7he Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of| America.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST S AMERIKL
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Y CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene OrganizationsX
ŠTEV. (No.; 188
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA — THURSD AY, SEPTEMBER 29, 1932
LETNIK (VOL.) XL!
PRIČAKUJE SE, DA BO ZBOROVANJE CENTRALNEGA ODBORA KOMUNISTIČNE STRANKE UKRENILO VEČ VAŽNIH IZPREMEMB. — ODSLOVITI SE NAMERA-VA ŠTEVILO NEPOTREBNIH DELAVCEV V URADIH IN DELAVNICAH.

Moskva, Rusija. — Poroča-no je že bilo svoječasno, da se ta mesec vrši zborovanje centralnega odbora ruske komunistične stranke. Čim bolj se je bližala otvoritev tega zborovanja, ki se je izvršila v sredo tega tedna, tem večje zanimanje je vladalo glede tega, v katero smer se bodo zborovalci obrnili in kake določbe se bodo ukrenile glede nadaljnjega programa komunistov.
Splošno se je pričakovalo, da se bo veter precej obrnil in da bo zmerna struja prevladala. Ne more se sicer reči, da bo Rusija postala čez noč kapitalistična, pač pa je gotovo, da se bo na tem zborovanju marsikaj u-krenilo, kar bo veliko bolj dišalo po kapitalimu, kakor po komunizmu. To je razvidno že iz tega, ker se je izredno ojačila struja, ki jo vodi zmerni A. Ry-kov, bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev, in ki bo. bržkone zopet prišel za vodilno mesto v sovjetski upravi in bo dobil v roke komisarijat težke industrije.
Eden najbolj zanimivih ukrepov, ki se pričakuje, da ga bo odredilo sedanje zborovanje, je Umetna ustvaritev razreda brezposelnih. Do zdaj sovjetska Rusija brezposelnosti ni poznala. Vse je delalo. Saj je vendar tovarna last delavca, ko so bila vsa podjetja socijalizirana, in kdo more torej braniti delavcu delati v njegovi lastnini! Že od časa revolucije sem se ruskemu delavcu dopoveduje, da je tovarna njegova; voditelji so imeli s tem v prvi vrsti namen, da bi v delavcu bolj podžgali vnemo do dela, ko bi vedel, da dela sam 2a se. V premnogih slučajih se
pa doseglo ravno nasprotno. Veliko delavcev je idejo prijelo °d nasprotne strani, češ, ako Sem lastnik tovarne, tedaj sem Sam svoj gospod, lahko delam, kadar sam hočem, kjer in kakor ®am hočem.
Očividno je, da je tako nazira-nJe privedlo do mnogih nered-jjosti. Nekateri delavci so lenu-fjarili, nasprotno so pa drugi, vestni, morali izvrševati dvojno delo. Voditelji so izprevi-deli, da tako ne more več iti, in cimdalje bolj se pojavlja zahteva, da se uradi in delavnice, ki
itak prenatrpane delavstva, ^trebijo. Obdrže naj se na delu vestni delavci, lenuhi pa pome-CeJo ven. In tozadevna odredba Se Pričakuje, da bo ukrenjena na sedanjem zasedanju komunističnega odbora. Iz odslovljenih delavcev bodo nato ustvarili razed brezposelnih. Ne ve pa se še, «aJ bodo z njimi storili; ali jih odo hranili na državne stroške, , 1 .nh bodo prepustili pomanj-ž«jUU, kakor delajo to z "bur-
sk^rŠaVa' p°ljska. — Polj-sebJL * t V ponedeljek s Po-kraii?, U,kazom Pr°glasila u-
^ogram r^ • , da Je n-len 8tiČen t> • H in komuni-bo v n^ Padanje teJ franki naPrej strogo kaznjivo.
GIBANJE NAZAJ NA FARME
Čimdalje več mestnega prebivalstva se preseljuje na farme. — Negotovost, ali bo pri tej selitvi ostalo.
Washington, D. C. — Enako, kakor so pred leti visoke plače po mestih za industrijska dela povzročile dotok prebivalstva z dežele v mesta, tako so sedanje nizke plače in brezposelnost dale povod, da se je ta tok ne samo ustavil, marveč tudi obrnil. Kljub temu, da se ima tudi poljedelstvo v teh časih depresije boriti z velikanskimi težko-čami, se vendar čimdalje več delavcev odziva klicu "Nazaj na farme!"
Kakor računa zvezni poljedelski department, se je tekom zadnjega leta izselilo iz mest na farme 648,000 več oseb, kakor pa jih je prišlo s farm v mesta. Ta selitev na deželo je postala še bolj izrazita v letošnjem letu. Tako znaša število celotnega far-marskega prebivalstva zdaj o-krog 31 in en četrt milijona.
Nazaj na farme so se od leta 1930 naprej preselili zlasti sinovi in hčere farmarjev. V dobrih časih je te mlade ljudi izvabila od doma v mesta mastna plača in zabavno mestno življenje. Zdaj pa, ko so izgubili svoja dela, se zopet zatekajo nazaj na farme staršev. Mnogi so se v mestih poročili in se vrnili na farme tudi s svojimi družinami.
Ekonomisti zdaj skušajo presoditi, ali bo ta selitev ljudstva ostala stalna, ali je to le nekako prisilno gibanje, ki se bo zopet obrnilo, ko nastopijo malo boljši" časi v industrijskih središčih.
ITALIJANSKI PRESTOLONASLEDNIK IN NJEGOVA ŽENA
Iz Jugoslavije*
DRUŽINSKA TRAGEDIJA PRI MARIBORU — ŽENA JE S SEKIRO DO SMRTI POBILA SVOJEGA MOŽA. — ZADOLŽENA POSEST V JUGOSLAVIJI. — SMRTNA KO-SA. — NEZGODE, NESREČE IN DRUGE VESTI.
--r**
mošnjih sices jako lepih krajih razpaslo rokovnjaštvo, kakor-šnega že menda ni bilo od Napoleonovih časov. Ponoči izgi-q njajo pridelki v takih množinah, da cesto delavni in pridni gospodar ničesar ne dobi od svojega truda. Tatinski uzmo-viči si tudi zelo privoščijo kure-
Italijanski prestolonaslednik, princ Umberto, se je s svojo ženo Marie Jose, bivšo belgijsko princesinjo, udeležil letnih narodnih proslav, ki so se nedavno vršile v Benetkah. Slika kaže kraljevski par, ko se vozita z gondolo po Velikem kanalu k proslavam.
Kaj se izcimi iz prepirov
Iz Maribora poročajo, da so bili obveščeni tezenski orožniki, da leži Franc Ranner na dvorišču svoje hiše mrtev, rožniška patrulja, ki se je podala tja, je res našla moža, ležečega v mlaki krvi, z veliko zevajočo rano na levi strani ...	.
vratu, poleg njega je pa ležala ;nevin 80 v eni aami noči pobra-
okrvavljena sekira. Orožniki j,r v zu« 30 kokoši, pnbliž-
, , . .. t	no enako število tudi drugim
so takoj aretirali Rannerjevo vv	..	6
* , • ,-;tv, „„ .vascanom. Vse jim prav pride soprogo Ano, ki jim je pa pri-	J ^ *
T i a	com in videti je, da so to odjemalci
povedovala, da si je moz sam	J '
v , v. • ,,„„ - „„ „„ na debelo, ki pa se,nič ne zme-koncal življenje, kar ji pa se-	, v.
i • -i-	niji za sedmo božjo zapoved,
veda niso verjeli, posebno, ker.	„
so bližnji sosedje izpovedali, da _
so malo poprej slišali iz Ran-
ORKAN RAZ-DRLMESTO
Nad dvesto oseb bilo ubitih v
silovitem orkanu.
f
—o—
San Juan, Porto Rico. — V
noči med ponedeljkom in torkom je tukajšnji otok, ki leži med otočji ob centralni Ameriki, zadela najhujša naravna nesreča, kar jih je še prebivalstvo tega otoka doživelo. Pri-hrul je ob pol treh zjutraj strahovit orkan, katerega hitrost računajo na 120 milj na uro, in prizadel nepopisno škodo. Kakor so mogli argotoviti tekom torka, je v njem izgubilo življenje nad 200 oseb, preko tisoč je bilo ranjenih in na tisoče jih je ostalo brez strehe, ko je divji orkan podrl njih domove.
nerjeve hiše prepir. Drugega ni mogel nihče vedeti in ne potrditi. — Pokojnik je bil star 59
Žrtev pretepa
V ljubljansko bolnico so pripeljali pred kratkim 241etnega Pavla Trillerja iz Horne pri
KRIŽEM SVETA I DELO V RUDNI- let in je bil vdovec, ko se je o- škof j i Loki, katerega so fantje
KIH USTAVILI
-0-
IZSILJEVALCI OROPALI FARMARJA
Chicago, 111. — 61 letni farmar Richard Vinke se je na svoji farmi v bližini 161. in Halsted St. dolga leta ukvarjal s pridelovanjem čebule. Ker je bil skrben in varčen, si je prihranil denar in sosedje so govorili, da je zelo bogat. Te govorice so najbrž dale povod, da se je v ponedeljek popoldne pripeljalo z avtomobilom šest oboroženih moških in si s silo napravilo vstop v hišo. Tamkaj so zvezali farmarja in njegove tri samske sestre ter zahtevali' od njih, da jim povedo, kje je denar skrit. Eden od njih je farmarju vihtel nož pred nosom in mu grozil, da mu iztak-ne oči, če mu ne pove, kje je denar. Enako so grozili tudi sestram. Vsi pa so kljub grožnjam zatrjevali, da so govorice sosedov neresnične in da nimajo denarja. Banditi so se nato spravili na iskanje. Prerezali so vse stole, zofe in blazine in pretaknili vsak kotiček. Trud ae jim je izplačal. Našli so denar, in sicer so ga našli toliko, da so zadovoljni odšli. Koliko so banditi dobili plena, noče noben oropanih povedati.
