Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno .... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 114. Telefonska itevllka 65. Celje, v pondeljek, 23. maja 1910. čekovni raCnn «8.817. Leto II. Pred nadomestnimi državnozb. volitvami Zaupni sestanek v Velenju.. L. 1907 so se vršile v prvič državnozborske volitve na temelju splošne in enake volilne pravice. Poprej. v časih sloge in miru med spodnještaj. Slovenci, smo stali pod previdno prikrito duhovniško komando — od 1. 1907 pa odkrito. v In moramo reči, da je boljše tako: kajti zadostovala so bora tri leta. da so spoznali tudi oni, ki so dvomili na naših besedah, kam vodi klerikalna politika. Doma v gospodarskem oziru največja depresija vsepovsod, draginja je narasla do neznosnosti, vinoreja se bori obupno za svoj obstanek, lesotržcem so zaprte balkanske dežele; k vsemu temu so se pridružili sramotni politični neuspehi klerikalne večine v slovenskem zastopstvu v Gradcu in na Dunaju. Še nikoli ni bil pritisk nemške vlade in buržoazije večji, nikoli ni nemštvo in rene-gatstvo drznejše dvigalo svojih glav na Sp. Štajersko ko baš sedaj, ko imamo kler. večino na krmilu. Kako se tudi ne bi nemštvo jačilo, če je ugleden nemški veleposestnik v Savin. dolini pred dobrima dvema mescema ob priliki nekih občinskih volitev dejal: »Mi smo vendar tajno s klerikalci zvezani!« K političnim neuspehom na zunaj so se pridružile razne vesele prikazni na znotraj: klerikalci so upe-ljali politiko nasilja, dobičkarije in demagogije; v njihov politični voz se je vpreglo nekaj mož, ki so nekdaj s pozo globokega prepričanja obsojali klerikalizem in pljuvali na iste »verske svetinje«, katere danes za denar in časti branijo. Množica je še za take prikazni slepa — saj živimo v naši dobi jako naglo in pozabimo danes, kar smo videli včeraj. Ali množi se število onih. ki spregledujejo in če smo izgubili iz naprednega tabora tuintam kak pleve, se množi število klenega in čistega zrnja. V okraju, katerega je doslej zastopal nepozabni naš Vinko Ježovnik, se vrše v pondeljek, dne 4. julija nadomestne državnozb. volitve. Ježovnik je bil vzgled poštenega, za blagor svojega stanu in naroda vnetega moža, ni pa bil prototip političnega dobičkarja. Ježovnik je bil vtelešena misel kmečke neodvisnosti, politične samostojnosti — in načela naše stranke kakor njegov spomin so vodila včeraj zaupnike na sestanku v Velenju, kjer se je sklenilo, da poseže Narodna stranka na vsak način v volilni boj. * Zaupni sestanek se je vršil v Ježovnikovi gostilni. Udeležili so se ga sami odlični strankini pristaši iz vseh okrajev volilnega okoliša. Oni. ki zaradi velike oddaljenosti in slabega vremena niso mogli priti, so pa naznanili svoje misli in želje pismeno. Sestanek je otvoril g. dež. posl. dr. Kukovec, omenjal njegovo važnost in kratko ter jedrnato razmotrival vprašaja, ki so imela priti v poštev. Povdarjal je, da je ta sestanek priredil strankin izvrševalni odbor za to, da se poduči na licu mesta o mišljenju volilcev glede nadomestnih volitev. G. urednik Lesničar je podal LISTEK. Iz spominskih knjig na planinah. Na gore, na gore, na strme vrhe! Kdor dandanes še ni dal kakega večjega gorskega grebena pod noge, tega navadno razkričijo za zapečjaka, ki se nikamor ne upa. Človeka pa, ki je oblezel že več gorovja, tega gledajo vsi s ponosom. Ljubezen do hribolastva goje v zato ustanovljenih društvih, in tudi mi Slovenci imamo svoje planinsko društvo, ki se trudi dati našim planinam ugled na zunaj. Mnogo poti na različne hribe je že zaznamovalo, a mnogo še ima dela. Navadno je v vsakem kraju, vsaki deželi hrib, na katerega se vedno trudi mnogo ljudi. Mnogo jih gre k