me'.j.s ki h zalog.
Ker se pitje piva po svetu spet stalno veča, zlasti v Ameriki, in ker zdaj ni pričakovati da bo hmeljski pridelek dosezal potrebo pivovarn, se obetajo primerne cene. Računa se, da se bo letos posebno povečal izvoz hmelja v Ameriko.
Upi na dobro hmeljsko kupčijo so torej veliki, zato pa naj tudi naš hmebar stori zdaj vse, da bo imel dobro blago. Prav tako naj se tudi ne da begati od špekulantov, ki hočejo z lažnivimi vestmi pritiskati na cene. Vse kaže, da bomo v Savinjski dolini pride-
lali zdravo, zeleno blago, kakršnega letos ne bo mnogo na svetovnem trgu. Dobro bi biloy 5e bi hmelj pred obiranjem še enkrat poškropili z enoodstotnim bakrenim apnom (ne z ga-lično brozgo., ki ni priporočljiva za kobule). Mislimo, da se pri takem položaju žrtve za to, da bi pridelali čim bolj zeleno blago, prav izplačajo.
Kako se moraš ravnati pri kopanju
Pri kopanju v tekoči vodi pazi na nastopno:
Nikdar se ne kopiji, če ponoči nisi spal, če si živčno razburjen, če si pravkar obedoval ali če si se preveč utrudil! V zadnjih dveh primerih se smeš kopati po dveh urah.
Telo naj bo pred kopanjem pregreto; če si se .močno ohladil ali če te mraz trese, se nikar ne kopiji! Če si se nekoliko spotil; se smeš kopati; le preveliko potenje je škodi ljivo.
Po prihodu na kraj kopanja se odpočif nekoliko minut še oblečen: nato se sleci in pojdi takoj v vodo! Ne skakaj na glavo v, vodo, ker je to škodljivo za sluhl Ž gibanjem in plavanjem izkušaj telesno toploto
takoj dvigniti! Nauči se torej na vsak način plavanja!
Trajanje kopeli je odvisno od tople vode in od našega osebnega počutka. Slabotne osebe naj ne bodo v vodi več kakor pet do deset minut! Brž ko nastopi neprijeten ob čutek mraza, moramo takoj iz vode.
Če je vreme ugodno, se po kopeli še na kratko solnčimo. Slabotne osebe in, kadar ni solnca, sploh vsi se morajo takoj obleči, se dobro sprehoditi in delati globoke dihalne vaje.
Nikar ne pij alkoholnih pijač ne pred kopel jo in ne po njej!
Kdor ni utrjen, naj gre v tekočo vodo le tedaj, če je vreme toplo in brez vetra.
Kako živi in se šola naš mladi kralj
Londonski »Daily Mail« je nedavno priobčil lep članek o Nj. Vel. kralju Petru II. hkra-tu z nainovejšo sliko jugoslovenskega vladarja. Iz članka povzemamo:
Mlad; iugoslovenski vladar, ki iie moral zaradi smrti svojega očeta prekiniti šo'ski pouk v Veliki Britaniji mnogo prej. kakor bi bil to sioeT storil, ima na dvorcu na Dediri u vse možnostii rednega dijaškega živi jena. Dobro ve, kaj se pravi podrejati se strogi ubogljivosti nasproti svo;im učiteljem, pripravl ati vsak večer šolske naloge, zabavat1 se na zraku in solncu. Ravnatelj in osem profesorjev, zbranih iz vseh kraiev Jugoslaviie skrb; za šolski pouk in vzgojo mladega krala Pouk se vrši v mali hišici na dvorskem posestvu na De-dinju.
Kralj Peter se ravna do rednem šOskem pouku svojih vrstnikov. Tnkrat tedensko ima tudi telovadno uro z enako starimi člani Sokola, ki je nacionalno združenje za pospeševane telesne vzgoje. V okolici dvorca na De-dinu so zgradili kopališče na prostem kier kral plava :n se posveča rednim šnortom Pozimi se kralj tod drsa in ig-a s svoirni tovariši hokej na ledu. Krali ljubi skoke čez ovire in je v tem izredno spreten Prav tako odMčno p'ava in igra vse igre z žogami.
Ker živi kraljevska rodbina polet; na dalmatinski obali in na Bledu, se lahko kral; Peter kopa na Jadranu ali v Blejskem ie'eru.
Tudi list »Empire News«. k' izhaa v Mam-
Po Merku M J.:
Sreče ipot 5 je 55 verižen r
(DALJE) Kako se je bila veselila tega potovanja z Vrhovčevimi in kako žalostno se zdaj vse končava!
Alfonz edini je slišal, kako so zaškrtala vrata, ko je Zora zapustila hišo. Totfci šele čez nekaj časa mu ie padlo na um da je morda Zora stopila iz hiše In res. tam daleč na cesti jo .je opazi] s kovčeeom v roki. Bilo mu je takoj jasno, da ie pobegnila. Že nekaj dni je bila hodila okrog vkh potrta in mradna. Nekaj časa je tuhtal, kaj bi storil nato pa se je od'očil. da pojde za njo Hitro se ^e oblekel in napisal poslovilno pismo za starše:
»Dragi starši, jaz sem postal na tem potovanju drug človek. Sramujem se da pri svojih 21 letih nisem nič drugega kakor sin svojega očeta. Hočem biti samostoien in hočem delati. Zato se odpovedujem temu zabavnemu potovanju po Goreniski. Vam bom že javil, kier se bom ustavil.«
Do vlaka, s katerim se je Zora odpeljala, je prišel Alfonz že prepozno. To pa ga ni motilo. Spomnil se je. kako mu ie Zora pred dnevi dejala, da bi zelo rada obiskala teto v Celju. Tja je šla. je sklenil pri sebi, in v Celje se popeliem.
Imel je dovolj denarja s seboj in zavest, da s tem zneskom lahko dolgo časa shaia, ga je delala odločnega. V naprej se je veselil vloge,
chestru, priobčuje prav posrečeno sliko kralja Petra II. in piše o mladem kral u med drugim: Najmlajši vladar v Evropi, kralj Peter II., je stopil na presto! po smrti svojega očeta kralja Aleksandra. Med njegovo maloletnostjo vodi Jugoslavijo kraljevo namestn.štvo treh članov, med katerimi je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, sorodnik kentske vo j vodke. Ker je m'adi kralj zelo sposoben in resen, se že zdaj zanima za vse, kar se godi v Jugoslaviji in motri že zdaj vprašan a, ki jnh bo moral čez nekaj let sam reševati. Po poročilih z dvora je mladi krali opravil ktoŠrui šolski izpit z odličnim uspehom.
Politični pregled
V Evropi vlada splošno vznemirjenje zaradi
španske državljanske vojne, v kateri se sreča še ni odločilno obrnila na no. beno stran
Na obeh straneh napovedujejo, da morajo že prihodni dnevi prinesti odločitev. Trenutno se ne more zanesljivo presoditi, ali bodo vladne čete kos uporniškim pod vodstvom generala Franca, ki je razpisal uporniško vojno posojilo. General Franco je v nekem razgovoru zatrjeval, da so on in njegovi tudi republikanci in da hočejo samo osvoboditi Španijo od vpliva Moskve, med tem pa je predsednik španskega državnega zbora Barrlo imel v radiu eovor. v katerem je izdavil, da bi zmaga vlade n;kakor no pomenila uvedbo komunizma v Španiji Upornikom da gre le za to. da bi ep socialni sloj za zmerom zagotovil prednraviee proti splošni volji prebivalstva Zahteval je tudi popolno nevtralnost drugih držav.
Iz Pariza poročajo.
da vladne če*e že nekaj dni srdito bombardirajo S^ragosso,
kjer so nastali veliki požari Zavzetje tega mesta, ki je važno uporniško oporišče, bi bilo za vladne čete odločilne važnosti Nasprotno pa uporniki obstreljujejo mesto Gi-jon. Iz španskeca Maroka se še zmerom prevažajo uporp;ške čete v Španijo. Te dni ie prispelo v Maroko 12 oovih itali;anskih letal in dve nemški. Letala <?o bila dana na razpolago generalu Francu Italiia in Nem-
Čiia tpr" sieer nndnirati ""orrrke
ki jo bo igral nasproti plašnemu dekletu. Kot viteški zaščitnik jo bo povede! k nienim staršem v Ptuju in načrte o svoii bodočnosti ji bo razkril. Kmalu bo lahko nastopil kakšno dobro plačano službo.
Misli, ki so se mu porajale v glavi so posta iale čedalje lepše in njegovi uni, da bo s takim svojim ravnaniem 7budil v Zori občudovanje. čedalje boli goreči.
Ves nestrpen ie čaka' na vlak Dolgo časa -e trajala vožnja do Lin bi i sne in petem I.iubljane do Celia V. Cebu ie vse pretaknil, da je naposled našel Zorino teto., toda Zora ni prišla k njej.
Torej se je odpeljr.la naravnost domov.
Zora pa je bila res v Celju. V hotelu je vzela sobo Zaradi razburjenosti si ni upala k teti. kakor ie sprva nameravala. Glava io je bolela, da si ie morala, privezovati hladne obkladke. Silna bolečina ie mučila nieno srce. Zdaj. ko je bila sama, se ie začela kesati pobega. Zakai ni še vsa i en dan ostala, v njegovi bližini! Kot raj, iz knteresra se ie sama pregnala, se ji je zdai rdela Kranjska gora, ksrnor se je odpeljal Dušan z Ido.
Nikdar več ea ne bo videla! Nikdar več ne bo slikala njegovih prisrčnih besed: »Moj dragi deklič!«
Ležala je gori v svoji samo'n' sobici, med tem ko je Alfonz doli v gost'1'nškem prostoru nestrpno čakal na vlak. ne vedoč. kako b'izu je bila Zora. Ugibala in tuhtala ie. kaj naj zdai sfori. Zvečer pa ie sedla v mariborski vlak. Začela ¥ mislit1 no povrat >v domov. Ko je bila nastopila službo pri Vrhov-čevih. 'e san ala. koliko si bo prihranila in s prihrankom kaj potrebnega kupila bratcem n
j Odločno na strani španske vlade je poleg Rusije le
Francija, ki zahteva strogo nevtralnost, sicer bo tudi sama podpirala špansko levičarsko vlado.
Francija tudi zahteva preiskavo o pošiljanju orožja in letal v Španijo. Na francosko noto, ki predlaga izjavo o nevmešavanju v španske zadeve, bo, kakor poročajo iz Londona, angleška vlada ugodno odgovorila. Nemci pravijo, da ne nameravajo delati težkoč za začetek razgovorov glede nevtralnosti nasproti dogodkom v' Španiji, če bo tudi Rusija upoštevala sklepe o nevtralnosti. Kaj namerava storiti Italija, še ni jasno. Italijansko časopisje poroča, da se bo Italija o tem prej sporazumela z Nemčijo.
Po vesteh angleških listov so se vršili zadnje dni
hudi boji okrog Adis Abebe, ki je bila dolgo obkoljena. Ni znano, ali je neposredna okolica abesinske prestolnice že očiščena. Italijanska oblastva izjavljajo, da je italijanska vojska gospodar položaja. Na raznih krajih ceste med Desijem in Adis Abebo in v neposredni bližini prestolnice so močni abesmski oddelki pod poveljstvom dedžasa Abere napadli Italijane, a so bili odbiti.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: debelim volom 3.30 do 3.90, poldebelim 2.75 do 3.20, plemenskim bikom 2.80 do 3.50, za klanie 2.30 do 2 80, debelim kravam 2.25 do 3, kravam klobasaricam 1.75 do 2, molznim kravam 2 do 2.75, brejim kravam 2.80 do 3.20. mladi živini 3 do 3.50, teletom 3.50 do 4.50 Din
SVINJE. Na mariborskem sejmu so prodajali prasoe. 5 do 6 tednov stare po 65 do 100, 7 do 9 tednov stare po 115 do 135. 3 do 4 mes ce po 155 do 215 5 do 7 mesecev oo 225 do 320, 8 do 10 mesecev no 330 do 510, eno leTo stare po 5?5 do 830 Din. a žive teže kilogram po 6 do 6 50 mrtve pa oo 7.50 do 9.25 D n.
sestricam. Zdaj je vse minlo. Siromašna, kakor je odšla, se vrača zdaj in bo spet v breme staršem. Alj pa bodo starši razum3K. zakai ie morala zapusiti s'užbo. On "ga naivaž-neišega. da se ie zagledala v ženina druge, jim vendar ne bo mogla priznati.
Ve'ika strahooetnost pred radovednmi vprašanji jo je zdaci zaela Mislila je že bila, da bi na Pragerskem prestopila in se p?l;ala domov Ptuj, a se je p*emislila :n se peljala da!je v Maribor Ko ie sedela sama v kupeu, jc preštela svoj denar. Ostalo ji ie le toliko, da se bo mogla le še kratko časa skromno preživljati.
Ali bo lahko dob'la v Mariboru kakšno slfižbo? Morda tudi kot varuška, če ne bo kaj drugega Samo da se bo sama oreživlala. ker so nicn; starši tako s romašrii. Zazdelo se ji ie najboljše. da za enkrat nič ne Piše domov in da šele po'em, ko bo spet zapos'ena, javi materi, kako žalostno se ie končalo njeno notovanie z Vrbovčevimi.
Ker ni niti slutila, da se ie Alfonz peljal za n;o. ni mogla vedeti, kai vse so govorili o njej.
Ko je v Mariboru najela sobico v skromnem hotelu, ie bila n;ena prva ^ot na borzo dela. Tam so ji seveda dali malo upan a.
To so bili najža!ostne:ši dnev' v njenem mladem življeniu. Vse dneve v Mariboru je preživela le z iskanjem zaposlitve. Zvečer pa je potem posedevala do smrti izmučena za mHoo v svoji sobrri.
Že četrti dan ie zaman iskala službo. Ko se ie zvečer utrujena vračala v hotel, jo ;e zasledoval mlad moški ti jo hotel zvabiti s seboj. Panoč' potem ie b"'1o snoda-' v gosflni-ških prostorih nemirno. Neki gosiMe so <!» začeli prepirati in nazadnje so se stepli. Silo je
Sejmi
9.	avgusta: Ljutomer, Radeče pri Z.da,nem mostu, Žužemberk;
10.	avgusta: Brežice, Dob pri Domžalah, Gornja Radgona, Ig pni Ljubljani, Kamna gorica, Podčetrtek, Razkrižie, Rovte pri Logatcu, Slovenjgradec, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Svetina, Sv. Lovrenc (novomeški srez), Spodnja Polskava;
11.	avgusta: Kamnik;
12.	avgusta:'Sv. Jurij ob južni železnici;
13.	avgusta: Turnišče;
14.	avgusta: Leskovec pri Krškem. Ptujska gora. Top'šce pri Novem mestu, Vinica na Dolenjskem.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 nizozemski goldinar za 29.67 do 29.82 dinarjev;
1 nemško marko za 17.55 do 17.69 Din; 1 angleški funt šterling za 218.55 do 220.60 dinarjev;
1 ameriški dolar za 43.30 do 43.66 Din; 100 francoskih frankov za 287.71 do 289.15 dinarjev;
100 češkoslovaških kron za 180.47 do 181.58 dinarjev.
Vojna škoda se je trgovala po 364.50 do 365 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 83 Din. Avstrijski šilingi so bili po 8.65 Din, nemški klirinški čeki po 13.70 Din, klirinške nakaznice v lirah pa po 3.17 do 3.20 Din.
Drobne vesti
= Milijon dinarjev za hmeljarje. Privilegirana agrarna banka v Beogradu je na posredovanje narodnega poslanca g. Prekor-ška dovolila še nadaljnjih 500.000 Din sezonskega kredita Savinjski posojilnici v Žalcu za obiranje in sušenje hmelja.
- Mlekarji in pridobnina. Na zadevno vprašanje. ali-so tudi mlekarji, k' sami pridobivajo mleko im ga prodarlao. podvrženi pridobni-ni. .ie davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: Mlekarje prolzva alce je treba razlikovati v davčnem pogledu takole: 1. Mlekarji ki od lastne živine (krav. ovc in koz) pridobivajo mleko, to živino rede na lastnem posestvu ali jo krmijo z lastno krmo. a ne kupujejo mleka od drugih proizva alcev v svrho na d al: ne proda;e, se morajo smatrati za
kmetovalce živinorejce, ki niso dolžni plačevati pridobnine, ker plačujejo davek na zemljiške dohodke. 2. Mlekarji, ki ne goje živine v svrho pridobivana mkka, temveč jo kupujejo v toilikem številu, da zanb na lastnih posestvih ne pridelajo zadostne krme in mora o krmo kupovati od drugih, in ki kupujejo po potrebi tudi m'eko od drugih, niso kmetovalci živinorejci, temveč obrtniki, in morajo zato plačevati pridobnino in davek na poslovni promet.
= Nakup pšenice in sena. Dne 20. t. m. bo
pri mariborskem garnizrlijskem intendairskem skladišču v Mar.boru nabava pš.nice za vojaštvo po komisijskem nakupu naravnost od pridelovalca. Od 20. iuli a dalje Se nakupu e.io v intendantskem skladišču dravske diviziiske oblasti v Liublan s ..no in od 5. t. m. dalje oves, slama in ečmen za potrebe vojaštva. Nakup se vrši naravnost od prideovalca.