TURKI ČISTIJO JEZIK
Istanbul, Turčija. — V tukajšnjem mestu se vrši točasno zborovanje turških jezikoslovcev. Kakor kaže, bo to zborovanje temeljito izpremenilo turški jezik. Iz pismenega jezika nameravajo namreč poruvati vse tujke, ki so se tekom časa vrinile iz Arabije ali Perzije. Celo -beseda Alah, ime moha-medanskega boga, jim ne prija več in jo bodo izpremenili v pristno turško besedo Čalap.
-o-
MENDA SE JE "UMAKNIL"
Chicago, 111. — To sredo je nameraval državni pravnik Swanson poklicati na zaslišanje Samuela Insulla, mlajšega, sina bivšega magnata istega imena. V ponedeljek pa sc ga presenetili s poročilom, da mladega Samuela "nema više". — Pretekli teden se je namreč odpeljal k svojim staršem preko morja v Pariz. Mladi Insull je bil predsednik pri dveh Insul-lovih skrahiranih podjetjih. Kot vzrok njegovega potovanja se navaja resna bolezen matere, kakor tudi, da mož potrebuje počitnic, češ, da je zadnje čase toliko delal, da mu živci odpovedujejo. — Morda je res, morda pa se je hotel tudi u-makniti radovednim oblastem.
—	Santiago, Čile. — Tukajšnje oblasti so izgnale 20 komunističnih agitatorjev, med njimi vodjo komunistične stranke, E. Laferte. Prišli so namreč na sled aktivni komunistični propagandi v tej deželi.
—	Balbao Heights, Kanalska zona. — Tekom treh tednov so že trije zemeljski plazovi zasuli na neki točki velik del Panamskega prekopa. Ostalo pa je še prostega kakih 150 čevljev, kar omogoča neoviran promet.
—	Tokio, Japonska. — Neki tukajšnji list je prinesel članek, v katerem trdi, da nameravajo Zed. države zgraditi nepretrgano železniško zvezo z Moskvo. Železnica bi šla preko Kanade, Alaske, pod morjem v Berinškem prelivu in dalje preko Sibirije.
—	Pariz, Francija. — Zunanje ministerstvo je odločno zanikalo poročilo, da se francoska vlada pogaja s sovjeti za posest oljnih ležišč v Grozny kot odškodnino za francosko pomoč Rusiji na Daljnjem vzhodu.
RESNICO JE POVEDAL
New York, N. Y. — Predsednik tukajšnje zveze trgovcev, T. J. Watson, je v svojem letnem poročilu povdarjal, da bi se lahko in da se tudi morajo znižati izdatki federalne vlade za najmanj miljardo dolarjev, izdatki tega mesta pa najmanj za sto milijonov.
j REKORDNO ČVRSTA DRU-|	ŽINA
! Piper City, 111. — Enajst o-trok je bilo v družini O'Mara. Najstarejši se je rodil pred 77. leti, najmlajši pa pred 59. leti. Vseh enajst je živelo pri dobrem zdravju vse do zdaj. Prvi, ki ga je v tej čvrsti družini pobrala smrt, je bil tretji najstarejši sin Patrick, ki je umrl v ponedeljek, star 73 let. — Kakor zatrjujejo oblasti, je težko še kje drugje taka družina, katere otroci bi ostali ohranjeni Ido tako pozne starosti.
Premogovniki okrog Springfiel-
da ne bodo obratovali.
Springfield, 111. — Kakor so se izrazili uradniki premogar-ske unije United MineWorkers, se v premogovnikih v bližini tukajšnjega mesta ne bo skušalo upostaviti dela dokler se razmere ne izpremene in se ne u-blaži sovražna napetost med premogarji. — Izgredniki, ki so bili aretirani pri nedeljskih nemirih, 25 po številu, so bili v torek izpuščeni pod varščino. Morali pa so jih iz ječe skrivaj odvesti skozi stranska vrata, ! kajti pred glavnim vhodom se je nabrala množica sovražne skupine in nevarnost je obstojala, da ne pride do ponovnih izgredov.
-o-
SOCIJALIST RAZLAGA SVOJ PROGRAM
Milwaukee, Wis. — V tukajšnjem mestu je imel v ponedeljek zvečer socijalistični kandidat za predsednika, Norman Thomas, svoj kampanjski govor. Ena glavnih točk socialističnega programa, je izvajal govornik, je socijalizacija celotne industrije v deželi. To bi se izvršilo na ta način, da bi dežela odkupila podjetja; denar za to bi se nabral z davki od ljudstva, Ako bi pa kateri podjetnik ne hotel prodati svojega podjetja, bi mu ga ipa vlada enostavno zaplenila.
-o--
PO HOOVERJEVI PRETEKLOSTI BRSKAJO
London, Anglija. — Neke a-meriške osebnosti, katerih imen ne marajo izdati, so ravnokar dokončale svoje delo, ko so raziskovale prejšnje življenje ameriškega predsed-| nika Hooverja. V letih 1911 do 11914 je Hoover namreč živel I na Angleškem. Hoteli so zdaj I dognati, je-li Hoover kdaj vo-: lil na Angleškem, ali če je bil , tu morebiti natirraliziran, ali j če je vsaj zaprosil za angleško državljanstvo. Niso pa ničesar takega našli.
ženil z omenjeno Ano, ki je bila tudi vdova. Orožnikom je I pripovedovala, da je v začetku !pridno gospodaril, pozneje je pa začel gospodarstvo zanemarjati in tako so se začeli prepiri, med katerimi sta se zakonca tudi dejansko spoprijela, in tem prepirom je sledil ravno opisani žalostni konec, za katerega bo žena morala odgovarjati pred mariborskim sodiščem.
-o-
Gospodarski dolgovi
Knjižno vpisanih dolgov v Jugoslaviji imajo kmetije, vele-posestva in gospodarstvo za 3600 milijonov, industrija in obrt 1050 milijonov, hišni posestniki (brez dolgoročnih posojil) 1120 milijonov, agrarna reforma 940 milijonov, ostalo 140 milijonov. Skupaj znašajo vsi ti dolgovi 6 milijard in 850
tako pretepli, da je dobil resne notranje poškodbe.
-o,-
Obešene« so našli
Marija Kepec, kovačeva žena iz Bišč, občina Ihan ob Bistrici, je dne 6. sept. našla neznanega obešenca, kateremu je že vrat pregnil in je padel na tla. Orožniki so našli pri njem delavsko knjižnico, iz katere so spoznali, da je nesrečnež Feliks Dervar, rojen v Toplicah, pristojen pa v občino Arziše v litijskem okraju.
-o-
Smrtna kosa
V ljubljanski bolnici je umrla Doroteja Beniger roj. Maxel. — V Rajhenburgir je umrl Fr. Schohner, kleparski mojster. — V Kranju je umrl Dušan Pire, sin kranjskega župana, star 29
let.—V Mengšu je umrla Fran-milijonov° (okoli 12 milijonov! čiška Kandušer, roj. Cunder, 'dolarjev). — Hipoteke so res žena Posestnika in trgovca.
jvelike, a le niso glavni vzrok	> 0
i gospodarske krize. Mnogo več Kaj dela dalmatinec
so krive mnoge spekulativne in- z Viča poročajo, da je tam vesticije in naravnost oderuške pričel prav občutno razgrajati obresti.	| dalmatinec, katerega se tam
čedalje več popije. Mnogokrat pride do pretepov in tudi kri včasih teče; nazadnje mora povrneš poseči s svojimi
Ob spominu na žalostne čase kolere
Letos se je o Malem Šmarnu' licija vršila iz Novega mesta že 96..zdravili, vsakoletna zaobljubljena pro-' cesija v spomin na grozno leto 1836, ko je strašna kuga v do-
Nogo mu je zdrobilo
Šofer mariborskega mestnega brih dveh mesecih pomorila gradbenega urada Alojz Ko-108 oseb. Prva žrtev te kuge je beri je montiral kolo na trak-bila Marija Gorenc, ki je umr- torju. Pri tem se je 600 kg tež-la 2. julija, a zadnji smrtni slu-.ko kolo zasukalo in mu padlo čaj se je dogodil ravno na Mali;na nogo ter mu jo zdrobilo nad
Šmaren, ko je za kugo umrl Franc Papler. Od tedaj se vsako leto vrši zahvalna procesija k Materi Božji na Trško goro.
kolenom.
Škof ja Loka
V Stari Loki nameravajo Med najmlajšimi tedanjimi mr-!strahlov graščinski dvorec spre-liči je bil neki 14 mesecev stari meniti in preurediti za higijen-deček, najstarejša pa neka 87- ski dom in okrajno ubožnico.
letna ženica.