Sv. Uršuli na koroško-štajerski meji, dalje gredo na Višarje in Triglav. Posebno zadnji je zelo hvaljen. Pa so še hribi, ki niso sicer tako visoki kot Triglav, a se vendar splača zlesti nanje. Dva izmed teh naj jaz omenim, Sv. Križ in Oljska gora v šo-štanjskem okraju. v Korakal sem nekega dne zamišljen od Pake proti Rečici. Na kaj prijetnem griču kraljuje bela cerkev in te vabi k sebi. Nisem si mogel kaj, da bi jo tudi jaz ne zavil na Goroljko, kakor nekaj navadno ljudje pravijo. Kar samo me je nekaj potegnilo, in še predno sem se prav zavedel, sem že korakal po poti proti Oljski gori. kratek pregled najvažnejših zadev, ki so prišle v drž. zboru v razpravo od t. 1907 do letos. Konstatiral je, da klerikalci navzlic razmeroma lepemu številu svojih mandatov niso niti najmanje spolnili svojih obljub, katere so dali v volilnem boju. Govorili so še gg. Iv. Verdnik, Pahernik, Vodušek, Košan, Jakob Vrečko, dr. Kukovec i. dr., na kar se je na podlagi pismenih in ustmenih izjav enoglasno sklenilo, da se postavi v tem okraju napreden kandidat. O osebi bode odločil shod volilcev, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 29. niaia v slovenjegraškem Narodnem domu. Politična kronika. OKVIRNI ZAKON O REŠITVI JEZIKOVNEGA VPRAŠANJA. Koresp. »Centrum« poroča sledeče: Mnoga znamenja kažejo, da se vladni načrt, naj bi se pri kon-lerencah za rešitev jezikovnega vprašanja spravile na razgovor le razmere na Češkem, ne bode izvršil. V češki agrarni stranki se zelo upirajo temu, da bi se udeležili konferenc, ki bi se bavile le s češkimi razmerami in pričakovati je, da se bodo češki agrarci odločili za predlog okvirnega jezikovnega zakona za celo Avstrijo. V prihodnji seji parlam. komisije »Slov. jedn.« se bode posvetovalo o tem okvirnem zakonu. Ako se odloči Slov. Jednota za to, da bode spravila okvirni zakon potom nujnega predloga na dnevni red v parlamentu, potem bodo od vlade nameravane konference odveč in to tembolj, ako se Slov. jednoti posreči v zvezi z interesiranimi strankami doseči, da se prizna predlogu nujnost in se isti odkaže narod-nostno-političnem odseku. Ako pa se Slovanska jednota ne odloči za nujnost, potem pa bode zahtevala, da se konference vrše na podlagi okvirnega zakona za vse kronovine in se pritegnejo k njim zastopniki vseh avstrijsk. narodov. V tem pravcu se bodo vršili prihodnje dni dogovori med člani Slov. jednote in vodji Poljakov, Rusinov, Italjanov in Rumunov. Objednem se bode skušalo doseči osobito med slovanskimi poslanci boljši sporazum, da bi se moglo tem vspešnejše zastopati skupne koristi. KAJ BO Z LVOVSKIM VSEUČILIŠČEM? Iz Dunaja se sliši, da se namerava proglasiti potom cesarske odredbe poljski značaj lvovskega vseučilišča. V tej odredbi pa se ima objednem obljubiti Rusinom vseučilišče. V tej zadevi se bode vršila na Dunaju konferenca poljskih in rusinskih zastopnikov. — Postavnim potom se »popolščenje« lvovskega vseučilišča vsled odločnega odpora Rusinov ni dalo doseči. Sedaj si hočejo Poljaki in vlada pomagati s cesarsko odredbo. Štajerske novice. + Valentin Južna. Iz Št. Jurja ob Taboru smo (lobili včeraj žalostno novico, da je umrl eden naj- bolj zavednih, najbolj jeklenih naših somišljenikov, mož, ki si je pridobil za občino in za okraj nevenljivih zaslug, Valentin Južna. Pred nekaj mesci se je težko udaril v nogo in ni več vstal. Včeraj ob pol 8. uri zjutraj mu je pretrgala smrt nit življenja. Bil je v 73 letu starosti, a še vedno čil in čvrst duševno in telesno. Bil je veleposestnik, najuglednejši mož cele občine, dolga leta neumorno delaven župan, ud okr. zastopa, vesten delavec za narodov gospodarski in kulturni napredek. Ko je 1. 