=- Za rejce koz. Kozje rejci v Sloveniji, združeni v svoem društvu bodo imeli 16. in 17 t. m. troje gospodarskih prireditev v Mengšu v prostorih ge Kraljeve Dne 16 t. m. ob S. uri z utraj bo otvoritev prve razsave koz dravske banovine obenem pa otvoritev prvega kozjerejskega zborovan a z nastopnim dnevnim redom: Plemenska odoira in vzreia koz.ie »živine« (poročevalec g. Hladil k). »Zdravstvo in prva pomoč pri kozi živin «(poročevalec ž -vinozdravnik dr. Ko'endo) »Orgariizaciia-sred-stvo za pospeševanje umne kozjere e« (poročevalec g. Inkret), predlogi in suča nosti Ob 10. dopoldne bo ocenjevane razstavljenih živali. Komisijo sestavljajo kmetijski strokovnjaki. živinozdravnik :n zastopniki kozjerej-cev. Ob 18. bo razdelitev denarnih nagrad, naklonjenih od banske uprave. Razstavljali bodo člani Kozjere skega društva in morajo imeti razstavlene živali narančne rojstne :n no-datke o kontroli molže. Razstavljajo se lahko bele sanske in riave domače koze. obe vrsti brez rogov. V ponedeliek 17. t. m. bo istotam prvi plemenski kozji se:em. kamor lahko prižene vsak kozjerejec svo e živali na prodai. Otvoritev seima bo ob 9 zjutraj Z vali bodo tudi pregledane od pre omemene komisije in izbrane kupljene v plemenske svrh^. Zaniman-cev za nakup plemenskih koz ie okoli 160.
= Živina je najvažnejši predmet našega izvoza. V prvi polovici tekočega leta smo izvozili za blizu 640 milijonov dinarjev živine in živinskih izdelkov, kar je 39 odstotkov od vrednosti naseda oelofnega izvoza.
kričane vse križem. Ko so se pijanci umirili, s? je začela pripravljati nevihta. Kmalu se ie vlila ploha in grmeti in treskati ie začelo. Zora ni mogla spati, zato je vstaja se oblekla in začela pisati pismo materi. Ves pogum io je zapustil. Njemi prerazdraženi živci so ji ustvarili občutek strahu, ki ga ni mogla premagati. Kakor otrok se je zatekla k na;zve-stej.šemu srcu. k; ga .ie poznala na svetu, iin mu potožla vse svoje neumne misli in ga prosila za Svet.
Nesla .ie pismo takoj na pošto, da se je še pr.noči odpelja'o naprej. Drugega dne donol-dne je že prispe! od doma brzoiav: »Pridi takoj!«
Kakor rešena iz smrtne nevarnosti se je z lahkim srcem peljala domov.
Očitke, itožbe, vse bo prenesla, samo da bo konec te nene strašne samotnosti, samo da bo med svojimi doma.
Domov, domov! Zmerom spet je slišala to sladko besedo iz vlakovega ropotanja.
Bilo je ponoči, ko se je pripeljala na ptujsko postajo. Ali jo čakajo?
Plašno je pogledala skozi okno. Tam je stala skupina ljudi, mahajočih z robci. Ma lina deklica je tekla napre.i — njena sestrica. Pozdravljanje je torej veljalo nje'. O, kako so vsi dobri! Oči so se ji zasolzile od sreče! Niso je torei zavrgli. Celo veseli so njenega prihoda!
Skoro kar planila je iz kupe a.
Potem pa je obsta'a kakor pribita in se ni mogla ganiti z mesta. Veliki mož. ki je z materjo hitel njej nasproti, e bil — Dušan.
in jo dvignili v zrak. a zraven ji ie na uho zašepetal prijazen glas:
»Moja Zorica. -n >i dragi dekUč ;-<
Mati jo je poljubila na usta. Oče ii je stremel roko. bratci in sestre Da so poskakovali veseli in zadovoljni okrog ne. Roka, ki .ie meno roko krepko stisnila, jo ie potegnila naprej. N: vedela, kaj bi storila. Potem ie sede'a na vozu, a ni imela občutka, da se je peljala po znanih cestah rojstnega mesta, temveč se ji ie vse zdelo kakor v san ah.
»Ah. koliko strahu smo presta'i«. je rekel Dušan, ki ni mogel obrniti oči od n e. »Ko ie Alfonz Vrhovec iz Celja brzoiavi! svoi:m staršem. da vas ni niker in da se vam je morala zgoditi nesreča, sem se v četrti uri odpeljal, da vas poiščeni!«
Alfonz? Kako je prišel v Celie? Kai ie vedel o njej? Kri ji je vrela v ž lah. Razumela ni niti besede.
»In kako smo se mi bali!« je pripovedovala mati, »ko .ie prispel k nam tuji gospod in vprašal, ali n; Zore doma. Gospod Vozllič ie brzo-javil na vse strani. Kako s5 nas mogla pustiti tako brez vsakega obvestila!«
»Ko je prišlo tvoje pismo, je gospod Vozlič od veselja plesal z menoj po sobi,« je izdala sestrica Vera.
Zora je samo gledala zdai enega, zdai drugega. N'česar ni mog'a razumeti, ničesar misliti. Vedela je samo, da sedi n.ei nasproti Dušan in da se bo zdaj. zdai zbudila iz snu.
Ko je voz obstal in ie spet videla staro domačo hišo in stopila v staro, preprosto stanovanje. ie prijela mater za roke in prosila: »Pojasni mi. povei mi...«
Lansko leto smo v istem času izvozili za 449 milijonov ali blizu 26 odstotkov celotne vrednosti izvoza. Kot drugi predmet v našem izvozu pride les. Tega smo izvozili v prvi polovici letošnjega leta za 254 milijonov, kar predstavlja blizu 16 odstotkov. Laj ni v istem času smo izvozili za 292 milijonov dinarjev lesa ali za blizu 22 odstotkov.
DOPISI
GORNJE P1RNIČE. Odkar se je ustanovila Električna zadruga z načelnikom g. Ivanom Rakom, se je življenje pri nas v marsičem spremenilo. Skoro vsi posestniki imajo ž® električno luč in mnogi tudi motorje za pogon. Celo za javno razsvetljavo je poskrbljeno da lahko brez skrbi hodiš ali voziš ponoči. Elektrika vleče tuli Ljubljančane, da si postavljajo lepe hišice in vile po prijaznih soln-čnih obronkih ob cestah in gričih. Kamnolomi v Vikrčah in ob Savi pridno ropotajo s svojimi motorji. Podjetje Dedek, ki gradi med" nansko cesto, prevaža s pomočjo električnih strojev gradivo iz Save in kamnoloma v Straži.— Tudi o vodovodu se ie že mnogo govorilo. Bile so že razne komisije, ki so pregledovale ozemlje in izvirke vod, a je zdaj vse zadremalo. Vodovod je za tukajšnje visi zelo potreben, zato naj se za" početo delo nadaljuje. Zdravstvena komisija se je prepričala, da imajo t"«kaj'šnji kraji zelo ainK0 pitno vodo, ki je že povzročila Hfus. Dolžnost občinskih mož je. da zadevo spravijo z mrtve točke. — Tukajšnje prosvetno društvo se prav pridno pripravlja na pevski koncert, ki bo v nedeljo 9. t. m. na dvorišču g. Jožefa Petača. Da bo koncert še lepše uspel, bosta sodelovala tudi moška pevska zbora iz Tacna in Preske. Ljubitelji petja gotovo ne bodo prezrli tega koncerta, ki bo prvi, odkar obstoja Prosvetno društvo v Gornjih Pirničah. Tudi za mladino bo preskrbljeno. posebno za tiste, ki so lahkih in poskočnih nog.
MALA NEDELJA. Sokolska četa priprav lja. za 23. t. m. za proslavo 601etnice prosvetnega dela v Mali Nedelji uprizoritev narodne igre «Deseti brat« v Sornikovi priredbi za predstave pod milim nebom. Nekaj let opu-
»Gospod Vozlič ti bo pač sam hotel povedati, kari se je zgodilo.«
In mladi mož jo je potegnil v tih kotliček in ji šepetal s prijaznim glasom v uho, kako jo je rad videl že od vsega začetka, kako je potem v bojazni zarno še'e razumel vso resnost vso globino svoie ljubezni. Kake muke je nazadnie trpel, dokler ni dospelo pismo iz Maribora in v njem sladko sporočilo, da mu ie tudi ona naklonjena.
Zora je samo prikimovala strmela pred sebe in poizkušala priti k pravi zavesti. Tedaj pa jo je zdajci minilo smehl an.ie. Prestrašena se je z roko podrgnila po čelu. Sai je vedela, da se mora zbuditi.
»A vaš oče!« ie p'ašno vzkliknila.
»Moj oče ve za moj sklep. Pisal sem mu in mu povedal, da imam iubkega. ubožnega deklica rad. Vem. da ne morem računati na njegovo privoljenje in sem zato sklenil stopiti v službo v neki veliki trgovini. To službo dobim, kadar hočem. Sem dober trgovec. Zora! Ali mi zdai verjameš? Ali bo že izginil blesk obupa iz tvojih liubeznivih oči?«
Zora je še zmerom strmela v njegov obraz. »Dušan, ne morem verieti v toliko srečo, ne nsorem. Dušan ...«
Toda Dušan je prijel meno glavico in poiskal njena usta ter jih polnboval. dokler ni
videl v njenih potezah, da verjame v srečo. ***
Dušan je dobil službo v Ljubljani in pozno jeseni se je poročil z Zoro. Alf-onz Jima e^ v pismu čestita', a meeove besede so bi'« žalostne. Od doma iz Maribora ni preje! Dušan niti vrstice.

8čena sokolska tombola bo letos na angelsko nedeljo 6. septembra s posebno lepimi dobitki.
VERŽEJ. Nova most se gradi na cesti od Veržetia do Mure, ki bo potreben zaradi tega, da bo imela voda lažji tek, ki ga zdaj ni imela zaradi premajhnih kanalov. Z.da bodo nevarnosti poplav manjše.
ZAGORJE. (Pogreb ponesrečenega rudarja). Te dni se je vršil pogreb ponesrečenega rudarja Lojzeta Gasiorja ob veliki udeležbi občinstva in tovarišev rudarjev. V sprevodu smo opazili med drugimi obratovodjo g. inž. Mastnaka z nadpaznikom g. Vodlanom in nameščence kotredeškega obrata. Da je bil pokojnik priljubljen je zlasti pričalo veliko število vencev, ki so jih darovali pokojniku njegovi prijatelji in razne organizacije. V sprevodu je igrala rudniška godba žalostni-ke, a združeni pevci tovariši so mu zapeli pred hišo žalosti in na pokopališču. Pri odprtem grobu se je poslovil od žrtve dela tovariš g. Slamnik in orisal trpljenje rudarjev, ki vršijo naporno delo v stalni nevarnosti za življenje. Pokojniku bodi lahka zemlja!
Domače novost!
* Angleški kralj Edvard pride na naš Jadran. Angleški kralj Edvard VIII. je sklenil, da namesto na Francosko odpotuje z jahto v vzhodni del Sredozemskega morja in na Jadransko morje. Njegovo potovanje bo trajalo več tednov. Obiskal bo tudi dalmatinsko obalo in si zlasti ogledal Dubrovnik. Jahto bosta spremljala dva angleška rušilca.
+ Po«et Izseljencev iz Francije. Z brzim vlakom preko Jesenic je 4. t. m. prispelo v domovino nad 120 naših izseljencev iz vzhodne Francije. Izseljeniško skupino vodita duhovnika g. Grims iz Merlebacha in g. Svelc lz Aumetza. Prvi prisrčen sprejem naših izseljencev, ki so prispeli na obisk v domače fcraje po večini z družinami je bil zjutraj na Jesenicah. Tam jih je na postaji pozdravil župnik g. Kastelic, ki deluje med našimi rojaki v Argentini in ki se mudi trenutno na dopustu pri svojem bratu, jeseniškem župniku. V pozdrav je izseljencem zapel tudi jeseniški mešani pevski zbor. Posamezni izse-ljeniki so izstopili na postajah v Kranju in I
Čeprav je bilo stanovanje mladega para preprosto, torej vse skromnejše, kakor ga je bil doslej vajen, ga to ni bolelo. Srečna sta bila oba. Le to je Dušana peklo, da se negov oče ne more sprijazniti z njegovo izvolienko.
Kar groza pa ga je spreletela, ko je nekega dne srečal direktorja Grmovnika in njegovo ženo Ido, prej njemu namenjeno nevesto Zdaj poleg Zore je šele prav razumel, kako nesrečen bi bil z Ido, telesom brez duše in srca. a oblečenim v svilo in okrašenim z zlatom in dragimi kamni.
Prišlo je poletje. Nekega dne je pozvoni! pri vratih Vozličevega stanovanja nepričakovano starejši moški. Zora je bila sama doma. Prvi pogled na visokega moža s strogimi potezam in belimi lasmi ji je povedal: to je Dušanov oče. S plašno prijaznostjo ga je prosila naj sede. Stari Vozlič jo je dolgo časa molče ogledoval, tako da je bila vsa v zadregi.
Zora le zdaj v srečnem zakonu še bo'j vzcvetela. Njena lepota ie bila mehka, skoro Otroška, iin prav takšna lepota naleti najrajši na odmev v moških srcih.
»Vi ste torej tista mala ženca, ki je zakrivila. da se mi je sicer ubogljivi sin odločno uprl,« je rekel z mnogo prijaznejšim g'a-som. kakor ga je pričakovala.
»O. ničesar — nisem storla! Nasprotno — bala sem se...« ie jecljala Zora.
»O. vidim, vidim, da vi niste sposobni za spletke, drago dete,« se je nasmehnil in Ii dobrohotno stisnil roko.
Pogledal je okrog po stanovanju, ki je na-pravljak) v solnčni svetlobi in s cvetjem na oknih prav prijeten vtisk.
»To pa se res vidi kakor prava sreča,« je
Lescah, večina pa je izstopila na ljubljanski glavni postaji, kjer so jih pričakovali številni sorodniki. Pri sprejemu naših rojakov iz Francije je zastopal bansko upravo ravnatelj izseljenskega urada g. Fink, navzočen pa je bil tudi zastopnik Rafaelove družba g. Premrou. Rojaki ostanejo doma do 24. t. m., nato pa se spet vrnejo v Francijo.
*	Sprejmejo se v letalsko podoficirsko šolo mladeniči, stari od 17 do 21 let, v strokovno mornariško od 16 do 19 in v strojno mornariško od 15 in pol dio 18 in pol leta starosti. Pojasnila se dobijo od 8. do 12.30 pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Majstrova ulica 14. Priložiti je za odgovor znamko za 3 Din.
*	Mezdno gibanje rudarjev Trboveljske pre-mogokopne družbe. Vsa tri glavna delavska društva v katerih so včlanjeni rudari trboveljskih premogovnikov so poslala Trboveljski premogokopni družbi dopis, s katerim odpovedujejo zdad veljavno kolektivno pogodbo, odpoved velja s 1. t. m. za trimesečno dobo, torej za 1. november Kdai se bodo začela pogajanja za novo kolektivno pogodbo, se še ne ve. Narodno strokovna zveza. Jugoslovanska strokovna zveza in Zveza rudarjev Jugosiavi-je so se takoj lotiti sestavljanja predlogov, ki jih bodo delavci stavili pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo. Skušali bodo doseči zlasti to, da bi bili rudarji bolje zaposljeni in tudi bolje plačani.
*	Zbor bivših veleizdajalcev. Letos na Vidov dan je bil v Subotici prvi sestanek bivših avstro-ogrskih veleizdajalcev Na njem je bilo sklenjeno, da je treba oteti pozablje-nju imena vseh onih. ki jih je Avstrija preganjala kot veleizdajalce, zbrati in ohraniti vse gradivo, nanašajoče se na osvobojenje in uedinjenje našega naroda, da bi se pozneje ne potvorila zgodovina. Pripravlja se zbor bivših veleizdajalcev, ki naj bi bil sklican še letos.
*	Nedeljski povratni listki. Glede na notico o nedeljskih povratnih voznih listkih ki je bila zadnje dni objavljena v dnevnikih, opozarjamo občinstvo, da se bodo po najnovejših določbah glavne železniške direkciie ti listki izdajali tudi ob praznikih, vendar pa tako. da bodo veljali samo za izietnške vlake in seve. samo na progah. kjer vozijo iz'etniški vlaki.
*	Na banovinski kmetijskj šol; na Grmu pri Novem mestu se začne novo leto celoletne
rekel napol presenečen, napol razmišben. iin oči mlade žene so zatrjevale: »Sreča, velika sreča, večje ni na svetu!«
»Dušan prihaia.« je vzkliknila Zora. ko so se oglasili koraki na hodniku pred stanovanem. Stari gospod pa je položili prst na usta.
»Samo tiho! Hočem ga presenetiti!«
V bližnji sobi ie bi' stari Vozlič priča, s kako nežnostjo ie Dušan pozdravil svojo lepo ženico, kako zadovoljen je sedel k preprostemu kosilu
Ko je potem Dušan vzkliknil: »Kai pa je, da se kar treseš?« ie vstopil oče.
»No, kakor vidim. Dušan, si se naučil ž veti tudi brez mene!« je rekel napol v šali, da bi zakrili svo:e ginjenje.
Ko so bile pozdravne besede pri kraju in si je stari veletrgovec prizadeval, ustvariti spet prijazno domačnostno razpoloženie s tem. da je sedel k mizi in z n ima obedoval, je dejal z blagohotnim pogledom na Zoro:
»Ne smete me imeti za takega samosilnika, drago dete. Prav za prav mi ie bilo všeč. da se je Dušan postavil na lastne noge in izvršil, kar si .ie vbil v glavo. Bil m; je prej zmerom premehak, premalo mož. Z.ato sem smatral, da je bila zanj prav dobra šoja. če si je enkrat moral sam služiti kruh. Zdaj pa mi je te šole dovolj. Doma v hiši hočem gledati srečo in takšne mlade ooi, kakršne so tele tu-kai!«
In pobožali je svojo snaho nežno po vročih licih.