Včasih se je,Tako so mislili že pred dvemi
procesija pomikala naravnost iz mesta na goro, sedaj se strnejo udeleženci v procesijo šele pri znamenju sredi gore, odkoder romajo na vrh, kjer je sv. maša.
-o-
leti, letos so misel iznova poživili in se bo najbrže uresničila.
j-o-
Nesreča Jožef Šimenko, posestnik iz Zabovcev pri Sv. Marku pri Ptuju, je po nesreči padel pod težko naložen voz in so ga
Živijo kakor ptice pod nebom
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem j radi poškodb morali spraviti v poročajo, da se je letos v ta-; bolnico.
XMERSkMski StOVEwEC
Četrtek, 29. septembra 19^2
t'AMER I KAN SKI SUOVENEC
Etri i« najstarejši slovenski list v Ameriki, mm**.-*
Ustanovljen let« lltt
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkov in dnevov po prazniki^
Izdaja in tiskaj
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 5544
Naročnina;
Za celo leto------
Za pol leta----
Za četrt leta
__$5.00
__2.50
_ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto -----tfJJ
Za pol leta	----3 W)
Za četrt leta
1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1891,
Issued daily, except Sunday, day and the day after holiday*
Mon-
Published By i
EDIiNOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111
Telefon CANAL 5544
Subscription i
For one year------
For half a year-------
For three months
_$5.00
__2.50
_ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----$<>.00
For half a year---- 3-«"
For three month« -—-— 1,75
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
£ do četrtka dopoldne. - Na dopise brez podpisa se ne ozira. - Rokopisov uredništvo ne vrača. _____—--
--Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at
Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 187^----
nemški politik, ki je zadnji čas potoval po Rusiji. Vse to poroča list "Rossi j a i Slavjanstvo" z dne 30. julija t. 1. To naj vzamejo na znanje vsi tisti, ki boljševike občudujejo radi njihovih industrijskih podjetij, za vse drugo, kar se godi v Rusiji, so pa slepi.
A. K.:
■ Sii
Kako je v Rusiji?
Petletka ruskih sovjetov se je glede industrije večinoma Posrečila s pomočjo inozemskega kapitala in inozemskih inženirjev. Napravili so razne važne stvari, n. pr. veliki jez na Dnepru, da se postavi tam mogočna elektrarna. V Nižjem Novgorodu so sezidali veliko tovarno za izdelavo avtomobilov. V mestu Magnitogorsk na Uralu so začele delovati velike topilnice za železno rudo itd. V načrtu pa imajo še mnogo znamenitih reči, n. pr. jezove in elektrarne na Volgi, razne pre-kope med rekami, prekop med Črnim in Hvalinskim morjem, elektrarne na Angari pri Irkutsku v Sibiriji itd.
Cp bi v istem razmerju z industrijo napredovalo na Ruskem tudi kmetijstvo, bi bili sovjeti pač lahko ponosni. Toda tu tiči zajec. Petletka je glede kmetijstva popolnoma odpovedala in vsled tega trpi industrija in velik del države Sovjeti so hoteli napraviti iz ruskega "mužika" komunista, ki naj bi kot suženj garal in pridno delal za državo. A ruski muzik noče biti komunist in noče delati kot suženj komunistom. Ruski kmet hoče imeti svojo zemljo in to zemljo obdelovati kakor lastnino. Tu je vzrok revščine v nekdaj bogati Rusiji.
Po poročilih ruskih listov hodijo po selih oddelki "Coke in iščejo zrno za prehrano mest in za izvoz, da bi sovjeti dobili dobro valuto. Prebivalci pa zrno skrivajo v volčje jame, ker nočejo stradati, v Harkovu so ječe polne kmetov radi skrivanja živeža ,in radi sabotaže. "Komsomolskaja Pravda" poroča, da celo komunisti kot voditelji kolhozov skrivajo zrno in dajejo o pridelkih potvorjena poročila, n. pr. ravnateljstvo simferopol-skega kolhoza je pri sestavi letnega računa vedoma zmanjšalo količino pridelanega zrna. Voditelj kolhoza Uspenske stanice, Novopokrovskega ujezda na severnem Kavkazu, je napravil tak letni račun, ki izključuje za leto 1932 vsako oddajo zrna.
Letošnja letina je v Rusiji slabša kct lanska, zato proti pomanjkanje. Da bi se ljudstvo temu izognilo, na eni strani skriva zrno, na drugi pa krade živila na polju, pri transportih na železnici in na ladjah. Ker se to pojavlja v velikem številu, zato je "svet narodnih komisarjev" (ministrov) na seji dne 7. avgusta izdal zelo strogo naredbo proti temu. "Izvestija" in "Pravda" sta dne 8. avgusta prinesli to naredbo tiskano z debelimi črkami. Vsebina dotične naredbe je ta: Kdor bi se polastil živil, ki se pošiljajo po železnici ali na ladjah, bo ustreljen in se mu zaseže vse premoženje. Kdor bi se polastil živil v kolhozih ali zadrugah, bo tudi ustreljen. In v obeh teh slučajih se krivec ne more pomilostiti. Kdor bi nagovarjal člane kolhozov, da bi zapustili kolhoz, izgubi svobodo od 5 do 10 let in ga pošljeo v koncentracijsko taborišče.
V Rusiji je torej zopet zavladalo nasilje. Sovjeti si ne znajo drugače pomagati. Po vaseh se glasi "doloj kolhozi" (proč s kolhozi)! Vsled velike revščine prebivalcev pa tudi ni varna niti državna, niti kolhozna lastnina. Revščina je v Rusiji hujša kot drugod po Evropi. Ceh dr. Jan Slavik je letos potoval po Rusiji. O svojih utisih iz Rusije pravi, da je tam v mestih toliko pomanjkanje živil, kakor ga pri nas (na Češkem) ni bilo niti koncem svetovne vojne. In dalje pravi: "Uverjen sem, če bi prebivalci Prage nekaj dni trpeli tako veliko pomanjkanje živil, bi naši ministri bili pobiti in člani mestne samouprave bi bili obešeni!" Prav enako se izraža nek
bro speči, kakor ga znajo člani kluba Kastrole, kar nam že njihovo ime priča. Živela torej naša "Kastrola" z vsemi svojimi člani!
Ko nam poletni čas tako zgineva in se pretvarja v jesen, se pa spet pripravljamo za notranje zabave in kratkočasje. — Naš dobro znani dram. klub Ilirija se pridno uči lepo veseloigro "Trojčki", katero bodo igrali na odru v nedeljo, 9. okt,, v šolski dvorani sv. Štefana. — Igra "Trojčki" bo tedaj prvič igrana na ameriškem odru. Cla-ni-igralci pravijo, da je igra le pa štiridejanka. O tem bom poročala kaj več, ko bom nad igro nekoliko napasla svojo radovednost. — Ob začetku sezone vabi dram. klub Ilirija vse one, katere bi veselilo igranje, naj se pridružijo k nam. Namen kluba je povzdigniti slovensko dramatiko na ameriškem odru. Poleg tega ima klub tudi lepe zabave. Vabimo torej vse, ki jih količkaj zanima dramatika. — Jesenska doba in i zimski večeri so dolgi. Naj se torej v tej dobi skupno kratkočasimo in delujmo v prid slovenskega odra.
Tajnica dram. kluba.
NEWYORSKA NAZNANILA New York, N. Y.
Faranom sv. Cirila naznanjam, da se vrši pri nas kano-nična vlzitacija župnije dne 1. oktobra. Ob tri četrt na deset dopoldne se zberemo v cerkvi k vzprejemu Njih Ekscelence pomožnega škofa Johna Dunn, ki pridejo v imenu nadškofa Njih Eminence Patrika kardinala Hayes. Po izvršeni vizita-ciji bodo molitve za naše pokojne farane in dušne pastirje. Kdorkoli je prost, naj nikar ne zamudi priti!
Rev. Hijac. Podgoršek, župnik.
* * *
Vsem Slovencem in vsem faranom sv. Cirila v New Yorku sporočamo, da se vrši naša prireditev (coffee clatsch — čajanka) v korist cerkve dne 2. oktobra (ob 5. uri popoldne začetek) v cerkveni dvorani na Osmi cesti. Vstopnina je prostovoljna. Poskrbele borrto za prvovrstno postrežbo, ki je mogoča. Pričakujemo obilne u-
deležbe od vseh strani.—Odbor
* * «
Za prvo nedeljo v oktobru (2. oktobra) ima dekliška Marijina družba slovenske župnije zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne nauk in po blagosloivu (ob pol štirih) sejo, katere naj se vse članice udeleže.
Rev. H. Podgoršek, voditelj. -o-
MALO JESENSKIH MISLI Chicago, III.
Vse mine. Da, res, komaj nas je to božje solnce ogrelo, že je jelo bledeti in že nas sili, da se poslovimo od tako prijetnega in očarljivega letnega časa — od poletja. — Košata drevesa so začela spreminjati njih upanja polno zeleno barvo V rtime-no-rdeči kinč; njih močne veje so se že pričele klanjati jesenskim vetrovom, ki si žvižgajo svojo žc tisočletja staro jesensko pesem. — Kratka je bila doba poletja in komaj da smo f.e ga zavedli, že hitimo v naročje jeseni.
Šentštefanski žogometalci bi-jejo zadnje boje. Oblaki prahu se vzdigujejo doli ob Damen Ave., da bi človek mislil, da prihaja turška vojska. Navsezadnje je pa le ona žoga, ki igra tako važno vlogo v priljubljenih športnih igrah.
