PROSVETA GLASILO SLOVENKE NARÖDNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., torek, 13. januarja (January 13), 1931 Ste v.—number m Farmarjem grozi pomanjkanje Velike etavke v ' Evropil Več sle bank propadlo v Ae-stih mesecih Heoverjov komitej ne smto po-kaaatl nobenih uepehov svoja- Berlln, ]& Jan. r- Vladno ras aodUče Je odločilo, da ae 300,000 radarjem v Porurju zniža mesda aa lest odstotkov aa dobo prihodnjih lest meeeoev. Lsstnlti rovov so saMsvall oeem odstotkov snlža^ja, rudarske unije ao ps pokasals voljo, da pristanejo ns najvsč «tiri odstotke. Rudarji torej ne bodo aadovoljnl, toda vlada greši, da enforaira odlok na podlagi 48. točke v ustavi ali takosvane "diktatorske klsvsu-le." London, 12. Jan. — Stavka 140,000 rudarjev v South Walesa se nadaljuje. Poslsdtaa etavke jO, da ae Je premog podratil ln ®o iftlof^ s^lo niske. V tekstilnih tovarnah je bilo v soboto 26,000 delavcev isprtlh, ker nočejo sprejeti mm atatev aa obratovanje. Lastnici ao sa-grosili, da prihodnjo soboto la prejo nadaljnti 280,000 delav-cev. - j Dublin, Iraka, IA. Jan. — Tu j( aaefkvfcslo 8000 atavbinsklh de-lavcev v m sadnem sporu. Stockholm. IS. Jan. - 88,000 delavcev je zMtavfcalo v švedski tekstilni industriji, ko eo delodajalci inllali mosde. Wsskingto* D. C, — (FP) — Senator Roblnson je v senatu s živo beeedo opisoval trpljenje farmarjev v Arkansasu In sa-hteval takojšnjo federalno akcijo, da ae četrt milijona ljudi v njegovi drftavt reči pred stradanjem. Robinson Je prečltal pismo, ki ga je prejel od uradnikov Rdečega krlfta, ki ao preidkali položaj farmarjev v poljedelskem paau, ki je snan kot naj-rodovitnejdi kos sveta na vaem jugu aa pridelovanje bombala. Uradniki naglalajo v pismu, da ae oelo v tem kraju nahaja vse kot petnajeto farmavpldh družin v največjem pomanjkanju. Rdeči krii Jim Je isročll vsoto 11,860, kar Jo bila Is drobtlna napram veliki potrebi. Organi* sadja ni mogla dati več, ker Je njen sklad domalega lačrpan. Obupen položaj farmarjev je razviden tudi ia propadanja bank. V prošlih šestih mesecih Je moralo 115 bančnih institucij zapreti vrata in to je bil sa far-marje, ki eo bHi še tako aelo prizadeti radi suše in nizkih sen bombaža, drugi veliki udarec. Robineon je prečital tudi telegram, ki ga je poelal guverner* Ju In ae Je tikal governerjeve Izjave časopisju, da bo država lahko ssma rešila problem farmar-ake odpomoči. Govorner je se-daj priznal, da edino, kar more država aedaj storiti. Je potlačitev izgredov, ki bodo nedvomno izbruhnili, kakor eo pokazzli do. godki v Englandu. Državna zbornica nima aredatev, da bi poirmggfa farmarjem in «unz-nja pomoč Je nujno potrebna. Grssneboiet N. C. — (FP) -Spor, ki js nastal med Centralno delavsko unijo ln okrajno blago-stanjako organizacijo, ae bliža vrhuncu. Untiarj» obtožila u-radnlka te organizacije diakri-minacij proti unijskim brespo-solnim delaveem pri rasdstjeva-nju podpore in v rokah ima zaprisežene Izjave žrtev in jth bo objavila v Javnosti. , Afera je naetala radi brzojavke, kije bila poslana William GrOenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, katera je vsebovala podatke o brezposelni situacij) v Greens boru. Na Greenovo prošnjo sta predsednik Centiwe delavske unije J. X. White In tajnik iMareua F. Saul sbrala podatke ter poročala, da je okrog .štiri tisoč organiziranih delavoev' brezpoeelnlh v Greens boru. V stavbi nak i Industriji Je bila v istem času brea-poeelnoat največja. V telegramu je bilo tudi navedeno, da je' okrajna blago* «tanjska organizacija odklonila podporo članom United Textile Workers unije, ki ao bili od slov-ljenl pri Cone Textile Co., ker ao bili aktivni v unljakem gjbanju. Ko Je bila vaehlna brzojavke objavljena v Idealnem čaaople-Ju, je E. B. Speae, tajnik okrajne blagostanj»)* organizzdje, zanikal obdoHltve e eMzkrimlne-ciji unijakih delavcev. Saul, ki je tudi tajnik-blagaj-nik državne deta^ke federacije, Je. bil pozvan, naj dok ado avoje obddžltve. ftei je potem na delo ln dobil od več unijekih brezposelnih deleveev zaprisežene izjave, ki Jasno in prepričevalno dokazujejo o sapostavljenju u-nijskih delavcev pri razdeljevanju podpore., Te Izjave bodo v kratkem objavljene v Javnosti, da ss bo ljudstvo prepričalo o mahlnaeUah tekstilne družbe, ki ima kontrolo nad blagoetanjsko organizacijo ki je akušala na ta način oropati unlonlate podpore. Ckksgs. — Zadnjo aoboto zvečer Je deportažni vlak odpeljal la Chlcaga 284 Inoaemcev, ki ao jih federalne oblasti pobrale po raznih krajih zapsda. V tem eteviiu Je bilo uldjučenih 12S deporti rancev iz Chlcaga in okolice in med temi je bilo 88 Jugoelova-nov, ki ao bili val la Chicaga. Med člkaškimi deportirane! Je bilo tu. di 18 Poljakov in 10 Italijanov. Vsi ao bili postani v njihovo rojstne dežele * Mod deportiranimi.' tujerodcl Je Mlo največ tekih, ki so prišli nepoetavno v Združene diiave' oetall eo kriminalci, ki so prestali kasen bi sdaj ao bih po zakonu Izgnani. Od Jugoalovenov so omenjeni samo trije ln sicer Stefan Poker, ki Je bil ksznovsn rsdi napada z orožjem in rope Henry 8choller rsdi tstvine In Naurn Marinkovič, ki je priže? nazaj potem, ko je bil že enkrat deportiran radi uboja. Ig Chicags Je vlek odrinil proti Nesr Yorku In med potjo je pobral še drugI grupe, tako da Je privede! v Hew York dkrok 400 deporti rancev, ki Je do danes največje število pri enkratnem od gonu. V zadnjem fiskalnem letu Je bile deportiranih 814 oaeb, toda v tem leto ee to število vae kakor podvoji temo od 1. julije do 1. januarje Je bilo okrog 800 tsjerodcev deportiranih. boj Tulaa, Okla. — Zamorski kon. grešnik De Prlsst Is Chicago Js vzlic grožnjzm prišsl v ta okraj, ki js znan radi številnih llnčanj črncev, kjer vodi kampanjo za odpravo drhalskega nasHJa. Črnce poziva, naj ae organizirajo v svojih političnih organizacijah in naj ae prodajajo svojih glasov politikom, ki jim veliko obljubljajo, a pozzbljo na evojo obljube kakor hitro ao izvoljeni. DePrieot Je prejel več pisem, v katerih mu neznane osebe grozijo s smrtjo, čs ns prenehs z agltacjio. San Francim o, Cel. — Dsal je prebivalstvo mesta Sen Franci-aca nsrestlo v zadnjem deset let Ju sa več kot 20 odstotkov, so poroke padle za vsč kot 17 «VKof kov. Leta 1821 Je bilo 7148 po-rok. leta 1880 pe 8800. V enakem razmerju so padla rojstva. Leta 1921 Js bilo 0146 rojstev, lani ps 7808. ir slml krogtsmi Chicago. — V poslednjih treh dneh tU bile dvs nižja Kalijsn načlkaš. kih ulicah v vojni med tafcmu-počlmi gsogsml. V noši ed nsde. I je ns pondeljek je pa Jim Bel-esetro, takoavsnl kralj bmrtbošov In ljudski sovražnik št. 4 ss poU. cljski listi, ddbil pet krogel v pr el in trebuh, ko Je betel stopiti v svoj svto pred svojim ptonova-njem. 10U W. Polk et. Tettto ranjenega eo odpeljali v bolnlšni Oklahoma City, — Aaron Freta, star 81 let, se Je v nedeljo poročil s Bertho Eckert, euro 10 let. Po poroki eta ee odpe. Ijaia na dom njenfli staršev, de ae 8snln seznani e svojim novim testom Is taščo, ki eta mends dvskrat mlajša od nJega. PROS VTBTÂ TOREK, 13. JANUARJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT roUai im tí* Ua*a« i par rar, CtHm V« Ml to pro«VETA member of the federated Daium v akimp»h. m prü Immm m Milni ptrtaaai. Sa » iwtaloft. r«wvft« b **•*»«••«< Mr (Dm. S14S). pate« mi I» • taw Smm pots ». 