1907. razplamenel volilni bolj za savinski državnozborski mandat, je bil on, ki je prvi s krekpo roko posegel v tek volilnega boja, dal inicijativo za shod neodvisnega kmečkega ljudstva v 2alcu, ki je postavil Robleka kandidatom; on je bil, ki je z neverjetno energijo vodil v svoji in sosednih občinah volilno agitacijo, ki je, dasi že globoko v letih, hodil od hiše do hiše navduševat volilce za kmečkega kandidata. On je bil, ki je razposlal na vse strani po Savinski dolini in celo v daljni Št. Jurij ob j. ž. vrle napredne kmečke agitatorje, in velik del takratnega sijajnega uspeha volilnega boja moramo pripisati na račun nezlomljivi energiji sedaj pokojnega moža. Njegova pridnost in gospodarska vednost in vestnost mu je pripomogla do lepega premoženja. Imel je edino hčerko, ki je omožena z g. L. Plavšakom, poštarjem v Št. Jurju ob Taboru, ki prevzema s tem gospodarsko in politično dedščino pokojnika. Počivaj v miru, vrli hiož! Nekaj o naših skrbnih oblastih. Včeraj se je vršil na Polzeli shod proti ustanovitvi nemške šole in sploh proti nemškemu ruvanju na slovenski Polzeli. Nemški listi so prerokovali strašne reči, ki so se imele včeraj goditi na Polzeli in došlo je res toliko orožnikov kolikor je vseh nemškutarjev na Polzeli. Zgodilo se seveda ni ničesar. Bilježimo to zaradi tega, ker se bodemo prihodnjič prepričali, ali se oblasti tudi tako ljubeznjivo brigajo za varnost Slovencev, ako jim preti od nemških barab resnična nevarnost. Dr. Verstovšek — klerikalni kandidat. Včerajšnji »Slovenec« ve povedati, da je dr. Verstovšek klerikalni kandidat. No — saj se je na shodu v Št. Jan-< žu primerno upeljal: povedal je, da klerikalci navzlic svoji moči niso ničesar dosegli ... Radovedni smo samo, kedo je g. dr. Verstovška postavil za kandidata?' NjegoVi eventuelni kmečki volilci še ne vedo ničesar o tem, da jih namerava g. profesor osrečiti. Ako so ga gg. duhovniki postavili za kandidata, pa je iogično, da ga naj tudi samo oni volijo: kmetje se ne bodo trgali za njega temveč si bodo izbrali moža iz svoje srede, kateremu bodo naklonili svoje zaupanje. Iz celjskega občinskega sveta.,V petkovi seji je sklenil celjski občinski svet novo odredbo glede odpovedi stanovanj in preseljevanja; ta se bode vsem hišnim posestnikom dostavila pismeno. — Pri občinskih volitvah v Teharjih bode glasoval za celjsko mestno občino podžupan Raušer, v celjski okolici pa župan Jabornegg — Sklep, da se proda »Waldhaus« kavarnarju Krušiču, je razveljavljen; v seji se je dovolilo 1.300 K za neke poprave. Ce bodo vsled tega Po nedolgem času sem srečno prilezel na vrh in potem ta razgled! Ne bom vam ga popisoval. Ce hočete vedeti, pojdite sami gor in se prepričajte. — Toda, ker sem prišel na goro že bolj proti večeru, me je začelo skrbeti, kje bom prenočil. No, mežnar mi je hitro odpomogel, ko je dejal, da lahko gori prenočim. Ko sem se malo nagledal, stopim v sobo, kjer mi mežnar predloži spominsko knjigo. In bravši to knjigo, me je nekaj napotilo, da sem napisal nastopni sestavek. Cesar je polno srce, govore usta, pravi pregovor. Kako resničen je pač ta pregovor. In spominske knjige dajo lepo priložnost, da vsakdo prosto izrazi svoje misli in občutke, ki jih čuti takrat, ko stoji na teh visokih vrhovih ter uživa lepoto krajev, ki se razprostirajo okolu. A mnogi teh, ki priromajo na goro, pač menda ne ve, zakaj se pravzaprav hodi na hribe; marsikateri meni, da se gre na hribe le za to, da ondi lažje je in pije, ker ga pot pretrese. Vsaj to bi se po veliki večini dalo sklepati iz sestavkov, pri-občenih v spominskih knjigah. Cujmo, kaj so napisali v spominsko knjigo na Oljski gori: Na goro, na goro, na oljsko goro, kjer kislo je