158. številka.
Ljubljana, v petek 13. julija
XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dan iv^er, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerake dežele za vse leto 18 gld., ta pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., %/ \''lVi?^ćS'
jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po ';'■>
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. . ,4w
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. ,, 1    * *
Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba".
Dpravnifctvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. ~w
Slavnost 600 letnice.
Četrtek 12. julija. Tudi danes nam je možno poročati le bolj na tesno. Ob 8. zjutraj bila je stolna cerkev napolnena dostojanstvenikov in odličnega občinstva. Točno ob napovedanej uri začuli so se iz daljave vedno bolj približevajoči se živio-klici in cesar vzprijet pred cerkvijo in v cerkvi po knezoikofu, del je v sprevodu pod baldahinom, ka teri so nosili 4 pekovski mojstri (pekovski mojstri imajo namreč posebno pravico) mimo globoko se klanjajočega občinstva pred veliki altar ter se ude ležil sv. maše, katero je služil knezoškof Pogačar. Slovesna maša, zložena po g. Forsterji in sploh ves muzikalni del izvel se je s toliko izbornostjo, da je bilo vse zavzeto. Tak uspeh je možen le tam, kjer sodelujejo tako izvrstne moči kakor včeraj in to pod vodstvom veščaka, kakoršen je g. Fbrster.
Po maši ogledal si je cesar pred stolno cerkvijo postavljene dolenjske garde in veterane, izrazil jim Svojo Npjvišjo zadovoljnost in potem mej frenetičnimi živioklici peljal se nazaj v deželni dvorec, kjer je vsprejemal v svdijenci deželni zbor, dvorne dostojanstvenike, duhovščino pod vodstvom knezoškofa Pogačarja, častnike, oblastnije, korporacije in deputacije. Dotične nagovore in odgovore zaradi pičlosti prostora priobčimo v bodočem listu.
Opoludnc otvoril je minister poljedelstva, grof Falkenhavn, poljedelsko razstavo v Lattermano-vem drevoredu. Ta razstava ni ogromno velika, a vseskozi dovršena in vsacemu prav toplo priporočamo, da jo obišče. Videl bo tu razna plemena goveje živine v tako lepih eksemplarih, da redkokdaj take, na drugem krilu pa razno poljedelske stroje razstavljene. Zanimanje za razstavo pa je izredno živo, jedva so jo otvorili in v pol ure bilo je že polno občinstva in povpraševanje in pogajanje za kmetijske stroje v najboljšem teku. V prvej uri bilo je že več strojev prodanih. Posebno ugodna je po-skuševalnica. Tu toči nVinorejska šola na Slapu" svojo izvrstno kapljico, g. Juvančič izbornega starega Bizeljanca, g. Lužar pa prav dobro namizno vino. Na drugej strani pa se dobi Auer-jevo, Ko-zler-jevo in Schreiner-jevo pivo, a da pri tem človeka glad ne prevzame, prodajajo se tudi jako dobra mrzla jedila.
Ob 8. uri zvečer pričela je slavnostna predstava v deželnem, elegantno obnovljenem gledališči. Ker je bil ustop dovoljeu le omejenemu številu in to le proti temu, da se pride „v paree", kazalo je vse gledulišče nenavadno lepo sliko elegance, bogastva in lepote. Cesar bil je vsprejet in nazdravljen navdušenimi in ponavljajočimi se živio-klici. Prva točka vsporeda bila je jako dobro svirana „Cesarska ouvertura od Viljema Westmayer-ja.M Na to nastopi gospica Hedvika pl. Lehman n-ova in deklamuje Gregorčičevo pesen „Pozdrav", ki slove:
Očetov carskih slavni sin,
Dedič njih kron in njih vrlin,
Oj ciir države neizmerne,
Vladar mogočnih Ti dežel,
Vodnik neštetih Ti krdel,
Vladar in oče Kraiije verne,
Pozdravljen bodi nam gorko,
Pozdravljen bodi tu srčno,
Ponosna in junaška Kranja,
Z ljubečim srcem se Ti klanja! —
Država Tvoja je prostrana,
A večje Tvoje je srce;
Za ljudstva vsa, ki v skrb Ti dana,
Občutke v njem gojiš gorke,
Kot oče vladaš nad rodovi,
A ti so zvesti Ti sinovi!
Sinove te kot ravnopravne
In polnoletne si prozval,
Pravice vstavne in naravne
In narodne si jim podal.
Nam tudi zlati zor vstajenja
Pod žezlom Tvojim sinil je,
In žar veselega življenja
Slovenski svet prošinil je!
Kuko bi pač naš rod vesel
Očeta — Tebe ne vsprijol?
Navdušeno Te v svoji sredi,
Oj mili car, pozdravljamo,
Ognjeno v muterni besedi
Srca Ti čute javljamo i
Bog živi, carski Te gospod,
Na vek canij Tvoj slavni rod! Deklamacija bila je vrlo dobra, gospica pl. Lehmann-ova ima sonoren, čist glas in ume vsakej besedi, vsakemu stavku dati primeren naglas in v obče napraviti na poslušalce najboljši utis. V tretjej točki nastopil je čitalniški pevski zbor in pel pod vodstvom g. Ge rb i i!-a slednjega krasno slavnostno kantato, zloženo na besede S. Gregorčič-a, priobčene v našem listu. Da je bil moški zbor izvrsten, tega ne treba zugotovljati. Pevci bili so popolnem kos lepej skladbi in sila čilih in Čistih glasov nenavadno močnega zbora kazala se je proti koncu kantate s prav velikim efektom.
Potem pelo je filharmonično društvo Iliindel-ov „Halleluja", zatem pa so prišle tri žive podobe: 1. Rudolf Habsburški slovesno podeli svojima sinovoma Rudolfu in Albrehtu na državnem zboru v Augsburgu Avstrijo, Štirsko, Koroško in Kranjsko dno 27. decembra leta 1282. 2. Herbart pl. Auers-perg pelje Kranjce proti Turkom pri Rudački leta 15G6; 3. Oznanjevanje miru in povratka Kranjske pod avstrijsko vladarstvo na Glavnem trgu v Ljubljani leta 1814.