4* at «MS SM m «rta *L Pij gleda nazaj Papež Pij je Izdal encikliko. To je frda-mano učena beseda, ki jo razume le oni izvoljenec, ki je videl visoko šolo. Nam, zabitim de-lavskim tepcem, se ps zdi, da enciklika pomeni nekaj takega kot je poslanica. A to Je postransko. Glavno je, kaj Je v encikliki. We*, v encikliki so same "grde reči". Svet je grd, ljudje so grdi, ženske so grde, zakonska postelja, nezakonska postelja, svobodna ljubezen, konltrola porodov itd. Take reči. Sveti oče se huduje nad katoliškim In ne-katoližkim svetom, ki je tako grd v spolnih zadevah. Sveti oče je star in osebno ga ta grdo-bija ne zanima, hoče pa, da bo vea svet tako star in zaspan glede teh reči kot Je on. Pravzaprav hoče, da bi ves svet tako mislil kot on ia kot je zapisano v starih spielh svete cerkve. Hudo Je na atare dni, posebna pa že, ako je atar mož na avetl atolici atare cerkve, ki hodi v stari vek po moralne nauke, zbira pa zlate zaklade najnovejšega veka t Pij preklinja moderno apolno življenje, preklinja razporoko, kontrolo porodov, tovari-žki zakon, sterilizacijo, evgeniko in druge take umazane reči in zaklinja svet, naj se vrne k naukom iz četrtega stoletja in kasnejšega srednjega veluu naj se vrne k "božjim postavam", ki jih je postavil av. Avguštin in drugi za njim. Vea, kar so postavili voditelji cerkve v teku stoletij, jo "Bog postavil" in Pij smatra, da te "postave" morsjo veljati še danes, čeprav se niso normalni ljudje nikdar ravnali po njih* (tudi normalni duhovniki, škoje ln papeži ne) in najmanj Jih zanimajo danea. Ljudje v starem in srednjem veku ao bili — zlasti po rsz-sulu rimskega imperija — dovolj barbaraki, toda perverzni asketiaem ln priailjeno "čistost", kl ao jo učili cerkveni očetje; ao odklanjali, raaen onih, katerim se Je zmežalo. Papež pravi, da je zakon nerazrušljiv v življenju dvojic», pz naj bo mož obsojen v dosmrtno Ječo kot zločinec ali Žena poelana v dosmrtno blaznico. Ločitev je nemoralna, zato Je bolje, da ločenca "od mize in postcAJe" iščeta spolne ljubezni zunaj zakona! Zakon je neločljiv, ker ga je aklenll sam Bog, toda "aveta ro-ta" v Rimu rada loči kakega bogatega plamiča ali milijonarja. Seveda, v Vatikanu pravijo, da aakon, ki ga oni razrušijo za lepe denarce, nI bil "pravilno aklenjen", torej ga aploh ni bilo! Tako ae prevari ljubega Boga! Pij pravi, da je omejevanje Itevila otrok "smrten greh" tudi v največji bedi in sploditev je umor tudi takrat, kadar zdravnik pri težkem porodu uniči otroka, da reži materi življenje. Bolje je, da umre mati kakor novorojenček! Taka je "božja postava", pravi papež. "Božja postava" ja tudi, da mora vsak idiot In sifllitik svobodno ploditi in roditi nakažene otroke. Papež smatra, da Je Bog sapovedal, da mora biti svet poln bolnih in bolehnih otrok, ki potem pomrejo in spravijo starše na kant! Po tej "božji postavi" ss človeštvo ne sm« snenstveno izboljšati in dedne bolezni ae ne smejo zatreti t Po doktrini, ki jo ima rimska cerkev iz starega veka, je zakon moža ln žene božja ustanova. Potemtakem je Bog odgovoren zs največji fiaako. kar Jih beleži zgodovina človeške družin-. NIČ ni tako nepopolnega, nesrečnega In nemoranlcgs kot Je institucija zakona zlasti v modernem življenju, ki je doeela drugačno kot je bilo v h Ure m veku, v katerem Je bil postavljen temelj monogamljskcmu zakonu. Cerkev imenuje poskusni In tovariškl zakon navadno vlačugarstvo. Kaj drugega ¡m Je "sveti, pred Bogom zvesan sakon," če nI ljubezni in harmonije v njem? Ako Je to, kar ae denes godi — in kar ss Je godilo vsa stoletja nazaj do av. Avguština — v petindevetdesetih odutot-kih vseh zakonskih dvojic v civiliziranih, krščanskih dešelah bošja ustanova, tedaj postav* Ijajo kristjani, kl to učijo, prsdvaem pa papež sam. svojega Boga v zelo slabo luči — Enciklika je šla po svetu. Ameriško časopisje Jo je objavilo v odlomkih med vsakdanjimi vestmi Druge vesti so Iz vsakdanjega življsnjs. To življenje gre svojo pot naprej, ns amensč ae za rohnjenje atarea ob Tlbsrl. NI prijetno to življenje; precej grenkobe In trnja Je še v njem. Ampak raevoj življenja Je u-smerjen v dobo. ko bo prijetno. Vse. kar, je človeštvo do danes počelo in šs počenja, Je šola, ki ga usposobi j a aa pravo civilizacijo. V življenju človeka ni nič božjega. Vae Je človeško — aato pa Je še toliko nepopolnoeti. Glasovi iz naselbin Dobro božično voščilo! | jugoslovansko narodno obrano. Plebio, Colo. — Dajte, dajte O tem ae bo ukrepalo na dru-alepci siromaku. Tako nekako štveni eeji dne 18. januarja, *a bi se Imela glasiti prošnja duš-j to naj se bivši člani "Jadrana" nega pastirja v tej naselbini sad-1 gotovo udeleže te seje. Ce je pa nje tri mesece. Pred nekaj te-¡"kdo, da ni član društva št. 816 dni Je poslal prošnjo na vae ver- SNPJ,. kar dvomim, naj pride ~ " nekoliko kaaneje in počaka zaključka društvene aeje v zgornji dvorani.' *< Koliko Je denarja v blagajni, bo na dotičnem skupnem aeatan ne ovčice sa nov avtomobil. V zadnjih devetih letih je to menda že četrta uelišana prošnja. "Naš gaspud morajo imeti boljšo karo." Tako so zajokale naše tercijalke in možje od fare. Prišel je božič in polnočnfea in odzvalo se je vse pobožnemu klicu —tercijalke, putifarke, sodjsl-ke, komunalke In val njihovi brezbožni možički. Posegli so globoko v svoje proietarake žepe in vsak po svoji milosti darovali v koverticah lAogemu pastirju na oltar. f J620 je prispe: vala uboga para za božične praznike. Lepa vsota za sedanje Čase. Koliko delavcev bi ee nasitilo v sedanji depresiji za to vsoto! Kritik pueblski, kje si? Ali si odšel ln nas zapuatil, ki smo se te tako bali, da bi nas preveč razgalil v javnoati? Začel . al nekoč pisati o naši naprednosti, narodnjaštvu in svobodomisel-stvu. Kje si, da ne nadaljuješ? Dela je obilo. Hinavatvo že kar smrdi iz vsakega kota. Sckularnež. ku bivšim članom na razpolago, bančna knjižica in računi. Michael Chok, predsednik ; Mfice Krfamančlč, tajnik; Blaž Odar, blagajnik. po rojstvu proglašen od- Tsškoče in razpust * Jadrana" Mlddlsbrstftdh, Ohio.