»Moi dragi deklič!« je rekel Dušan zvečer svoji ženici, ko sita bila spet sama, »preden te povedem domov v Maribor, pojdeva še v Bohinj — prav v tiste kraje, v katerih sva se takrat seznanila. Ali se še spominjaš, kako
šole 15. septembra. Sprejme se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovii kmečkih staršev, ki bodo ostali po šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, najpozneje do 15. t. m. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevallo, spričeva'o o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev aH varuha (kolek 2 Din), ki se potegujejo za banovinsko ali kako drugo štipendijo, da bo n.ih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa da povr-neio zavodu sprejeto podporo. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošta Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca In se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci na; prosijo za podporo še pristojni kmetijski sreski odbor :n naj predložijo prošnji za sprejem v kmetirsko šolo izkazalo o višini prispevka kmetijskega odbora. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje sredn.e šole. Hkratu preišče niih zdravstveno stanje šo!ski zdravnik.
*	Novo zdravljenje živčnih bolezni. Pred dvema letoma je zdravnik za živčne bolezni dr. Ljubomir Nedeljkovič objavil članek o novem zdravilu acetilholinu. Po uporabi v 19 primerih različnih živčnih obolenj je ugotovil, da se acetilholin lahko uporablja pri najhujših oblikah obolenja na živčevju. Švicarska tvrdka Roche je zdaj po sVetu razposlala izvleček iz dr. Nedeljkovičevega članka. Prevedla ga je na vse jezike in ga razposlala zdravnikom po vsem svetu. Prišel je tudi na Japonsko.
*	Naposled bo tudi pri nas odpravljena napitnina. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je pripravilo osnutek uredbe o kvalifikacijah, nagradah in iamčevinah v go-
brezumno sem te poliuboval takrat na stopnicah. ker sem te imel za Ido. Prva si bila ti, ne Ida!«
Zora ni ničesar odgovorila, samo nagnila je glavico na Dušanove prsi in od sreče tiho ihtela.
Konec.
IZ AMERIŠKE KAVARNE
V zakotni kavarni v Chicagu sedita dva tolovaja in mečeta karte. Prvi pravi: »Imam dva asa«.
Drugi pravi: »Imam dva nabita revolverja«
Prvi: »Že dobro, potem si dobil.«
PRETEKLI CAS
Učiteljica: »No, Jurček, če pravim, lepa sem, kateri čas je to?«
Učenec: »Pretekli.«
IZGUBLJEN PES
Gospod je izgubil zelo dragocenega psa in je objavil oglas, da plača 4000 dinarjev tistemu, ki bi našel njegovega psa. Ker se drugega dne ni še nihče javil, je stopil k telefonu:
»Halo, rad bi govoril z vodjo oglasnega oddelka.«
»Je odšel«, je odgovoril sluga.
»Dobro, pa mi dajte njegovega namestnika.«
»Tudi njega ni v pisarni.«
»Daite i torej urednika.«
»Tudi on je šel.«
»Kaj vsi so šli?« se je razjezil gospod.
»Da, prosim vsi so šli iskat vašega Dsa.« je menil sluga.
stenskih podjetjih zaposlenega pomožnega osobja. Po novi uredbi bodo smela gostinska podjetja v letoviščarskih krajih in večih mestih zaposliti za pomožno osobje, ki prihaja v neposredni stik z gosti, samo kvalificirane moči. Napitnina bo odpravljena, namesto nje se bo pa zaračunavalo gostom 10%. Razen tega bodo morali delodajalci dajati uslužbencem tudi primerne plače, v penzijonih stanovanje in hrano, v hotelih stanovanje, v restavracijah hrano, v kavarnah pa ustrezno vrednost za hrano v gotovini.
*	Moderniziranja ceste od Maribora proti Št. llju. Nedavno ie poslovala v št. Ulju in v Košakih pri Mariboru uradna komisija zaradi ureditve raznih tehničnih vprašani pri moderniziranju ceste od Maribora proti Št. II iu do meje. Treba bo namreč omiliti vrsto ovinkov in v to svrho razlastiti potrebno zemljo. Tudi v Košakih bodo morali za to razlastiti eno parcelo, ki je še last Južne železnice. Komisija je vsa vprašanja v teku dvodnevnega obhoda sporazumno rešila ob navzočnosti zastopnikov banske uprave, direkcije železnic, lastnikov prizadetih posestev iin sodnih cenilcev. Člani komisije so mogli pri tem ponovno ugotoviti, da je ta del državne ceste v obupnem stanju, čeprav je največje tujskoprometne in narodno gospodarske važnosti. Posebno mučno je bilo primerjanje naše ceste ob meji z avstrijsko državno cesto od naše meje naprej.
*	Za upokojence. Finančni minister ie izdal sklep, naj se upokojencem, ki se upokoje po končanih polnih letih službe, kakor tudi njihovim rodbinam za primer n;,ihove smrti izplačajo stroški za selitev iz kraa upokojitve v kraj stalnega prebivan a iz denarja, ki je v proračunu določen posebej v vsakem posameznem resoru za izplačevane selitvenih stroškov pri premestitvah Po službeni potrebi.
*	Ogromno škodo povzročajo živalske kužne bolezni. Osrednji živinozdravniško-bakteriološki zavod v Beogradu pod vodstvom dr. Iva Kende je ustanova kmetijskega ministrstva. Zavod deluje že deset let na zatiranju živalskih kužnih bolezni, ki povzročajo našim kmetovalcem ogromno škodo. Ta škoda znaša na leto nad eno milijardo dinarjev.
Okrog 12(1 železniških delavcev na brezplačnem ('opustu. Signa'ni odsek direkcij državnih železnic, ki zaposluje do 120 delavcev, je poslal vsem tem nameščencem obvesti-
Soteščan.
Pod nesrečno 5
zvezdo
Janez pa se je dorrfislil nečesa drugega. »Pri vas ste -založeni z denarjem. Morda bi mi posodili toliko, da bi odrinil očeta in poravnal prepisnino?«
»Posojilo bi že dobil, saj radi posojamo. Toda sosedje bj se norčevali, da se ženiš z izposojenim denarjem.«
»Komu pa je treba praviti?« se je branil sramote.
»Vidim, da nisi vajen posojati in ne jemati na posodo...«
Janez je stal ponižan pred tovarišem.
»Vidiš, toliko denarja ne posodi nihče brez priče. Posojilnice zahtevajo vknjižbo ali poroštvo.«
»Vem, vem.«
»Če bi vedel za kak dober pripomoček, bi ti ga priporočil. Tako pa res ni drugega izhoda kakor...«
»Peter, meni .je hudo...« se je zvijal ob misli na skopuha. »Rajši bi šel ne vem kam... Moja vest se upira takemu dejanju...«
»Nič ne bo hudega«, mu je dajal poguma. »Opravila bova gladko, kakor bi šla na zabavo. Na naju ne bo padla nobena senca. Nihče ne bo slutil, da sva roparja in tatova.«
»Ropar, tat! Fej!« sta se mu studili ti besedi.
»Kar potrpi 1« mu je utrjeval občutljivost. »Kdo bo pa vedel? Mar nama bo zapisano na obrazu?«
Io, da je direkcija primorana poslati 1. avgusta vse pri odseku zaposliene delavce na dvomesečni brezplačni dopust, ker nima generalna direkcija državnih železnic v Beogradu za nje za ta dva meseca denarja. S tem je prizadetih z delavci še najmanj nad 500 družinskih č'a-nov, ki bodo vsi skupaj trpeli v tem času veliko pomanjkame.
*	Vročino imamo po vsej Jugoslaviji, toda najhujše je v Hercegovini, zlasti v mostarski kotlini. V Mostaru so nedavno zabeležili opoldne 42 stopinj Celzija v senci.
*	Orjaški utrinek, Heuzauii, .orek zvečer okrog 21. ure so mnogi v Ljubljani in okoiici opazovali! na nebu izredno zanimiv pojav. V smeri od severovzhoda proti .ugozapadu se je na zenitu pognala kakor močan izstrelek svetlo goreči bakli podobna luč. ki je zapuščala za seboii dolg plinast goreč rep, ki ie svetlo žarel še potem, ko rnu je glava že ug-smla.
*	Mlado dekle tehta 226 kg. V Rekovcu blizu Jagodine živi Saveta Angjeličeva, ki šteje 26 let in tehta 226 kg. Čeprav živi s svojo materjo in dvema bratoma v zelo hudih razmerah, se je tako zredila, da komaj pride skozi vrata. Sosedje jo že celih 12 let niso videli, ker ne more hoditi. Noge se ji namreč šibe pod toliko težo.
*	Preiskava v kotredeškem rovu. Zaradi nesreče z jamskim plinom, ki je zahteval smrtno žrtev v 36-letnem oženjenem rudarju Lojzetu Gasiorju, je p' 'v Zagorje rudarski svetnik g Kubias .jubljane in izvrši! preiskavo. Jamski (aznik Anton Krauskopf, ki je ponoči pred usodnim dnem z rudarjem Alojzem Zagorcem pregledal vse jaške in etaže, je izpovedal, da je ugotovil nevarnost uhaja jočega plina To je zapisal v službeno knjigo in so tako bili delavci opozorjeni na nevarnost, preden so šli v ko-tredeški rov. Svetovalo se jim je tudi, naj vzamejo s seboj v rov maske proti plinom. Vendar tega niso storili,- kar je imelo potem žalostne posledice. Če bi prej odprli ventil in počakali pol ure, bi tudi bila nesreča preprečena Plina je zmerom nekaj v rovu, kar se skoraj ne občuti; ker pa je štiri dni pred nesrečo delo počivalo, se je nabralo v rovu toliko strupenega plina, da je postal nevaren. Krivda, da so nesreče v rudnikih razmeroma pogoste, je tudi v tem, da izkuša v teh hudih časih vsak rudar iz bojazni pred odpustitvijo predpostavljene čim bolj zadovoljiti, zaradi česar premalo nazi na svojo varnost
»Pa pojdem — zaradi Tončke ... « se ie vdal po dolgem oklevanju. »Naj bo sreča ali nesreča... «
»Ali si ji zaupal, kar sva se zmenila?« ga je zaskrbelo.
»Nisem Tega ji ne bom nikdar povedal.«
»Molči, molči!« mu ie strogo zabičil. »Sicer sva izgubliena.«
»Ali menš, da bom izdajal samega sebe?«
Nato sta se zmenila naitanko. kdal bosta začela iin kako bosta iznenadila skopuha. Za-peljivcu se je mudilo, ker se je bal, da bi se Janez ne premislil. Past je sicer nastavljena, n: pa se še sprožila.
Janez še ni bil trden v svojem sklepu. Nekaj mu je reklo, da mu bo še žal, ker se spravlja v nevarnost. Neprestano je premišljal, ali naj bi sledil pokvarjencu na nevarni poti. Manjkalo je prav rahle sapice, pa bi bilo unčeno vse prizadevanje hudobnega tovariša.
Vse to je bilo Petru znano, zato je odločil: »Jutri ob tem času me počakai tukai na tem prostoru. V pol ure bo vse opravljeno. Najin trud bo obilno poplačan.«
Molče sta si segla v roki. Zjobnik je zadrgnil zanko.
Janezu je trepetala duša, ko je stopal proti domu.
5.
Jerinova Tončka ni vso noč zaitisnila oe sa. Ležala je ob odprtem oknu in slišala vse kar se je godilo na vasi. Kadar je čula kako hojo, tedaj je mislila, da prihaja Janez. Večkrat se je napol dvignila itn pogledala skozi okno. A vselej je prevarana zlezla pod odejo.
*	Iz vodnega letala so ubili morskega psa. Poveljstvo mornariškega letalstva v Divu-ljah je bilo te dni obveščeno, da so se v Ka< štelanskem zalivu pojavili trije morski psi. Takoj se je dvignilo vodno letalo z dvema strojnicama in je začelo po zalivu iskati morske pse. Kmalu jih je našlo, ker so vznemirjali gladino, in letalec je začel streljati s strojnico. Eden je bil kmalu mrtev, druga dva pa sta pobegnila iz zaliva.
*	Smrtna žrtev volčjih iagod. V Ploderšnid v Slov. goricah je zadela tamkajšnjo Lorber-jevo družino velika nesreča. Domača sinova lSletni Leopold in lOletni Stanko sta jedla volčje jagode in se zastrupila. Uboga fanta sta umrla.
*	Tri so še rešili, četrti pa je umrl. Ko so
šli te dni zjutraj rudarji v Zagorju po štiridnevnem praznovanju spet na delo, se je pripetila v kotredeškem rovu strašna nesreča. V dneh praznovanja jama ni bila prezračena in se je v rovu nabralo mnogo plinov, tako da © bilo zaradi pomanjkania kisika nemogoče vztrajati v rovu. Prvi rudar, ki je šel v rov, bj bil moral vzeti s seboj poseben aparat, česar pa najbrže ni storil Ko je prišel na mesto, ki je bilo napolnjeno s strupenim plinom, prvi rudar Gasior Alojzij, je takoj zaslutil nevarnost in opozori! nanjo tovariša Strmlana Ivana in Knečana Jožeta Nato si ;e Gasior zavezal s strajco usta in šel v vpadnik odpirat ventilacijo Na sredi poti nazaj se je zgrudil in obležal Ker ni dajal nikakega glasu od sebe, sta mu prišla na pomoč njegova tova-rša. Tudi Krečan ie omahnil ter ostal v vpad-niku. Strmljan pa se je privlekel do praga in poklical na pomoč. Ko je njegove klice slišal rudar Grabnar Anton, je hote! teči po tovariše, toda tudi njega je doletela ista usoda. Kmalu za tem je prišlo na kraj nesreče reševalno moštvo z maskami in odneslo vse štiri omamljene rudarje iz rova. Razen Gasiorja so vsi na svežem zraku prišli k zavesti. Gasior, ki je ležal najdalje v vpadniku. ie bil že mrtev. Ob številnem spremstvu rudarjev in njihovih žen so nesrečnega Gasiorja prinesli na njegov dom in ga položili na mrtvaški oder. Pokojni je štel 36 let in zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
*	Ogeni. Ani Černejevi v Framu je upepelij ogenj gospodarsko poslopje s hlevi vred. čer-neieva je bila zavarovana.
*	Naplavlieno žensko truplo. Drava je naplavila pri Janževerr vrhu v Podvelki truolo neznane ženske. Utopljenka je stara 25 do
Zjutraj je bila prva pokoncu. Z dvorišča se je videlo h Gobarju. Janez je stal pred hlevom in gledal proti Jerinu.
Tončka se je zgenila od veselja. Janez je zamahnil z roko ter ji voščil dobro jutro.
Pomignila mu je s kazalcem nai pride bliže.
»Ali si sama?« jo je vpraša! izza plota,
»Sama. Zakaj te ni bilo. kakor sem ti naročila? Nikar mi ne krajšaj življenja!«
»Nčesar hudega nsern nameraval. Samo preizkusil sem te in zdaj vidim, da si trdna in stanovitna.«
»Oj, ti porednež!« Mladenki je ugaiala pohvala. Samo prosla ga je. nai ji v bodroe prizanese. »Take preizkušnje niso za šalo«, ga je pokarala prav rahlo.
»Pa še ti mene preizkusi, ako hočeš, da ti bo zadoščeno... «
»Nisem tako hudobna. Bog ne daj, da bi kaj takega storila!«
»Pa odpusti!« ga je bolela njena žalost. »Vse to je storla ljubezen.«
»Ako ne lažeš. bom pozabila. Glej. da pregovoriš očeta ... Reci jim prijazno besedo.«
»N« boj se. Tončka! Zadeva se bo skoro presukala.« Hotel io ie iznenaditi, pa se je ustrašil, aH n' morda kaj sumljivega izbleknil.
Dekle ga ni umelo.
»Oče zahtevalo delež v gotovini. Ako bi imel denar, bi bilo takoi urejeno.«
»Nekaj bomo že spravili skupaj. Brez do-e ne pojdem od hiše.« Zanašala se je nn bogato teto, ki ji je obetala za poročno darilo lično kuhinjsko posodo.
»Pri pismu bo treba šteti vse«, ji ie pojasnil. »Očetu pa tudi sestri...«
»Miinko bomo pregovorili«, se je zanašala.
*■	--=-Stran 6 ~
30 kt in ni bilo na njej nobenih znakov poškodbe.
*	V smrt zaradi slabega izpričevala. N. davno je iz Ljubljane pobegnil 17-letni železničarjev sin Ladislav Ukmar, dijak meščanske šole na Prulah. S seboj je vzel 150 Din in pa železniško legitimacijo za znižano vožn.o, ki mu gre kot sinu železničarja. Doma so bili prepričani, da sin ni šel daleč in da se bo kmalu vrnil. Navzlic temu so pa takoj začeli poizvedovati za njim. Poizvedbe so pa oritsle brezuspešne, dokler ni te dni prispela iz Splita vest. da si je fant tam končal ž.vljenk. — Mladenič ie obupal nad živi enjcm, ker je moral zapus.itd šolo zaradi slabega izpričevala. Ubogega Ladislava, ki je bil sicer izredno miren in ubogljiv mladenič, so pokopali v Splitu in sta nesrečna rodittlja šele po pokopu izvedela za obupno dejanje sina edinca.
*	Smrten padec iz Podstrešja. Pred dnevi je hlapec Rotman Janez pri posestn ku Roško-viču Francu na Zg. Ročici šel na hlev, da na" meče nekaj krme za živino. Po končanem delu ie Rotman zaradi teme po nesreči pa d J kakih sedem metrov globoko na trda tla. Priletel je na hrbet in si zlomil hrbtenico. Za posledicami je takoj izdihnil.