Vse tri podobe bile so prav lepe, skrbno in z umetniškim okusom sestavljene in dovršene. Več o tem pozneje.
Ko smo po končanoj predstavi stopili iz gledališča, bili smo uprav omamljeni, kajti mesto bli-ščelo je v neštevilnih lučicah in vsa „Zvezda" žarila je od tisočerih lampijonov, bengaličnega ognja, transparentov, napisov. Bil je čaroben prizor in vsocemu se je dozdevalo, kakor bi bil zamaknjen v divno ori-jentalsko bajko. Vse požurilo se je ogledat si raz-svitljavo, a to bil je mučen posel, kajti vse ulice, vsi trgi od začetka Dunajske ceste pa doli na Po-ljaue in Krakovo bili so natlačene občinstva, ki je privrelo od vseh stranij. Težko je določiti, koliko je bilo tujcev v mestu, ne prisvajamo si v tom odločne sodbe,
a to si dovoljujemo zabeležiti, da so ljudje trdili, da je več nego 50.000 tujcev v Ljubljani in da je neovrgljiv fakt um, da jih je samo z jednim vlakom prišlo blizu 2000. Vsi domači in tujci pa so polni hvale o razsvetljavi, ki ostane vsem nepozabljiva. Cesar sam izvolil je, ko si jo je ogledal, pozvati mestnega župana g. g ras seli i j u pred se in izraziti mu d a j miloB tne j e Svojo Najvišjo zadovoljnost.
Razsvetljava bila je tako splošna, da niti jedno okno ni bilo brez luči, večine hiš pa so imele na okrajkih prave ognjene pasove, napisi in 'transparenti pa so preštevilni, da bi jih mogli naštevati. Dunajska cesta bila je v jednej luči in posebno lep prizor bil je pred Tavčarjevo palačo, kjer so bogato razsvetljena slavnostna vrata, deželna bolnica in Med-djatova prelepo uadičena hiša in omenjena palača delale preprijetno skupino. Na dalje odlikovala se je Grum-nikova bogato in umeteljno ozaljšana in prikladno razsvetljeni hiša, elegantno obnovljeni „Hotel Elefant" , hiša Bayerjeva, Luckmannova z monodramom cesarjevim v plinovej luči, kranjska hranilnica, Čitalnica z belo modro-rudečimi lučicami, transparenti, nunska cerkev, kranjska hranilnica, semeuišfce (lep transparent „Ave Caesar" !), gimnazija in Mahrov zavod, pred katerima so dijaki stali z bakljami v rokah, hiše na Velikem trgu itd. Mej mostovi bil je najlepši Frančiškanski most, na njem pa najlepši razgled.
Frančiškanska cerkev s svojo mogočno fasado in velikim kipom matere božje ua vrhu bda je polna migljajoči!) lučic, iz samostanskih oken klicali so raznobojni transparenti: Slava!, na drugej strani odlikovali so se prostori Ljubljanskih veteranov, z Grada blesteli so obrisi oken v ognjenih potezah, zvonika stolne cerkve obvita sta bila na vrhu s plamtečimi venci, most sam pa ves v zelenji in zastavah in migljaj o-čih lučicah, k temu pa še vse hiše, kar jih doseže oko, v jednakem slavnostnem svitu. Ni čuda, da se je iz vsacih prs čul vsklik: „Krasno, prelepo! Ljubljana se je v istini skuzala!" Prav lepi transparenti bili so tudi v Alojzijevišči, ki so kazali v velikih lepih črkah besedi: „Zvesti cesarju" in pred Malirovo hišo plino-plamtefii napis nViri-bus unitis!", dasi bi bili želeli, da bi se bilo temu prelepemu gaslu dalo izraz tudi s tem, da bi se bil dovolil prostor vsaj jednej trobojnici na zavodu,  kjer se vzgaja toliko jugoslovanske mladine.
Stari častitljivi rotovž omeniti treba posebno častno. Dekoracije na njeni izvedene so bile posebno linim okusom in z dekoracijo skladala se je razsvetljava v jako lepo sliko, posestniki hiš na Velikem trgu so si pa tudi pošteno prizadevali, pokazati svojo iznajdljivost. Tudi Turjaški trg, trg pred sv. Jakobom bila sta prav slikovito lepa. Ni možno povedati vsega in navajati za danes več imen; zadostuje naj, da je Ljubljana pokazala, kaj premore in zna in da smo v tem patrijotičnem delu bili vsi jedne misli, jed nega srca. Pri vsej razsvetljavi, pri tolikej množini ljudstva, pri hudej gnječi in vročini pa ni bilo niti najmanjšega nereda.
Cesar se je ob 8. uri pripeljal v razstavo za kulttirno-zgodo vinske stvari in  domačo obrtni jo
v realko, kjer je v prvem nadstropji razstava urejena. Vse poslopje je krasno okinčano. V veži je čakal odsek za razstavo z. g. Biirgerjem na će'u, deželni glavar grof Thurn in deželni odborniki Descbmann, Murnik, in dr. VoSnjak in vse učitsljstvo realka. Ob obeh straneh so bili postavljeni učenci, ki so pri ustopu cesarjevem zapeli cesarsko himno. Cesar je bil po potu do realke od obilno zbranega ljudstva in po ustopu z navdušenimi živio klici pozdravljen. Potem si je ogledal razstavo v vseb oddelkih in se za vsako stvar zanimal. Pri oddelkih so Ga pričakovali raz tavljalci. V spremstvu cesarjevem so bili general -adjutant baron Mondel, fcm. baron Kuhn, ministerski predsednik grof Taaffe, deželni predsednik baron Winkler itd. Cesar je več ko pol ure mudil se v razstavi in jako uljudno razgovarjal z razstavljalci. Iz razstave je cesar šel si šolske sobe ogledat. Ko je zapustil realko, seje prav pohvalno izrazil o razstavi.