—Ne pišem rad, posebno ne za javnoet, ako nimam kaj važnega poročati. V tem slučaju imam pa prav vaino zadevo, ne za širšo Javnost, važna Je pa za naše male naeelblne—-Canton, Middle-braneh ln Carrollton, Ohio. To poročilo naj vzzme na znanje bivše članstvo Slov. dramskega kluba in pevskega zbora "Jadran," uatanovljenega pred več leti. Kakor vam je znano, amo se drznili, čeprav mali po številu, početi delovati na kulturnem polju. tJetanovlli amo pevako in dramsko društvo "Jadran" v na-di, jja bomo imeli v našem malem naaelju svojo kulturno u-stanovo, ki naj bi nam dala od čaaa do čaaa kako prireditev v materinem jeziku. Da niamo imeli pri ustanovitvi te proevetne organizacije nobenih potežkoč, ker amo za slovensko .pesem in dramo navdušeni, se razume. Ovirala naa je ena atvar, katere amo ae uata-novltelji dobro zavedali; ta o-vira ja bila premalo mladih članov v naaelbinl. Ker pe ni bilo v naaelbinama Canton in ^flddle-braneh zadosti moči, smo morali iskati članstvo v oddaljenih na«, aeljih, čeprav smo vedeli, da članstvo iz tako oddaljenih naselbin ne more redno prihajati na vaje. A brez vnanjlh moči, ako hočemo priznati resnlto, je bil obstoj kluba ogražan, ker brez njih ni bilo mogočo obdr-žavatl vaj. Naj predočim samo ono primero In to naselbino Carrollton, kjer smo Imeli nekoliko prav dobrih članov. Naselbina Cerroll ton je oddaljena 80 milj od Can-tona. kjer Je bil sedež društva. Lahko si mislimo, ksko je bilo težko za te člane po napornem dnevnem delu prihajati na vaje 30 milj daleč, a vseeno so prihajali redno, dokler so mogli. Pričela je zima, snežni viharji in ledena ceeta, in ml vnanjt člani amo pričeli laoatajati od rednih vaj, Članstvo v naselbini pa Je pričelo obupavati. ker ni moglo naprej brce naa. A mi radi oddaljenoeti Jim nismo mogli dati ono, kar bi morali In ueta-nova je pričela hirati. Nekaj dobrih Članov se je iaaelilo. nekateri se pošenill laven naselbine, in tako je počasi hiralo Še ono mslo, kar smo imsli. Čakali smo skoraj 8 leta za obnovitev; uvideli smo ps. ds Js obnovitev nemogoča, ker nimamo zadoetaega Itevila članstva, in še to malo kar nas Je. se bomo počaai razgubfll aa kruhom. Sedaj pa k stvari: Člani odbora ustanove amo prišli do akle-ps. ds ss povrne vea vplačani a-aeament bivšem s Članstvu. Ob-rasti in rasni drugi dohodki ss rs zdele msd tele organizacije: Dve tretjini Imenovane vsote sa dom slepeov v LJubljani, ostala tretjiaa denarje pa polovico aa Proavotno matico, polovico pa aa Popravek in dodatek o Čitalnici Waukegan, ItL—V Proaveti št. 304 z dne 27. dec. 1930 ae je vrinila sledeča pomota pri črtici o Čitalnici SND v Waukeganu in proaim, blagovolite objaviti to kakor aiedi. Z otvoritvijo Doma meseca de. cembra 1017—pravilno 1618; in zahvaljujem se v imenu Čitalnice za podarjene knjige Joe Gr-dlnu ml. iz Clevelanda, Mary Lu-kančič, Ignac Jerebu, -Matt Po-gorelcu ter Joe Zelencu za podarjene slike o odkritju Cankar, jevega spomenika na Vrhniki. Na seji dne 18. dec. Je bil iz-voljen sledeči odbor Čitalnice SND: Preds. Frank VeHcovrti; podpreds. Anton Tur sich; tajnica Anna Mahnich; zapla. Helen Jerc4>; blag. Paul Pekla j. Nadzorniki: Frank Kirn, John Pajaar, John Kavenik. Knjižničarka Francea Velkovrh. Seje ae vržijo vsako drugo soboto v mesecu v prostorih Cital-nlce. Članstvo naj al pa vzame na znanje, da seje so važne ne samo za odbor, pač pa za vse člane.—Ani* Mahnteh, tajnica. Ia farmarake okolice Isasquah, Wash. — Ker ni nobenega dopisa iz naše male naselbine, sem ae namenila nekoliko oglasiti, akoravno nimam kaj posebnega za poročati. Da se nihče od tukaj ne oglasi, je man da vzrok to, ker je nas Čedalje manj Slo vencev tukaj. Zdaj pa zdaj ae izaeli familija druga za drugo, tako da nae je že prav malo. In še ti, kl smo še tukaj, šmo tako mirni in tihi, da sosedne naselbine kmalu ne bodo Vedele, če smo še živi. Zimo imamo do sedaj že lepo. Nič snega ali mraza še nismo 1-meli, seveda dež pa tukaj v Wash Ingtonu ne izostane, ker ga dobimo dobro mero. O delavskih razmerah ae ne morem pohvaliti, ker ao tudi tukaj pod ničlo kot povsod drugod. V tem splošnem brezdeljtl ae prišteva srečnim vsakdo, ki ima še delo, pa če je še tako slabo a še slabšo plačo, ki Je Čimdalje manjša. * V tej okolici so naseljeni razni narodi, ki ae pečajo a kokošjere-jo, med njimi tudi precej Slo ven cev. Ali tudi ti občutijo slabe delavske razmere. Jajca letošntjo zimo nimajo ndbene cene in kokoši tudi ne, to je, če hočeš prodati ; če pa greš na trg kupiti, potem je aeveda drugače. Precej farmarjev oputta kokoši, ker pri tej ceni ne morejo shajati. Kapi-talieti že skifce, da delavec prehitro ne obogati. Kakor hitro vi dijo, da bi si ksk dolar več naredil, hitro kaj izthuhtajo tako, da naaadnje je le delavec, kl trpi in občuti slabe čase. Francas Kramer. Preperda zavesa Muskegon Hights, Mich. «-Dopis brata Uleta v Preevct! s 2. jan. najbrž ne bo ugajal verni kdfcn. Toda nič ne stri. Cas Je še, da ae odstrani preperela zavesa, s katero nam cerkev z največjim naporom prikriva pravi pome» rojstva. Življenja In smrti Odre-šeniia. Staro poročilo nam pove o krutem barbarstvu, s katerim je Bog potom svojih višjih duhovnov vladsl ljudstvo. NI toraj čudno, ds si Js Ijud-stvo zsželelo od rešen i ka. Ta se je prikssal v pnddbl deteta, ki Je bilo rojeno v betlehsmski ŠUIIcl In katerega ao proglasili aveličar. V tem prepričsnju pa so bili ls preglaeai. ker o tem je zaznala višja duhovščina In aristokracija. Poslsdice so bile. de je bila revna družina lagnana Is Be-tleh ««na TO Je bila prva kl Js bil Ce bi danes prišel Krist zopet na svet, bi imel dfhilo posla z iz ganjanjem iz te|>elja tistih, ki pravijo, ds so oznsnjsvski njegovih naukov. Kaj bi rekel o razkošju in sijaju katoliške cerkve, ki je največji bianls na svetu s svojo veliko srmado verskih trgovcev? Imel bi dosti posla, predno bi uredil cerkve za človeštvo koristna poslopja. Dtihovščina kriči, da je vera v nevarnosti In da jih ljudstvo ne spoštuje. Ni resnica ne eno ne druge. Vera, prava vera ni v nevarnosti, tudi ne duhovščina. Za odtujevanje ljudstva od cerkve ao pač krivi nauki, a katerimi cerkev slepi narode. Mar ni Kristus učil, če imaš več kot sam potrebuješ, pomagaj s tem svojemu revnemu bratu? Cerkev., njeni vladarji in stebri pa gro-madijo milijarde- premoženja Cerkev kristusove nauke seveda tolmači po svoje, v svojo korist na tem svetu. Ksdar bo duhovščina pričela učiti velike nauke Krista, katere ao prod njim učili Buda in Konfucij, pa bo prenehal prepir in duhovščina bo splošno spoštovana.—Joeeph Zura. A. Gardca: veliki Milwauški župan Hoan je dal politično organiziranim inoeesn-cem "black eye'V ko je pred par dnevi govoril v Chicagu, kamor ga je povabila organizacija trgovcev, da pove Cikažanom kako očistiti mesto korupcija ln gangežev. Hoan govori iz izkušenj ;in ga je vredno poelušatl. V politično organiziranih inozemskih skupinah, ki ao priključene republikancem ali demokratom, vidi Hoan nesrečo za vsako mesto, kjer obatajajo te akupine "foreignerjev". To iz razloga, ker ao te dominirane po brezvestnih "voditeljih" inozem-cev, ki rabijo in izrabljajo svoje rojake za čredo vollloev. s Tistim ljudem (navadno "narodnim voditeljem"), ki naga-njajo rojake v republikansko aH demokratsko atranko, češ, da bodo pri vladi dobili "priznanje", Hoanovo izvajanje seveda ne more biti všeč. Je proti njih interesom, ki so zapopadeni v njih aspiracijah za politične službe, ki jih dele stranke "zaslužnim". Med izseljenci te ali druge narodnosti ni razlike ; kjer so kompaktno naseljeni, tam je najti prej ali slej močne politične mašine, ki služijo naj prvo stranki^ katere del so in nato voditeljem mašin. V vseh večjih mestih jih je najti in v vseh velikih mestih je nsjti tudi korupcijo, ki je znana preko oceanov. Boston n. pr. dominirajo Irci, kl ao ae sicer že "poameriča-nili", in Boston je najreakcio-nsmejše mesto Amerike. V New Yorku so najmočnejši politični faktor 2idje, Italijani, Irci in Cehi/ Tamanitski dvorec (de mokratska stranka), katerega tvorijo