:: V mlatilnico ie padel Pred dnevi so mlatili pri posestniku Lovrnčiču v Filovcih. Pri stroju je bil zaposljen tudi 24-letni delavec Ošlaj Alojz iz iste vasi. Bil je na stroju, kjer je zarezoval snopje. Kakor je sam povedal, mu je nenadoma spodrsnilo in ze je bila noga v žrelu stroja. Posledice so bile grozne: delavci, ki so priskočili k ponesrečencu, so ga nezavestnega in brez noge potegnili iz železnega objema. Prepeljali so ga v murskosoboško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
*	Štirje zaradi avtomobilske nesreče v bolnišnici. Usodna avtomobilska nesreča se je pripetila na cesti med Vuzenico in Muto v Dravski dolini. Na tovornem avtomobilu, ki je last avtobusnega podjetja Josipa Rojca iz Sloven.igradca, se je vozilo osem ljudi iz Ma-renberga proti Muti. Naenkrat je odpovedalo krmilo in avto se ie zaletel z vso silo v močno drevo. Poleg vozača sta sedeli še dve osebi. Vsem trem se po čudnem nakl učju ni nič zgodilo, pač pa je ostale štiri, ki so sedeli za šofersko kabino, vrglo v velikem loku iz avtomobila. 481etna delavka Josipina Mohorkova je dobila hude notranje poškodbe, ostali trije, ki so sedeli Doleg n;e. so bili laže ran;eni Poklicali so takoj mariborske reševalce, ki so
»Saj ji boš dajal obresti in denar je v gruntu varen ter se ni bati izgube.«
»Bomo videli«, je zm'gnii] z rameni. »Tudi očeta bomo še zadovoljili.«
»Tedai je v redu.« Tončka se je oddahnila: s prsi se ji je odvalila teža, ki io .ie tlačila ko mora.
»Iti moram«, se ie hotel odstranti. »Oče so najbrž že pokoncu ter me bodo pogrešili.«
»Kdai se boš pa zdaj spet oglasil?« ga je zadrževala.
*Mar nismo dovoh' blizu skupaj?«
»Tisto je res. toda ... «
Tončka je smuknila v vežo in šla na delo z lahkim,- koraki. Tuga, ki ii je ležala n« duši. se je razpršila kakor megla. Spet je sijalo solnce ljubezni na nenem nebu Iz srca so ji vstajale nade v boljše živlkme. Janez ho omajal očeta in Minka i.; ne bo delala preglavice. Obema bo povračevala njuno dobroto.
Janez pa tisti dan ni bil za nobena delo. Nobena misel ?a ni mogla razvedriti. Ur^ so mu be>ale s čudovito naglico proti večeru. Iz mraka so se mu režale temne sen^e...
Po večerii se ie naslonil na mizo. Čutil ie bližino strašnega trenutka. Njegova duša je bila žalostna in potrta.
V oknu je zazvenela šipa. Peter ie o^tvo-ril tovariša s peskom na usodni dnsrovor. Vedel je. dn omahuie. č^nrav mu ^ dal besedo. Z vso močjo ga ie bilo treba držati, da mu ne uide.
Mladeniča ie snreletela groza. »Kam bi se skril?« je premišHaii v poskdnem trenutku. BežaJ je na dvorišče da bi se izgubil v temo. a je "zadel ob tovariša.
— »DO
ponesrečenko prepeljali v mariborsko bolnišnico, med tem ko so domačini ostale tri ranjence spravili v bolnišnico v Slovenjgradcu.
*	Dve nesrečni smrti. Te dni sta se pripetili v mariborski okolici dve hudi nesreči. Pri Št. Lenartu v Slov. gcricah je na 291et-negu. posestnika Franca Bezjaka padlo drevo. Silna teža mu je telo stisnila in, zlomila hrbtenico. Ponesrečenca so izvlekli izpod drevesa in ga naglo zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Druga nesreča se je pripetila sinoči v Bohovi ulici. 661etni Janko Vinšek je najbrže v vinjenosti padel in se moč. no poškodoval na glavi. Spravili so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je izdihnil.
*	Smrtna nesreča na železniški progi. Nedavno zvečer se je pripetila v bližini Zelen"' jame v Ljubljani huda nesreča, k: je zahtevala smrtno žrtev. Kot kurjač zvaničnik ie bil v kurilnici nameščen 55-etnj Jožef Tro'ar. Ko je usodnega večera p:> 18. uri šel ob tiru v službo, je privozil za niim vlak. Jožef Tro ar s« je očitno hotel temu vlaku umakniti k dragemu tiru, pa pri tem ni opazil drugega vlaka, ki .ie privozil ž ljubljanske postaje. Lokomotiva tega vlaka je T roja ri a zagrabila in ga treščila na tla ob tračnicah. Viakovoda ie nesre- . čo opazil, preprečiti pa ie ni mogel, dasi je vlak takoj zavrl. Mogel je saipo opaziti, di je Trojar obležal ob tračnicah.
4 Drava ie naplavila drugo žrtev strašne nesreče, ki se j>e zgodila 30. aprila pri Sv. fari/.u na Dravskem polju, kjer so bili delavci zaposljen; Dri regulaciji Drave s prevažali em kamenja Vsem ie še v spomina, da e Drava takrat zagrnila čoln. v katerem e bilo pet delavcev, od katerih so trije uton.ih Pri Slovenji vasi je zdai Drava naplavila d-ugo žrtev, delavca Friderika Pečnika od Sv. Marjete.
*	Žaloigra bednega brezposelnika. V Novo mesto je pred dnevi prispel iz Zagreba 45-letni brezposelni delavec Tlakovcer Janez, doma iz Dol pri Brežicah. Mož ie povsod iskal zaposlitve, a ker je ni dobil, se je ves obupan napotil proti Mirni peči Med potio pa je sklenil napraviti konec svojemu bednemu življenju. Stopil je k železniški progi, se vlegel ob tir in nanj položil elavo Obupanec ie bil trdno prepričan, da bo na ta način konec njegovega trpljenja. Naključje pa je hotelo, da se je žaloigra končala drugače Lokomotiva mu je glavo samo odrinila s tira in jo pri tem na desni strani močno obrezala Htido poškodovanega ne-
»AIi še n; prezgodaj?« je jecljal, ko ga je zgrabil z obema rokama. »Ljudje so še pokoncu ...«
»Preden se pripraviva, bo poteklo dokaj časa ...«
Odšla sta po bližnei proti skpputmvi koči. Steza se ie vila med grmovjem po zekn; ma-hovini. Yidela in slišala u ni živa duša.
Ustavila sta se na robu hoste. Tam se ie v:dela luč iz samotar eve koče Peter sedel z a srni in pritegni tovariša zraven sebe
»Počakaiva še kako uro.« je de'al potiho. »Kar pogumen bodi! Strah je za otroke.«
»T očnik bo naiu spoznal.« je skrbelo Janeza.
»Tole si natakn' na obraz.« mu je potisnil
v roko krnko iz črne tkanne.
Janez io ie pomeril in ugotovil, da Se prilega ohrnzu.
»Imaš pri seb; kako orodje?« je vprašal važno.
»N':če«ar.« .ie zanikal. *Še nož sem shranil doma da b' me vras* ne nrenW;l... «
»Mevii rr.nraš imP>H« TWer ie stopil pod b!'"'n'i kozolec in snel rečico.
Tmez se je zgrozil: »Ali meniš, da bom ubijal0^
Voknko'- bo treb"> d°dca n?V)l.tV> ostraši-'ii. 7amifin: kakn-- hi hote' udari'!. Ako nočeš n; tr^ha zad11'.«
»Zamahnil k-' že. toda udaril ga n-^ bom.« se ie Vani' vo"a udarim z ročico...«
»a čp se bo«.mo^al braniti?«
»Paiš' - boni bežal .
»A, tako! Teda' '"e bol:e da ne začneva ...«
»Liubše mi je. če se vrneva.«' je bil zadovoljen.
»Poskusiva, ker sva že tukaj,« mu ni hotel ugoditi.
M O VIN A« St. 32.	--,
srečnika so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Tu so ugotovili, da ima mož hude poškodbe, ki jih bo sicer prestal, a njegov duh bo ostal zmerom v temi.
*	Žrtev elektrike. Nedavno so našli v Do-brovcih v bližini Sv. Miklavža na Dravskem polju pod električnim vodom truplo 24-let-nega Franca Lešnika od Sv. Miklavža. Roke in noge je imel čisto ožgane in je bil ves črn kakor oglje. V prvih jutrnih urah je splezal na neki električni nosilec in se je dotaknil voda. Bil je v trenutku mrtev.
Ogenj uničuje domačije. V št. Janžu pri Muti je nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika Alojza Kafla. Istega dne ie gorelo na Pernicah. Požar ie uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Antona Rep-nika.
*	Huda nesreča kaznjenca. Te dni se je ponesrečil pod Kalvarijo pri Mariboru 39-'etni kazn enec Avgust Fraz od Sv. Antona v Slov. goricah. Kaznjenec je bi! zaposlen s svojimi tovariši pod Kalvarijo pri kopanu temeljev za novo poslopje. Nanj se .ie zrušila zemla in ga podsula. K sreči so mu mogl; hitro priskočiti na pomoč tovariši in ga rešiti, cj^ se ni zadušil. Fraz je zadobi! hude not raj tre poškodbe in ima .zoml.eno levo nogo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
*	Avto zgorel na cesti. Nedavno noč se ie zgodila na cest: med Sv. Jurijem ob .užni železnici in Štorami huda prometna nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Pozno ponoči ie vozil z vel;ko brzino od Sv. Jur a nroti Celiu osebni avto zd-avilišča v Rogaški Slatini. V avtomobilu so bili šofer, njegov brat in neki Hrvat. Na c°sti profi Štoram ie avto dohitei nekega voznika, ki ie vozil pred avtomobilom brez luči. Šofer je avto. da bi prepreči! nesrečo, z vso silo zavrl. Avto je vrglo z vso silo rvrd cesto in se .ie vozilo postavilo na glavo. Medtem so se odprla vrata in vsi trl':e potniki. k; se .im ni nič zgodilo, so izstopili iz avta UžTi so pa zelo mnogo strhu, predvsem Hrvat. k: je v temi izginil od strahu. Avto se je nato vnel in ie zgorel. Vsi. ki so videli avlo in kraj nesreče, se čudro. kako :e mogoče, da so se vs' trie potniki rešili nepoškodovani.
*	Obesil se ie. V Senarski so na skedniu našli obešenega 30 letnega posestnika Jakoba Trsten jaka iz Senarske. Nesrečnež je storil obunen korak v duševni zmedenosti.
:: Požar. Nedavno noč je nekdo zažgal <io-snodarskn poslopje posestnika Štefana Ko-
Brlnček v skonuhovj koči je nenadno ugasnil. »Starec je šel počivat.« sta menila, a nista pogodilai. Luč v koči se je kmalu spet po;avi'a.
»Radoveden sem. kai nočenia.« Peter je vstal in šel g'edat. Ločrik ie sedel za mizo; z levico si ie podpiral glavo, z desnico pa je mešal srebrnike.
»Vocoi mi ne uideš« je sk'en'1 v svoem srcu. »Niti vrag ti ne bo "t>omagal.«
Hitro se e vrnil in pozval tovariša, naj si nadene krinko in vzame ročico. '
»Nikar!« Srce ga ie sva-i'o z glasnimi udnr-c<;. Tnnez ni poslušal skrivnostnega opomina. Tovariš ga ie imel popolnoma v oblasti. Past K1"! jp držala s tako silo, da se ni mo-ge' več reš:ti.
Vrata v kočo so bi'a odnrta. Skopuh jih je ranimi le podnevi med radovednimi va?čani. Ponoči se ni bal obiskov, ali pa je mislil na to dg h; 1až:e pobegni' ako b; e^ kdo izne-nadil. Sai so mu kar očitno sponaš^'-' bogastvo on pq ie hotel veliki za siromaka.
Tovariša sta se približala koči in sfipila '"ecV.šno ;zza ogla. Peter .ie. neka; pošepnil Janezu ter ga potisnil v vežo. Sam pa je smuVnil oprezno za vrata.
»Jaz ne grem naprei!« se je upiral Janez. »Oba ali pa nobeden!«
»Ali se ga boiiš? Pogki. kako je zamišljen!« mu ie pokazal skopuha skozi okno.
Starec ie sed°! za mizo 'n mešal srebrnke. Imel ;ih .ie pred seboi v pehariu. Janez je bil prijetno omaml:°n. Samo noVivico od tega. pa bo vsem izplačal in Tinčka bo negova.
»Dedec ie c'tar in okorfn«. mu ie izgina'a bo"'a7'vvost. »Brni' se n^ bo, ker ne bo ufeg-nil. Denarja pa tudi ne bo mogel skriti; ako
jnana v Vukovskem dolu. Orožniki so uvedli strogo preiskavo.
*	Dva konja žrtvi nesreče. Nedavno je povozil osebni vlak, vozeč se iz postaje Velike Nedelje proti Ptuju, na prvem prelazu dva konja z vozom, med tem ko se je voznik v zadnjem trenutku rešil. Voznijč, lastnik in posestnik Veronek Maks iz Trgovi-šča ni slišal tiho prihajajočega vlaka.
*	Druga žrtev Save pri Trbovljah. Sava pri Trbovljah zahteva zmerom več žrtev. Te dni se je nad mostom pri postaji kopala večja družba domačinov, v kateri je bil tudi 20 letni trgovski pomočnik Prvega delavskega konzumnega društva Albin Odlazek. Kopalci imajo navado, da hodijo po desnem bregu Save daleč navzgor, nato pa plavajo po sredi struge do mostu. Tako je tudi Odlazek s svojim prijateljem blizu Grebcnče-ve žage pod slapom skočil v valove in plaval navzdol. Prijatelj, ki je v majhni razdalji plaval za njim, pa jc zdajci opazil, kako se je Odlazek potopil. Pohitel jc za njim. a ves trud, da bi ga našel in rešil, jc ostal zaman. Kakor sodijo, je Odlazka, ki jc bil sicer odličen plavalec, zadela kap. Pokojnik zapušča sestro, poročeno Potočnikovo, štiri brate, ki bivajo v Trbovljah in na starše, ki žive v Prekopi v Saviniski dolini. Njegov oče je upokojen rudar. Vse Trbovlje iskreno sočustvujejo s hudo prizadeto rodbino.
*	Obsojeni poslanci prepeliani v Mitrovi-co. »Obzor« poroča, da so bili prepeljani iz Beograda v kaznilnico v Sremski Mitrovici pred sodiščem za zaščito države obsoieni narodni, poslanci Damian Arnautovič. Dra-giša Stojadinovič, Vasilije Trbič in Dragiša Milovanovič
Dve politični sodni razpravi v L.'ub!,i; ni.
Veliki kazenski senat je ime! v Ljubljani te dni kar dve razpravi zaradi komunizma. Najprej so prišl' pred veliki senat trie mladeniči. ki so junija napravili izlet na Stol ter so bili prisiljeni čez noč vedriti v neki zasebni koči. V svoji mladeniški objestnost,] so si v koči preganjal' čas s tem. da so na tram vre-zali razne napise, ki vsebu eio propagando za komunizem. Mladeniči so se pred sodniki izgovarjali,- da se niso prav zavedali dalno-se ž nost i svojega dejan ia. H1 so obsoieni na tri, štiri in pet mesecev strogega zapora Zanimivejša je bila druga razprava, ki je imela za predmet vprašane, k ob ko ie samo podpisani odgovorni urednk kakega lista odgovo-
ren po zakonu o zaščiti države. Pred veliki senat je stopi! visokošolec Adrian Jane. rojen v Postojni, stanujoč v Ljubljani. Na prošnjo znainca je te! prevzel nasproti oblastvom odgovorno uredništvo mladinskega časopisa »Mlada pota«. Ker je bila neka komunistična kurirka zasačena pri carinski kontroli v avstrijskem brzem vlaku, da je imela pri sebi neko knjigo in v nie platnicah všita pisma Ko-minteme na Dunaju za uredništvo »Mladih potov», so prijeli Janca. Pred senatom je Jane navajal, da je bil samo podpisani odgovorni urednik, da ni pregledoval rokopisov, da se sploh ni bav'1 s poMko, marveč se .ie posvečal leposlovju. V dokaz tega je navajal svoje članke in druge prispevke v »Modri ptici«. Razprava je bia kratka. Adrian Jane .ie bil od obtožbe oproščen, ker je bil obtoženec dejansko zgolj podpisani urednik časopisa in ni dokazov, da bi bil sam osebno vzdrževal stike z inozemskimi komunisti
*	Zagonetna smrt skrega krošnjarja. Predzadnjo sredo dopoldne so našli na Ločici pri Polzeli mrtvega v postebi v njegovem stano-vanu 58 let starega krošnjarja Jesenka A'o:-ziia. Hiša, v kateri je stanoval Jesenek, stoji na samotnem kraju blizu državne ceste. Stanovanje Je bilo od znotraj' zaklenjeno. Na postelj1 ležeč; Jesenek je bil oblečen samo v spodne hlače. V bližini postelje .ie bila na štedilniku p!očev;nasta posoda, napolnjena 7 ogljem, ki se je pa že izpretmnilo v pepel. Smrt je nastopila po zdravniški ugotovitvi zaradi zastrupljenja z- ogljikovim monoksidom, s katerim, se .ie Jesenek zadušil. Jesenek je zadnli'čas živel v veliki bed1.
*	Velikim tatvinam na sledu. Pri tvorn carju in trgovcu Škofu v Mariboru, ki ima svojo trgovino' na Aleksandrovi cesti, so odkrili ve^ like tatvne, ki so se dogajale že nekaj let. Izginjalo je najraznovrstnejše blago. Vrednost tega ukradenega b'aga znaša več desettisoč dinarjev. Aretirali so nekega učenca v trgovin' in še neko drugo osebo. Preiskava se zdaj nadaljuje.
*	Dolgo so iskali nepridiprava. Kupčije s hranilnimi knjižicami, sleparske namreč, cveto že dolgo časa in žrtve teh kupčij so navadno nepoučeni ljudje. Nedavno je ljubljanska policija spet prijela takega sleparja, namreč 28 letnega mizarskega pomočnika Josipa Škofica. doma iz ljubljanske okolice, ki je že znan oblastvom. Škofic je ne-Havno popravil število v hranilni knjižici
bi ga hotel kam odnesti, mu bom stopil na prste. Nikamor se ne bo upal gen'ti.« f: »Hitro, da te ne bo zavohal.« e priganjal Peter s šepetajočim glasom.