Od tod se je cesar peljal v poljedelsko razstavo pod Tivoli. Po vsej cesti od zvezde naprej, po Dunajski in Marije Terezije cesti do uhoda v razstavo je stalo ljudstvo natlačeno in z neprene-hljivimi živioklici pozdravljalo cesarja. Pred razstavo je čakal odbor kmetijske družbe z g. baron Wurz-bachom in g. podpredsednikom Sevnikoin na čelu. Cesar si je najprej ogledal živinsko razstavo in pohvalil živinorejce, ki so zares lepe eksemplare rogate živine, Uacih 100 kosov, razpostavili. Potem je šel cesar v poskuševalni paviljon. Poskusil je Koz-lerjevega piva ter se dalje časa ustavil pri oddelku Slapske šole, kjer se toči izvrstno šolsko vino. Deželni odbornik dr. Vošnjak je prosil cesarja, naj blagovoli pokusiti Slapskega vina. Cesar pokusi! je črnega burgundeca in belega rulandeca. Zlasti slednji mu je jako dopftl. Vprašal je o šolskih uspehih in sploh o vinorejnih razmerah na Kranjskem. Predno je šel naprej, dal si je še jedenkrat natočiti rulandeca in ga jako pohvalil. Potem so tudi gospodje iz cesarskega spremstva, grof TaafTe, general-adjutant Mondel, fcm. baron Kuhn in drugi pokušuli ter se vsi izrekli, da je Slapski rulandec dobra kapljica. Cesar si je potem še ogledal sirarijo in poljedelske stroje ter se odpeljal v bolnico
V deželni bolnici je najprej šel skozi notranji oddelek v kapelo, kjer je pokleknil in molil. Primar ji in sekundarji so čakali cesarja pri svojih oddelkih ter Ga spremljali po sobah. Cesar je pri svojih vprašanjih pokazal, da Mu je natanko znana notranja organizacija bolnišnic. Zahteval je konečno videti tudi oddelek za blazne in vprašal, ali ni deželne blazaice, ker je ni v programu. Ko se Mu je povedalo, <la je na Studenci in da do tja ni daleč od prostora, kjer bodo vojaške vaje, odločil je obiskovanje za drugi uan. Ko je zapustil bolnico, pohvalil je vodstvo, zdravnike in usmiljene sestre, rekoč, da je vse v najlepšem redu.
Danes zjutraj ob l/a 7. uri se je cesar peljal k  pregledovanju garnizije po Šentpeterski cesti skozi Vodmat. Po cesti do Most so ob obeh straneh postavljeni mlaji,  pri hiši župana Bavdeka pa stoji ličen slavolok,   prav originalno napravljen tako, da se ob obeh straneh odri, na katerih so stale belo-oblečene  deklice.   Na vse zgodaj prihajati so že ljudje iz sosednjih vasi j,  da jih   je  bilo več tiso&i zbranh.   Pod slavolokom je stalo trideset deklet v črni obleki s pečam! no glavi, potem šentpeterska duhovščina,  lolska mladež z zastavami v rokah in župan z občinskim odborom.   Ko   e cesar ob V, 7 pripelje, pozdravljajo ga tisofieri živio klici. Oesar da  precej   ustaviti   voz ter stopi iz njega. Župan Bavdek ga nagovori seveda s lovei.sk i in po udarja da, kakor naši dedje in pradedje, bodo Slovenci za vse čase zvesti ostali siavni vladarski hiši, Potem cesarju izroči županova hči lep šopek s primernim nagovorom, Cesar vzame šopek in se vidno ganjen  po tolikej  ljubavi naroda do Njega /^uvaljuje. Govori z županom in si da predstaviti občinske odbornike. Ko se cesar naprej pelje, Ga spremljajo neprenehljivi živioklici.
Po končanem pregledovanji garnizije se je cesar peljal v hlaznico pri Studenci. Ker to obiskovanje ni bilo v programu, se tudi poslopje ni moglo v naglici tako okinčati, kakor bi se bilo sicer zgo
dilo. Storilo se je pa, kar se je v kratkem času dalo. Vihrale so cesarske in deželne zastave iznad poslopij in uhod je bil zelenjem ozaljšan. Cesarja so pričakovali: deželni glavar grof Thurn z deželnim odbornikom dr. Vošujakom, g. vladni svetovalec Valenta, primari j dr. Bieivveis, adjunkt dr. Prei-nič in usmiljene sestre. Po pozdravu si je cesar ogledal vse sobe, spremljan od ravnatelja Valente, primarija dr. Bleiweis* in ostalih gospodov. Lega je cesarju močno dopadala in izrekel je o dobrem strnili poslopja, o snažnosti in redu Svojo pohvalo. Ko je cesar bavil se v blaznici, poizvedeli so o Njegovem prihodu v sosednjih vaseh in prihitelo je na stotine ljudij, ki so pri odhodu z burnimi živioklici razodevali svoje neizmerno veselje nad nepričakovanim prihodom Nj. Veličanstva.
Dolenjska deputacija za građenje dolenjske železnice, obstoječa iz poslancev grofa Alb. Margherija in prof. Šukljeta ter iz občinskih zastopnikov Ver-tačiča (Novomesto), Proscnika (Metlika) in Šuster-šiča (Černomelj), bila je danes v avdijenciji od Nj. Veličanstva premilostljivo sprejeta. Nagovoril Ga je v imenu sodrugov prof. Šuklje; presvetli cesar je blagovolil se izražati, da priznava potrebo te železnice, da se bode pustil poročati o prošnji Dolenjcev ter da se bode zgodilo v tej zadevi, kar je le mogoče. Na opombo g. grofa Margherija poudarjalo je Nj. Veličanstvo, da bode jako draga proga preko Arlberga v llj2 letu gotova in da bodejo potem druge železnice lehko na vrsto prišle. O finančnem stanji Dolenjcev izražal se je presvetli vladar: „Nicht wabr, Capital gibt es vvenig unter der Bevblkerung?", kar je morala deputacija seveda povsem potrditi. Konečno poprasoval je presvetli cesar člana deputacije g. Ve rt uči ča, kje da je bil odlikovan z zlato kolajno in, ko le-ta odgovori, da v bojih 1. 1848—49, se cesar milostno nasmehlja ter opomni: „Eine lange Zeit! da sind Sie noch nierkvviirdig friseh geblieben!"