največ te skupine, smrdi radi korupcije širom dežele. Slična politična grupacija je v Philadelphiji, katero kontrolira republikaneka stranka. In me sto "bratske ljubezni" je famoz-no radi "štetja" glasov pri volitvah — politični boesi si enostavno razdele glasove po d i ztriktlh: ta distrikt je moj in U in ta, drugi pa je tvoj. In volil-cl glasujejo "stoprocentno" an to ali ono politično mašino ! * V notoričnem Chicagu so sedlu češki in poljski "narodni voditelji", vsaj najmočnejši po-litični faktorji so izmed i nožem cev. In o Čikaški korupciji in gangeštvu zna odi svet. Dcmo-kratje so nominirali županom Cermaka. Ceha, ki Je demokratski politični bos. Cehi imajo v Chicagu okrog 60,000 glasov ia približno toliko Poljaki. Po veliko tisoč glasov Imajo tudi Rusi, kl sicer nimajo tako dobre politične mašine, Italijani in Nemci, kl so v republikanski stranki. Slovanski izseljenci bodo glaeovall sa Cermaka, ker Je Slovan, odnosno Ceh. Ravno tako drugi izseljenci — vsaka narodnost, ker je Januš. Kaacamo-aohocecycsky. Piedront, Wagner str. "naš rojak". meri odgovorna za ne-korupcijo, gangeštvo in dominacijo velebiznisa v vladi. Je odgovorna v veliki meri za krušne vrste brezposelnih, za pomanjkanje socialne zakonodaje, sploh t* politični nivo Amerike. Ns splošno rečeno, povsod, ►Jer obstoje močne politične grupe inozemcev, je najti večjo korupcijo, večje davke in slabšo vlado kot pa v bolj ameriških mestih. Reading, Pa., je n. pr. 90% ameriško mesto in Reading ima socialistično vlado in je pri zsdnjih volitvah izvolilo dva poslanca v državno zbornico. Manjša meeta po za-padu in na splošno med farmarji niso toliko okužena a političnimi graftarji, ker v njih ni najti politike "naših rojakov". Wisconsin in Minnesota sta izjemi. V prvi driavi je velik delj državljanov nemškega pokol j en j a, v slednji pa Skandl-navcov. Sicer pa je najti pri o-beh teh dveh skupinah višji čut in pojmovanje politične ekonomije. Reakcionarni jug je izjema, ker ima posebno zgodovino. Pozna sicer še bolje politiko "naših rojakov" kot kje drugje dominacija belokožcev nad črnd. * ' s Izjema je tudi Milwaukee, kjer se je socialistom posrečilo razdvojiti in oslabiti organizirane politične skupine izseljencev po prihodu nad vlado 1. 1910. Hoan ve o tem dosti povedati. Poleg gori omenjenih rezultatov politike "naših rojakov", kaj je na celi stvari glede "priznanja"? Nič drugega kot to, da ima n. pr. v Chicagu nekaj ti soč Cehov, Poljakov, Italijanov etc. politične službe pri mestni vladi (enako kot drugje), "mili rojaki" pa plačujejo visoke lav ke radi korupcije, visoke cene za elektriko, plin, cestno vqz-nino itd. V Chicagu, kjer je cena za kilovatno uro elektrike 10c, se nikdo razen male grupe socialistov ne zmeni za poeta v i tev mestne elektrarne,, ki bi napovedala konkurenčni boj Insu lovim interesom. Končno poleg profesionalnih političnih ko-rftarjev nima nikdo drugi kori sti od politike "naših rojakov" razen oseb, ki potrebujejo "pro tekcije" in ao pripravljene pod kupiti meatne organe. * a Razen v "metropoli" nismo Slovenci k sreči nikjer toliko kompaktno naseljeni, ds bi tvorili svojo politično mašino. V tem oairu smo dokaj "čisti". Metropola pa se zadnja leta hitro razvija po'poti politike "nadih rojakov". Ima pač večje število mladih odvetnikov, ki vidijo svoj kruh v tem, ako Slovenci pri mestni vladi doeežejo "priznanje". To je sicer delno že prišlo, ker so dobili prostor v garku za "narodni vrt", kjer bo do sadili zelje za "narodno" jed zelnata solata s fižolom! • . 4'Internacionalen i^dajica svojega naroda!" sliAim vzklike v taboru politike "naših rojakov" "Na prvo odgovorim: da, na drugo: ne. Sploh pa je čas, da tu di tujezemci nastopamo v politiki kot državljani dežele, v kateri živimo, kot delavci ln kot občani, ki imamo ekonomaki in etični interes na tem, da je via da poštena in da aluži ljudstvu ne pa velekapitalizmu, politič nim maši na m ter krukom. Dokler Imamo kulturnb svobodo, je nerodnost za nas Izseljence v politiki brez pomena, oziroma na lastno škodo in kuga za deželo. Poštenost. značaj in principi ao v politiki ravno tako velikega pomena ln potrebni kot v privatnem Življenju. Sploh otrh-nizacija, pa bila država ali kaka druga, kl zametuje te kardlnal-ne atribute, je izkoriščana po brezvestnežih in sebičnežih, trpi radi anartiije, in je ueojena poginu. < aa pen? Politika "naših rojakov" Je v ' t roke v Nemčiji Psaadena, Csl. — Profeaor Einstein Je prejel ogromno število prošenj za evojo sliko s lastnoročnim podpisom. N^gova soproga Je ps dala vedeti prosilcem. ds učenjak ima premalo časa, da bi mogel ustreči tolikim prošnjam, toda če bi prosilci priložili pismi pet dolarjev sa revne otroke v Berlinu, ee bo Einstein potrudil. Zdaj Je pričakovati, da bo denar deševal v Pase-deno sa Eingteinove avtograme. Nehigijenske brezobzirnosti Kijub,vnetemu ln amotrenemu propagira-nju Jiigijenskih načel, ee ta v življenju ne uv*. i j avl j a jo tako, kakor bi bilo potrebno. V vsak-danjem vrvenju in naglici, včasih iz dozdev-nega pomanjkanja časa, drugič vsled naše le-nobe in komodnosti opustimo ali prezremo marsikako higijensko opravilo, ki je-priprosto sicer, a vendar potrebno, da se vrši. Cesto na take higijenske '"malenkosti" ne mislimo; ali pa se potolažimo naivno in sebično, da drugim tako opuščanje in zanemarjanje hlgijenskih opravil ne more škoditi, ker smo jih pač jaz ali mi opustili. Kljub tej dobrodušnosti se nam takoj vrine žeSja 1n protivenje, da bi se nam od drugih kaj podobnega ne pripetilo. Treba je samo malo gledati okoli, pa »e na mah odkrije množica liigijenskih grehov. Zna-no je, da so nekateri ljudje bolni za spolno bo-leznijo kapavico; ta bolezen se lahko prenese tudi na oči. In če si ne umiješ rok, ko si pustil vodo, lahko spraviš v nesrečo sebe ali svojega bližnjega. Mogoče miriiš, da tvoji gonokoki ne marajo drugih ljudi! Ce pa vidiš, da si nekdo ni umil rok po opravljeni potrebi, potem se bojiš stisniti ponudeno roko. Prav imaš! Misliti pa moraš, da bi se tudi drugi v takem slučaju obotavljali. Ali pa si govoriš, saj ne ve, kako je z menoj. Torej na skrivnem lahko uganjaš, kar hočeš, samo, da ne pride na svetlo. Initeligentov ne izvzamem. Zakaj ne bi bil odkrit?! Tudi inteligenca čeeto jako malo ve o higijenskem življenju. Treba je najprej vedeti in kar je še važnejše, uravnati svoje življenje po tem, kar pač vemo. Pa še v mnogih slučajih ravnamo tako krivično. Ti lahko kašljaš drugemu v lice, čeprav ti je zdravnik povedal, da si j etičen. Tebi je dovoljeno, pa tvoji moraH, tako početje. Ce pa kdo drugi zakašlja, ki nima jeti-ke, se ti takoj pojavi stud na obrazu. Dvojna mera! Tudi neugoden vonj lahko izdihava*, sosed tega ne ame. Nasproti drugim smeš ti vse higijenske krivice početi, trpeti pa nočei in ne emeš nobene. Take higijenske nemarnosti niso spodobne in vabljive in še manj zdrave. Nima vsak kapavice, ni vsak kašelj tuberkulozen. Tudi nismo vai preboleli tifusa in da bi še po ozdravljenju z blatom izločali bacile; nekateri med nami pa so taki in ne smejo delati higijenskih krivic. Ni prav, da živimo v strahu in trepetu