vino a dobro meso; z višine Slovencem Vam kličemo mi le pridte, le pridte na cviček tud vi! Nekako tako se začnejo zapiski v tej knjigi. Nekaj nas vleče na Oljsko goro, a tisto ni lepota krajev, ki se opazujejo s te gore, ampak »kislo vino in dobro meso«. Nadaljuje se pa nekako tako: Pri kresu nam je vroče bilo Da kar od nas se je kadilo Šli smo v farovž se hladili Mežnarjevo vino pili. • Pri mizi smo sedeli Si gledali v oči I Prav dobro se imeli In kupice praznili. * Ce komu tekne preveč Goroljsko vino Od doma mora zopet Nazaj po pelerino. Gotovo, da ni prijetno iti od doma nazaj na tako visok grič zavoljo ene pelerine, toda če se je gor pozabi, je že bolje po njo iti ko novo kupiti. — Seveda niso vsi hribolazci bili tako »vinski« in »me-r seni«. Nekatere je prevzela lepota razgleda, čeprav ga niso preveč uživali. Le poslušajmo, kaj pravijo tu . Da starec priromal bi gor na goro, Kot romal otrok sem brezskrben nekdaj; Z mladostno da silo bi k tebi prihitel, V skrivnostno okrilje planinski Ti raj. in druga: Oj krasna ti savinska plan, Oj drage ve višave, Po ločitve dolgem času Zopet vidi vas vaš sin; > ljudje bolj drli v ljubi »\Valdhaus«, je kajpada drugo vprašanje. Ljubljanski igralci so želi povsod, koder so dosedaj nastopili, najlepše priznanje. Iz Maribora smo prejeli navdušeno poročilo o prekrasnih uprizoritvah. Vsled lega pričakujemo, da nam nudijo v soboto, nedeljo in prihodnji torek res nekaj izvanredno lepega. Akoravno že zadostuje okolšeina, da je prilika slišati in videti pri nas v Celju take uprizoritve zelo redko, za prav mnogobrojen obisk. Opozarjamo še na drugi strani, da je nas vseh sveta dolžnost, podpirati naše umetnike tudi v poletnem času, ko ni sezije in skrbet-ti za to, da njih trud ni zaman. Ponovno torej vabimo cenj. občinstvo k čim mnogobrojnejšemu obisku. Predprodaja vstopnic za prireditve ljubljanskih igralcev dne 28., 29. in 31. t. m. je v Zvezni trgovini v Celju. Opozarjamo, da je dobro si sedeže pravočasno priskrbeti, ker je zanimanje za predstave že sedaj prav živahno. Nesreča ali samomor? Ko je danes zjutraj vozil nočni vlak iz Zidanega mosta proti Celju, je strojevodja pred železnim mostom pri Laškem trgu naenkrat opazil na progi neko žensko. Ustavil je hitro vlak, a bilo je že prepozno. Ko so progo preiskovali, so našli le še kri, trupla nikjer. Vlak jo je zgrabil in menda vrgel v Savinjo. Se narodni kolek pred sodiščem. Danes sta se imela zagovarjati pred sodiščem zaradi rabe prepovedanega narodnega kolka učiteljica ročnih del gdč. Miroslava Gnus in mizarski vajenec Ermenc. Bila sta oba oproščena z utemeljitvijo, da ju ne zadene nobena krivda, ker nista vedela za prepoved kolka. Shodi davčnih uradnikov so se vršili včeraj na več krajih monarhije, med drugim tudi v Celju (pri »zamorcu«). Sklenila se je resolucija, v kateri se zahteva za davčne uradnike matura iti uvrstitev v 3. skupino državnega uradništva. Kolektivna zadruga pleskarjev, brivcev, knjigovezov in sploh takih obrnikov. ki nimajo v Celju lastne zadruge, za Celje in okolico, je imela včeraj pri Rebevšeku svoj letni občni zbor. Vsled malomarnosti in zanikernosti Slovencev je bila zadruga doslej v nemških rokah in se je samo nemški poslovalo. Včerajšnjega občnega zbora se je udeležilo tudi nekaj Slovencev — seveda premalo; vsled nepravilnosti vsklica pa se je moralo občni zbor preložiti. Pričakovati je tedaj lepše udeležbe, da bode zadruga tudi v odboru dobila slovensko lice. Iz Celja. V noči od 20. na 21. so neki nepridipravi ukradli raz zida gostilne Pleterski na Bregu tablo z napisom »Bralno društvo na Bregu« ter pri tem razbili gostilničarju tudi eno okno. Uzmoviči naj ni-kari