Deputacija, očarana po Ijubeznjivosti presvetlega vladarja, zapustila je Najvišji dvor z veselo nado, da se bode morda vendar jedenkrat uresničila najiskre-nejša želja vse dolenjske strani — železnica!
bora o znižanji tributa, ter da je voljna ta ukrep tudi v oficijalni obliki priznati, kadar bodo vlasti Berolinske pogodbe temu ukrepu pritrdile.
V zadnjej seji angleške spodnje zbornice priobčil je Mr. Childers provizorično pogodbo z družbo Sueškega kanala glede naprave druzega kanala ter pridejal, da hoče vlada za to zgradbo potrebnih 8 milijonov funtov pokriti s posojilom. — Mr. Glad-stone odgovoril je naslednje na dotično vprašanje Northcote-a: Zadnje 24 ure iz Madagaskarja došla poročila pravijo, da je francoski admiral zapovedal angleškemu konzulu v Taraatave, da ima v 24 urah zapustiti mesto. Mej tem kratkim obrokom pa je umrl konzul. Francoski admiral povabil je Angleže, da se udeleže pogreba. Prišli so v velikem številu; tudi mnogo oficirjev in pomorščakov vojne ladije „Dryadu je bilo poleg. Na to pa je francoski admiral pretrgal zvezo mej angleško ladijo in suho zemljo. Angleškemu kapitanu je bilo le dovoljeno ustno pritožiti se. Francozi so zaprli tajnika angleškega konzula in pa misijonarja Schaw-a, katera se dolžita, da sta dopisovala s sovražnikom. Okon-čevaje to poročilo pravi premier, da mora sedaj še dočakati popolnejše informacije o tej zadevi od francoske vlade, da po njej potem uravna svoje stališče v tem vprašanji.
Dopisi.
Politični razgled.
V Ljubljani 13 julija.
V   i irol^li cm
rektor vseučilišča dr. proti nasvetu, da bi kvalifikovani zdravniki.
deželnem zboru  govoril je Steinlechner energično se po deželi nastavili manje — Mestne j občini Tridentski dovoli  se deželni prinos k zgradbi normalne vojašnice, ter se doklada občin za odgon zvi*a za. polovico. — Na   to   zaključi   deželni   glavar  zbor s hoch klicem   na  cesarja,  zahvaljujoč se deželnemu namestniku za njega vspeano požrtvovalno delovanje.
V torek stavil je v dalmatinskem deželnem zboru dr. Klaie. in dvaindvajset tovarišev naslednji predlog:   „Dalmatinski deželni zbor izraža na podlagi S P.) deželnega reda vladi Nj. Veličanstva željo,  da naj  bi se  v naj višje j deželnej ii pravi   opustilo   združenje administrativne in vojaške sile v osobi jednoga vojaka ter da se naj da Dalmaciji, kakor vsem dru-uini avstrijskim deželam, civilen deželni namestnik. Deželnemu odboru se naroča, ta ukrep deželnega zbora z najvspešnejšo utemeljitve priobčiti niinistru-nrvomestniku na Dunaj." — Po prečkanji tega predloga izjavi predsednik zboru conte Vojnović, da je neustaven in torej ne gre obravnavati  ga v deželnem /boru.   VeČina zapusti potem ostentativno zbor nico ter telegrafuje takoj ministru Taaffeju, proseč ga za odreditev,  da se pravice ljudskega zastopa ne bodo več krčile.
Hrvaški* prestolnica nikakor ni mogla iz poslovat'  od  ogerslte  vlade ugodnega loterijskega posojila.  Veliko število uplivnih Zagrebških mešča nov namerava v drugej polovici juliia sklicati tabor ter naročiti hrvaškim državnim poslancem, da hiter pelujejo finančnega ministra, zakaj se Zagrebškemu mestnemu posojilu ni pod* lila nikakeršna ugodnost
Že dolgo čas < nedognano vprašanje o tri butu vzhodne It tunel« £e bliža se svojemu koncu. Ve liki  vezir je ob  priliki navzočnosti Aleko paše 1
Carigradu /a trdno obljubil, da otomanska vlada na tihem pritrjuje sklenjeni postavi provincijalnega sa-
lz liltije 11. julija. [Izv. dop.j Dasi tudi je predvečer nenadno močno deževalo, ni nas motilo, da bi ne storili svoje dolžnosti, da ne bi okinčali našega trga, pred vsem pa poslopja, mimo katerih se Najvišji gost pelje to je postaja in poslopje okrajnega glavarstva. Pred vsem moram tu omeniti po« staje železnične. Res pokazalo se je, da je vodstvo dekoriranja bilo v veščih rokah, s tako modro pre-mišljenostjo in tako okusno dekorirane nesmo si mislili postaje. Najbolje iznenadilo nas je pa, da se jedino tu, dasiravno se je nekdaj drugače godilo, pri tej priložnosti naše lepe deželno-narodne troboj • uice ni zaničevalo, marveč jeduakomerno skoraj z državnimi in črno-rumenimi vrstilo.
Tudi poslopje c. kr. okrajnega glavarstva bilo je kaj okusno ozaljšauo. Žahbog, da je poslopje za drevjem zelo nepovoljno postavljeno in se dekoracija ni mogla v popolni meri razvideti.