S smukom ie Janez odorl vrata in planil v sobo. Skopuh je skočil pokonci in že :e stal ob mizi tako da je s svojim koščenim telesom zakril srebrnike. Neznanec z zakritim obrazom je zavihtel ročico in zadel skopuha na ramo.
Udarec je bil lahek, a Ločnik se ie ščc-nil od groze. »Boli!« je zastokal ter se grabil za ramo.
Janez se je skesal in pobegnil. Peter ga je dohitel pod kočo med grmovjem.
»Zakaj bežiš?« ga je ustavil.
»Menda se n ga ubil...« se mu je tresla beseda. »Zadel sem ga po nesreča... Nič sar hudega mu nisem hotel storiti...«
Peter se mu ie na tihem rogal. Vedel je. da se je tovariš zmotil. Res je zamahnil z ročico, a se .ie skopuha le rahlo dotaknil. Vše to ie videl natanko skozi odprta vrata.
»Domišlja si nekaj, česar ni storil,« mu ie ugajala njegova zmota. Lahko bi ga bil po-mril in Janez bi mu bil hvaležen. Tega pa ni bilo v njegovem načrtu. Zato si ie na;el napadalca, da bi zvali nan.i svob krivdo. Njegov greh mora nositi druga oseba, ki se ne zaveda, da ji je podtaknjen. On."ki je nedolžen, naj se pokori za njegovo dejanje.
»Dobro roko imaš,« ga je hvalil z zlobnim namenom. Denar je bil na mizi v peharju...«
»Jaz nisem vzel ničesar,« ie odklonil podlo sumničenje. »Nikar mi ne očitaj dvojne krivde.«
Zlobnik je vedel, da je tovariš povedal res-. nico, pa mu nalašč ni hotel verjeti.
L
»Nimam be-iča in ga tudi ne maram.« je zatrjeval in sil I tovariša. na; mu preišče žepe.
»Škoda, če nimaš,« je naposled odnehal. »Pa si zaslužil. Zadel si. kakor si nameri...«
»Zal mi e. ker sem te poslušal... Kosal se bom vse življenje ..«
»Bodi oame:en! Sa: te ni nihče videl...«
»Dejane bo go"rrilo ... « :e vzd hnV z bolestim glasom »Samega «nbe se sramuj' m.«
»Kako boječ in ra^-čuten!«
»Javi! s® bom oro/n k- ni . je skleni yes obupan »Pomirila me bo edn^le pravična kar zen ...«
Zlobnik ga je postrašl: »Ali veš. kako kaznuje sodišče tako de an e? S smrt o a ,i v najboljšem orimeru z dosmrtno ječo.«
M'ndenič se ie zgrabil za- e'avo
»Obupati ne smeš«, mu je govoril na dušo. »Samo pogum te bo reši a žalost in bo azen bi t<» pokopali.«
»Kai bo. kadar nadejo mrliča!« mu je trepetala beseda. »Liudie bodo obsojali morilca... To bo razburjenja in preiskovana!«
»Vest; se moraš tako, kakor bi se ne bilo nič zgod lo. Nate ne bo nihče m sliil. Zločinca ne bodo iskali v Zakotju. .Kdo ve, odkod se je pritepel', bodo rekli. ..Morda ie imel skopuh kakega sovražnika ali pa ga je nekdo pobil zaradi denarja'. Tako bodo govoril' in ugibali, toda pravega ne bo moge! nihče pogoditi.«
Janez je stokal: »Vsaka beseda bo ostra kakor ouščica ... Kam bi človek izginil?«
Zapelivec mu je hotel odsvetovati, nai se ne gane od doma. Pa se ie premislil in razlagal modro: »Ako bi pobegnil jaz. bi bilo skoro sumljivo. A ti bi se opravičil zaradi spora z očetom. Primi ga odločno, naj ti zapiše kmetijo. Predlogi naj bodo taki, da jih ne bo
tako, da je bila vloga v njej označena z mnogo večjo številko.
*	Razpečevalec ponarejenega denarja. Ob priliki cerkvenega proščenja pri Sv. Martinu pri Vurbcrgu je razpečaval 24 letni delavec Cafnik Anton iz Sp. Korene ponarejene 20-dinarske novce. Ugotovilo se je, da je spravil na ta način v promet šest ponare-jencev. Orožniki so Cafnika prijeli in ga spravili v zapore okrožnega sodišča. Vrše . se še nadaljnje poizvedbe.
*	Za ukradeno kolo dve leti. Tone Kra-šovec, star 29 let, doma z Radleka na Blokah, je že skoro polovico svojega življenja presedel po ječah. Je nevaren in drzen vlomilec. Pred malim senatom v Ljubljani je bil te dni obtožen več tatvin: da je lani septembra na Škofljici ukradel žepno uro in suknjič, na Lanišču pa moško kolo in obleko. Naposled je bil obdolžen, da je nekemu neznancu ukradel moško kolo in ga pozneje prodal za 200 Din. Krašovec je vse tatvine tajil, priznal pa je. da je prodal nekemu Zupančiču kolo za 200 Din. Zaradi tatvine kolesa in tatvine obleke je bil Krašovec obsojen na dve leti robije, glede ostalih tatvin pa oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
*	Dva uboja na men. V Gornjem Cmu-reku so bili nabori. Skupina fantov, ki so bili precej vinjeni, se je vozila na svoje domove. Med njimi je prišlo do prenira, med katerim je hlapec Aloizii Režonia izvlekel nož ter začel mahati okoli sebe. Režonji je izbil nož iz rok Henrik Zemljič iz Žibercev in ga parkrat udaril s kolom po hrbtu. Ko so se zvečer fantje na vasi snet sešli. se ie^ hotel Režonja maščevati. Niet;ov priiatelj Alojzij Gačnik mu je posodil nož. s katerim se je Režonja napotil v Zeinliičevo stanovanje. Tu so pili. Kmalu pa je Režonia izzval prepir in nenadno skočil pokoncu in Zemliiču z nožem preseka' žilo lvodnico. Zemliič ie v neka! minutah izdihnil. Režo-njo so takoj aretirali. Podoben dogodek se je pripetil v Novem vrhu pri Apačah. Pri posestniku Kaufmannu je bila domača zabava. Naiprei ie nastal prepir, nato pa pretep. Neki Ivan Serec ie napadel posestni-kovega s;na Franca Poša iz Honnersdnrfa
Avstriji in ga trikrat zabndel z nožem. Poš ie ime! še toliko moči. da se ie nrivle-kel do bližnie hiše. Vi ie shi^in" dom niefovega morilca. Moril^va mati 'e ne-
rflnienon	ni v^rlpla
mogel sprejeti. Potem pa mu rec; zbogom in pober: šila in konita.
Nasvet 'e b'l dober. Janez se ie kar oddahnil. Tudi sam !e mislil Hi no s ve u za bo':šim kruhom Med sosed' jih h bilo neka', ki so mu hva'il tuino: drusr pa so za n egovim hrbtom hirskali očeta, češ: »Kar gre nai. bo že poskusil.«
;>No. ali po;deš?« e presekal njegovo mol-čane
»Pojdem « s/»' ie od'oč'! ;n dostavil: »Seveda ~a ie bi! udarec smrten ...«
»Udari' si rrav pošteno Skopuh se je zlek-nil ni *'eh ter se n več sran!.«
»T da.; sem sa res. « Jan z mu je prigo-varil. nai bi š'a gledat.
»Nocoj n? oo dem « mu ni hote' ugoditi. »Ni varno nredo-lw) st:kaJ o'<rog i-nče , «
»Joj. kai sem storil' T; si kr:v « n\u ie hotel opomesfi Pa se -p or misli' in rek^'- »Zakaj sem jaz n ega? Mar na bi b" >n mene .. .«
»Vsaj v neh^r hi bil sege' Kdo drug b; ga b'l izpraznil. Kam s° ti ie neki mud;lo? Živega se nisi bal. a pred mrtvim si pobegnil.« ie zHjal šale.
»Samo to me še tolaži ker nisem vze' denarja. Tako vsa; nisem ropar če že moram biti ubi:a!ec Ako te skonrna po denar.u. pojdi t-er si natlači žepe.«
»Cemu?« ga je zavrnil. »Mar sem jih jaz zaslužil?«
Janez ie umo'knil. Bolelo ga e. ker tovariš do njega ni imel sočuta Laž e b' bil nosil krivdo, ako bi bil zlobnik molčal; zasmeho-vanie pa mu ie povzročalo še huiše muke Vso pot do doma ni več spregovoril besedice. Na hlevu pa je padel ves izmučen na ležišče.
(Dalje)

ga je zabodel njen sin. Takoj nato so ga prepeljali v bolnišnico v Radgono, kjer pa je umrl.
*	Fanta je vrgel v Dravo. Neznan moški je te dni zvečer vrgel devetletnega fanta Radislava Erjavca v Dravo. Fant, ki ni bil dober plavač, je kmalu izginil v valovih. Neki ribič je nevarnost takoj opazil, se vrgel za njim v vodo in fanta še pravočasno rešil. Sirovi moški pa je izginil v turščici.
*	Vlom v vinsko klet. Na Borlu pri Sv. Barbari v Halozah se je vršila na dan sv. Ane zabava v gostilni Dcbeljaka Rudolfa. Pri tej priliki pa sta hotela dva prijatelja dobre kapljice in jedače priti poceni do brezplačne postrežbe in sta ponoči vlomila v vinsko klet. Ko sta bila že založena z vsemi dobrotami, ju je pri delu zasačil gospodar, ki ju je čez noč zaprl, naslednji dan pa ju je izročil orožnikom.
*	Z lato mu je prebil tobanjo. Nedavno je prišel drrnar Janez Kukovic iz Gradišča Dri Škofij vasi v sobo 30-'etnega posestnikovega sina Franca Jessneka v Bovšah dri Škofji vasi in vzel Jeseneku klobuk. Prišlo je do spopada. Kukovič je pograbi! lato, lopni! z no po Jeseneku in mu prebil lobanjo. Hudo poškodovanega Jeseneka so prepe':aV v c-TsVo bolnišnico.
*	Obsodba vlomilca. Zloglasn vlomilec in tat 29-fetro mizarski pomočnik Franc Pešec, ki je bi obtožen 20 vlomov v Mariboru in okolici, se je mora' zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom. Obso:en :e bil na dve leti robiiie. na izgubo častnih dr-žavlianskh pravic za dobo treh le: ter na izgon iz Maribora in okoi:ee.
*	Napad na vlak. ' ' ž^ni Dobrenia med postajama Dravograd. Ouštanjem je n ki fant vrgel težek kamen vlak. Kamen ie razbil šipo in padel v vagon tretjega razreda. Ranjen ni bil nihče. Orožniki so napadalca izs'edili v nekem l7-1etnem posestnkovem sinu.
*	Sin je ustreliti očeta, ki je pretepal mater.
Te dni je stražnik na Kralja Petra trgu v Mariboru ustavil mladeniča, ki je z vo aško kara-binko na rami hitel proti mestu. Fant se na stražnikove klice ni oziral, temveč jo je pobrisal preko mostu, stražnik pa za njim. IJjel ga je na Glavnem trgu. kjer .ie fant novedal, da je sin železniškega čuvaja Josip Taferner iz Ješencev pri Račah. Povprašan oo puški, je fant začel pripovedovati, da ;e puško ukradel v neki železniški čuvajnici blzu Pragerskega ter da ie do nesreči ustreli! nekega svojega prijatelja. Stražnik je fanta odvede! na no'i-ciisko stražnico. k;er so ga ponovno zaslišali. Tu pa je izpovedal, da je ustreli! svojega očeta. Pripovedoval je. da sta se oče in mati zmerom prepirala in da e oče mater pretepal. Zato je šel ponoči v čuvainco. vzel puško in oddal skozi okio tia »'četa. I.o ie spal, več strelov, nato pa ie zbežal proti Mariboru. da bi se sam orinvil.
*	Sin je ustrelil spečo mater. Hud zločin je bil storjen v eni izmed zadnih noči v vasi Radovic; blizu M^like. Tam i? živeta vdova Marija Jurgličeva kaitene mož se je pred let' ponesrečil v Ameriki, z dvema otrokoma sinom Jožetom in hčerko Marijo. Po ponesrečenem možu je iz Amerike redno prejemala mesečno vzdrževalnino. S tem denarjem je vzdrževala ravnotežje in oe'o uspešno vodila svo:e posestvo. Da bi ne bila kot s'abotna ženska brez moškega v hiši. ie živela več let v skupnem gospodnjstvu s čevljarskem mojstrom Martinom Režekom, ki :e bil prav tako priden delavec. Lani sta se na vzela. Oba sta vzorno, skrbela za otroka. Sina. odnosno pastorka "Jožeta sta poslala h kVučavničarske-mu mojstru Cimermanu v Metliko, da b; se izučil za k1ju~avničarna. V nede'.io je 17-letni Jože Jurglič dovršil, pri Cimerrrvmu učno dobo in napravil pomočniški izpit. Ta veseli dogodek so spet skupno proslavili z materjo in očimom. Kot pomočnik Jože ni ostal pri svojem moistru. temveč se je vrni k materi. Prejšnii nonedelfek ie šel Jože z dvema tovarišema Baitikom im Gosenico rake lovit Ko so se vrniti z raki. so jih skuhali in poiedli, potem pa so popili vsak pol litra vina. V pogovoru ie Jurglič vprašal Ba;ukovega fanta, ali bi lahko prenočil pri n,;em. kar mu ie ta
dovolil, češ da bo lahko spal z njim na senu. Prvi je šel spat Bajuk, Jurglič je pa ostal nekaj časa z Gosenico, potem sta se pa ločila. Jurglič je šefi proti svojemu domu, čez pol ure se je pa vrnil k Bajuku na seno spat. V tem kratkem času pa je fant ustrelil z revolverjem svojo spečo mater. Orožnikom je fant zločin priznal, obenem pa izpovedal, da je ukradel materi dva tisočaka. Od tega je 500 Din zapil, nekaj so mu baje odnesli tovariši, ko je bil pijan, osta'o pa je zakopal v vinogradu. Strahovit umor je razburil vse tamoš-nje prebivalce tem bolj, ker gre za mladoletnika, ki je brez neposrednega povoda hladnokrvno umoril lastno mater.
*	Izsleden vlomilec. Pred dnevi je bil izvršen v pisarno carinskega posrednika Voj-teha Vardjana poleg carinarnice v Ljubljani drzen vlom in so mu vlomilci odnesli pisalni stroj in nekaj obleke. Zdaj je policija izsledila vlomilca v osebi 21-letnega mesarskega pomočnika Janeza Vidra iz Grosupljega.
*	Morilec Knapič v opazovalnici. V spominu je še strašen zločin 47 letnega mesarja Ferdinanda Knapiča. ki je na državnem mostu v Mariboru zaklal branjevko Terezijo Konradovo. Ker je morilec začel kazati znake slaboumja. so ga oddali v opazovalnico.
*	Beg kaznjenca. Pred kratkim so posadili v sodne zapore v Kamniku Lovrenca Starovasnka. znanega vlomilca v planinske koče. Ko ga je sodni paznik te dni odvedel iz sobe. kjer je bil zaslišan, je Starovasnik pobegnil in ga še niso prijeli.
*	Zaradi Kerestinca je obtoženih 29 napadalcev. Krvoprelitje 17. aprila pri gradu Kerestincu se bo v kratkem obravnavalo pred sodiščem. Državni tožilec dr. Belčič v Zagrebu je pravkar vložil obširno obtožnico, ki je bila dostavljena obtoženim kmetom in njihovim braniteljem. Ker se ni nihče pritožil, je postala pravomočna. Obtoženi so uboja šestih mladeničev: kovača Karla Katanca od Sv. Nedelje, bivšega uradnika Ibrahima Mahmudbegoviča, trgovskega pomočnika Aleksandra Blagojeviča, trgovskega potnika Edvarda Folmosta, delavcev Ivana Čipere in Petra Golemoviča. Nevarno pa so ranili Vladimira Gogiča in poškodovali bivšega bana Mihaloviča. Nadalje jim obtožnica očita uboj Jovana Bute in njegove neporočene žene Katice Francetičeve, njune hčerke Suzane in Frana Francetiča v vasi Rakitju. Zaradi krvoprelitja v Kerestincu, kjer so napravili tudi mnogo škode na pohištvu, se je vodila preiskava proti 126 kmetom. Državni tožilec pa je zdaj obtožil samo 29 oseb. a pridržal si je pravico, da jih obtoži še 12. Končno pa je ustavil postopanje proti 85 kmetom. Od obtoženih so samo še štirje v preiskovalnem zaporu, ostalih 25 se bo branilo na svobodi. Državni tožilec predlaga 51 prič. branitelji pa jih bodo predlagali 100 do 200. Razprava bo ena izmed največjih, kar se jih je zadnja leta vršilo v Zagrebu. Med branitelji sta tudi dr. Maček in dr. Trumbič. Razprava bo trajala po mnenju braniteljev največ 15 dni.
*	Napad s kolom in steklenico. Na veselici v Št. Pavlu pri Preboldu je posestnikov sin Jože Rogel napadel kovaškega mojstra Martina Ajdiča iz šešč in ga udaril s kolom po ramenu in mu z udarcem s steklenico prebil lobanjo. Ajdiča so prepeljali v celjsko bolnišnico.
*	Zlorabe ekonoma Božidara Severja v Kovinu. V bolnišnici za duševno bolne v Kovinu, kjer je zaposlenih tudi več naših rojakov, imajo velike nevšečnosti. Preiskovalni sodnik je dal aretirati ekonoma Božidara Severja, ki mu očitajo, da je v teku 10 let močno oškodoval bolnišnico, v kateri je povprečno po 500 duševno bolnih v oskrbi. Ekonom Sever je prodajal, kar je mogel, meso, živino, vozove. Kolika je skupna škoda, bo dognala natančna preiskava, ki hoče predvsem dognati, kdo vse je zapleten v zadevo in ali so komisije, ki so svoj čas že pregledovale bolnišnico, vedele za zlorabe Božidara Severia.