ne mislijo, da bode radi tega oškodovano društvo nehalo delovati, še bolje se bode podvizalo in napredovalo.Sicer je hiša zastražena, a kaj to pomaga, ko pa imajo nekateri celo noč čas pohajkovati drugim škodo delati. Bralno društvo na Bregu pri Celju priredi v nedeljo, dne 5. junija zabavni večer. Na vsporedu je enodejanka Bratranec, kupleti in godba. Opozarjamo sosednja društva na to prireditev ter jih prosimo, da se ozirajo na ta dan. Natančneje podatke še priobčimo. Poročil se je v Gradcu zdrav. dr. Fr. Premschak v Celju z gospdč. Malvino Kranjc, notarjevo hčerko iz Šmarja pri Jelšah. Duhovniška vest. Sedaj potrjuje celo »Slovenec« — s kislim obrazom sicer — da je šel bivši kaplan v Ljubnem, g. Šiler s svojo ljubico v Ameriko. — Pater Anzelm, o katerem je bilo tudi veliko govora in ki je bil v mozirski okolici glavna opora kmečke zveze, jo je že popihal pred njim; zapustil je dva otroka. Oba napišeta sedaj lahko za »Stražo« zanimive razprave o duhovniški — morali. Toča je v soboto po hoči precej pobila tremarsko okolico pri Celju. Daroval je za pogorelce v Hočah štaj. namestnik grof Clary petsto kron. Iz politične službe. Prestavljen je okr. glavar Weiss pl. Schleussenburg iz Ptuja v Maribor; v Ptuj pride za glavarja okr. komisar dr. Eugen Neto-liczka. Griže. Naš župnik Krančič postaja, odkar so začeli »čuki« rogoviliti, vedno slabši. V nedeljo popol dne, ko so se začele večernice, sta se srečala dva fanta pred kaplanijo na cesti in ker se že dolgo nista videla, sta nekoliko ppstala in govorila. Župnik pa pride iz zakristije in jih hripavo nahruli: »V cerkev ali pa domov!« In to je ponovil še parkrat tako surovo, da bi človek lahko dušnega pastirja s svinjskim zamenjal, če bi ga po tolarju ne pcjenal. Vendar pa mu ni toliko zameriti, ker je, kakor je bilo po njegovem rdečfem in zabuhlem obrazu soditi, po kosilu užival tekočino, katero bi stari latinci ne imenovali »aqua«, in kot tak torej ni vedel, kaj govori. — Svetovali bi mu pa, naj si rajši kakega psa dobi, ker se ne spodobi za božjega namestnika, da s temi kosmatinci konkurira. Iz Ponikve ob J. ž. Včeraj popoldne se je vršil v Podgorškovi gostilni občni zbor C. M. podružnice. Vkljub neugodnemu vremenu je bila udeležba velika. Posetili so veselico zlasti šentjurski Sokoli in pevci. Od domačinov se je udeležila zborovanja zvečine mladina in s tem pokazala, da razumeva namene Ciril-Metodove družbe bolje nego naši stari magnatje. Posebno se je opazilo, da se je naš župan ravno ta popoldan odpeljaPv vinograd. Tako je že večkrat napravil, kadar je bila pri nas kaka narodna veselica. Ko bi bil prišel kak nemčurček kozle podirat, bi bil g. župan gotovo navzoč. — Iz poročila odstopivšega odbora posnemamo, da je imela družba v minulem letu nad 200 K dohodkov, kar je za mlado podružnico gotovo lepo. V novi odbor pod predsedstvom g. A. Podgorška so bili izvoljeni večinoma prejšnji odborniki. Pri včerajšnji veselici se je nabralo za družbo 80 K, kateri znesek pa se bo še povišal z udnino, ka* tero so obljubili nekateri že plačati. — Za lep uspeh C. M. podružnice pri včerajšnji veselici so si iztekle zasluge gdč. Vošnjakova, Kregarjeva, Anica Mlakai--jeva, Rozika Tremeljnova in Mimika Rotarjeva. Pohvalno mora se omeniti še vrlih šentjurskih pevcev, ki so razveseljevali s svojim ubranim petjem občinstvo. Od podružnice pa pričakujemo, da priredi letošnje poletje še eno zborovanje in veselico. Iz Brežic. Zadnji čas dobivajo gostilničarji v brežiški okolici terjatve za bolniško blagajno in to ne za natakarje ali natakarice, temveč za njihove sinove in hčere. Nek črnogledi mož je hodil po gostilnah v vsej brežiški okolici in si naročal v presledkih zdaj to, zdaj ono. Slučajno sta bila gostilničar, ali gostil-ničarka zaposlena, pa mu je donesel naročeno sin ali hčerka: »Aha, ga že imam!