In ako smo pogledali od tu v trg, iznenadilo nas je veliko število zastav, kojih je bilo gotovo nad 50 in sicer samo velicih uad štiri metre dolzih, pred vsem pa smo zapazili na najstarejih hišah, ki sta še iz Vaivazorjeve dobe, najdalje zastave. Vso-kako pa so nam zastave razobešene pokazale, da Litija se ne sramuje pokazati svojega narodnega lica. Le o neke] neljubi metamorfozi neke deželuo-na-rodne zastave bi omenil, ako bi sicer veseli dau ne obrisal te neljube stvari in se ono gotovo ni neprostovoljno zgodilo.
Praznovanje te svečanosti smo pričeli s sveto maso  ob 8. uri, katere se je udeležilo v prvej vrsti vse činovništvo,  šolska mladina in mnogo druzega občinstva  in  pri katerej je gotovo muogo vročih želja in molitev se storilo,  da nam dobrotni vladar še mnogo mnogo let k našej sreči milo in pravično vlada in da bi še zopet Btoletja srečno spojeni bili s slavno našo vladarsko hišo. Po maši vrnila se je šolska mladina v šolske prostore, kjer jej je gospod nadučitelj e primernim govorom razložil pomen praznika in ji priporočal ijubezen in udanost do slavne vladarske hiše,  nato pa jim je v spomin današnje slavnosti razdelil knjižice.
Popoludue pričelo se je pa še le pravo praznovanje, kajti zdaj smo imeli osrečeni biti po Najvišji navzočnosti v našej sredi. Točno o polu štirih pričelo nam je milo doneče zvoneuje nizmnj jvati, da se bliža zaželjeni srečni čas.   V gostih trumah hitelo je na tisoče občinstva na kolodvor. Kindu, ko je čestita duhovščina v cetkvenej obleki s cerkveno zastavo in spremljana o 1 tukajšnjih uradnikov prišla na kolodvor, prikaže se vlak, grom topičev se razlega in vsakemu zna so veselje in srčna želja, videti svojega milega vladarja, na obrazu. Ko dvorni vlak obstaue, zapoje šolarčki  cesarsko pesem; nato poda princesinja VVindischgratzova svitlemu cesarju šopek.   Zdaj se prične predstavljauje,  pri katerem se je miloba svitlega vladarja očitno razodevala« Ko Ga tudi naš občinski predstojnik v našem milem
jeziku pozdravi in mu srečo in blagor želi, bilo je navduSenje v največji meri in čulo se je iz tisoč grl krepko, da je župan nam vsem iz srca govoril, kajti tako navdušeno se je razlegal veseli klc rživio,a ki je še le ponehal, ko je bil vlak z milim vladarjem že daleč iz kolodvora.
8 K.ršU«»«a H. julija. [Izv. dop.] (Slav-nost Habsburške GOOletnice) se je posebno po mestih dostojno obhajala. So pa tudi mesta naj primernejši kraji za zgodovinske svečanosti, zlasti za take, pri katerih se slavi vladanje dinastičnega rodu  Mesta so namreč tista bivališča, katera imajo zahvaliti  svojo  ustanovitev   vladarskim rodovinam. Nekaj je slovenskih  mest,  ki so nastala po danih predpravicah iz rok Habsburških vladarjev.   K tem prišteva se tudi nad 400 let staro Krško mesto s svojo uniformirano meščansko gardo jednake starosti. Z drug mi mesti vred je naše Habsburškim vladarjem hvaležno za svojo preteklost in sedanjost. Nikdar ne bi moglo tukaj stati lepo številce hiš k precej zadovoljnim prebivalstvom, ako ne bi bil cesar Friderik III. leta 1475. dal temu kraju mestne in tržne pravice, in gotovo bi bil ta kraj propadel v najnovejšem času, ko so mestne pravice svojo prejšnjo veljavo zgubile, ako ne bi bil sedanji presvitli cesar odločil, da je Krško sedež obilnim c. kr. uradom, ki dajejo mestu veliko veljavo, pred nost in dobjček.   Ni  umetna,  ne blinjena, marveč naravna je hvaležnost, ki se pri nas, kakor tudi po druzib mestih razodeva pri vsaki priliki, ko Se more očitno pokazati udanost do naše presvitle Habsburške rodovine. — Kako je naša mestna ob čina, zdiužena z zastopniki kmetskih občin iz celega 6- Deklamacija sodnijskega okraja izjavila svoje sočutje o priliki te svečanosti do presvitlega cesarja, do sedanjega ministrskega predsednika in do deželnega predsednika kranjskega, o tem je poročal že drug dopisnik. Meni preostaja samo poročati še, kako je naše „bralno društvo" in kako je šolska mladina to slav-nost obhajala. Vrli pevski zbor našega bralnega društva se še nikoli ni toliko trudil in v tolikih vajah se pripravljal za kako besedo, kakor zdaj. Dvorana bralnega društva za to cesarsko besedo je bila pod Spretnim vodstvom v tej in druzih zadevah zlsIuž-nega občinskega tajnika g. Kurenta tako okusno opravljena, kakor se je le dalo; že vhod v dvorano kraj g. Gregoričeveg-i vrtiča je  bil tako okusno z zastavami, lampijoni in balončki okrašen, da je bilo kaj.    Počastili pa te svečanosti  neso samo društve-niki, marveč vsa odlična gospoda v našem mestu. Videli smo: c. kr. okrajnega glavarja VVeigleina, prečastitega starčka, častnega korarja in dekana Le-skovškega g. Poljaka, župana, državnega in de želnega poslanca g. Pfeiferja, društvenega predsednika, odvetnika g. Mencingerja i. dr. Tej in drugej  zbranej gospodi pa jo stal na čelu domoljubni in simpatični naš okrajni sodnik g. Vencajz, kajti stal je na krasno okiučimem odru, kakor že
mladež z učiteljstvom, stariši in z različno gospodo v primerno okinČano dvorano. Najprvo razložita voditelja obeh šol v slovenskem in nemškem jeziku pomen denašnje slavnosti, na kar zapojo otroci cesarsko pesen. Učenec meščmske šole imel je na to govor zgodovinskega obsega, razlagajoč, da so se ravno nekateri kraji v sedanjem Krškem glavarstvu bili leta 1229 prvi Avstriji pridružili. Učenci zdaj zapojo pesen nMein Oesterreich". Otroci ljudske in meščanske šole predstavljali so potem prav dobro otroško igro „Stari vojak", (poslovenila Barbika Hochtl, izdal Tomšič). Ko se je še nekaj pesnij odpelo, razdelilo se je še 180 od občine darovanih spominskih knjižic „Habsburški rod".