Strašna Ijubavma žaloigra v Mariboru. V Studencih sta si pred dvema mesecema vzela
v najem pekarijo pri pekovskem mojstru Pe-linu dva mlada pekovska mojstra izmed katerih eden je bil 27-letni Slavko Pekonja. Oba sta se z veliko vnemo oprijela dela. Na nesrečo pa se je Pekonja zagledal v 191etna Anico, Pelinovo hčerko, ki je bila zaposlena v tikaninski tvornici Thomovi v Mariboru. Ta dni zjutraj je Pekonja odpravil raznašalce kruha,potem pa je videl, da se odpravlja tudi Anica na delo v tvornico. Dejal ji je, da jo bo košček poti spremljal, in se je odpeljal s kolesom z njo po Ruški cesti proti Mariboru, čeprav je Pelin odločno nasprotovaj zvezi svoje hčerke s Pekonja. Med potjo pa je mo-ralo priti med obema do usodnega razgovora, ker je dekle zdajci pognalo svoje kolo v Rjav" čevo ulico in zasoplo planilo v hišo. v kateri je Zerjavova trgovina. Vsa obupana je zaklicala Žerjavu: »Pomagajte!« V tem trenutku pa je že pribreel na dvorišče Pekonja, sko. čil proti dekletu in začel streljati. Počilo je petkrat in v naslednjem trenutku sta se oba v velikih bolečinah valjala po tleh. Pekonja je dekle zadel dvakrat. Prvi strel je prebil prsi, drugi pa je šel skezi glavo. Oba strela sta bila smrtna. Nato je Pekonja morilno orožje obrnil še proti sebi in je s prestreljena glavo oblžal poleg svoje izvoljenke. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer sta umrla. V pismu, ki ga je Pekonja zapustil, je izrazil željo, da bi bil pokopan poleg Anice.
Aretirani nevarni vlomilec. Orožniki so prijeli v Kamnici 27-letnega brezposelnega dimnikarskega pomočnika Božidarja Horvata iz Metlike, ki je bil osumljen, da je sodeloval pri razbojniškem napadu v Jelen-čah. Horvat je dokazal svoj alibi,.pač pa je med tem prispelo na orožniško postajo poročilo, da zasleduje Horvata orožniška postaja v Vinici, ker je bil tamkaj izvršil vlom v neko trgovino. Oddali so ga sodišču.
*	Obsojen vlomilec. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 24-letnega brezposelnega kovaškega pomočnika Jožefa Kranerja iz Studencev na 13 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, ker je ukradel Janku Vrenku v Mariboru kolo in vlomil v stanovanje posestnika Franca Molnarja na Reki, kjer je odnesel razno obleko, perilo in čev-Ije.
*	77 letni starček žrtev strahovitega umora.
Strašen zloo:n je bil izvršen v nedelo dopoldne v Rošpohu pri Mariboru. Žrtev :e bil 771etni posestnik Ivan Krebs, ki ga je naila njegova rejenka. ko je prišla od maše. v nezavesti ki okrvavljenega. Starček je ime' ela-vo sikoro čisto razbito. Klub temu je bil še pri življenju in ko so g3 spravili k zavesti, je samo z vzdihom prosil, naj mu prived.iio zdravnika dr. Marinča. Sosede so res šli po zdravnika. L.ude so menili, da se ie starček tako strašno pobil pri padcu s skednja, zdravnik pa je ugotovil, dia gre za namerne poškodbe. Nrič mani kakor 18 smrtnih ran. zadanih z nekim tri oglasim predmetotn. veretno z oglom ušesa sekire, .ie zdravnik naštel na glavi, na rokah na močne odprtine, ki so pričale, da se je starček obupt»o branil. Takoj ie odredi! prevoz v bolnišnico. tv- mn-aočega ubožca niso sprejeli, ker je bilo na prvi pogled razvidno da mu ni več ponoči. Reševalci so ga odpeljali n^zai na dom. kjer je* izdhnil. Ker ne pogrešatio v hiši ničesar, je bil ndbrže povod kakšno maščevanje.
*	Nevarnega vlomilca so prijeli. Apašld orožn ki so aretirali nevarnega vlomilca Kon-čiča Rudolfa iz Stegovcev. Lani septembra in letos ma:a ie vlomil v neko letoviško vilo v Apaški kotlini.
Listnica uredništva
j
Gorje pri Bledu. Prepozno prejeli! Družmirje. Najbrže nimate vseh pogojev za dobivanje rudarske pokojnine iz Nemčije. Obrnite se roa glavno bratov ako skladnico v Ljubljani, da vam zadevo pojasni.
Adlešiči — Črnomelj. Samo dobra slika a« da porabiti za list. Če je dobra, jo pošljite!

PREKMURSKI GLASNIK
V	Rakičanu bo v najkrajšem času zasvetila električna luč. Vsa dela vodi zadruga, ki se je ustanovila v to svrho in ki ji nače-luje inž. Mikuž. Elektrifikacija bo izvršena od banovinske kmetijske šole do Bacovega mlina ob Ledavi. Rakičan bo poleg Beltin-cev druga vas v Prekmurju, ki bo imela elektriko.
Ročna granata ga ie poškodovala. V Adri-jancih se je zgodila pred dnevi huda nesreča. Desetletni Kalman, sinko posestnika Žižka: je bil na polju kjer so domači oralli. Ko je hodil po njivah, je zapazil železen predmet iajča-ste oblike in ga odnesel domov. Ko je dospel k hiši, je začel na hišnem pragu s kladivom razbijati po železu. Nenadno pa se je železni predmet razletel s strahovitim pokom in deček je obležal ves v krvi na hišnem pragu. DomaČi so ga nezavestnega prepeljali v murskoso-boško bolnišnico. Železni predmet je bil ročna granaita, ki izvira najbrž še iz časov, ko so bili v naših krajih boii s tolpami Bele Kuna.
NAŠI NA TUJEM
Smrtna kosa med ameriškimi rojaki
Cleveiand, julija
V	Clevelandu so umrli Andrej Mlač star 60 gor Gostan iz Prekmurja. Na domačem vrtu so imeli veselico in za zabavo so skakali. Gregor je skočil tako nerodno, da je padel in si zlomil tilnik. Štel ie 42 let.
Žrtev silne vročine ie postal v Clevelandu Jože Ribarič, star 56 let. Popravljal je streho na garaži svojih sorodnikov in dobil solnčari-co. za katero je kmaiu izdihnil.
V	Clevelandu so umrli Adrei Mlač star 60 let, doma iz Lokve pri Divači; Jože Rupnik, doma iz okolice Begunj; Ježe Može, star 44 doma iz okolice Begunja; Ježe Može, star 44 let, doma s Pobrežja pri Sežani; France Va-lič, star 48 let. doma iz Plač na Primorskem; Frančiška Znidaršičeva, rojena Bevčeva. doma iz Nadleaka pri Starem trgu; Habinc, star 46 let, doma iz Arnovega sela na Šta,erskem; Marija Zgomčeva, rojena Svetetova, stara 38 let, doma .iz Sabočeva pri Borovnici; Marija Resetičeva. rojena Rolihova. stara 34 let.doma iz Gornjega Suhadola.
Na farmi Mizu Holyhilla je umrla Elizabeta Celceljeva. v Murrayu France Mišmaš, doma iz Prinče vasi pri Ambrožu, v Hibbingu Mari-
f' i Dikičeva, stara 23 let, v Onnalindi Matija
ušteršič, star 70 let, doma iz Zagorja pri 6t. Petru na Krasu, v Greensbo.ru Karel Pe" trič, doma iz okolice Borovnice. Petriču je nedavno umrla žena in otroci so ostali zdaj sirote. Mož je umrl za poškodbami, ki jih je dobil pred tremi leti v premogovniku.
V	Pueblu se je smrtno ponesrečili Matiia Ma-lenšek, doma iz Bele krajine. Janez Zobec, rojen v Danah pri Ribnici, je postal žrtev lastne pasti, ki jo ie nastavil tatovom v obliki nabiti puške. Skril je puško v zaboj pri vhodu v ograjo, kjer je ime! svin e. Puška je bila na-stavlena tako, da b; se sprožila, če bi tat odprl vrata ograie. Po nesreči je pa Zobec puško sprožil sam in naboj ga je zadel v obe nogi v stegnu. Sosed Janez Zalete! ie slišal strel in kical na pomoč, toda bilo je že prepozno. Zobec je imel prebito žilo odvodnico na obeh nogah in .je kmalu izkrvavel.
V	Clevelandu je utonih v Ameriki rojeni Vili Šore, star 20 let.
BANKA BABUCH
11. Rue Auber, Pariš (9°) odpremlj denat t Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu. Vrši rse banSne posle naikulantneje. Poštni uradi » Belgifl, Franciji Holanditf In Luksemburgu sprelemaio plačila na naše čekovne račune: Belglia: St 3064-M. Bruxel-les: Francija: št 1117-94, ParU; Holandlia; Stev 1458-66, Ned Dierast; Luksemburg: St. 5067. Lo-Ktnbourg. — Na tahtevo pošljemo brezplačn-naše čekovna nakaznice.	56
ŽENSKI VESTNIF
Za kuhinjo
Borovničev liker. Borovnice preberi in jih stresi v petiliitrsko steklenico s širokim vratom. Borovnic natresi samo za pol steklenice, dodaj skorjo cimta, pet žbic iin sladkorja po potrebi. (Ce hočeš imeti boli sladak liker, naitresi več sladkorja.) Na borovnice na-lij polno steklenico rženega žgania (tudi hru-ševo žganje je dobro), zaveži s pergamentn m papirjem in postavi na solnoe (ali pa v toolo kuhinjo), kjer naj pri miru stoji tri mesece. Nato sok precedi skozi krpo. napolni v steklenice, dobro zamaš; in shrani do uporabe v mrzli kleti. Steklenice položi vodoravno na tla. Ostale borovnice pa prevri, dodaj po okusu še sladkorja in iih porabi kot kompot.
Malinova mezga. Maline preberi, odstrani lističe in nagnite maline. Dve kili malin in kilo sladkorja stres; v čisto kozo ter pristavi, da prav počasi zavro. Maline nai pri kraJu ognjišča vro tako dolgo, da se zgostijo. Ce se hočeš prepričati, ali ie mezga že dosti gosta, tedaj deni žličico mezge na krožnik in če se po mezgi napravi kožica in se ta kožica ne pnime prsta, ko se ie dotakneš, je mezga kuhana. Naito jo napclini to p'o v steklenice in ko se shladi. zaveži steklenice s pergament-nim papirjem in jih shrani. (Med tem ko mezga vre. io večkrat premešai, da se ne prioali.)
Malinove tortice. Umesi v testo: 14 dek moke. 10 dek sirovega masla, dva rumenjaka, dve deki sladkoria. noževo kottioo cimta in ščep soli. Umešeno testo tanko razval.ai in iz-reži z obodcem (za krofe) ma hne tortice. Iz odrezkov napravi za svinčnik debele svalke in jih v krogu pri kraju položi na tortice. Te tortice zloži na pomaga no pekačo in peci v zmerno vroči pečioi. Pečene in hladne tortice nadevaj s sladko stoleeno smetano in potresi po smetani maline. Nadevai .iih pred tem, preden $h daš na mizo. Namesto smetane tudi lahko nadevaš tortice z vanilijevo kremo ali oa s poljubno mezgo.
Nadevani piščanec z rižem in gobami. Pi-ščanoa pripravi in osioM. V kožici duši nekaj pesti riža. V drugi kožici pa istotako duši na masti, a še bolie na sirovem maslu tri pesti poparjenih jurčkov. (Ravnaj se po velikosti piščanca in temu onimerno dai riža in jurčkov. (Dušen riž in Jurčke zmeša i z malo sesekVa-nega zelenega peteršilja. malo popra, po okusu osoli in dodaj nastrgana jetrca od piščanca S tem nadevaj piščanca in ga nato zašij, položi v kozo, polii z razbeljeno mast'o in peci v pečici. Med pečenjem pridno s sokom poli-
vaj in obračaj, da se lepo zapeče. Po potrebi prilij malo vode, če se je sok pokuhal. Pečenega piščanca lepo razrezi, zloži na podolgovato skledo, polii s sokom, okoli pa obloži s pečenim krompirčkom. Ce hočeš, daš zraven še kumare v solati.
Pc.piika z gobami. Papriko operi, izlušči peške, drobno zreži iin popari, nato odcedi in skuhaj v slanem kropu. Ko je paprika napol kuhana, jo ocedi. V kozi razbeli malo narezane slanine iin masti in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Stresi na čebuio papriko, dve do tri pesti poparjenih jurčkov in dva do štiri olupljeme in zrezane krompirje, osoli in pokrito duši do mehkega. Ko je vse mehko dušeno, stepi dve jajoi, polij po papriki in pokrito pusti toliko časa. da se ja:'Ca strdijo. Daš za večerjo.
Praktični nasveti
Lak za izoitranje vlažnega zidu. Pet kil apna mešaj med počasnim prilivanjem dveh litrov vode. Ko ie apno ugašeno. prili-j meša e pet kil raztopljenega sinovega kavčuka in dobro zmešaj. Nato prilij še pet kil vrelega lanenega cC';ia in dobro zmešaj. Ko se je vsa zmes mal> shladla, jo precedi skozi žakljevino. Ce ie ta zmes pregosta, prilij še malo firneža in s še mlačno zmesjo namazi vlažno steno. Posušj se v dveh dneh in ne pnopusča potem več vlaige.
Mastne madeže iz knjig in papirja odstraniš takole: zmešaj žgano magnezij« z bencinom (pazi zaradi ognja), da dobiš gosto kašo. Položi pod mastni madež pivnik in namaži s to zmesjo madež. Ko se zmes posuši. jo previdno s čisto krpo zbriši. Sveži madeži zginejo takoj, a pri zastarelih moraš to večkrat ponoviti.
Obledelo blago na stolih, divanu in drugod spet osvežiš takole: Stol dobro stepi iin skrta-či, da odstraniš ves prah. Nato zmešai na liter vode dve do pet žlic salmijaka. pomakaj krtačo v vodo in dobno skrtači blago. Krtačo zmerom malo otresi, da blaga le preveč ne zmočiš, nato pa blago dobro zbriši s suho krpo. Krpo pa vzemi takšno, ki ne pušča dlačic na blagu. Nato postavi stole na prepih in v senco, da se blago hitro posuši.
Proti potenju pod pazduho pomaga, če se vsak dan, in to trikrat na dan. umiješ z vodo, kateri dodaš dve do pet žlic kisa, potem pazduho dobro obrišeš in posuješ s salicilnim praškom. Kdor se zelo poti in težavno prenaša vročino, posebno ponoči, nai se vsak večer umije z vodo. pomešano s kisom, in to, preden gre spat. Kdor je pa še nervozen in ne more spati, nai popije po! skodelice kamilčne-ga čaja, kuhanega z malo janeža.
Če je strup za Ifudi,
še ni strup za živali
Živali in rastline izločajo snovi, ki so včasih hudo strupene. Vendar pa živalski ia rastlinski strupi niso vsakemu živemu bitju zmerom škodljivi, Včasih se dogaja, da je kak strup nekaterim živalim za hrano, čeprav e vsem drugim živim bitjem nt j j'"en
Ce stisneš mleček in ti njegov sok pade na golo roko, se tj koža hudo vname. Gosenici metulja, ki mu pravimo mlečkov veščec, pa je ta sok slaščica.
Podobno je z mravljinčjo kislino, ki je izdelek živalskih in rastlinskih snovi. To kislino imata čebela iin mravlja, med rastlinami pa kopriva. Človeku kislina le malo škoduje: nekoliko peče na koži. pa je kmalu dobro. Pač pa ta kislina mori žuželke. Zanimivo je, da ta kislina umori celo mravljo samo. Pri poskusih so dognali, da je lravljinčja kislina mravlji smrtna Več mravelj so dali v stekleno cevko, ki so jo dobro zamašili. Nato so mravlje toliko časa dražili, da so začele izločati kislino. Ko se je te kisline v cevki dovolj nabralo, so bile mravlje mrtve. Zato pa druge živali mravljinčjo kislino čislajo kot slaščico. Znano je, da se medved, ki mu pravimo mravljinčar, preživlja Ie od mravelj in njihovih jajčec. S prednjima nogama razkoplje mravljišče, da pridejo mrav-lip. iz svojih skrivališč. Nato pa stegne svoj
dolgi jezik med mravlje. Mravlje se vržejo na jezik in se zagrizejo vanj, med tem pa jih požira.
Kukavica najrajši žre Učinke sicer močno strupene gosenice. Nekje živi ptič, ki napolni svojo golšo najrajši z osami, kar bi bilo vsaki drugi živali smrtno nevarno. Metulj smrto-glavec neustrašeno vdere v čebelnjak in začne čebelam lizati med. Čebele ga pikajo, kar se da. vendar to metulju prav nič ne škoduje.
Ce človeka piči škorpijon, dobi pičeni človek nevarna vnetja, ohromi, dobi vročino in izgubi celo zavest. Včasih tako pičeni človek dolga leta hira. Ce vbrizgneš v kri psu. ki je težak 15 do 20 kilogramov, le en do poldrugi gram škorpijonovega strupa, bo pes v 10 urah pogini. Ce ta strup daš nežnim metuljem, kakor je na primer lastavičar in mlečkov veščec, so takoj mrtvi. Tudi hroščem strup škoduie in jih umori, toda njihovim ličinkam pa nič ne škoduje. Gosenica sviloprejke se za tak strup še ne zmeni ne, pač njen metulj takoj pog;ne.