« si je mislil ta črnogled in res, čez nekaj časa dobi gostilničar terjatev za bolniško blagajno, češ, da ima natakarje ali natakarice in je obvezan zanje plačevati v bolniško blagajno. Tako se tirja od gostilničarke v Dobovi, za sina in dve hčeri preko 100 K. ' Slično tudi v Kapelah. Prosimo vas, gospod urednik, jeli upravičeno terjati kaj tacega od gostilničarjev? Dosedaj se namreč še ni pripetil enak slučaj, a menda ne obstoji okr. bolniška blagajna še le od letos. Torej bi ne smela več sin ali hčerka pomagati svojim starišem. Po našem mnenju je to velik nesmisel. Poleg tega pa nesramnost, da se pošiljajo samonemške terjatve. Ne moremo se dovolj načuditi, zakaj da slovenski gostilničarji ne vrnejo teh izzivajočih terjatev in celo' ne zahtevajo natančnega pojasnila, Nemčurska bolniška blagajna bi prišla rada do denarja, p če si ga ne more dobiti na uljudnejši in pravilnejši način, ga tem potom tudi ne bo. Iz Slovenske Bistrice. Kakor smo že kratko javili, gostujejo dne 25. t. m. pri nas člani slovenskega dež. gledališča ljubljanskega. Uprizori se kakor v vseh obmejnih krajih noviteta »Sebastijan, veliki knez Georgijski«, tridejanska satirična komedija, ki se je letos prvikrat igrala na avstrijskih gledališčih in povsod z izredno dobrim uspehom. Lepaki so raz- poslani. Zalibog jih imamo premalo na razpolago, da bi jih mogli poslati posameznim osebam, kakor smo hoteli; izobesiti smo jih mogli le na javnih prostorih in jih odposlati nekaterim javnim korporacijam. — Apelujemo pa tem potom na vse rodoljubne; kroge slovenjebistriškega in sosednih okrajev, da nas po-setijo ta večer, ki nam bo nudil nekaj izvanrednega. Povdarjamo pri tem, da posetijo tem potom prva-krat člani ljubljanskega deželnega gledališča- Slovensko Bistrico, kar je treba upoštevati, čas za predstavo je tudi dosti ugoden tako za duhovščino kakor tudi za učiteljstvo in uradništvo. — Začetek predstave ob pol 8. uri zvečer. Kdor si hoče pravočasno preskrbeti sedež, naj se obrne na trgovca g. Alojzija Pintera ali pa vodstvo »Čitalnice« in vpošlje dotični znesek. Bernjo na piščance bodo uvedli v okrajih Gornji. grad. Šoštanj Sloveenjgradec in Marnberg. Vprašate, zakaj? No — po župniščih bode sedaj hodil kandidat Verstovšek in pa različni duhovniški agitatorja. Treba jim bode postreči — in zakaj bi potrebnih piščancev ne dali kmetje, če se gre za njihov blagor? Mariborski župan dr. Schmiderer, kateri je bil letos na novo izvoljen in je cesar njegovo izvolitev potrdil, bode jutri ob 11. uri slovesno zaprisežen. Gostovanje ljubljanskega deželnega gledališča v Mariboru. Moj namen ne more biti pisati oceno'« v soboto uprizorjeni igri »Sebastijan, veliki knez Georgijski«. To prepuščam sposobnejšemu peresu. Igralo se je tako izvrstno, da so bili maloštevilni obiskovalci predstave, kar presenečeni. Saj je pa tudi ta komedija nekaj izvanrednega, kar dosedaj nismo bili vajeni, videti na naših odrih in se je uprizorila igra prvič v Avstriji sploh na ljubljanskem odru ter se ravnokar uprizarja z velikim uspehom tudi v Pragi. Nekaj pa je, kar me obliva z rudečico sramu — naravnost sramoten obisk predstave — ki ostane dolgo časa »črni madež« na našem narodnem občinstvu. Tako pičlega obiska v Mariboru še sploh ni bilo.' So pač to naši domači umetniki, ki se, kakor je pokazala predstava lahko kosajo z vsako družbo, ki je kedaj nastopila tu in jo še celo daleko nadkriljujejo. Ako bi gostovali v blaženi nemščini v nemškem gledališču, bi se bila morda naša inteligenca, ki ji je' bila