Iz Senožeč 12. julija [Izv.   dop.] — Dovolite mi, da Vam sporočam, kako se je obhajala v 11. dan t. m. slovesnost šeststoletnice v našej štiri-razrednej narodnej šoli.   Po slovesnej  sv. mpši ob 8. uri,   pri katerej so peli šolski   otroci, zbrali so se otroci  vseh   razredov   v sohi II. razreda,   ki je bila prav okusno  ter slavnosti primerno okrašena. Počastili so slavnost s svojo navzočnostjo g. župnik, g. predsednik   krajnega  šolskega   sveta  in župan, nekaj g. članov kr. šolskega  sveta ter  več druge tukajšnje gospode obojega spola.   Slavnost sama pa se je vršila po naslednjem vzporedu:   1. Pojasnitev slavnostnega dno na podlagi zgodovine"  po g. nad učitelji. 2. Cesarska himna.  8. Deklamacija:   „ Vojaška". 4. Pesen: „Veselje čuje se povsod." 5. Deklamacija:    „0 Njega Veličastva cesarja Frana Josipa I. slavnem prihodu v Ljubljano v 11. dan julija 1883.J 5. Pesen:  „Pozdravljam domovina te!u Rudolf Habsburški". 7. Deklamacija: „LivJon".   8. Pesen:   „Radost  iz   lica nam žari." 9. Deklamacija: „Slovenska cesarska pesen." (zložil F.lodemus),   10. Deklamacija:   „Njega Veli čanstvu presvitlemu cesarju Franu Josipu I." — 11 Pesen:  „Moj  dom."   12. Deklamacija: „Sloveuec sem." — 18« Deklamacija: „Vojakom za slovo". M — 14. Deklamacija:   „Vrli Slovenec".   15, Pesen: „Kranjska / Avstrijo".    IG. „C-sarska   himnu". — Najodličuejši učenci  od ličili so se spominskimi svetinjami, mej vse učence dveh višjih razredov in mej zmožneje nitjih dveh pa se je razdelilo slavnostnih knjižic „Habsburški rod." —
Po dovršenej slovesnosti pa se je šolska deca pogostila s pivom, sirom, štruklji in drugim. Spomin na ta dan ostane gotovo vsej šolskej mit dini trajen za vse žive dni!
Domače stvari.
— (Cesar na c. k r. v e i i k e j realki.) Včeraj popoludne ob 3. uri, ko je prišel pre svitli tesar v prazgodovinsko in obrtno razstavo, prestavil Mu je šolski svetovalec direktor Mrhal tudi ves učiteljski zbor c. kr. velike realke. Njegovo Veličanstvo je blagovolilo vse gg. profe-večkrat poprej, tako tudi danes, kot pevovodja pri! sorJe zaporedom nagovoriti, izvprašuje vsakega posvojeni juko dobro izvežbanem pevskem zboru, ob-' sebei< kaJ U(-^ koliko časa že služi, kje je študiral stoječem iz učiteljev, uradnikov in jednega duhov-1it(1- Učitelja slovenščine je vprašal, če je slo nika (tenorist g. Verbajs iz Leskovca). Dovršeno iv e n s k 1 Jezik na realki obligatni učni petje smo že prej večkrat slišali iz jasnih grl naših predmet Mej tem, ko se je cesar mudil v raz gospodov pevcev, ali take popolnosti se niti zdaj | »tavi, šli so učenci iz veže, kjer so s cesarsko nadejali nesino. Z veliko natančnostjo je pel zbor|h'mno pozdravili presvetlega vladarja, v drugo nad-lpavčevo „Molitev", kvartet pa Abtovega „brodarja". 8tropje v svoje učilnice, kamor krene tudi cesar pri-Največjo zaslugo pa sije pridobil zbor s pred- [ »edSi iz razstave, spremljan od Svojega generalnega našanjem težkega pa krasnega Ipavičevega zbora t adjutanta fini. Monde la in dveh pobočnih adju-„Kdo je mar V" Predzadnja točka je bila pa jedro tantov, od Nj. ekscelencije ministerskega predsed-slavnostue besede, namreč slavnostna dekla-(nika grofa Taaffeja, g. dež. predsednika barona
čanstvo  ogledalo  še  prirodopisni  in prirodoslovni kabinet in telovadnico, katera je bila okusno dekorirana s portreti vseh Habsburških vladarjev v Kranj-skej, katere vse so lepo narisali pod vodstvom prof. Globočnika učenci sami.   Dijaki so se mej tem spet v  lepih  skupinah  postavili   v prostornej veži. Ko pride cesar iz telovadnice,  pozdravijo Ga dijaki znano  Fbrsterjevo  slovensko  slavnostno pesnijo in cesar postoji,  da  se sp6je   vsa pesen, potem direktorju Mrhal u izreče Svojo Najvišjo zadovoljnost o vsem, kar je opazil na tem zavodu ter se odpelje burno in navdušeno pozdravljan od dijakov, profesorjev in mnogoštevilno zbranega občinstva. — Tudi minister grof Taaffe je ponavljaje izrekel svoje veselo začudenje o prekrasnem in v sanitarnem oziru izvrstnem realčnem poslopji, o bogatih zbirkah učnih pripomočkov itd Natančno je povpraševal pri posameznih gg. profesorjih o številu in narodnosti učencev, o učnih uspehih, o učnem jeziku itd.   Ko mu je neki profesor rekel,  da je slovenščina obligatna samo rojenim Slovencem, zanimal se je zato, če se tudi Neslovenci uče  kaj slovenščine.   Vsem skupaj se je Nj. Veličanstvo na  realki mudilo čez l uro, dasi je bilo iz početka samo  nekoliko  minut odločenih za ta pohod.   Vse pa je očarala izredna prijaznost in ljubeznivost Nj. Veličanstva.