Naša slavna "Kastrola" se je s svojim zadnjim poletnim piknikom poslavljala od poletja. Bil je to poseben izlet, kajti ta dan so kastrolarji pekli na raž-nju oni tako znameniti in okusni "T-bone steak". Brez zamere se smem izraziti, da malokate-ra kuharica zna stejk tako do- obstanka. Ustanovljeno je nam-
KAKO JE V BAKRENEM OKROŽJU MONTANE Butte, Mont.
Bolj po redko se vidi v Amer. Slovencu dopise iz naše naselbine, dasi je tukaj primerno število naročnikov. Vendar se malokdo spomni, da bi se oglasil v listu in kaj sporočal, kako se kaj imamo. — Kakor po vseh državah širne Amerike, tako tudi pri nas počivamo in čakamo, kedaj se kaj obrne na boljše. Tukajšnji bakreni rudniki skoraj vsi počivajo. Le trije še obratujejo, in še ti imajo le malo število delavcev zaposlenih. Oni, ki so toliko srečni, da imajo delo, delajo le po dva tedna na mesec. — Druge industrije razen rudnikov, pri nas ni in je torej vse odvisno samo na bakrenih rudnikih, v katerih je bilo v normalnih časih zaposlenih do 7000 mož. — Zima se bliža in dosti revnih družin s skrbjo gleda v boočnost. Nekatere družine preskrbuje dobrodelna akcija (community), a to ne zaostuje niti najnujnejšim potrebam.
Da je vsaj nekaj drugače pri nas, moram omeniti, da smo imeli v nedeljo, 11. sept., prav veseli dan. Ta dan je namreč naše društvo sv. Janeza Krst. št. 14, spadajoče h KSKJ., praznovalo <101etnico svojega
reč bilo dne 11. sept. leta 1892 v Birtte, Mont. Le še nekaj usta-novnikov je med živimi člani in ti so že sivolasi starčki. — Slav-nost se je vršila v polnem obsegu, seveda bolj tako, kakor sedanje razmere dopuščajo. Navzočih je bilo veliko število članov in članic, ki pripadajo društvom KSKJ. Sla > .lost je sedanjim razmeram tudi povoljno izpadla.— Hvala zavednim možem in ženam ter Rev. Fathru Pirnatu, ki so se trudili, da se ta za nas zgodovinsko važen dan ne opusti kar tako mimo nas in da se ga ne prezre. — Želim, da kadar bo društvo praznovalo svojo 501etnico, da do tedaj naraste vsaj do še enkratnega števila članstva, kakor ga šteje danes v obeh oddelkih. Star,im, 5e živečim čla-nom-ustanoviteljem želim še mnogo srečnih let, mlajšim pa veselo in srecr-o pot življenja in trajen spomin na težak začetek in trd boj za obstanek, ki so ga imeli njihovi predniki in roditelji.	Naročnica.
-o-
SVETA BIRMA V BRIDGE-VILLE
Bridgeville, Pa.
V	hladni senci pod košatim drevesom se mi vzbujajo spomini na veseli dan, katerega smo preživeli farani sv. Barbare. — Imeli smo namreč sv. birmo in sicer 26. avgusta. 134 otrok je prejelo zakrament sv. birme in tudi nekaj odrastlih. — To je pač dokaz, da je naš č. g. župnik skrben pastir, ki po pravi poti vodi sveje župljane, in dober delavec v Gospodovem vi nogradu. Članic« oltarnega društva smo dolžne, da se č. g. za ves njegov trud v prvi vrsti zahvalimo, ker je imel veliko dela z otroci slovenskih stari-šev. Tem potom se zahvaljuje mo tudi onim, ki so pomagali Rev. Fathru Modru podučevat otroke; bil je namreč samo en Slovenec, in sicer Ferdinand Demšar, in tri angleške nedeljske učiteljice.
V	zadnjem dopisu ni bilo o-menjeno število otrok, ki so bili pri prvem sv. obhajilu. Bilo jih je pa 116 ~ lepo število. Kakor na dan prvega sv. obhajila, tako smo tudi na dan sv. birme v cerkveni dvorani, ki je nekako 100 čevljev oddaljena od cerkve, napravili birmancem zajutrek, katerega so bili prav veseli. Ženske so se takoj za stvar zavzele in hitro napekle in nacvrle vse potrebno, na dano znamenje pa stopile skupaj in gotovo je bilo.—Rev. Father Moder je pa dal kavo, katere je pa bilo precejšnjo mero na-kuhati. — Omenim naj, da je bila v zadnjem dopisu izpuščena Mrs. Kopač, ki je spekla potico in dala 1 galon mleka za prvoobhajance. Tudi je bila iz dopisa izpušena Mrs. Gardnar, ki je pomagala pri delu. Hvala lepa. — Enako naj velja najlepša zahvala vsem, ki so tudi za čas sv. birme priskočile dobrotno in darežljivo na pomoč in pripravile toliko dobrot, potic in drugega dobrega peciva,
da so birmancem kar lica žarela od radosti. Lepa vam hvala.1 *
M. K. J
NEKOLIKO POJASNILA GLE-DE VODSTVA SLOV. STAVB.
IN POS. DR. "SLOV. DOM" Chicago, 111.
V dolžnost si štejem, da priobčim sledeče vrstice ter nekoliko pojasnim cenjenim delni-čarjem(kam), kakor tudi drugim našim rojakom, na kaki podlagi gori imenovano društvo posluje. Slov. stavb, in posojilno društvo "Slovenski Dom" je pod strogim državnim nadzorstvom. Torej naša sveta dolžnost je, da se naš zavod tudi strogo nadzoruje in posluje, kakor nam državne postave velevajo. Društvo posojuje samo na prve hipoteke ali intabulaci-je, do gotove vrednosti, in to samo takrat, kadar nam denar v to svrho preostaja. Posojuje-mo pa tudi delničarjem denar (Stock loan) in sicer samo do svote, katero imajo naloženo pri nas. V nasprotnem slučaju, alco n. pr. delničar želi $200 in ima samo $100 naloženega pri nas, v tem slučaju* si mora prosilec dobiti drugega delničarja za poroka, kateri ima dovolj denarja naloženega, da pokriva posojilo in kateri mora tozadevno pobotnico podpisati. Torej v enem ali drugem slučaju je društvo 100% zavarovano. V današnjih dneh, ko depresija vlada vsepovsodi je pač naravno, da naši delničarji ne plačujejo tako redno in vestno, kakor so plačevali v zmernih časih. Torej je tudi po vsem u-mevno, da nam ni mogoče v celoti ustreči vsakemu, kateri zahteva denar. Vendar pa naj ob tej priliki povdarim, da ga po mojem mnenju ni stavbin-skega društva v Chicagi, ki bi ustreglo zahtevam članov v toliki mer i,kakor ravno naše društvo. V zadnjih časih, ko je toliko posojilnic vrata zaprlo, pri čemer je bilo žalibog tudi tudi dosti Slovence/ prizadetih, je pač umevno, da je ljudstvo nekako zgubilo zaupanje ne samo do posojilnic, pač pa tudi do vsakega drugegs denarnega zavoda. Prepričani pa bodite, da je slov. stavb, in pos. dr. "Slov. Dom" skozi celo vrsto dolgih let pošteno delovalo, katerega geslo je vedno bilo pomagati v dobrobit našega naroda in v tem smislu bo delovalo tudi v bodoče. Rojake, kateri imajo denar, se prosi, da investirajo njih prihranke pri našem društvu, katerega delovanje vam je znano (in kateremu so vaše razmere znane. Kakor vam je že morebiti znano, je vlada o-dobrila velikansko posojilo, do katerega smo tudi mi deležni v svrho pomoči hišnim posestnikom. Kakor hitro dobimo tozadevne listine, hočemo iste takoj izpolniti in dobiti posojilo za dolgo vrsto let. Tako nam bo potem mogoče ustreči vsem zahtevam v celoti in pomagati onim, kateri si mislijo izboljšati domovja. V raznih posojilni-(Dalje na 3. strani)
Potrdilo bi rad — Gospodar: Načeloma ne dajem nobene miloščine. Sem član društva proti beračenju in tam redno plačujem prispevke.
—	Berač: Ali bi lahko videl potrdilo?
* * *
Kmetov odgovor — Kmet slikarju, ki slika na njegovem travniku zimsko pokrajino:
—	Kaj pa slikate ?
—	Slikam to kar vidim, odgovori ponosno moderni slikar.
—	Raje bi pogledali, kar slikate, mu odgovori kmet.
* * *
Poduk — Oče: Pred tvojim odhodom na univerzo ti ponovno svetujem: štedljivost in skromnost.
—	Sin: Bodi brez skrbi, saj sem že doslej zelo štedil s skromnostjo in bil skromen v
štedljivosti.	j
* * *
Radovednež — Striček, ali si ti tudi oženjen ?
—	Še ne, dragi fantek.
—	Kdo ti pa pove, kaj smeš
in kaj ne smeš delati ?
* * *
Težki pogoji — Starejši gospod, prijetne in prikupljiva zunanjosti vstopi v delavnico znanega krojača Jerneja.
—	Ali je res, da vam moj sin dolguje že tretje leto za obleko?
—	Da, res je, vzdihne mojster Jernej. Ali bi morda hoteli plačati?