Pri nas lahko večkrat opazujemo boj med ježem in gadom. Jež je najhujši sovražnik strupenega gada. Kadar se ta dva spopadeta, se gad takoj zakadi v ježa ;n ga začne pikati. Toda jež se za to ne zmeni. Rano si malo po-liže, pa se bori naprej. Ko nazadnje zagrabi
L
gada za glavo, mu jo z zobmi zdrobi in nato gada mirno pohrusta. Ježu tudi prav nič ne škoduje strup španske muhe, ki je za vse druge živali smrten. Jež mirno prenese celo petkrat toliko pruske kisline, kolikor bi je bilo dovolj, da umori mačko.
Zelo nevaren ie strup volčje češnje, ki se imenuje atropin. Eden ali dva miligrama tega strupa pa je dovoli, da je človek mrtev. Pač pa mnogo mani škoduje opicam, konjem in oslom. Domači kunci, morski prašički, podga-
ne iin golobje pa sploh ne občutijo tega strupa. Celo pes bo mirno prenesel cel gram tega strupa.
Za človeka zelo nevaren strup je strihnin, medtem ko ga opice in morski prašički mnogo brez škode preneso. Sok velike trobelike lahko umori odraslega človeka, med tem ko miši, koze, ovce m konii to rastllino brez škode in celo radi uživajo. Zato pa je s peteršiljem narobe. Peteršili ima človek kaj rad v juhi in mu dobro dene. zato pa je papigam smrten.
Zvezde repatice
nam niso nevarne
Zadnje dni se je naši zemlji z vso naglico bližala Peltierjeva repatica, ki je za učei.*ake vidna že od 20. julija, a mi smo jo s prostim očesom lahko videli 4. t. m. Po vsem svetu so jo učenjaki z vso pozornostjo pričakovali pri svojih daljnogledih. Francoski zvezdo-slovci so jo že večkrat fotografirali. Na teh fotografijah sicer še ne vidimo njenega repa, pač pa je kazala meglica za njo, da se mora razviti rep.
Rep repatic je bil že večkrat predmet različnih bojazni. Junija 1. 1927. se je naši zemlji bližala repatica, katero pozna znanstveni svet pod imenom Pons Winnecke. Kakor zdaj so tudi tedaj ljudje izražali bojazen, češ kaj bo, če zadenejo ob našo ubogo zemljo strupeni plini iz repatičinega repa. Seveda pa tak strah ni upravičen.
S pomočjo posebnih priprav so učenjaki že v naprej dognali, kakšne so sestavine Peltierjeve repatice in njenega repa. Zato vemo, da ta zvezda med drugim izpariva mnogo zelo strupenega ciana. Toda kljub temu, da je cian eden izmed najstrašnejših plinov, vendar nc bo naša zemlja nikoli v posebni nevarnosti. V času največje bližine 4 t. m. je bila Peltierjeva repatica oddaljena od nas 26 milijonov kilometrov.
Repatice so po svojem sestavu in po svoji poti čisto različne od zvezd premičnic, kakršna je tudi naša zemlja. Repatica je silno meglena zvezda. Njena pot v vsemirju ne predstavlja kroga, temveč podaljšano elipso. Po tej drvi repatica z blazno naglico in prihaja v določenih presledkih spet na isto točko. Znamenita Halleyeva repatica se vrača k nam vsakih 76 let, vendar ne čisto točno, ker na njeno pot vplivajo pretresi in
zamude, ki jih povzroča bližina premičnic, mimo katerih repatica potuje.
Pri repatici v glavnem razločujemo tri dele: jedro in lase, ki skupaj sestavljajo glavo repatic.. in rep. Jedro vsebuje najbolj zgoščeno in najbolj blestečo se tvarino repatice. O tem ne vemo šc ničesar. Ne vemo, ali je vesbina jedra podobna vsebini naše zemlje ali ne.
Malo večje je naše znanje o tem, kakšen je dolgi svetli pajčolan, ki se vleče za zvezdo. Rep leži zmeraj v smeri proti soncu. Vidi se, kakor bi zvezda pihala iz sebe vročo paro in jo metala za seboj.
Raziskovanja učenjakov v zvezdarnah so ugotovila, da so repi teh zvezd sestavljeni v glavnem iz ogljikovokislih plinov. Ti plini pa so silno razredčeni. Zato ne pomeni za našo zemljo nobene nevarnosti, če se sreča z rcpatico v taki bližini, da bi se lahko izvršili kaki pretresi. Ni še tako dolgo, komaj tri leta, kar smo se po vsej verjetnosti zaleteli v odlomke Giacolinijeve repatice, ki je tedaj že razpadala. To trčenje ni bilo prav nič neprijetno, nasprotno, opazovali smo naravnost prekrasen dež padajočih zvezd.
Lahko bi kdo ugovarjal, da bi srečanje s strupenimi plini, s katerimi bi repatica oplazila zemljo, lahko uničil ves človeški rod, če bi ti plini vdrli v zemsko ozračje. To je res. Cian je, kakor smo že omenili, silen strup, toda repatice imajo tega strupa tako neznatne množine, da se liudem ni treba ničesar bati,- Zastrupljenje, ki bi sledilo trčenju zemlje v repatico, bi bilo zaradi tega dosti neznatnejše, kakor so zastrupljenja z alkoholom, nikotinom in drugimi strupi, ki jih uživamo vsak dan.
X Abesinski cesar pojde v Brazilijo. Bivša abesinska cesarica Makoncn, ki se še vedno mudi v Palestini, se zdaj pripravlja na pot v Anglijo, kjer se bo pridružila cesarju Haileju Selasiju, ki se pripravlja na to, da za vedno zapusti angleško ozemlje. Cesar je silno ogorčen zaradi postopanja angleške vlade. Sklenil je, da se bo naselil v Braziliji. Brazilska vlada mu je že dala posebno dovoljenje za bivanje na njenem ozemlju.
x Uspešna presaditev roženic iz mrtvili oči v slepčevo oko. Švicarski listi poroča'o o presenetljivi operaciji profesorja Franceschetti.ia, vodje ženevske vseučiliške očesne klinike, ki je vrnil nekemu slepcu vid s tem., da mu ie presadil v oči roženioo iz oči dveh mrtvecev. Bolnik je bil že od svo.ega 18. leta čisto sle;). Imel je bolno roženico vsi drugi očesni deli pa so mu bili zdravi. Profesor Franceschetti se je odločil, da mu bolno rož.nico nadomesti z zdravo. Seveda ni živega č'oveka. ki bi se odločil žrtvovati lastne oči zato. da b' iz-pregledal drug človek. Zato se ie moral Fran-ceschetti zateči k mrtvecem. Po niklučiu ie tistega dne. ko je slepec prišel v negovo kliniko. umrla neka mladenka za oteklino v možganih. Profesor .ie iz njen h mrtvih oč; izreza] kos roženice in io presadil v oko svojega bolnika. Drzna operacija uspela. r •r*,n!jša mrt-veea dekleta se ie prirasla v slepčevo oV Čez nekoliko tednov je bil mož pripravljen na novo operac:.'o te vrste. Zdai mu je Fran-ceschetti presadil v drugo oko roženico iz očesa neke 291etne ženske, ki je tisti da n umr-
la za vnetjem trebušne mrene. Zdaj vidi bivši slepec čisto v redu. Zan:miva ie trd tev profesorja Franceschettija, da se roženica iz ženskih oči bolje prira>se v moške oči, kakor če izvira iz oči moškega. Nasprotno se tudi v ženske oči bolje vrase moška. roženica. Paziti je treba na to. da se presadi roženica iz levega očesa v desno in narobe.
x Abesinska vo:na ie stala Italijo 18 milijard lir (56 milijard dinarjev). Nemški zavod za raziskovane tržnega položaja je priobčil zanimiv sp's o gospodarskem stanju Italije. Zanimiv je ta spis zlasti zaradi tega, ker odkriva, kakšne stroške je imela Italija' z abesinsko vojno. Če se sklepa po izredno dovoljenih poso.ii'ih do začetka julija 1. 1936.. so znašali stroški za abesmsko vo:no okroglo 14 m lijard. Kot posredni voini stroški pridejo še dve ini-Irrardii za obrambne ukrene proti sankcijam in blizu dve milijardi proračunskega primankbaja (brez vojnih stroškov, v preteklem proračunskem lei:u. Glede poravnanja izdatkov je znano le malo podrobnosti. Največ'i del .ie bil poravnan z posojTii ali z drugačno zadolžitvijo. Novi davki, ki so bilj uvedeni v zadn"h mesecih (predvsem razni trošarinski davki), so kot denarni viri prišli le v neznatni meri v no?fev.
* X Letalec, ki ,je prvi preletel Rokavski pre" /iv, je umrl. V Parizu je umri v soboto slavni francoski letalec in učenjak na področju tehnične izpopolnitve letalstva Louis Bleriot, star 64 let. Zadela ga je srčna. kap. Pokorni Bleriot se je rodil leta 1872. v Cambraiu. Po
tehničnih študijah se je lotil konstrukcije avtomobilov in pridobil si je z izumom motorne svetilke lepo pr«-noženje. Pozneje se je posvetil letalstvu. Največji uspeh in obenem največjo slavo je pa dosegel 25. julija 1. 1909., ko se mu je posrečil prvi prekomor ski polet, ki ga je pred njim zaman poizkušal Latham. V 27 minutah je Bleriot prelete} Rokavski preliv iz Calaisa v Dover in se spustil na tla med skak.vjem na angleški obali.
X Kitajsko prebivalstvo umira za kužnimi boleznimi. Kitajski znanstvenik Čiao Či Min.?, profesor na vseučilišču v Nankingu, je izračunal, da so zahtevale kužne bolezni, popiave in lakota v teku zadnjih 60 let na Kitajskem nad 400 milijonov žrtev. A kljub temu je dežela slej ko prej preobljudena. Krtači so kmetovalci; nad 400 milijonov kmetov se stiska na 114 milijonih kvadratnih kilometrov pola, tako da pride na posameznika do 300 kvadratnih metrov sveta. Rusija, kjer se podvoji število prebivalcev v teku vsakih 27 let, je na prvem mestu med državami. Kita.ska stoji takoj za Rusijo, in sicer se njeno prebivalstvo ro-dvc>ji v 60 letih. Na Angleškem, na primer se podvoji ljudstvo šele v 142 letih.
X Največja stanovanjska hiša v Evropi. V Londonu ob Temzi gradijo največjo stanovanjsko hišo v Evropi. Štela bo 1250 stanovanj po 3 do 5 sob. Stanovalci bodo kurili z elektriko, zato hiša ne bo imela dimnikov. Zidovi bodo popolnoma neprodirni za glasove. Nobena stranka ne bo motila sosedov, če bo poslušala radio. Razen udobnega pohištva, električnih štedilnikov in hladilnikov, električnih ur so strankam na razpolago hišna telefonska postaja, na katero so priključena vsa stanovanja, veliko kopališče, prostori za tenis, park, garaža s potrebnimi delavnicami in telovadna dvorana. Najemnina ni večja od one, ki se plača za stanovanja iste velikosti v dosedanjih londonskih hišah.
X Pajčevina je trdnejša od jekla. Med najtrdnejše naravne izdelke spada pajčevina. Tehnilki doslej še ni uspelo sestaviti enak;« vredne snovi. Profesor Inglis iz Cambridgea Je dokazal, d'a je pajčevina trdnejša od na;-močnerše jeklene žice. Najfinejše 'jeklo za klavirske strune vzdrži 380 kg. enako debela nit iz pajčevine pa bi prenesla breme 900 kilogramov.
POPOTNIKOVA TORBA
Nočni roparski napad na samotno gostilno
Št. 11 j v Slovenskih goricah, avgusta
Ko je rejenka gostilničarke Drozgove v Jelenčah pri Št. Ilju nedavno zvečer že zaprla gostilniške prostore in nameravala iti k počitku, je potrkala na gostilniška vrata družba mlajših moških in zahtevala vino. Rejenka je zaklicala neznance'm. da je gostilno že pospravila. Toda fantje s tem pojasnilom niso bili zadovoljni in so začeli kar streljati. Rejenka se je ustrašila in vzela litrsko steklenico, da bi šla v klet po vino. Toda ko je odprla kletna vrata, so začoli fantje razbijati po zaklenjenih hišnih vratih in jih naposled razbili. Nato so vdrli v gostilniške prostore. Rejenka. ki se je bila skrila za kletnimi vrati, je unorabila priliko, da je zbežala v bližnji gozd.
Fantje so med tem vdrli v sobo, kjer je ležala nad 80 let stara gostilničarka Drozgo-va in zahtevali od nje denarja. Starka je dejala, da nima ničesar. Mladi tolovaji so nato prebrskali vse omare in vse kotičke v hiši, toda našli niso ničesar. Naposled so razbili omaro v gostilniški sobi in iz nje odnesli za okoli 600 dinarjev cigaret in tobaka in nekaj drobiža. S tem plenom so izginili spet v temno noč.
Orožniki, ki so bili še isto noč obveščeni o drznem roparskem napadu, so takoj začeli zasledovanje. Ker so neznanci govorili hrvatski jezik, domnevajo, da gre morda za kako cigansko tolpo.
ALEKSANDER LIC AN:
SPOMINI IZ SIBIRIJE
(la dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni)
10
Tifonov je bil izvrsten pevec in si je kmalu dobil službo v vladivostoškem orfeju, jaz pa še ves mesec lenuharil po mestu. Nič me ni več veselilo- Lotevati se me je začelo domotožje. Vedno sem tuhtal, ali naj jo pobrišem čez Sibirijo ali po morju domov. Bile so pa to le želje, ker Sibirija je bila vsa v ognju, po morju pa ni odhajal noben par-nik v našo smer. Vdati sem se pač moral v usodo in čakati.
Zamišljen sem posedal na griču, ki gospoduje nad Vladivostokom. Daleč naokrog je bil krasen razgled. fJa vrhu hriba je bil velik kamen in v njem vsekana imena vseh glavnih mest sveta s puščicami, ki so kazale smer. kjer stoji kako mesto. Tu sem posedal s svojo trupko (pipo), natlačeno s pravo rusko mahorko, pušil in sanjal o svoji lepi domovini, o svoji družini, ki je morda ne bom videl nikoli več.
Mrzli sibirski Veter je začel oznanjevati zimo. Pohajanja po ulicah sem bil že do grla sit, odpravil sem se spet v Sibirijo. Po utrud. ljivem potovanju sem dospel do postaje Taj-ge v sredi nepreglednih sibirskih gozdov, ki se razprostirajo na tisoče kilometrov v daljavo in v katerih sredino še ni stopila človeška noga. Spoznal sem se s človekom, ki mi je zatrjeval, da se dobe pri Burjatih prav po. ceni živalske kože V čajami, kjer sva prespala noč, sem zvedel, da je to burjatski poštni sel in popolnoma zanesljiv človek.
Odpeljala sva se drugo jutro in po tridnevni vožnji na saneh dospela v prvo naselbino Burjatov. Za prav smešno ceno sem pokuoil. kar mi ie prišlo pod roke kune, vidre. bnbre in nekaj kož črnoburih lisic, ki 90 v VladiVostoku dosegle ceno dvesto dolarjev. Čez teden dni sem sklenil, dn se vrnem Ker so v Mandžuriji Tunguzi spet napadali razne vlake in razkopavali proso, sem se moral vo. žiti po amurski progi, ki pa je bila znatno daljša. A tu sem imel še večjo smolo.
Partizani in vojaštvo so namreč izvabili v zasedo celo divizijo Japoncev, ki »o bili zasedli vse važne postojanke dn Zabaikala, Pri. tisnii je velikanski mraz (45°), visok sneg je oviral vojaško gibanje. Rusi so se navidezno umika'i. vsa« divizija Jano rite v pa j" baje zmrznila. Kmalu so izvedeli tudi v Tokiu o groznem porazu in ženske so se v razburjenju in žalosti za svojimi možmi metale pod vojaške vlake. Japonska generaliteta ie sklenil. ^a za vsako ceno obdrži v svoji oblasti že. lezniški prog* Čita—Nikola jevsk in Habarovs ■—Vladivostok.
Potovanje je zaradi nenrestanih bojev postalo še bolj nevarno kakor kdaj prei, zato sem pustil svojo prtljago v Kra^novau- sam sem se pa odpeljal čez Mandžurijo v Harb'n-A tudi tu je bila proga nri postaji Pogranič-naii zaradi bojev pretrgana. Torei ob* progi proti Vladivostoku zaprti! Poizkušal sem priti v Mukden. Od *v>eie naprej vozijo le majhne lokomotive z lahkimi vozovi. Ves vlak se mi je zdel ko igračka v primeri z velikimi pulmanovimi vozovi in kolo?alnimi ruskimi lokomotivami Na vsaki večji postaji smo stali nekaj ur in vožnja je trajala celo več. nost. Vpije in kriči pa tu vse vnrek. Tu je res Bog narodom jezike zmešal. Pri odhociu vsakega vlaka je hu i še kakor v dunajskem pratru. Ljudje se prerivajo kričijo lokomotiva piska in zvoni, sprevodniki vpijejo.
V	vlaku so se vozili Kitaici, Japonci, Korejci, Američani, Angleži. Mongolci, Rusi in Bog si ga vedi kateri narodi še. Proti Muk. denu je postajal vlak tako prenapolnjen, da so morali potniki stati na pragovih vagonov. Kontrola v vlakih pa je bila v taki gneči sploh nemogoča.
V	Mukden smo dospeli okrog polnoči Po. Itaja je velika, moderna stavba, krasno razsvetljena. Vsa mogoča vozila čakajo tujce,
vse kriči in te vabi v vseh jezikih svete.Od dolge vožnje sem bil pa tako zdelan, da sem si poiskal prvi boljši hotel ter zlezel v posteljo-
Zjutraj je prišla prijazna sobarica odprla zastore, me prijazno pozdravila in hotela odnesti moj kovčeg. Prijel sem jo za r:ko. češ: »Nihan-no-hanaski-nasen!« (Ne govorim japonski!)
Ko sem začel z njo govoriti v ruskem jeziku, mi je rekla, da hoče vzeti moi kovčeg zato, da mi za 50 sen na dan vse perilo očisti, opere in pošije in spravi v red. Govorila je prav dobro ruski.