pfed boleanijd, saj je življenje takega človeka težko in zagrenjeno. So pa ljudje, ki se boje bacila, in se vedno umivajo, tako nimajo nikoli miru In niso nikoli ^zadosti umiti. Tak strah pred bacili lahko imenujemo bolezen in so ti ljudje pravzaprav reveži. Vsak posameznik mora higijensko živeti, ker potem tudi ne bo ogrožal zdravja svojega bližnjega, ki se niti braniti ne more proti ne-higijenekim brezobzirnostim, če noče veljati za suroveža. Taki smo! ("Zdravje") i « Tudi računarstvo ne drži več h v' ' ' Mi ae radi hvalimo, da živimo v dobi "ekaaktne" znanosti, ki temelji na neoporečnih številkah, na objektivnem opazovanju in na nezmotljivem računarstvu (matematiki). D» pa iudi računarstvo ni nezmotljivo, to je prav lepo povedal profesor na ljubljanski tehnični fakulteti inž. dr. M. Kasal v predavanju v Združenju inženirjev in arhitektov. Izvajal je med drugim: "Pri študiju umetniške zgodovine naletimo na stare in prav stare zgradbe, ki imponi-rajo, ne eamo sodobnemu arhitektu umetniku, vtemveč tudi inženirju-statiatlku. ("Statiki" računajo, kolikšno težo lahko nosi kak tram itd.) Stare egipčanske zgradbe, grške in rimske antične palače, srednjeveška gotika, barok in renesansa nudijo nešteto objektov, ki imponi-rajo nele po svoji umetniški sili, temveč tudi zaradi svoje smele in statično pravilne konstrukcije. AH ne vidimo neke podbbnoeti med antičnim sistemom šibkih stebrov s horicontalnimi arhitravi ter modernimi ždezobetonskimi zgradbami z vertikalnimi stebri in horicontalnimi prekladami? Ali ni mogoče primerjati ygromne kupol« katedrale sv. Petre v Rimu z najmodernejšo železobetonsko kupolo slavnostne hsle v Bre-slavi? Ali niso ogromne gotične cerkve ns Froncosksm, v Nemčiji, sv. Vids v Pragi, sv. Štefana na Dunaju, s svojimi vitkimi in visokimi, po večini v kamnu zidanimi stolpi, neksj podobnega, kakor sodobni železobetonski nebotičniki? Čudna Na aemlji poznamo različne vode, ki imajo zelo čudne lastnosti, tako da se zdi ns prvi pogled, da so te lastnosti popolnoma v nasprotja s naravnimi zakoni. BHzu mesta Quickbom se nahaja n. pr. Jezero, čegar površina se ob suši dviga, ob deževju pa pada. Ta pojav si razls-ga jo tako, da je jezero pod zemljo zvezano t votlinami, ki delujejo kot seealke. Zanimivo Je tudi jesero Mo-Pjord blizu mesta Bergen, ki ima tri vrste vode. Gorenja plast vode je slad ka. ker prihaja iz nekega potoka. V tej plasti «Ive tudi aamo sladkovodne flvali. Srsdnjs plast vode je slana, ker prihaja v jesero is morja, in v tej plasti vode žive morske žlvsli. Spodnja pisat ps Je "plast smrti", kjer žive le še neke vrste bakterij. Zanimivo pa je. da se te tri plasti vode nič ne pomešajo med seboj, tudi ob vihsmem vremenu ne. V Alžiru ps je neko Jesero, ki Ima popolnoma črno vodo. ^ TOREK. 18. JANUARJA probveta Vesti iz Jugoslavije | i i J (Poročevalski biro Pieevste v Jugoslaviji.) "ZLATA NEDELJA* Ljubljana, 21. decembra 1930. No da, zjutraj je ree nekaj naleta val »neg, pobelil je ice iznova za nekaj ur, pa je alo snežiti hi ee je novi stopil v brozgo in je prešel, sneg zjutraj bi še bil nekak-znak, da ae bližamo božiču, drugega skoraj res ni, kar bi spominjalo na zimske prazne. O trgovci ao že od prvih decembra okrasili svoje iz-na vso moč, izloiili jso va-e vse mikavne stvari za otro-in odrasle, razobesili so vabilu prodajamo na obroke!" najbolj vidna mesta, vrgli ko časopisov med ljudi paro-'Božična darila na dolge o-oke! Nič podražitve!" toda te parole ao se vračale k tr-vcem v prasne prodajalne, ka-or ni in ni kupcev toliko, ka-r jih je bilo nekoč pred praz-Da, ljudi ae gnete le ved-toliko pred izložbami, mladina v tako tišči svoje nosove na izložbene Šipe kakor ne-j — toda preurejeni trgov-i lokali so prazni in s svojo oto kriče po kupcih, flo ostali v svojih druge, zame ni. Mesece že iščem službe, pa je ne najdem in hodim vsak večer v azil. Tamkaj dre vesca ne bo. In če bi ga postavili tja in prižgali na njem sveče, stavim, da bi se vsi mi azilcl med seboj stepli. Ne za drevesce — ampak kar tako, iz obupa nad svetom . .. In ti, trgovec? O — danes je tvoja "zlata nedelja", danes j* vala "zlata nedelja", zadnja nedelja pred božičem. Danes je nedelja, ko imate svoje trgovine odprte, da bi ae kupci gnetli van je ter kupili, kar eo zamudili kupiti med tednom. "Zlata" nedelja — pravite tej nedelji. Pa je šele popoldan, pa že pravil, da ni nikjer nobene zlate nedelje, ker kupcev od nikoder ni. Poalu laj, trgovčič, mene: zapri svojo štacuno, ljudje nimajo denarja, kdor pa je imel denar, je kupil že poprej. Zaipri štacuno, prihranil boš pri elektriki in osebju, ki bi mu lahko bo&čnfco odtrgal. Zapri ttacuno, stopi v kavarno ali pa domov in potoži ženi, da slate nedelje ni nikjer poznati in da te tudi božič ne bo reiil dolgov, kakor si upal. In potem Tods1 napovej konkurz. Ves svet je na pred- tem, da napove konScUrz, pa te ni estjih in podstrejšjih ter ne j treba biti sram ... o vedeti za kake praznike, | PwlUb4allje „cUfceg, savaro- r njihove denarnice ne vedo o tem. O da, da — gospa bankirja Y.! Ta je že nakupila svoje rila pred dnevi, toda ne v Lju-ani. Svojemu sinčku, ki se va-v samih kožuhih, vendar ne dajala tako trapastih igračk, krSne so v teh ljubljanskih iz-ih. Vise bolje je, če je napi- 0 na predmetih "Made in Au a" — zato pa je tla gospa oz. šli gospa banldrjeva na Du- da kupijo veliko železnico avojega sinčka. Tako majhno, kar zaresno železnico s posta-tračnicami, hišami, tuneli, lovi — vse seveda veliko, ta-da bo zavzemalo pol otroAke \ Da, gospa bankirjeva so se tjali na Dunaj ter z Dunaja jali darila. Zase pa nov ko-— najdražji — kozaška fa-a — Ne veste, kakšen je? 0 'm — in prinese odnekod ko-in ga razkazuje pol tucatu idnih prijateljic, bankir^ in le . . . žena is predmestja, kje mudiš ti? Vsaj po amreko pri-v mesto, da jo postavil na mi-Nimal denarja? Pa atopi iz ta v gozd, sekiro vzemi s aa-in odseci si drevesce, da ga taviš na mizo v sobi, da ga gledal tvoj jetični otrok. Saj bo mogoče zadnjič videl. V tej 1 in mraau mu prineai vsaj 0 smrekovega duha, vsaj ma-tistega, kar al Čutila ti, ko si majhna In si bila le na kme-od koder te je popeljal v mevžo upajočo, tvoj mož, mez-delavec. ■ ne pojdeš po smrečico v ? Bojiš ae logarja? Lani da e nagnal, 1^'tos ps bi te pre- 1 in naznanil? Nikar, žena. so tudi taki ljudje na avetu, i za praznike, sa božič prete- bedno žensko? Da so, pra- I I kje je tvoj mož? Odpeljal je strojevodja je, pa se bo vrtele na Štefanov dan popold-Tbvorni vlaki voaljo tako poln povsod ss ustavijo za ne-ur. In ko bodo peli po cerk-"Tiha noč, blažena noč .. .H, j bo tvoj mož drvel z divjo >tivo po temni progi eko-»re in po nasipih In ne bo 1 ne za tiho ne za blaženo In ti, braspoaelni uradnik, r? Tavaš po mestu, ogledu-ložbe, stopiš do Tivolija, da kako se mladina sanka in I stopiš do Zvesde, da si o-trg božičnih dreves—-ps si em mislil: Božič je kakr-al želi Onufrtj v dramah P Andrejeva, to je praznit a, ki ga osvetljuje petrolej-ali elektrika s toploto, ki js vanja? V Beogradu se sestavlja nov zakon o zavarovanju delavcev. Zaikon popravljajo menda po zahtevi delodajalcev, ki ao vedno tožili, da plačujejo za delavsko zavarovanje previsoke prispevke. To tožarjenje je trajalo žeVekaj let. In zdaj se jim bo menda želja izpolnila. Zakaj v Beogradu so začeli sestavljati nov zskon, sestavili načrt zanj ter ga poslali v pregled delavskim strokovnim organizacijam, delavskim Zbornicam in drugim socialnim zavodom za delavce, da povedo svoje mnenje. Sicer zdaj te organizacije lahko povedo svoje pri-tožbe — toda ali jih bodo odločujoči hote» slišati ? Strokovna komisija za Slovenijo kot centrala vseh strokovnih delavskih organizacij je pregledala načrt ter videla, da se s tem novim zakonom o delavskem zavarovanju pripravlja napad na delavce. Strokovna komisija Je izjavila: "Načrt predvideva občutno poslabšanje tako bolezenskega kakor tudi zavarovanja za nesreče in sicer le na Ikodo delavcev. Zato zahteva Strokovna komisija: 1) Zavarovanje sa starost, Invalidnost . In alučaj smrti naj ae čimprej uveljavi, kakor je predpisano v dosedanjem zakonu. 