—	To ne! Prišel sem vas samo vprašat, ali ne bi hoteli napraviti tudi meni nove obleke
pod istimi pogoji.
* * *
Zasluženo povišanje plače.
—Baron slugi: Novega krojača
sem odkril, Frahc. Možakar p.A je baje energičen in odločen, zato vam povišujem plačo za $5.00
* * *
Kupčija — Hlače sicer niso tako elegantine, zato pa so zelo močne in trpežne. Ali veliko sedite?
—	To že; vendar to nič pomeni pri najin'i kupčiji, kajti
takrat dobim erarično obleko. * # »
Razlaga — Zabukovec je šel s svojim šestletnim Jakcem na vlak, prvikrat seveda. Ko je fant zagledal brzojavne drogove in žice na njih, je vprašal očeta kaj je to. To so brzojavne žice, sinko moj.
—	Hm, se je čudil fant, zakaj pa so postavljene samo na levi strani proge, na desni p* ni ničesar ?
—	Veš, Jakec, ta stran je pa za brezžični brzojav.
Pijanec
obupa!
Jaz pijefri samo iž
Zakaj si pa tako obupan? Ker je pijača tako dragar —--------~-=ss
TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR.
(41)
(Metropolitan Newspaper Service)

M8

fry v'/ri	iiilV-«—•»'•	»	ftJ w r
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS ^oooooooo<>ooooooooooooooooo<>oooooooO<>i
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg VaSega imena Številk*
"9-32", je to znamenje, da se je vaifl iztekla naročnina. Pri pošiljanju i»a" ročttine Se poslužite spodnjega kupo* na. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z Velikimi stroški.

Močni Tarzan, kralj džungle je lcial rnolno povezan na tleh pred nogami velike oparske duhovnice La. "Jutri boš zrl v obraz gorečega solnca", mu je osorno govorila duhovnica La, s stisnjenimi pestmi, kar je kazalo njeno srd in jezo. "La bo darovala solncu tvoje 3rci! Kje je posvečeni nož?", ae je osorno zadrla I.a nad pred njo na tleh ležečega Tarzana. Posvcčjns-ga noža ni videl nihče na njem, ko so ga uiaii.
"Kje je posvečeni nož?" — je ponovno vprašala Tarzana. "Jaz ne vem", je odgovoril Tarzan. "Vzel ga je oni mož, ki je ponoči pobegnil od mene. Zakaj ga pa iščeš, kaj dobrega je na tistem nožu?" je Tarzan vprašal duhovnico. "Saj lahko narediš drugega, ^li ste samo radi noža nama sledili tako daleč? Pustite me, da grem za njim in ko ga najdem, ga prinesem nazaj tebi." Tako ji je govoril Tarzan. La 3e je sarkastično nasmejala. . .
V njenem crcu je bil velik gn»v do Trrzana, ker jo je oh cdklonll, ko mu jč ona ponujala jubc.rcn. To jo je najbolj bolelo. Neizptosljivo je sklenila, da se bo maščevala- "Vso noč ga bom mučila", je rekla svojim duhovnikom. "In ko bo v jutru vzšlo goreče solnce, pripravite dn-ritveni altar." Ves čas nato so duhovniki gradili daritveni altar. Med seboj so peli stare pesmi in himne, katere so peli narodi, ki so živeli svoj čas r.a poplavljenih atlantskih planjavah.
La je hodila z bodalom okrog Tarzana vso noč, ga strašila itd. Tarzan se pa ravno smrti ni nič bal. Stojično je ležal na tleh in jo zrl mir-. no, kakor bi ne bilo nič okrog njega* Udal b« je . v svojo usodo, bal pa prav nič. Parkrat je napel sVoje tpišice na vrio moč toda zastonj, pretrdo je bil povezan in vezi niso hotele popustiti. Kljub temu pa je kazal Tarzan veselo razpoloženje. Smeial se je in šalil napram njej in tako je ona od jeze bolj trpela kakor on pred kako bojaznijo pred smrtjo. . .
AMERIKANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago. 111.
Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obno-
ritev moje naročnine za "Amer. Slovenca''.
Ime _
Naslov
Mesto ________
Četrtek, 29. septembra 1932
. ~	f4^'iV» i -'■' * v '	h- i* rvi A ivj- *t r\ A" _i..i
KMERIKARBK? SLOVENEC

DOŽIVLJAJI MED INDIJANCI OB VELIKEM JEZERU
Švicar Walter Burkart je moral imeti v sebi precej pustolovske krvi, ko se je z 19 Leti odločil, da gre v divjino iskat romantike in pustolovskih doživljajev. Dolga leta je blodil po divjih prerijah, pragozdovih in zaVratnih močvirjih Južne A-merike, zdaj kot iskalec zlata, zdaj kot karavanski vodnik, zdaj kot lovec na zverjad. Pred kratkim pa se je vrnil domov in izdal knjigo o svojih doživljajih, iz katere posnemamo sledeči odstavek:
Sklenili smo spremljati Indijance na njihovem lovu in smo naslednjega dne marširali k Velikemu jezeru. Tu je bilo že zbranih okrog 200 Indijancev z velikim številom lovskih psov. Ko smo jim povedali svoje želje, so nam razložili svoj veliki lovski načrt, katerega so nameravali izvesti s pomočjo ognja. 50 tekačev je bilo določenih, da ha mnogih mestih v polkrogu, ki je bil dolg kakih 60 kilometrov, podtaknejo ogenj. Na levi in desni tega polkroga tečeta dve reki, ki bi zabranili razširjenje požara na vse strani. Indijanci so se na ta lov pripravljali že pred meseci in so v ta namen požgali ob Velikem jezeru vso travo, tako da je zrasla nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zrela trava, so razpostavili svoje ljudi. — Vsak deseti mož je imel puško, med njimi so se razpostavili lo-kostrelci, nekoliko bolj zadaj pa so zavzeli prostor metalci kopja.
Najprej smo opazili v daljavi posamično male oblačke dima, ki pa so se po nekaj urah že pričeli dvigati in kmalu nato je bilo na več linijah že opaziti kompakten ogenj. Še ena ura in vse obzorje je bila ena sama črna, kadeča se stena. Ogromne mase dima in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se str-njevale v debele, rumene oblake, ki so naposled povsem zakrili solnce. Tu pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jelen. Toda zado-nelo je nekaj strelov, po zraku je švistnilo nekaj strelic in smrt je začela kositi.
Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se udobno namestil na njem. Z daljnogledom sem prav lahko zasledoval Potek požara. Še kakih 20 do 30 kilometrov nas je ločilo od njega. Toda približeval se je z ogromno hitrostjo. Že so se culi pretresljivi glasovi begajočih živali, vmes pa so se razlegali vreščeči bojni klici Indijancev^ če je hotela žival uiti skozi gost °klep prežeče smrti.
Med tem se je v zraku zbralo tta tisoče roparskih ptičev, od ^alih skobcev in sokolov pa do °rlov in mogočnih brkatih se-rov. Divje so vreščali in prežali
manjšo divjad. Zdaj pa zdaj Se je z neba strmoglavilo krilato telo liki pšica in v naslednjem trenutku se je dvignilo s Imenom v kljunu. Videl sem orkatega sera, ki je odnesel v ?a'ačne višave dolgo kačo. Silo-v»to se je otepala jeklenega prijema, toda ni se ji posrečilo, da bi se osvobodila.
50 indijanskih tekačev, ki so Zanetili požar, jo tekalo ob bl'egovih obeh rek na levi in desni ter preprečilo vsak obu-Pc» poskus bega v svobodo . . .
Zdajci je plamen zajel velik Palmov gozd. V drevesnih kro-nah so viseli šopi posušenih li-nnV' Koma-i se je «tfenj dotak-
h prvega drevesa, že je bil v
"ekHi «ekuiidah ves gozd v pla-nie,,u- Visoko so švignili ognje-
m<Ta ji' ,)iv-je Prasketanje, podano z neštetimi raznolikimi je »j if^PWe divjačine, mi »ila *r; ° uho- Zdaj je, placed-	gozda velika tronmJ' nov- V naslednjem ku "2Lle žc švistnilo po zra-
kaj d|l ,c ,n v hn>u je bilo ne-n Jelenov na tleh. O-
stali so se v trenutku razpršili na vse strani. Toda povsod je b,ila smrt v obliki kopij, strelic in krogel. Nekaj jih je pridrvelo k reki, tu pa so se onemogli zgrudili.
Iz plamenov se je izmotal velik jaguar, ki ga je preganjala tolpa psov. Z veliko hitrostjo je planil na najbližnjega Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj ogromih skokov in že je pod mojim drevesom, še nekaj prijemov in že je bil na široki veji pod menoj. Nato se je ozrl kvišku in spogledala sva se. Pri tem pa se je tako prestrašil, da je skoro zgubil ravnotežje. Bilo je to prvič, da sem videl ja-guarjeve oči, prevzete od strahu. Pomeril sem, krogla ga je zadela v glavo in v naslednjem hipw je padel na tla.
2e so se začele valiti iz gozda skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdeča volkova, ki jo je sprejela množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so napol opravili že kar psi. Medvede mravljinčar-e, ki jih ne morejo za nič porabiti, so pustili, da so planili v vodo in splavali v svobodo. — Zdajci plane iz gozda ogromna kača. En meter visoko se ji je dvigalo prednje telo in v silnih skokih se sikajoče poganja proti vodi. Pošljem ji kroglo, toda kljub temu plane v vodo in zaplava čez.