— (Habsburška slavnost v I. mestni pet razredni   tleski   ljudski  šoli   v Ljubljani) vršila se je 11. t. m. po slovesni sv. maši v Št. JakobsKi cerkvi zjutraj oh (J. uri v licejaluem poslopji, v sobi III. tečaja c. kr. učiteljišča po tem le vzporedu: 1. Cesarska jiesen.  2. Ogovor voditeljev. 3. „Šolska mladina o seststoletnici,u pesen, besede A. Praprotnikove, napev L. Belarjev.   4. Deklamacija: Presvitli   cesar   v Ljubi juni,  (po   obliki narodne pesni).    5. Avstrija moja,  pesen Kersnikove, napev A. Nedvedov.   (J. Deklamacija:  Dar Kinder Hubsburg-Fest.   7. Mein Vaterland, pesen.   8. Moj dom, (Tam kjer beli so snežniki), pese a. U. Cesarska pesen. (Sklep.) — Potem delila se je učencem knjižica: Habsburški rod; spomenica, dn je minulo (K)0 let, kar je Kranjska združena s prešlavno ILibsburŠko vladajočo ro lovino (Iv. Tomšič), „Šol-ska mladina o šeststoletnici" in vsakemu učencu lepa svetinja v spomin šeststoletue zveze dežele Kranjske s presvltlo vladarsko rodovino II ibsburško (1288). Pri tej lej)HJ svečanosti so razen učiteljstva bili tu i i c. kr. okrajni šolski nadzornik vitez L. Gariboldi in  mestna  odbornika gg. dr. Drag. BleiweU vitez Trsteniški in Iv. Hribar.
- (Česan poklonil je Mariborskemu knezoškofu StepiSniku naprsni križec z briljanti (pectorale) v vrednosti 8000 gobi.
— (Mini stera ki p redsed o i k grof T aaffe) odpeljal se je preteklo noč na Dunaj.
— (Na Grosupljem) pod Ljubljano obesila so je včeraj 2()letna kmetska deklica iz same žalosti, ker je neso pustili v Ljubljano, da bi videla cesarja.
maci j a, to je izvirna p'isen, katero je društveni predsednik gosp. dr. Mencinger nalašč v ta namen zložil. Opisuje v njej v glavnih potezah Kranjsko deželo in njeno zgodovino. Preduašal jo je prav primerno društveni odbornik g. dr. Zupane c. K sklepu se je pela cesarska pesen in društveniki so zadovoljno odhajali pri bangalični razsvitljavi na g. Gregoričev vrt, kjer so godci in pevci občinstvo Se dalje razveseljevali.
Šolska mladina tukajšnje meščanske in ljudske šole pa je 11. t. m. ta imenitni zgodovinski dan tako le častila: Po slovesni sv. maši, pri kateri je kvartet pevcev izvrstno pel,  podala se je
W i u kler j a in od vsega učiteljskega zbora. Nje govo Veličanstvo stopi v I. razred ter veli izpra-ševati dva učenca iz p r i r o d o p i s a , potem v III. razredu spet dva iz matematike, v IV. iz cerkvene zgodovine in v VI. iz kemije. Učenci so vsi prav dobro in srčno odgovarjali, kar je cesarja vidno veselilo, kajti ves čas je dobrosrčno prikimaval z glavo. V sedmej šoli si je cesar dal predstaviti tista dva abiturijenta, ki stajmaturo^pre-bila z odliko, t. j. Fabijanija (Slovenca) iz Kob-diia na Krasu in Kordina (Neme:i) j iz Ljubljane. Vjirašal ju je, od kod sta, katere ^narodnosti, kaj in kje bosta študirali itd.   Potem si  je Nj. Veli-
Zahvala.
Slavnemu krajnemn iolskomu »vrtu, »i. voditeljstvu tukajšnje pivovarno, »":. gospoj in goapođidlnl l>eiinor jevej, ki sta livolill pripraviti in prirediti judila ter sploh v som,
ki so ouogoiili, da hu je n aše fietverorasrednloa šolska
mlade/. tak«'> dostojno popustiti mogla, izreku v njo imenu Uitjsrčoejso hvalo. u«'*i< vo.
SriiiiziMU!, v \J. dan julija 1 'S.'S.'j.
XD"CLn.aJolc9i borza
dne 18. julija. (Izvirno telografićno poročilo.;
		78 gh\.		75	kr.
Srebrna ronta .... .		79	■	50	h
	•       • •	99		25	n
		93	t	60	n
Akcije narodno banko .   . ,		83H		—	l»
Kreditno akcije.....	•       • •	996	•	80	n
		11!»	»	96	n
		—	•	—	n
		9	n	50	•
(3. kr. cekini. .....		5	rt	65	n
Nemško marko.....		58	n	50	a
4°/u državno srečko i/. 1. 1854	960 gld.	119	■	25	n
\) rtavne srećko iz 1. 18U4.	100 „	168	n	—	n
4°/o avstr. zlata renta, davka prosta.   . 99 „ 10
Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ 10
«      *     4°/0...... 88 . 65
„    papirna renta 5o/0..... 87 , 10
5% štajerske zemljišč, odvez, obli#. .   . 103 , —
Dunava rej*, srečke 5V0   •   •   100 Pld- 114 « 75
Zemlj. obč. avstr. 47»°/o z'ati ZH8t- u'8ti * ^8 « —
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — n —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 10f> „ —
Kreditne srečke......100 gld. 170 „ 50
Rudolfove srečke.....10   „ 20 „ —
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ lf 8 „ 75
TramrjQway-dru5t. velj.  170 gld. a. v.    . 223 , 80
Deželna
vi
slatina.