2) Prispevki za zavarovanje v slučaju bolezni sli nesreče morajo ostati v isti višini kskor doslej. Ssniranje zavarovanja za slučaj nesreče se mors izvršiti izključno na stroške podjetnikov. 8) Samoupravi socialnega zavarovanja se ne sms slaviti nI-kakih ovir!" Da, podjetniki bi želeli, da prispevajo za zavarovanje v slučaju nesreče In bolezni manj kakor doslej. Tem nameram se bo uprlo vse delavstvo v državi In če bo kljub temu vlada spre jelš tak zakon, je razumljivo, da bo delavstvo pač rasumelo le bolj kot zdaj, v kakšnih dnevih živi! DROBNE VESTI K tatvini draguljev. — Poročali smo, ds so zagrebškemu trgovcu firme Pretiosa na poti iz flombora do Ljubljane ukradli dragulje Iz dveh kovčegov. Po preiskavi so kmalu zalotili tatove. Bila sta to dva želecnlčarjs, ki sta spremi j sla službeno vlak od Sombora do Zagreba. Eden Izmed njijit je opazil v vagonu za prtljago kovfiege z zlatnino, pa je povabi! drugega sprevodnika, da.bi skupno ukradla zlatnino In bieerje Iz kovčegov. Bila ata to Dogan In Pajfer, k! sta tatvino tudi hrvnftils. Da sta kovčega neprijetne jša. čim bolj mrzlo je pol prašna je ugotovil trgovec še-Bošlč je prasnik zaljub- le v LJdbljani. Pri Obeh areti-komaj poročenega para, randh pa je policija doslej našla i po mestu In uživa v tem Is tfdl ukradene, zlatnine in trdi ira že sa leto vnaprej igra-' tvrdka. da je Izgubljene zlatnine za» otroka, ki pride. Božič je te za k*!h 140.000 Din. ik ljudi, ki so vsaj na zu- Ta velika tatvina pa Je povzro-sadovoljni — prav aa dnu v ¿(la tudi samomor starega železni nihče zadovoljen, na dnu nlčarja. Na vlaku, ki je vosll iz mm nceadovoljes ali celo Vinkovrev proti Zagrebu in na BatU je prasnik sa vselkaterem sla tata Fajíer Ja Cie- gan kradla zlatnino iz kovčegov, je bil v službi tudi Spletni železničar Mirko B. kot vlakovodja. Ko ata oba tatova kradla is kovčegov, ju je zasačil vlakovodja. Tadva pa ata segla v kovčeg, zgrabila peat zlata ter ga ponudi la v lakov ixl j i, naj vzame, samo nikomur naj ničesar ne pove. In vlakovodjo je zapeljalo zlato ter ga je vzel in molčal. Ko pa je bila vsa tatvina odkrita in ata bila tatova aretirana, se je Mirko B. ustrašil, zbežal od doma ter so gs nekaj dni pogrešali, dokler ga niso našli obešenega, mrtvega pri Mirogeju, zagrebškem pokopali* ču. Kdo je vlomil v brežiške gvaš čiao? — Pred tedni so vlomili neznani ljudje v Attemaovo graščino v Brežicah ter odnesli bla-no, v kateri pa ni bilo več kot bore 6000 Din. Brežiški orošni ki ao obvestili zagrebško polici jo, ki je poelaia nekaj avojih ljudi v Brežice, kjer so pregledali tet ugdtovdli to-le: vlomilci ao ae čes dan skrili na dvorišču v drvarnici, ponoči pa ao se splaaili v prvo nadstropje, kjer «o ukradli blagajno ter se po vrvi spustili na tla ter pobegnili v gosd. Za grdhška policija je tudi vesla od tise prstov na vratih in predmetih, ki so jih vlomilci vseli v roko, vendar pa vlomilcev niso mogli s tem odkriti, saj jih policija Še ni imela v svojem spisku. O-rožniki pa so sumili nekatere brežiške fante tatvine, poklicali so jih ter jim vseli prstne odtise, ki so jih poslali v Zagreb. Tam ao strokovnjaško ugotovili, da ss odtiei na blagajni ujemajo s odtisi prstov mizarskega pomočnika Josipa Priveitka. S tem je bilo dokazano, da je Priverlek sodeloval pri vlomu. Orožniki so Privertka aretirali in je*ta vlom tudi priznal. Z njim je bil trgovski potnik Ivan Ramšak, ki so ga tudi oblasti prijele ter poslale v Brežice. Tako je bil ta vlom pojasnjen. Ena redkih stavk v državi. — Strajk je postal v nsšl državi nekaj nemogočega. Strajk smatrajo namreč za očiten punt in ga o-blasti ne dovolijo, niti ni izgleda pri kakršnem koli štrajku, da bi delavci večjih industrij uspeli. Brezposelnih je toliko, da se no-befno podjetje ne boji štrajka. In tako amo le dolgo časa brez tistih, tako živih delavakih borb, ki se krešejo ob itrajkih. Le ena stavka je te dni v državi: vsi nameščenci firme Meinl, ki ima podružnice po veej državi, štrajka-jo. Trgovine firme so ¿o vsej državi zaprte Že od 8, decembra. — Nameščencem gre namreč za kolektivno pogodbo, ki ao jo lani sklenil)! in je letos potekla, pa js firms ne mara podaljšati in urediti. Radi tega so vsi nameščenci stopili v štrajk in štrajkajo že od 3. decembra. Firma Msinl sicer izdaja letake, v katerih prepričuje na podel način javnost oz, da s svojim Itrajkom slabo vplivajo na — cene. Toda Meinlovi nameščenci hočejo a štrajkom le vplivati na avoje mezde! Najstarejši učitelj umri. — Na šmihefskem pokopališču pri Novem mestu ao pokopali te dni upokojenega nadučitelja g.'Ivana Barleta. Dosegel je viaoko starost, manjkalo mu je samo pet meaeeev do 90 let. Bil je najeta-rajši učitelj v Sloveniji. Učitelji-šše je študira! v Idriji ter ga kon-čal leta 1861. Kot učltslj js največ službovsl ns Dolenjskem. V Podzemlju pri Metliki Je poučeval mladino nad 20 let. Od tsfcn se je preselil v Smihel pri Novem mastu. Tamkaj je pričakal pen zijona ter si ustanovil laatal dom z vrtom ter pričakal smrti. Na Ostrožaem pri Celju so čakali Lafovi, da ss vrne oče z dela zvečer v soboto. A očeta Viktorja Lafeta, ki Jebii ualušben kot delavec v tovarni zlatnine In srebrnim« v Gsberju, ni bilo domov. Ker ga do š. zjutraj še ni bilo. Je šel njegov sin iskat oče ta. Sel Je po cesti ter nenadoma našel ob robu ceste moško truplo, katerega noge so ležale v jarku. Ko je posvetil truplu v obras, js spoznal svojega očeta — mr tvegs. Vračal ss je bržkone bolj pas no v noč domov, morda celo kaj vinjen, ps je zašel s ceste ter padel v jarek In umrl. Kap . . . jrrra^^ki pri Poljčanah vest, de Je let s-gledni posestnik In gortllaičar VVirth v prostovoljno smrt Obesil se je Zadnje čase Je Ml stalno potrt in kar nekam zmeden, zapiral ae je v sobo ter tuhtal bo-gve kaj, tako da ga NUMRSKE NOVICE Premeščeni so učitelji in uči tetjioe: Josip Suligoj is Grahovega, Andrejana FilH Is Lanlšč Rafael Peitot Is Lokve. Ana As man is Postojne, Miroslava Sček vel v Kalabrijo, Pranja Živec Dutovelj v Ligurijo, Marija Fa kin^Prigat Is Fovirja in Glsela Katanec is Podkraja v Benečijo, Anton Gregorettč iz Skocjana na Sicilijo, Marija