Med to morijo je padla na zemljo noč. Tu in tam plane še iz gozda, ki zdaj ni več gozd, nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse.
Preko sto kosov najizdatnej-še divjačine je vrgel lov in nešteto kosoV majhne. Za naše pojmovanje je tak lov nekaj strašnega. Toda Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Deževna doba, ki traja pet mesecev, spremeni vso pokrajino v močvirje. Tedaj se prične za Indijance doba stradanja in bogve, kako bi izhajali, če ne bi prirejali v tem času takih lovov.
CHAPLIN PRISOSTVUJE TURNIRJU
Slika kaže slavnega filmskega komika Charlie Chaplina, ko opazuje v Los Angeles tenis turniske tekme. Ženska, ki sedi poleg njega, je filmska igralka Paulette Goddard.
UTRINKI
Oni, ki gledajo za tako zakonsko tovarišico, ki lepo zgleda, navadno dobijo slabe kuharice.
* * *
Priliznjeni ljudje so kakor mačke, najprvo ližejo, potem
pa praskajo.
* * *
Katoličan brez katoliškega časopisa, je kakor vojak brez puške.
* * *
Ljudje, M govorijo preveč, navadno ne uživajo prevelike pozornosti.
TO IN ONO
ZAKON
"Kdor zakrivi prestopek, se ne sme sklicevati na to, da ni poznal zakona." To je temeljni nauk sodobnega prava. A vendar ni nihče v stanju poznati vse veljavne zakone. "Paris Midi" zatrjuje, da bi tvorili vsi francoski zakoni 40.000 km dolg trak, če jih bomo položili razgrnjene na tla. Ta papir bi lahko ovil vso zemeljsko oblo okrog ravnika. Če bi prečital dnevno pridni državljan po 100 metrov tega traka, bi potreboval za vse zakone 1095 let. Kljub temu se ne sme nihče izgovarjati s tem, da ne pozna zakona.
-o-
KOLIKO TEHTA MUHA? Ljudje vemo, da tehta odrasli indijski slon do 124 stotov, j tiger do pet stotov in največja j roparica na zemlji, medved z A-j laske, približno sedem do osem stotov. Vprašanje, koliko tehta' muha ali kanarček, se zdi lju- J dem manj zanimivo. Vendar so se našli ljudje, ki so izračunali' tudi to težo. Kanarček tehta povprečno 25 gr, z medom obložena čebela eden in tričetrt grama, navadna muha pa največ četr-tinko grama. Pisemska znamka pa tehta povprečno dvajsetinko grama.
-o-
ANEKDOTA
V majhnem kraju sta živela dva brivca, ki sta si bila navzlic medsebojni konkurenci dobra prijatelja. Obema je pa posel tudi dobro nesel. Vendar je brivec B. brivcu A. zelo zavidal bogatega višjega uradnika, ki je bil stalen A.-jev klient. Vsako
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srčn« bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorcl Ave.
Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 333S Went 26th Stre* Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen »red ob sredah 9 do 11 Jop.; ob toboUl 1 do 4 ooo.
jutro ob določeni uri je moral priti A. v njegovo hišo in opraviti svoje delo.
Nekega dne je prišel v hišo B. namestil A.
"Kaj pomeni to?" je vprašal bogatin začudeno. "Mar je A. zbolel?"
"O ne," se je odrezal B., "zbolel ni, ampak veste, snoči sva do pozne ure kvartala in je zapravil ves denar in ker ni imel več denarja, sva igrala za najine klijente in tako sem vas dobil. Ali ni to sreča, kaj?"
Bogatin je imel toliko humorja, da je razumel to srečo in se je vdal s smehom "višji sili". -o-
GONILNA MOČ IZ ZEMLJE IN SOLNČNIH ŽARKOV
Vedno večja industrij alizaci-ja, vedno večja uporaba kuriva in goriva v industriji je začela skrbeti nekatere znanstvenike. Ti možje so se začeli pečati z mislijo, kako porabo premoga omejiti ali pa premog kar nadomestiti z drugimi silami za proizvajanje toplote. Pri tem so prišli na to-le misel:
Vsakomur je znano, da je v notranjosti naše zeipeljske oble nagromadena tako grozna množina toplotne energije, ki bi si jo mogel človek pripraviti z vsem preJnogom in ž vsemi gorljivimi olji. Potresi dokazujejo, da so globoko pod zemljo vroča in razbeljena žarišča toplote, razbeljeno skalovje, od katerega bi vsak kubični meter dal
vsaj toliko toplote, kolikor je da 200 milijonov kosov žareče-ga premoga. Od te ogromne množice toplote bi zadostovala le ena petina, da bi proizvajala dovolj pare, ki bi gnala turbine s 50 milijoni konjskih sil leto dni.
Resnica je, da je v osrčju zemlje dovolj toplote. Že v glo-bočini kakih 8 km pod zemljo znaša vročina kakih 400 stop. Fahrenheita. Vprašanje pa je, ali je sploh mogoče kopati tako globoko, da bi prišli do te toplote, da bi jo potem mogli izkoristiti po tovarnah, za železnice, za hišno in ulično razsvetljavo, ne glede na gonilno silo strojev itd.
Angleški znanstvenik Chas. Parsons je napravil načrt za tak drzni poizkus. Hoče napraviti v globočino 18 km dolg rov. Še drznejši poizkus je napravil lani drug Anglež, inž. John Hodgson. Pri tem je vporabil svoje dolgoletne skušnje, ko je bil rudniški inženjer v Južni Afriki. Hodgson predlaga, naj bi se napravi'a v zemljo dva rova. Prvi naj bi bil globok le kakih 8 km. Tega naj bi kopali. Drugi bi pa moral biti globok 30 ali 40 km. Tega pa bi izvrtali stroji, ki bi jih vodili s površja zemlje. Rudarji, ki bi delali v prvem rovu, bi morali biti tako oblečeni, da bi jih oblaka varovala pred vročino notranjosti, kakor potapljače zavarujejo, da v morski globočini
ne zmrznejo ali se ne zaduše. Delavce v teh rovih pa bi hladilni plini in tekoči zrak varovali pred strašno vročino.
Inž. Hodgson se prav nič ne boji dela s stroji v globočini 30 do 40 km. Pravi, da ni strahu, ko bi stroji predrli kako skalo, pod katero je lava, ta bi ta potem brizgnila na dan in zalila površino zemlje okrog strojev.
Njegov načrt je tak: V veliki jekleni cevi električni tok prenaša nekako tekočo aluminijevo mešanico. Jekleno cev, ki naj bi bila v premeru debela kake 3 ali 4 čevlje, bi spustili 1000 čevljev v zemljo. Posebne bombe bi na dnu razrahljale skalovje. Grušč in pesek pa bi žareča tekočina, ki kroži v cevi, vrgla na površje. V tej večji cevi pa bi bila še druga, manjša cev. Ta bi bila pravi sveder. Čim globljp bi se cev pogrezala v zemljo, tem daljša bi bila, ker bi ji na površju pritrdili vedno nove dele. Iznajditelju se zdi ves načrt čisto priprost.
Zato pa znani Marconi pravi, da ta zadeva ni tako enostavna. Pravi, da nikdar ne bo mogoče toploto dobivati iz srede zemlje. Pač pa je res enostavno pridobivati toploto iz solnčnift žarkov. Dejal je: "Toplotna energija solnca je neomejena. Vedno je je dovolj na razpolago v zraku, v dežju in megli, ob jasnem in oblačnem. Toplota je gibajoča sila okrog nas, nad nami in celo v vodi."
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! )•
cah, v katerih so imeli naši rojaki shranjene težko prislužene prihranke, so danes vrata zaprta. Njih upanje za boljšo bodočnost je takorekoč zginilo. Ta šola je sicer zelo bridka, vendar pa tudi zelo podučljiva za marsikoga. — Še je priložnost, še je čas. Pristopite in postanite delničarji(ke) slov. stavbinskega in posojilnega dr. Slovenski Dom, kjer ste lahko sigurni, da bodo vaši težko pri-služeni prihranki .v poštenih rokah. Hranite pri društvu, ka-.terega pošteno delovanje vam !je znano že dolgo vrsto let. Hranite pri društvu, kateremu so razmere in okoliščine slov. delavca znane. Hranite pri dru-.štvu, katero zna ceniti in varčevati prihranke delavca, j V torek, dne 4. oktobra 1932 i bo zopet otvorjena nova 97. serija delnic. Kateremu je le mogoče, naj si vzame nekoliko | delnic. — Ne odlašajte, sedaj I je čas, da si začnete hraniti, i Postanite delničar (ka) enega najmočnejših slovenskih denarjih zavodov v Chicagi. Seje se vrše vsaki torek v tednu v cerkveni dvorani sv. Štefana, 22nd , Place in Lincoln St. Vse nadaljnje informacije pa lahko dobite pri tajniku Joseph Zupanci-chu, 1824 West 22nd Place, Canal 7130, kateri vam je na razpolago vsako uro.
Leo Jurjovec, preds.
■■■■IMlHBillI ■ mi.....
msmmmm^
KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO,
Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah. Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo.