predstava v prvi vrsti namenjena, še potrudila jih poslušati, saj je, ko so gostovali tu Tirolci, vse drlo v nemško gledališče, ali ker so gostovali v slovenskem je stvar drugačna, v slovensko gledališče ni potrfeba zahajati, se bode že našel kak mecen, ki bode našim ljubim gostom pokril primanjkljaj. Zalibože pa na-stCK pijo na lasten riziko in ga bodo morali na našo* sramoto sami pokriti. Tedaj z mecenom v podobi: narodnega društva, ki samo nič nima, o katerem sepa vedno povprašuje, kam denar deva, to pot ne-bo nič. Upajmo tedaj, da bode »Črni madež«, ki se uprteort danes, umetniški tako uspel, da bode zakril črni madež, ki so ga napravili Mariboržani na naših umetnikih — a pardon, na samim sebi — umetniški sem rekel. ker da bo uspel financijelno, dvomimo. Pohajal bodem pa v prihodnje tudi jaz nemško gledišče, ne morda za to. da vidim tam kaj boljšega, ker to, kakor je pokazala včerajšnja predstava, ni mogoče, ampak da si napravim malo statistiko onih inteligentov, ki jih bodem tam videl in postrežem tudi z imeni, katera za danes zamolčim. Tedaj na veselo svidenje t&m! Velika nevihta na vzhodnjem Štajerskem. Jcd-najst hrvaških delavcev utopljenih. Iz Weiza'nam pišejo z dne 21. maja: Nocoj po noči je zajela 6 Vžtsi v okolici, osobito pa kraja Arzberg in Gutenbet^Vft-ikanska nevihta s točo. Nad slednjima krajema še je utrgal oblak in reka Raba je narastla v trenutku za tri metre. Voda je drvela v gorsko sotesko Raab-klamm pri Gutenbergu, kjer zida tvrdka Buss ih. dr. veliko centralo, ki bi naj dala za čez 700 konjskih moči elektr. sile elektr. centrali v Weizu, tvrdka Pi-chler. Delavci so spali v barakah; večina se jih je rešila, 11 hrvaških delavcev, mladi ljudi med 20. in 30. letom pa je utonilo. Potegnili so jih danes iz Rabe večinoma pri Sv. Rupertu. Med nevihto je padala tu- Odhajaje na tuje Pošiljal Vam pozdrave Saj z vami tesno združen je Mladostnih let spomin! Dolgo ga ni bilo domov; na tujem je bil, a vendar teh gor se je vedno spominjal. A zopet je enkrat bil tako srečen, da je zrl te lepe kraje, s katerimi je — kakor sam pravi —: tesno združen mladostnih let spomin. Da je pa tudi res, kakor pravijo: tuji kruh je bolji kot domači. Tujci se divijo našim goram, mi pa gremo gor le za to, ker je tam kislo vino in dobro meso. Le tisti, ki živi več časa na tujem in ne zre lahko vsak dan teh lepot, spozna lepoto naših planin — saj ga tudi, če je v daljnem svetu, spominja na nje, ker z njimi tesno združen je mladostnih let spomin! * Nedavno potem me je noga zanesla na Sv. Križ pri Belihvodah. Tudi razgled s te gore nam poplača ves trud in morebitne težave. Skoraj stoži se nam zapustiti lep gorski kraj ter se podati v dolino nazaj. Tudi tukaj je na razpolago spominska knjiga Slov. Plan. Društva. Vsedel sem se in se zamislil v knjigo. Nisem bil vesel. In zakaj ne? Na to goro, ki je obenem sloveča božja pot, zahajajo v veliki meri tudi Korošci; posebno Črnjani, na katere nas spominja velik požar, so bili redni obiskovalci Sv. Križa. In ti Črnjani so zapisali v knjigo planinskega društva sledeče besede: Večjih lumpov nima svet, Kot smo mi Črnjani; Noč in dan ga pijemo, Vedno smo pijani. Bratci, le pijmo ga, Krčmar pa še kredo ima! Ali ni to obtožba samih, sebe? Berimo drug sestavek: Veseli smo gor priskakali Čez plote in grabe prikorakali; Bilo je ob polu deseti, V hudi vročini poleti; Ter vriskali in peli; Napili slovenski domovini, Nje zvesti hčere in sini! * Nekatere pa menda tudi ni mikal lep razgled, ker so mislili že na odhod. Ti so napisali: Da bi dolgo živeli, Se dobro imeli, In bi kmalu že enkrat Na Paki še peli! En drug je pa vzkliknil: Tukaj je res lušten kraj, Al Bog