Rozman is Smi-hela v Abruce, Josip Trošt is Ko-lane in Bogomir Rutar is Račic vt Sardenjo, Albina Jurca-Lo-vrenčič is Postojne v Marke, Ms-rija Muskovič Is Porsča v PU glie. Pri Sv. Jakobu v Trstu zgradi jo v letošnji simi vojašnico za o rožnike, ki bo etala tri milijone lir, meseca januarja 19&1 ae pri-čno dela aa agradbo velikega lik tonskega štadijona na le določenem prostoru. Šolski skrbnik Mondina je po ročal ministrstvu sa narodno vzgojo o naraščajočem vznemirjenju med učitelji in zlasti med uftiteljfcamt v Julijski Krajini. Minister Giuliano Je nato takoj objavil gostobesedno pohvalo italijanakega učitelj stv a ob vzhodni maji in v nasprotju Mondinovim kveatjem označil u-čiteljetvo za pogumno In vat raj no v svoji visoki misiji. Posebej iareks priznanje učitelju Patru Repetti in učiteljici Magdaleni Silecohia v Gabrljah pod Štanjelom in učiteljicama Margariti, NiooJini in Kleltji Oosmini v Bovcu, ki so se ob znanih dogodkih poeebno dobro držali. Mondlno bo najbrž v kratkem premeščen. "Pagkne Agricole" razširjajo sedaj med kmetovalce v goriški pokrajini. Slovenaki kmet ne ra sume italijanščine, katera je tu ja oslo furlanskemu kmetu.. Te "Pagine" naj bi menda nekako nadomestile ustavljeni "Novi list", Iri je imel dve obsežni rubriki sa kmetijstvo in raslaganje zakonov. Po dogodku pri Murovt^h na Kanalskem eo našli prelakovalni organi v bHžini mnogo vojnega materiala in fašistične nov I ne ao pšaale o oboroženih zarotah. Po-vsodl, kodsr js divjala vojna, js šs danes obilo vojnega materija-la, ker as še doslej ni isvišllo ni kako pravo očiščenje bivših bojišč. Marsikateri kmet je vsled tega že trpel po krivem. Zato pa naj se s rasorošltvljo odredi tudi temeljito IzčUčenJe bivših bojnih tal ns bo odpsdlo marši-kako sumničenje. V Trstu Js preminul Hektor Pollich (Potiš), eden ismed mnogih primorskih brodolsstnlkov jugoslovanske krvi, ki so s svojo nsdsrjsnostjo povzdignil tržaško plovbo do svstovnega slovesa. Pokojnik se Js po vojni požrtvovalno trudil s "Libero Trlostlno", k! js pa pbd novimi razmerami kmalu pražla v druge roke. Prvi ministrski prsdsednik združene Italija Alfredo Lamar-mora je hotel pridružiti domovini le Benečijo in Trentin, Primor-Ja a Trstom pa ne. Poudarjal Je: "Ako bi slučajno Trat pri-padel Italiji, bi bila ta possst zs našo kraljevino polna težav in najtežjih nevarnosti." V decembru 1964 je izročil poslanec Moli nsrl italijanskemu parlamentu protest Tržačanov, ki so izjavili, da nikakor ki nikdar ne tele, da bi bfli združeni z Italijo. Trst se Je podvrgel leta 1862 Avstriji prostovoljno, ker se js bsl zavoj evsn Je s strani Bsnetk, ki so bile star njegov sovražnik. Prvlš so napadli Benečani Trst leta 1202. Vrstili so se večji In manjši napadi In leta 1861 so oblegali Benečani Trst enajst mesecev In puatlll sa ssboj strašno opustošenje. Ps tudi pod avstrijsko oblastjo Is dolgo ni bil Trst varen pred Benetkami, ki so Is javljale, da hočejo one gospodovati v gomjejedranakem pomorskem gi>anju. Ko ae je Avstrija utrdila, js Trat mogočno naraste!, pod Italijo pa ss je takoj ponižal pred Benetkami, ki sedaj vodijo gornjejadranskl Znano je, da v Julijsko Krajino ns smejo rxd>eae Jugoalo-nov m* Marsikdo je bil gosto niso videli pa vsi ur, po ssl dan. Zalo ss niso šudUl, ko gs zadnji vsšer niso videli dolgo. A ko gs tudi zjutraj niso vldsll, so gs pričeli Iskati Našel ga je sls obešenega nad kiawiko. le občutno kaznovan, ker so dobili pri njem sovine s onstran graniee. Za rasširjanje jugoslovanskih nov in so določene sedaj posebno ostre kazni in pulaki prefekt je razglaall, da bo kas novan s ječo 16 let vsak« pri katerem bi se dobil kak jugo-slovenski list s Članki o razmerah v latri. Položaj kmetijskega gospodarstva v Julijski Krajini Je skraj no nsugodea. Kskor pri vsakem podjetju, tako je tudi pri kme tijekem gospodarstvu vprašanje razpoložljivega kapitala temelj no in najvažnejše. Prišlo ps je še tako daleč, da danes še celo večje kmetije ne morejo več la kasovati dobička. Kmet sa boji dolga In posojil s visokimi obrestmi. Kdor sadne danes s dolgom, Je v kratkem izgubljen. Neoporečno je dejstvo, da js primoraka semlja skopa In sa more preroditi le delovno d ruši-no, dolga na sSbl pa ne trpi Vojna je pustila za ssboj izredne razmere, la katerih bi so prid ni naš kmet dobro iakopal, ako bi ne ostajale prasne besede s s * Rmsío* o hoilšslh paz sikih < visokih mest le neštetokrat ta< ko alovaano izrečene zagotovi-tvs pomoči kmetijstvu ob maji Publiciat Angelo Vivante Je razpravljal tik pred vojno o ja-1 dranškem vprašanju in italijanskem irradentiamu. Prišel je do zaključka, da njegovi rojak! to-etran Adrlje in Soče prav ss prav nimajo nlčeaar iskati, kajti pravih Italijanov na tej strani ni in kar se prišteva k Italijanom, te ja le proizvod nasilnega poMalljančevanja in vas tozadevne sapi racije vročekrvnstev hranijo v sebi kali uaodepolnih ta* pletljajev. Gleda tržaških Italijanov pravi Vivante: "Zlasti v Trstu ao Italijani v aelo skromnem razmerju potomci rimljan-stva in tudi aamo narodnega izseljevanja. Slovenci niso prišli le le včeraj na primordka tla in je njihovo narodno gibanje zgodovinski dogodek." Kako je šibko tržaško fttalljanatvo, podpri-čuje najbolje aadanje poitalijan-čevanje priimkov, ki ga ni ne konca ne kraja. Rui railtkijijo polim Miasnujemo , zime? Nedavno aa je mudil na Dunaju ruski raziskovalec polarnih (rajev profesor SamoJloviš, ki js snsn kot rešitelj Še bolj ansne Nobilejeve ekspatliclje na savsr-nl tečaj. Zastopnikom časopisja s dal profssor Samojlovlč ssnl-m i ve podatke o ruskih načrtih za rsslskovsnje polarnih krajev. Najnovejša naloga ruskih ra-siskovsleev aevernih krajev Js i KtudlJ Karskega morja, preko katerega bi vodila kratka pomorska pot v severno Sibirijo, če bi ne bilo vedno zamrznjeno. Danes majo Rusi ob Karakem morju ri postaje, kjer opasujsjo tvorbo in gibanje ledenih plaatl. Posledica stalnega opazovanja Je, da vosi danes po tem prostoru redno Is 48 anglalkih, Ivedskih n ruskih pern&ov na lato vsčkot doslej. To dejstvo dokasujs, da Je vestno in stalno opasovsnjs razmer v severnih krajih tudi prav velikega praktičnega In gospodarskega pomena, kajti nI Isklju. lieno, da bo kaenajs enkrat lsh-to v teh krajih dobro šivalo prav epo Itevllo lovcev. V Ameriki ao dognali, da nese stalno opaaovanje severnih kra v v Alaski na leto vsi kot milijonov dolarjev čistegs dobička. O bodočnosti raziskovanja severnih krajev sa Js israsil pro-or Samojlovlč Jako ugodno. Osebno važnost polaga on ns letala, ki imajo aa polarne mslslto valss ogromen pomen. Posidmc važnosti bo Isto 1998., ko bodo rrir<«lili "mednarodno polarno sto. tavs pa ss Udeležilo 14 držav, ki bodo poslale na sever svo-s skwi»"dirije. Os ssm bo poeku-šsl ns psrniku "Krsslnu" prodre-ti do 96. iitopinje severne širin»', od tam ps bo skušal s letali dose severni tečaj. Ruska skspedi elja bo proužavsla polsme kraje nsjmanj 16 mesecev. Poskusili bodo tudi ugotovit! najboljšo zračno pot, kar bo tudi velikega r> spodarakegs pomena. Doslej namreč so prevažali kožuhovlao do Moskva «o 14 do 18 masessv, po tsm ps bodo potrsbovsll