Merchants & Miners Bank
Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium	Sixth Street, Calumet

DENARNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno yo dnevnem kurzu. Včeraj smo računali:
DINARJI:
100 din ........................... $ 2.10
250 din ..............................$ 4.70
500 din ..............................$ 9.00
1000 din .............................$17.50
2500 din ..............................$43.00
5000 din ..........................885.00
LIRE:
100	lir ................................$ 5.75
200	lir ................................$11.40
300	lir ................................$16.60
400	lir ................................$22.00
500	lir ................................$27.00
1000	lir ................................$52.75
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati............................$ 10.80
Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30
Za izplačilo $100.00 morate poslati...........................$102.50
Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih.
JOHN JERIČU
1849 West 22nd Street,
Chicago, 111.
(SB
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboygan. Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi ln ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
Naznanilo in zahvala.
Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo znancem in prijateljem prežalostno vest, da je, previden s svetimi zakramenti, po deset dnevni bolezni, dne 27. avgusta ob 8% zvečer, v Gospodu za večno zaspal naš sin in brat,
John Nemgar, ml.
Rojen je bil 1909 v Eveleth, Minnesota. Pogreb se je vršil dne 30. avgusta ob 9. uri po katoliških obredih.
Dolžnost nas veže, da se na tem mestu zahvalimo Father Pirnatu, ki so ga obiskali v bolnišnici in za podeljenje svete popotnice in za opravljene obrede doma in na pokopališču.
Prisrčna hvala darovalcem za sv. maše zadušnice za pokojnega Johna in sicer: Mr. in Mrs. John Laurich, Mr. in Mrs. Anton Lužar, Cleveland, Mr. in Mrs. Anton Kušlan, Gilbert, Mr. in Mrs. Filip Fister, Mrs. A. Pregled, Gilbert, dr. sv. Cirila in Metoda, Mr. in Mrs. Sedej, Mr. in Mrs. Anton Car, Mr. in Mrs. Okoren, Mr. Martin Shukle, Jr., Mr. in Mrs. V. Ryan, Mr. in Mrs. John Skrinar, Mr. in Mrs. Anton Nemanich, Mr. in Mrs. John Malevich, Mr. in Mrs. John Kochevar, Mr. in Mrs. John Primo-sich, Mr. in Mrs. Matt Primosich. Mr. in Mrs. Matt Miroslavich, Mrs. J. Kastelic & Family, Mr. in Mrs. Frank Urbiha, Mr.Jn Mrs. Frank Urbiha Jr., Mr. in Mrs. Louis Nemgar, Mladi prijatelji, Mrs. Mary Ellersich. Mr. in Mrs. John Vajda, Mr. in Mrs. Anton Zakrajšek, Mr. in Mrs. Frank Petrovčič, Mr. in Mrs. Josef Intihar, Mr. in Mrs. A. J. Stein, Mr. in Mrs. Jack Viranth, Mr. in Mrs. Joe Sulentich & Family, Mr. in Mrs. Frank Petka.
Hvala za darovane vence sledečim: Mr. in Mrs. Marko Brince, Mr. in Mrs. Anton Kušlan, Gilbert. Mr. in Mrs. Louis Nemgar, Mr. in Mrs. J. A. Ambrozich, Mr. in Mrs. Joe Ellersich, Njegovi prijatelji, Mr. in Mrs. Philip Fister, Mr. in Mrs. John Laurich, City Meat & Grocery, Mr. in Mrs. Val. Champa, Mr. in Mrs. Geo Jurkovich, Mrs. F. R. Erchul, Mr. in Mrs. John Škof, Mr. John R. Schucknekt, S. J. Falle, Mr. in Mrs. Ftenk Brince, dr. sv. Cirila in Metoda št. 59, dr. sv. Ime Jezus št. 25.
Hvala vsem, kateri so ga obiskali v bolnišnici, ki so ga prišli kropit in ki so nas tolažili v trh težkih urah, in ki so čuli dve noči pri njem. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago.
Ti pa, nepozabni sin in brit, počvaj mirno v svoji rojstni zemlji. Na zopetno svidenje nad zvezdami. Pokojnika priporočamo v blag spomin.
Žalujoči ostali:
JOHN in ANTONIA, starši; ANTON, LOUIS in WILLIAM, bratje; FRANCES, MARY, JULIA (o-možena Ellersich) in ANTONIA (omožena Brince), sestre.
Eveleth, Minn., 23. sept'. 1932.

9 knjig za $3.29
DA DAMO PRILIKO
našim dragim naročnikom, da pridejo po ceni do lepih in zanimivih knjig tudi v teh slabih časih, razpisujemo od danes pa dokler zaloga spodaj navedenih knjig ne poide in ne za dalj kakor SAMO DO 15. OKTOBRA 1932. v razprodajo naslednje knjige:
1.	"GORENJSKA", krasna knjiga, ki bi jo vsaj vsak Gorenje moral imeti in stane............................................$2.00
2.	"DOLENJSKA", druga krasna knjiga, o kateri smo prejeli mnogo pohvale, stane ..........................................$1.50
3.	"MESTA DRAVSKE BANOVINE", opisuje Celje
in lepi zeleni Štajer, stane ................................................$ .40
4.	"SPOMINSKA KNJIGA AMER. SLOVENCA", knjiga ki bi jo moral imeti vsak ameriški Slovenec, radi zgodovine slov. pijonirjev ........................................$ .75
5.	"ENA BOŽJIH CVETK", interesanten roman, ki zanima vsakogar in stane ...........^....................................$1.00
6.	"OB SREBRNEM STUDENCU", drug zanimiv roman izpod peresa Dr. Jakliča, stane .......................$ .50
7.	"OČE BUDI VOLJA TVOJA", zanimiva povest iz Istre, stane ............................................................................$ .50
8.	"ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", vzgojna knjiga, priporočljiva za vse stanove, stane ................................$ .25
9.	"OD SRCA DO SRCA", zanimiva razprava za ameriške Slovence. Stane ..................-..................................$ .20
SKUPAJ TE KNJIGE STANEJO................$7.10
TEKOM TE RAZPRODAJE DOBITE VSE TE KNJIGE ZA SAMO
$ 3.29
Poslužite se te redke prilike, predno bo razprodaja zaključena in dokler zaloga ne poide.
ENAKE PRILIKE NA KNJIŽNEM TRGU NI VSAK DAN.
Naročilom je priložiti potrebni znesek v poštnem ali Ekspresnem Money Ordru ter poslati na: v
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
ffcfmi	—- - ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 29. septembra 1933 '



Kmečki punt
h
AVGUST ŠENOA: ✓ Poslovenil Joža Glonar, '
3
jsssssssa

"Zakaj pa lahko gre ban na zborovanje? Ali ni on početnik vsega nasilja?" se je Uršula živahno vrinila v pomenek.
"Ban vodi zborovanje," odgovori Konjski mirno, "mi Vas bomo branili in Vam vse sporočili, gospod Ambrož! Toda rotim Vas, ne hodite na zbor!"
Podban pogleda ostro gospoda Konjskega, nato pa zamahne z roko in reče: "Odstranite se za nekaj časa! Samo Konjski naj ostane!" Vsi so odšli.
"Gospod Konjski," nadaljuje Ambrož, "Vi ste nekaj izvedeli. Govorite!"
"Bom," odgovori Konjski. "Škof Draškovič Vam sporoča, da ne hodite na zbor. On je izvedel baje važne razloge za to. Moglo bi priti do burje in prepirov. Domovina je v nevarnosti; sedaj je potrebna sloga in pripravljenost na boj. Za to Vas škof prosi. Več mi ni hotel povedati, toda slutim, da je Tahi pridobil kralja zoper Vas. Za božjo voljo ne hodite!"
Nekaj časa je podban zamišljeno molčal, nato pa je vprašal:
"In kje je škof?"
"Odšel je na Trakoščan, da se izogne nevihti na zboru."
"Pokličite gospe in gospode zopet," je rekel podban. Konjski je storil tako.
"Gospodje, bratje," je rekel podban prišle-cem, "jutri ne poj dem na zborovanje."
"Za pet ran božjih!" je kriknila Uršula vsa iz sebe in prijela starca za roko. "Vi nas ženete v pogubo! Ne storite tega, za božjo voljo!"
"Oče!" je zavekal Stjepko in pokleknil pred Ambrožem, "rotim Vas pri sinovski ljubezni, ne storite tega; eden las Vaše sive glave je vreden več kot sto njihovih besedi."
Toda podban je vzdignil glavo in rekel: "Ne poj dem."	/
Tedaj je skočil Konjski k njemu in mu je poljubil roko.
"Hvala Vam, častiti mož! Branil Vas bom do zadnjega diha. Vi drugi pa potrpite. Pokazalo se bo, kako je duša Ambroža Gregori-janca plemenita!"