ve, kaka bo pot nazaj? Imel ga je že menda pod kapo, pa se je zbal, da bi ne premetaval kozolcev kam proti Šoštanju ali pa Polzeli. Še veliko je zapiskov, ali od vsega naj omenim še eno napako. Mnogi, ki dobi tako knjigo v roke, se čuti dolžnega, jej kolikor toliko škodovati. Trgajo ven liste, mažejo notri razne stvari, ki sodijo vse kam drugam, kot v spominsko knjigo. Mnogi se pa hočejo še pokazati s svojo nemšči- no. Le poslušajmo, kaj je ena taka Nemka (?) napisala pri Sv. Križu: Sehr fon Spitalitsch baiin Gonobitz da hinauf komt der sold sich ain schreiben. Sledi podpis Ta goska, ki se je kje pri kakem renegatu učila svinjam kuhat, gre s svojim nestvo-rom takorekoč celo knjigo omadeževat. Tako se vrsti sestavek za sestavkom, in iz vsakega se zrcali mišljenje istega, ki ga je pisal. Tudi pisec teh vrstic bi rad nekaj zapisal, a to, kar hoče zapisati, naj bo apel na Slovensko Planinsko Društvo in vse tiste, ki ljubijo naše planine in hodijo na nje: Ali bi ne kazalo Slov. Plan. Društvu po teh visokih gričih, kjer so spominske knjige, postaviti nabiralnike? Nabrane svote bi se pa naj uporabile v svrho markiranja novih in popravo starih potov, kar je ponekod zelo obrabljeno. In planinci, ki bi prišli na te hribe, bi naj v svojem navdušenju vrgli vsaj eno četrtino tistih novcev, ki romajo za vino in meso, v pušico za SPD. Njim bi se posamičnim gotovo nič ne poznalo, a skupna svota bi se pa lahko na razne koristne načine uporabila. Tak narodni davek bi gotovo nobenega ne odvrnil od planin, saj vsak Rad hodi na hribe, Na strme vrhe, in više, ko pride, Tem ljubše mu je! di toča, ki.je.6 občin skoro čisto pobelila; ležala je še danescskoro celi dan. Škoda na poljih in vrtovih je zelo velika;. Voda je odnesla doli do Št. Ruperta vse mostove in brvi, poškodovala več mlinov in opusto-šila popolnoma obrežje. Utonilo je precej živine. V nižje ležeče kraje po rabski dolini se je takoj, zjutraj brzojavilo, da se reši, kar je mogoče. Strah in groza prebivalstva ob reki je bila minulo noč nepopisna; vse je bežalo na vrhove in višje ležeče kraje. Danes je došel namestnik z avtomobilom v Weiz, da si o-gieda škodo. Tvrdka Buss ima okoli 30 tisoč kron škode$)'ri svojih stavbah ob Rabi. Državna in deželna pomoč prebivalstvu je že zasigurana. Druge slov. dežele. Kranjski deželni zbor bo baje začetkom junija sklican na enodnevno zasedanje, da reši vprašanje regulacije Kamniške Bistrice in sklene nakup vodnih sil Spodnje Završnice. Neverjetno! V vasi Zagozdec v Poljanski dolini na Kranjskem je dala Ciril-Metodova družba na novoizidano šolo, za katero je prispevala 4000 K, vzidati kot spominsko ploščo mramornato ploščo z napisom »Narodna šola«. Okrajno glavarstvo v Črnomlju pa je ukazalo to ploščo odstraniti, češ da je ploščama vidnem mestu — izzivanje. Človek se čudom vpraša, ali je Kranjska še slovenska dežela?! — Lepe sadove rodi klerikalna era na Kranjskem! Ricmanje. Župnik Jedrejčič, ki so si ga Ricmanj-ci izvolili za svojega župnika, ne sprejme tega mesta. ^Spoštuj nedeljo in praznike!« Pod tem naslovom poroča »Slovenec« z očitno tendenco vest, da jeW nedeljo 15. t. m. v tunelu Sv. Vida v Trstu delal Matej Calcina iz Grižnjana ter da se je z vrha zvalila skala in ga ubila. Za župnika Hiršeja v Radečah seveda zapoved o spoštovanju nedelj in praznikov ne velja, saj je težko, da bi se nanj zvalila kaka skala. Narodna delavska organizacija v Trstu je zaradi bolezni predsednika dr. Mandiča preložila svoj za včeraj napoVedani izredni občni zbor. Narodno-gospodarski kongres v Ljubljani, ki bo im$j. palogo razpravljati o enotni gospodarski organizmi, avstrijskega Slovanstva, se vrši 14. in 15. av,gu$ta. ,