Sklepal sem, da mora biti vohunka japonskega generalštaba. To pa radi tega, ker sem nalašč pustil svoje dokumente lepo izravnane na mizi in odšel v mesto. Po vrnitvi sem našel vse na svojem me^tu. le dokument, izdan od francoskega konzulata v Vladivostoku, je bil napačno zravnan in mala črna piči-ca na papirju je pričala, da je bil dokument prepisan. Po mestu si lahko srečal vse polno japonskih delavcev, ki so za vsako ceno opravljali najrazličnejša dela. Bili so pa to po večini preoblečeni japonski oficirji, ki so pod to pretvezo prav pridno vohunili. Do Je. hola jih je bila polna Mandžurija-
V Mukdenu sem imel smolo. V gostilni sem obešal površnik, tedaj se mi je po nesreči zapičil v prst rjav žebelj. Takoj drugi d~n sem imel prst ves zatečen, a skelela me je vsa roka. Napotil sem se v bolnišnico in sve. toveli so mi, naj ostanem. V ambu^toriju je bilo več zdravnikov in dva sta med seboj govorila po nemško. Ko sem oriše] na vrsto sem pozdravil:
>Guten Morgen«. »Was fehli Ihnen?« me je vprašal zdravnik. » Blutvergiftung 1«
Zelo nevarna reč. No, storili bomo vse, kar je v naši moči.«
Povedal mi je, da .ie študiral v Munchenu, a njegov tovariš na Dunaju. Roko so mi vso razreza!! in mi drugi dan po pregledu izjavili. da bedo prisiljeni roko odrezati, ako se v teku 24 ur stanje ne izboljša.
Vso Rusijo sem prepotoval, vso Sibirijo in Mongolijo in vedno bil v smrtni nevarnosti, prestal sem dovolj gladu in mraza. krog'e so švigale mimo mene in vedno sem se srečno izmazah Tu pa naj zaradi rjavega žreb. ljičk-a, pustim življenje ali roko. Ves dan in vso noč sem premišljal, kaj bom počel z eno roko sam v daljni tujini. Nisem se mogel umiriti; noč se mi zdela cela večnost.
Zjutraj po končanem pregledu mi je rekel zdravnik:
»Roka je danes znatno boljša; upajmo, da v 14 dneh popolnoma okrevate «
Lahko si mislite, da sem bal v tistem trenutku najsrečnejši človek na svetu. Zdravljenje je hitro napredovalo. Ves dan sem se iz-prehajal po obsežnem vrtu bolnišnice. Na drugi strani vrta je bila bolnišnica za brezplačne bolnike. V njej so zdravili samo kitajski zdravniki. Baje so se godile v n je i v nebo vpijoče krivice. Bolniki so kar v trumah umirali. Nezadostna hrana, pomanjkanje zdravil, malomarnost zdravnikov co h;'i v-o_ ki tolikšne umrljivosti. Ko je bil napovedan pregled višjih oblastev, so resne bolnike poskrili v neke temne prostore, razne kulije so pa za plačilo po] dolarja spravili v postelje
Bil sem že skoro popolnoma zdrav, ko sem se v bolnišnici seznanil s trgovcem iz dolnjega Hankoua. Prišel je v Mandžurijo naku-povat ječmen, a huda malarija ga ie prisilila, da je poiskal zdravja v bolnišnici. Tržil je tudi s Sibirijo in precej dobro znal ruščino. Pripovedoval mi je, kako je bilo v Hankou prve dni po prihodu komunistov v mesto in okolico. Popolnoma nage ženske so z rdečo
zastavo v rokah hodile po mestu in vpile:
»Me smo proste . . . «
Ker se njegova bolezen ni hotela obrniti na bolje, sem po odhodu iz bolnišnice na njegov račun kupoval ječmen in fižolico sojo. Vsa kupčija se opravlja preko mešetarjev, ki govore prav dobro več jezikov. Trgovec mi je sčasoma zaupal tudi velike vsote in sem delal vso sezono za njegov račun. Ko je pa odhajal, sem bil tudi s plačo, ki sem jo dobil, popolnoma zadovoljen.
Na Vladivostok sem čisto pozabil. Tu pa tam sem pisal Simonettiju. ki me je v vsakem odgovoru karal:
»Poglej, vseka koža srebrne in modre lisice stane okrog dve sto dolarjev in za vsak dolar dobiš danes 24 lir- Ti pa delaš tam za nekaj dolarjev na dan.«
Moj prijatelj je imel prav, a gotovo je pozabil vse nevarnosti pragozdov.
Preden sem odpotoval, sem se hotel v Mukdenu do dobra odpočiti. Z denarjem se je dalo tu prav dobro živeti Zabavnih lokalov ni manvkalo. nekaj boljših hotelov je bilo v nem. ških rekah, na vsakem vogalu pa banka, kar je bilo znamenje, da je mnogo prometa.
Čez dobra dva meseca sem se vendar spet odpravil v Vladivostok, in sicer čez Harbin, Pograničnajo in Nikolsk-Usurinsk, Tu je postalo življenje še vse boli živahno Mednarodnega vojaštva je bilo čedalje več. Zabavni lokali so bili zvečer nabito polni. Gostilničarji in trgovci so vidno bogateli. Zidali so krasne palače in avtomcbilski promet je v glavnih ulicah neprimerno narasel. Videti je bilo na ulicah krasne ženske toalete in sploh ni prav nič kazalo, da v isti državi divja krvava vihra-
Gabilo se mi je. ko sem videl to razuzdano življenje, in sklenil sem. da pojdem še enkrat, in sicer zadniič. v Sibirijo. Preskrbel sem si vse potrebno in odrinil do Habarov-ska; tam sem ostal nekaj dni. da sem se po-po1noma orientiral in poizvedel o varnosti nadaljnje poti. Nato sem krenil proti Krasno, vaji, kjer sem imel spravljene svoje kože. Našel sem vse v najlepšem redu Iz Vladivosto-ka sem privlekel s seboj dva polna kovčega razne galanterije in drobnjarije. da bi laže delal kupčijo. Najel sem dva Jakuta in Poljaka Vasilija Drzenžuskega. Dogovorili smo se, da me bodo spremljali proti Jakufsku.
Nabavili smo si potrebne sanke, konje, obleko, obuvalo, kožuhe in puške s strelivom. Pritiskal je suh sibirski mraz, toplomer je kazal 30° pod ničlo. S potrebnim živežem dobro preskrbljeni smo se napotili na daljno pot. Kdor še ni bil v teh severnih krajih ne bo verjel, koliko mraza prestaneta človek in živina. Čim globlje smo se pomikali, tem hujši je bil mraz Najrajši bi se bil vrnil. a Jaku. ta sta se mi smejala. Prisilila sta me da sem si vse telo namazal z gosjo mastjo in res nisem več čutil toliko mraza. V dveh dneh smo prišli do reke Olečne in po za mrzli strugi nadaljevali pot proti Jakutsku Spali smo navadno v kaki duplini ob bregu reke
Vsako noč je moral eden izmed nas stražiti delno zaradi volkov in pa zato. da je konjem čistil nosnice, dn se zaradi nabranega ledu niso zadušili. Najmanj zanesljiv je bil Vasi. li.i. Neko noč, ko je on stražil. so začeli konji tako močno biti okrog sebe, da smo se vsi prebudili razen Vasilija, ki je trdno smrčal, zavit v svojem kožuhu Jakuta sta spoznala Po vedenju konj, da imamo v bližini volkove. Zažgali smo veliko smolnato plamenico, pripravili puške in čakali. Iz daljave so se pokazale čudne lučke ki so se nam hitro približevale. Prvič v svojem življenju sem videl celo tolpo izstradanih vlkov. Približali so se nam in nas obkoliil. Jakuta sta ukazala streljati. Kmalu se je valjalo kakih osem volkov v svoji krvi po snegu- ostali so pa zbežali v bliž. ne gozdove. Vsi smo se hudo vali nad Poljakom. On pa je molčal, le nekak zopern duh je prihajal iz njegovih hlač.

Za smeh in kratek čas
POČAKAJ Z OBLJUBAMI
D,a ...jrnarja s potopljenega parnika se oprijemljeta na morju debelega tramu. V silnem strahu začne prvi molčiti: »Ljubi Bog, prekršil sem tvoje zapovedi, toda če se ref; m ti <>' 'uibl'am ,..«
Pa se oglasi drugi: »Počakaj malo z obljubami, če se ne motim, vidim suho zemljo«.
NEVERJETNO K hudo bolnemu možu je prišel zdravnik. Žena je sedela blizu bolniške postelje.
»Draga moia ženica, ti si angel dobrote, ti si moj neprecenljivi zaklad...« je govoril bolnik.
»Kako dolgo se mu pa že blede tako?« je vprašal zdravnik bolnikovo ženo.
PERPETUUM MOBILE
Novopečeni šofer se pelje s svojim prijateljem na prvo vožnjo. Sredi vožnje začne kričati: »Iznašel sem perpetuum mobilel« Prijatelj: »Kako je to mogoče?« šofer: »Ne morem več avtomobila ustaviti!«
PREVIDNOST
Gost pride v kavarno, odloži suknjo in pripne nanjo l;stek: Pozor, sukma je last kužno bolnega človeka.
Kmalu se vrne k obešalniku, kjer pa najde samo listek in na njem pripisano: »Odnesel sem suknjo v razkuževalnico.«
ŽALOSTNI DEDIČI
A: »Kako gre stricu?« B: »Nobenega upanja ni več! Zdravnik je pravkar rekel, da bo kmalu zdirav!«
KAVA
"Voda, ki sem jo danes rabil pri britju, je bila nekoliko prevroča!« se je jezil podnajemnik.
»Kaj, voda za britje?« ie ogorčeno odvrnila gospodinja, »to je bila vendar kava.«
VZROK
Gospodinja novi služkinji: » Vi ste pa že mnogikrat menjali službo, kakor vidim iz knjižice.«
Urška: »Temu pa jaz nisem kriva. Moj ženin je nameščen pri nekem potovalnem cirkusu.«
UJEL GA JE
V šoli vpraša učiteli malega Gašperčka: »Koliko je polovica od . pet?«
Malli Gašperček pošepeče svojemu součen-cu: »Vidiš, kako me je ujel. Ce mu rečem dva, bo premalo, če mu rečem tri, bo pa preveč.«
UJEL SE JE
Sodnik (obtožencu, ki je bil osumljen, da je ukradel uro): »Ali se čutite krivega?« Obtoženec: »Ne, gospod sodnik.« Sodnik: »Ste bili že kdaj kaznovani?« Obtoženec: »Ne, še nikoli, gospod sodnik, prvič sem kradel.«
DOBLJENA STAVA Stric: »Kje je pa tvoj bratec Jožko?« Mihec: »V postelji. Padel je skozi okno.« Stric: »Kako to?«
Mihec: »No, izkušali smo se. kdo se bo najdalje sklonil skozi okno, in Jožko je dobil.«
PRI VOJAKIH Poročnik vojalku: »Kako se obvaruješ oku-ženj s pitno vodo?«
Vojak: »Najprej jo skuham.« Poročnik: »Dobro, kaj pa potem?« Vojak: »Potem jo precedim." Poročnik: »In kaj potem?« Vojak: »Potem se pa napijem piva.«
DOBRO JE PAZILA Mati naroči hčerki, naj pazi na svileno obleko, ki jo je obesila sušit k železni peči. Čez nekaj časa zakliče hčerka iz sosedne sobe:
»Mamica, ali naj obleko obrnem? Po eni strani je že rjava.«
RADIO LJUBLJANA
od 9. do 16. avgusta
Nedelja, 9. avgusta: 8.00: Cimermanov trio (Ivan Cimerman—harmonika, Oton Far-nik — violina, Ivan Bajde — kitara). 8.45: Čas, poročila, spored. 9.00: Maurice Ravel: Valček (poišče). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (dir. G. Rant). 10.00: Koncert pevskega zbora »Save«. 10.45: Reproduciran citraški koncert. 11.15: Operni spevi in odlomki (pel bo Marjan Rus s spremijevanjem radijskega orkestra). 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.20: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 17.00: O poskusih z oljnatimi rastlinami in njihov pomen za Slovenijo (inž. Mikui Franc). 17.20: Notranjski trio igra lahko glasbo. 18.10: Ga-briel Faure: Balada za klavir in orkester (plošče). 18.30: Otroška ura: Kotičkov stri-čsk kramlja. 19.00: Čas, vreme poročila spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Plošče. 20.30: Pevski koncert Marčeca Stjepa-na, vme3 bo igral radijski orkester. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Prenos iz Parkhotela na Bledu (plesna glasba).
Ponedeljek, 10. avgusta: 12.00: Beethoven: Kreutzerjeva sonaita v A-duru (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Udoviče-va in Lovšetova pojeta (plošče). 20.10: Zdravniška ura: Zdravje ln šport (dr. Ivo Pire). 20.30: Klavirski koncert Marte Osterc-Valjavec vmes samospevi Vide Vailjalove. 22.00: Čas, vreme poročila, spored 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o poteku olimpijskih tekmovanj (Ciril Šoukal). 22.30: Radijski or-kester.
Torek, 11. avgusta: 12.00: Odmevi iz ruskih poljan (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Koncertni plesi (plošče). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Prenos iz Salzburga (Hugo Wolf: Corregidor, opera). 20.05: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila (v odmoru). 21.00: Glasbeno predavanje (v odmoru). 21.35: Pesmi za ples (plošče). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Harmoniko bo igral Stanko Avgust.
Sreda, 12. avgusta: 12.00: Slovenska narodna in um. pesem (pl.). 12,45-.Poročila, vre me. 13: Čas, spored, obvestila. 13,15: Vsemogoče,, kar kdo hoče (plošče po željah). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vreme, poročla, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna uira. 19.50: Mladinska ura: Borba za vrhunec sveta (dr. Valter Bohinec). 20.10: Otroci obrokom — pesmice in recitacije. 20.30: Pevski koncert Majde Lovšetove s spremljevanjem radijskega orkestra, vmes bo igral radijski orkester. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Prenos iz Parkhotela na Bledu (pisna. glasba).
Četrtek, 13. avgusta: 12.00: Havajske kitare (plošče). 12.45: Poročila ,vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Za naše malčke (radijski orkester). 14.00: Vreme, borza. 19.00: Čas, vrem, poročila, sported, obvstila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Fjodor Šaljapin poje (plošče). 20.10: Slovenščina za Slovence (<Jr. Rudolf Kolarič). 20.30: Prenos iz Beograda: Sinfonični koncert orkestra kraljeve garde. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.20: Lahka glasba (radijski orkester).
Petek, 14. avgusta: 12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes. 12.45: Poročila, vreme. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes. 14.00: Vreme, borza. 18.00: Za delopust (igral b0 radijski orkester). 18.40: Ženska ura: Gobe kot rastlinsko °.li gozdno meso (Marinka Ratajeva). 19.00: Čas, vrme, poročila, spord, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zvoki z našga juga (plošče). 20.10: Zunanji politični pregled (dr. Alojz Kuhar). 20.30: Pojdite z nami na Šmarno goro! 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o poteku olimpijskih tkmovamj (Ciril Šoukal). 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 15. avgusta: 9.00: Zvonovi pojo. 9.10: Čas, poročila spored. 9.20: Pesmi o Ma* nji (plošče). 9.45: Verski govor (Valerian Učak). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 13.00: Čas vreme ,spored, obvestila. 13 20 Plošče po željah. 17.00: Kmetijsko predavanje: Nalezljive in najbolj pogoste bolezni pri perutnini (dr. Leon" Kocijan). 17.20: Prenos z Bel!ewueja (koncert vojaške godbe). 18.30: Otroška ura: Striček Matiček govori in poje. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila! 19.30: Nacionalna uira. 19.50: Courteline: Neizprosni stražnik, šala (izvajali bodo člani ljubljanskega gledališča). 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22.00: Čas, poročila, spored. 22.20: Plesna glasba (radijski orkester).
RESNICA JE
»Narava vse izravna,« je razlagal poslušalcem predavatelj. »Če eno oko opeša, postane drugo toliko bistrovidnejše. Ce boste na eno uho oglušili, boste toliko bolje slišali na drugo.
»Čisto pravilno,« je pritrdil neki poslušalec, »tudi sam sem že opazil, da je pri človeku, ki ima eno nogo kratko, druga daljša.«
MALI OGLASI
IŠČEM TRGOVCE, ki bi nakupovali ržene rožičke (kruhove oče-■ te, kakor jih ponekod imenujejo). Zdaj se lahko pobirajo pri mlačvi rži spodaj pri mla-tilnicah. Tvan Sagadin, Maribor. Gregorčičeva ulica 26. pritličje, pri Karničniku.
STAREJŠA ŽENSKA,
katera bi imela kakšno posest ali denar, se sprejme v dosmrtno oskrbo k mali družini. Ponudbe na podr. »Domovine« v Mariboru pod »Zadovoljnost«.
PRVOVRSTNI SAMSKI MLINAR
se sprejme takoj. Nasloviti na upravništvo »Domovine«.
Lahka LETNA OBLAČILA b u r e t, k a-
ša, II s ter i. t. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKARJU. SV. PETRA C. 14.
Predčasna oslabelost
Znanstveno je ugotovljeno, da regulira »KALEFLUID« delovanje vseh žlez, krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet močan, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič.
»KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah.	Ees. S- br. 10^7/39
NOVOST ! Samo Ofn 49-50
s1.a2.1wu.
Pr»rl »TIOM. itio(| Dobra kttlittu. lep. k r o m 11 a s »kror 3 piMnM* gvualj«
Otn 49*30
IV Sf.SA Ut» I MvsUjenlmj uiild
io (toTflinlM.
(Rad • um)
Oin 59 30
iabtevajte cenik Idi (i r« m 00*1!» w
•MonJ Ul poMniM
n. mm
UUSUANA 6
Lastna protoko-i Urana tovarn*)
ar v