sa pot le 4 de 6 tsdnar, T m § Ljubljana, 81. decembra 1930, Po vaem avetu pojejo ti-ato staro 'Tiho noč. sveto noč . ,H Boilč Je praanik zime, božič jo prasnik tiatega domačega milje ja, ko aa snlde družina krog ene miee na toplem ali pa krog smrekovega dreveaca, ki ao na nJem prižgali sveče. Ib Je praanik širne. Valja pa med verniki katoličani kot praanik. na katerem te spominjamo rojstva Jeauaa. sina teaarja Joleta in lene mu Marije. Tesar Jožef in lena mu Marija ata morala na dolgo pot la Na» zareta v Jeruzalem k vpisovanju Marija jt bila v blagoslovljenem atanju in je v Betlehemu v pastirskem hlevu rodila sina in mu je dala Ime Jesus. Mali Jezus ja rastel In ko Ja doraztsi Js poatal snan po vaaj Paleatini po avojih naukih In deUh. Ljudje v Pala-atlnl, ki so takrat v svoji prepro. atosti ailno radi občudovali slehernega nadpovprečnega Člove ka, ao dvignili Jasuaa v boga ter ga častili po bolje. .Cerkev kato-lUka uči s vno strogostjo, da je bil Jezus pd sv, Duha spočet, da se Je torej sv. Duh sdrulll s Marijo m spočel alna Jeauaa, kt da Je aam bog, Id pa ae ja včlovečll, da bi rešil evet grahov. Jošef Je bil samo rednlk Jeeueu in akib-nik Mariji. Znanstven*! pa trdi-jo, da ja Jstu» ras živel, da pa js bi! človek in da ga Js ss boga na redilo pslestlasko ljudstvo, ki Je Jeauaa občudovalo. Jmm pa Ja bil človek z nauki, k! so Jih ljudje proglaalll sa božanske. Na apomln rojetva Jsauaa je poatavila cerkev ta praimlk boši-ča. In navada aa Ja ukoreninlla, da se takrat obdaruje prijatelje In otroka ter ds postavljalo bo-KČna dreveaca, ki na njih prižgejo a vaša, Mnogi mialijo, da js boilč in ta našln praznovanja uvedla tele cerkev, a ss v tem selo motijo. Bošlč os. slavnoat v tam čaau leta ao praanovali aelovalo-vasno In preerj i>odol)no la poga> nI pred krščanstvom! Še prodno je sploh svst poanal krščanstvo in la predno ja aploh pHlel Jssus na svet, so stari Gsr. mani, slasti severni Germani CKkandinsvci), prašno val I vssku zimo v čaau, ki odgovarja današnjemu decembru, take zvano zimsko solnčno spremembo. Ts-ms prašno ven Ju so rekli tudi "Jul-fsst", Nordijska zimska noš, ki Js trsjsls csls tašns, js bUs temna In la s panjači In Itori in nekakimi baklami ao al te dolge noči razsvetljevali. Povsem razumljivo Je, da se ti severni Germani z velikim veseljsm posdrs-vili povratsk soinšnssvstlobs, In to sa je agodilo v decembru. Ts povratek svetli« Js postal pri Germanih velik praanik narava. Csls tedne so slavili, pred svojs ko^e pa so poatavljsll dvojs Jel kovlh drevesc nav^kril ter so js-dU In pili 19 dni. V teh dveh jsl-kovlh drsvascih Is vidimo isvor današnjega bollčnsga dreveses, bodisi ds sU bil! Jslki sUr fetil gormanskega boga VVodana sli ps ds sta bili Jelki snsk sdlnsgs se lenega življenja v zimski natu. rl. Povratsk soinca Js vplival nekam pomladno In Js bil obenem znak th ljenja, ki as ns da sstre ti in Js večno. Voščena svsšs so deloma gsrmansksgs, delo ms rimsksga isvors, Jabnlka, orehi in rasni okras! (ki ao ponavadi bleščeči kot slato, ker Je bilo sls-to kovins In barva bogov!) so la fKiganl darovali svojim bogovom In sicer tako, ds se Jih privezovali na drevesa. Zdaj pa delijo š. naks darova otrokom. Navada, dobro In precej Jesti In pitt sa bošlč, se mod seboj o-Mskovati in po cele dnevs pusti ti dalo vnemar, peči In pražiti po-s«dinr sladčlce, Js poiansksga In rlmsksgs porekla, nikakor pa nI tega uvedla krlčanska cerkev. Praznik božič s Js akslstlral v Isti «dilšil že pred krščanstvom, le 'a Je bil ta prsšnik poevečsn natu-rl, ceikev pa ga Je samo prevse-la z vsem načinom proslavljanja vred, a predpissls in povsdala, da as a tsm slav! rojstvo bogs Je-sues. Tods našln Je ostali dreveses, ki nsnj absšajo orshs In sla-ts papirje In ekrass, Jsbfilks. ljudje ss «šdakujsjo o božiču sli pa al olajšajo obiske a Um. da pl-šsjo rsagisdnle* a voščili, irnutnu-jejo io pijejo in dobro jedo. Toda tudi Rimljan! so čaatlli |h> svoje bošič oziroma dneve hkoncu decembra. To ao bile tako zvene "aaturnalije", tudi praz-nikl, a katerimi ao častili vrnitev soinca. Bil Je torej tudi praznik nature, in naturi v čast. Rimske satumallje ao trajale od 17. do 24. deeembra. Dne 26. decembra ae je pridnulU dan brumallj. to je bil dan solnčnega obrata, rojstni dan aolnca. Te dni ao imeli zelo v časteh. Meseca decembra ni bil nihče kaanovan, nobenih vojn al nlao tedaj napovedovali, ni bilo ne žalovanja ne prepirov. Veselje, svoboda in rasposaje-nost js vladala v času saturna-lij. Dobro so tedaj Jedli Rimljani, obiskovali so se ter se obdarovali med asboj s oblekami, sadjem, slsdčicsml In ~ knjigami! Otroka ao le poeebno obdarovali a pupaml, k! ao jih prodajali v pstbnlh stojnicah na trgu. Se bi lahko naštevali načine teh vsakoletnih zimskih proslav poganaklh narodov, pa bi bilo preobširno, fino diil: ko Je na-stopila cerkev, ao (priznati tre« ba, ds so bil! cerkven! očskl pre-briaano praktični) prevzeli te poganske navade ter proglasili december za rojstni dan Jeauaa Kristusa, ki js Msolnce pravica" hi naa prkle relevat "ki teme graha in trpljenja". In tako ao poganski praanik proslsvljan-ja naturnaga soinca in oavobodl-tve Iz slmdke teme spremenili v pesniški nsslv Jeauaa kot "soinca pravice" In ottrešenika "iz teme" ... Te poganska navade ao jim prišle prav. In ohdrtall so dreveaoe, obdrtall avečloe, obdr-lali obiske, nadelo, obdarovanja m.. In šs bi dsnaa vprašali ljudi, zakaj prssnujejo božič, bi redko kdo rekel, da v čast Jmusovsgs rojstvs. Prasnik božiča nam Ja aam na sebi a avojiml običaji braa oaira na cerkev in Jesuaa in podobne reči lep praanik, V simi, ko Ja sunsj mras in tema, sa Sberejo domači krog mize k čaju, aladčlcam, poticam in preti-traem — k prijetnemu rasgovoru. In Is potsm postavijo aa miao še zeleno smreko, edino zeleno drevo slme In Je šs okrašeno (n v lu. škah — aH nI to lepo na sebi. In kadar pridejo prvi mrazovi zime ter pomislimo, ds smo*pred božičem, pomislimo tu prsdvssm na to lepo toplo domačnost in prav nič na to, kar Je ceritov natve* sila temu prazniku. Uolič Je prasnik slme le sdsj, bošlč Je praanik nature Is vedno kakor nekoč, ln aato se ga veselimo, zato amo nekam praanlčno razpoloženi, kadar pripeljejo kmetje i Dolenjskega na Zvaanl trg v LJu-bljano cele gozdove smrek, ds sadile v ste, ksdar ae vračaš ponoči domov v bedno sobo. In ta prssnlk, praznik tople domačnosti srsdl Ude sime, ta prssnlk oenimo ln gs tsško čakamo. Praznujemo ga kot ljudje, ne kot verniki. _. fOJA9NILO DRl/tTVRNIM TAJNIKOM IN POltlJATO* UEM RAZNIH NAZNANIL. podi Jete listu I ta, kakocšaakall naznanila Is tak vals a smrti, tedsj vselej povejte v pisma, ali žalila imet! ah kal aavadaa ja priebžans kal aa-Ispusll la nasaa-aRa vsa aaabne aahvale la Ime* aa pasamsaalkav, ter as Isfce lio prloWI brr/plsčn«. H hočete imeti priabfe vrsta rasnih Imen In dragih si vari, je pa ta ogtaa, ss rt platal I, ta ve* lia aa Kane la ss aečlaae. Nadalje velja late tudi ss razne prireditve, vesetfes, ehode. Itd Veslaj je traka pavedati ali ha-lata Imeti plaAaa oglas aH v takem Maja vasi, naredi stvar bolj aa krat' ka la se pere Is važnejši del. C* p« esr