Uspešni lek za želodčne bolezni. Naj prijetnejša hladilna pijača. V znanih originalnih in novih elegantnih Hor-deaux-Bteklenicah po 1 in '/a litra- Dobiva bo v vseh večjih prodajalnicah in restavracijah. Glavna zaloga pri gg. bratih Maver na Dunaji, Josipu Hoffmann-u v Budapešti, Ertl-u & Krepeson-u v Gradol ln pri vodstvu v Slatini. (109—6)
NAJBOLJŠI
^e\R ZA ClGAHsre
le houblon
Franooak fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!I!
Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno /.murko in signaturo.
Pnop— Ju JJrevei
CAWLIY A HCNRV, illftinige Fabrikanteo,PARIŠ
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do  Jedi,  slabi želodec, smrdečo sapo, napibne-gfflk nje, kislo podiranje, iči-P»nJ«»  katar v želodol, " ^šj zgago, da se ne nareja petek ln pieno in sloz, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje,  da glava ne boli  (če izvira  bolečina iz želodca), zoper krč  v želodci,   preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, Koper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
vno asalocga.«
Lekur C llra<ly9 Kromsicr, Moravsko.
Jedna sklenica z navodilom, kuko se rabi, stanu V.5 ter.
Prave Ima sariio: V Ljubljani) lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na I'reširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Borgmann. V Postojni: Anton Le ban. V(!o-rici: lekarna A. de Uironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael (Juglielmo. V Celji: .lekar J. Kupfersbhmled. VEran); lekar Drag. oavnik, V Kamniku: lekar Josip Močnik. A' Kad ovil i c i: lekar Av ltoblek. V S elan i: lekar Ph. Kitsehel. V C r no m 1 j i: lekar Ivan Blaž o k. V Škof jej Loki: lekar Karo! FabianL
V*T Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posm-uilje in ponareja, R&tO prosimo, naj se kupuje Htiino v zgoraj navedcnili zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kap-ljiee za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Krliti- Mariazeller MagenlropItMi — l$rady & Dostal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti polog te podobe utisneuo sod-nijsko spravljeno varstveno zuuui<>iije in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim ziihiii«'-iijcm. Izdelki podobnega ali iBtega imena, ki no-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—96
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Izvrstno
marčno pivo
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz (83—23)
ALOJZIJ MATER-jeva
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
HENRIK LANZ Da DUNAJI,
III. Hlntere Z5olla.xntsgfa.sse 3_3 a-
^I>ecMJa,litote :
l*»rni mlntflni stroji in lokoniohili od 2 no 8 konjskih raočij.  Mlatil u f«e ročne in h konjNkim vlačilo ni (l do 6 konj).   Kezalnice ca krmo, mlini na debelo moko itd.
Najnovejše konstrukcije, najboljši sistemi, nizke cene.
Razpečanih že 100.000 tacih strojev.
Ilustrovani katalogi gratis in franko.
Iščejo se izvedeni, poitenl agenti in prekupol.
ZuNtopstvo in »troji na ogrleđ v razstavi v IJub-_ IJani od 12. do 17. Julija. (456—2)
"i Sf
M.
RT-a
ta 3 J« B • iT a £•
S F
w
T. CB-
S !C s ' «l UM eC
E. cr*
— CD
. , rt)
L03
m n .
C (D
c o
J %
^% o p
o X
. 9
S *   § en
3.3
. * b to S^"
s
i N
o' " o. £
O » a
9 tj"
JT po (0 E3 ^ O
CD
D E3t
Oo,
s K -t <
s- |e
K?
■ «2
"o g
M
°0
«5
P
39
Devet meda 1 ij.
BUDIMSKA
jt(Ak6czy
greaoio oP
katero so analizovali in oznaeili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Pari zu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. Oebhnrdt v Budimpešti, profesor dr. Zeissel na Dunsji in drupe medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in »iR^-ofJ! vode ter se pred vsemi znanimi grencicami posebno izredno priporoča.
Dobiva se po vseh lekarnah in prodajalnioah mineralnih vod;'i, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva Izredno Budimska Rak6ozy (300—9)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
	
	
	
	
	o
<	
	
	
>—' t J.	*H
k—i	OD
P M«	5*
	
	ZD
	
	
iii&rovaliio društvo i& življenje v Londonn.
Filijala sa Avstrijo:     {      Filijala za Ogerako:
Dunaj, Giselastae št. 1, i Fešta,Franz-Josefsplatz 5,
v hiši društva.
v hiši društva frank
79,368.882-80 15,412.821-75
DruStvena aktiva.................
Letni dohodki na premijah in obrestih dno 30. junija 1881 . . Izplačitvo zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru
Stva (1848) več kot............... „ 128,300.000-—
V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej  perijodi uložilo se jo pri
društvu za.................. „ 67,185.f)75-—
ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 25 letih
na uloženih ponudbah več kot........... „   1.077,022.110*—
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Val. Zosolilcotn. (162—5)
MER-, ffHEELER & flLSOH in GR07ER & BAKER-jenl srninih stroje?
je pri podpisanem.
Cene in način plačevanja cenejši in mnogo ugodnejši kakor pri vsakem drugem konkurentu jednake vrste s slabo ponarejenimi in nikakor trpežnimi stroji.
Razven rečenih šivaluih strojev imam tudi jabo elegantne specijalitete inozemskih strojev, tudi jamf.enih za 5 let, in jib morem vzlie povišanej uvožoini, dokler jih je še kaj, prav ceno oddajati.
Potrti in nerabljivi šivalni stroji zaračunijo se pri nakupu novih ter se popravljajo in snažijo stroji vsake vrste.
Sukanec, svila, šivanke, olje za stroj, njega posamični deli itd.
dobiva se vedno v mnogi izberi najceneje.
Zaloga F. VVERTHEIM-ovih blagajnic,
ki se prodajejo po najnizjib fabriških cenah.
Z vsem spoštovanjem (438—2)
FRAN DETTER,
v Ljubljani, Glavni trg št. 168, na vogalu železnega mostu.
Izdatelj in odgovorni ureduik IVlakso Armic.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*4.
7474
09
EU
3132