* * *
Jakobovo predpoldne je — rok skupščine. Po sobi hiše gospoda Konjskega se izprehaja gospod Ambrož s sklonjeno glavo in na hrbtu sklenjenimi rokami. Mračen je in nemiren. Po sobi hodi sem in tje kakor zaprt lev po kletki. Včasih postoji in pogleda skozi okno. Gleda, kako prihajajo skozi kamenita vrata poslanci na zbor. Eni hitro, živahno se razgo-varjajoči, da bi ne zakasnili, drugi počasi in molče, kakor da jih ni prav volja. Peš in na konjih, velikaši in turopoljski bajtarji v modrih suknjah pod plašči. Ambrož pa ne more, ne sme. Mračno stisne obrvi in si obriše veliko solzo. Popolnoma sam je. Možje so odšli z doma na zborovanje. Anka pa je v svoji sobi pri materi Uršuli, ki jo stresa vročina. Sam je s svojimi sivimi lasmi, s svojim poštenim srcem, ki ga je potegnilo s seboj zaradi tujega nepoštenja. Ziveje in močneje mu bije srce. Kaj bo prišlo? Ure lezejo počasi kakor črvi, samo včasih se čuje kak klic z Markovega trga. Ta prihaja z zbora, ki se vrši na dvorišču mestne hiše. Poldne mine in pride ena. Tedaj se začuje ropot, šum in kričanje na ulici. Podban stopi k oknu. Besni, razjarjeni, zardeli, jezni, smejoči se odhajajo plemiči z zborovanja. Zunaj na hodniku se začujejo koraki. Vrata se od-pro, v sobo pade Stjepko, poklekne pred očeta in zakriči:
"Oče! Moj oče! Sramota pred Bogom!" Pridejo tudi Baltazar, Kerečenj, Konjski. Dru-škovič in Vurnovič, vsi bledi, drhteči, obupani, in na Stjepkov krik plane v sobo od mrzlice žareča Uršula s plamtečimi očmi in ž njo Anka.
"Kaj je? Za Božjo voljo!" zakliče Henin-govica in pohiti k Stjepku.
"Tiho ženske!" zapove Ambrož mirno, "takoj boste čule. Gospod Konjski naj govori!" Nato sede. Konjski pa začne s pridušenim glasom:
"Davi smo z dobrim upanjem odšli na zborovanje. Glasove smo prešteli. Večina je bila naša in ta bo lahko odvrnila strele od naših glav, in naj bi prišla tudi s prestola. Markov trg je bil poln zborovavcev, toda nobenega krika in vika ni bilo, vse je samo šumelo, vrvelo in se po strani gledalo. Videlo se je, da se pripravlja vihar. Ko so zagledali nas, namreč mene, Stjepka in Kerečenj a, je šepet potihnil in vse oči so se zapičile v nas. Ustavili pa se nismo. Pozdravili smo se s tem in onim in šli naravnost proti mestni hiši, da bi si poiskali u-goden prostor. Tako smo se bili snoči domenili. Na dvorišču je bilo že precej plemstva obeh stran, naših več, kakor sem lahko videl na prvi pogled. Potem jih je z Markovega trga pritisnilo še več. Dvorišče je majhno, tako da je nastala prava pisana gneča. Pririnili smo se na desno stran, za nami pa bratje Sekelji, Zaboki, Druškovič, Mrnjavčevič, pavlinski o-pat, poslanec mesta Zagreba Tomo Mikulič, rae-' ščani križevski, varaždinski in plemiči s Kalni-ka posebno Saipoborci.
Nasproti nam sta nekako škodoželjno se sme-joč stala Mato in Šime Keglevič, s sklonjeno glavo Gjuro Svesvetički in tudi njegov brat Stjepan, ki se je sladko in ponižno klanjal medvedu Simnu Kegleviču; Ladislav Bukovački je objel svoj trebuh in bulil pred se. Ivan Petri-čevič je krlili z rokami, skakal od enega k drugemu in s prstom kazal na nas, Ivan Forčič pa je visoko vihal svoj pijanski nos in oviral vsak prašek s svoje suknje. Na njihovi strani se je nabralo precej nižjega plemstva. Petričevič pa je v eno mer na pozdrave prikimaval z glavo in iztezal vseh deset prstov v zrak. Naenkrat se je začul krik in vik. Prišli so Dragani-čanci z zastavo! Vsi do zadnjega so stopili na našo stran. Mi smo molče gledali pred se, jaz pa sem se nekoliko čudil, da ni bilo niti Pogle-diča, niti Vurnoviča, sploh nobenega Turopolj-ca. Saj so nam vendar vsi obljubili! Trobenta zatrobi, prihaja ban; vse plemstvo se je za-gibalo, sto glav se je iztegnilo. Pod soboljo kapo je šel v baržunasti modri obleki ban, za njim je šel smehljajoč se in z glavo kimajoč gr-bavi Gašpar poleg njega pa — Tahi. Koničasta kapa se je zibala na njegovi glavi, z desnico je držal široko nožnico sablje.
Visoko je nesel glavo, trepalnice je poveznil, spodnjo ustnico naštulil. Ban je sedel za mizo sredi dvorišča, ob njem zapisnikar Damijan; en stol je stal prazen — Vaš.
Nastala je tišina. Pogledal sem na nasprotno stran. Tam je stal Tahi, nemirno motal dolge brke okoli prsta in gledal nas — z očesom, ki se je peklensko smehljalo, za debelimi ustnicami pa so se mu pokazali beli zobje.
Erdodi je začel govoriti. Glas se mu je tresel, toda govoril je odločno. Pozdravil je stanove in dodal, kako ljubo mu je, da se je toliko plemstva zbralo v tako resnem času, ko se sovražnik krščanstva znova pripravlja za napad domovine.
(Dalje prih.)
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva1"— Trgovci - Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.

"
Znanstvene in poučne knjige
ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec:
AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšek -------------------- 20c
AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in
oskrbujemo ................................................................
DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo.
M. Humek .........------------------------------------------------------------$1'50
DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah žup-
nika Kneippa
..$1.50
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25
DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 2Sc
DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA,
Dr. K. Ozwald ............................................................... 75c
FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................$LS0
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za Prak"
tično gospodinjstvo ......................................................... "
GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima
i dužnostima američkih gradjana ........................—-- 25c
IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma .......................................................................
IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov-
............. 60c
nistva ..............................................................
KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. ^
Vedenik ..............................................................................
KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege
narodov Daljnega vzhoda ..........................................- 41c
KLETARSTVO. B. Kalicky ..............................................$2-00
KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1-00
KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik.................... 85c
KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer ........................................S1-00
KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1-00
LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ........................... 31c
MILOSRDNOST DO ŽIVALI ...................................—- 2Sc
MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1.00
NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c
NASVETI ZA HIŠO iN DOM. I. Maj die................... ?5c
NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih m
strupenih gob ...............................................................
NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina.....................
OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev- Kreka.....
$1.50 . 50c . 25c
$1.25
25c
O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena
razprava ............................................—........"";""..................
OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amenkancem v
premislek ................................-......................... ....- --
OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem zivljenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. I. Matko ................................................ 15c
OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA
IN BORZNIŠTVA. A. Jamnik....................-............ 75c
OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA.
M. Brezigar ......................................................-............ 75c
OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom	$1.00
PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po......................- 90c
POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c
PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem------- 75c
PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ..................... 40c
POGLED V NOVI SVET .......................-..............
POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ..................-$LS0
POLTEDELSTVO. Gospodarjem v pouk —------...... 60c
POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos.
Petrič
25c
PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00
PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o le-
pem vedenju
75c
PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec ------------------------------— -Me
PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................»l-UU
RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodmk
in zakon
45c
75c
RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ..........................................................................—
RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.-
latinsko-nemški. Al. Benkovič ..................................- 25c
RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek..........................
REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka............... 45c
SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s
sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c
SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo........................................ 50c
SAMOZNAKI slovenske stenografije.
A. Robida ......................................................................... 1Sc
SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c
SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal............$5.00
SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski
politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 slovenska kuharica. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 slovenska stenografija. F. Novak. 1. lji 2.
del. Vsak po ..................................................................... 60c
slovenska stenografična čitanka. a.
Robida ............................................................................— 9Sc
SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c
sto izletov, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R. Badjura. Informativna knjiga za
izletnike ......................-...............................-.....................
slovenska žena, v dobi narodnega preporoda.... 50c
SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c
travništvo. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk ...........-.....................................................................-
učitelj v boju proti alkoholizmu, iv.
Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c
UVOD V FILOZOFIJO. Al. Useničnik, 1. in 2. zvezek.
Vsak po ............................................................................$1-25
UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al.
Useničnik ............................................................................ 40c
VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za
pripravo okusniji jedil s skromnimi sredstvi............$1.50
VINARSTVO. Andrej Zmavč ........................................ .$2.00
VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih
gojila vladajoča oseba .................................................. 40c
VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL.
Dr. J. Jcraj .....................................................................- 50c
VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca..................... 50c
VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva........................ 85c
ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar ...............................................50c
ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE-
GA PISMA. Fr. Novak ................................................ 50c
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov.
narod ................................................................................... 85c
ZDRAVILNA ZELIŠČA ................................................ 35c
ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE. Jos. Novak ...................................................................................... 95c
ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA.
Iv. Grafenauer ..............................................................$1.25
ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos. Gruden.
1.—6. zvezek. Vsak zvezek po .................................. 60c
ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Dr. J.
Potrata ............................................................................. 75c
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Ma!............................$1.50
ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ............................................................................$1.25
ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. F. Magister ......................................................................$2.00






"






1





>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo-v
•oooooo^ooooooooooooo-ooooooooooooooooooooooooooooooo^
KAKO SE BO HRANILO ČLO-
VEŠTVO ČEZ STO LET?
Razni učenjaki .imajo velike skrbi glede prehrane, kako se bo človeštvo prehranjevalo prihodnja stoletja. Njih pač ne skrbi "kaj bomo jedli jutri?" — temveč je pred njimi veliko važnejše vprašanje , "kaj bomo jedli čez sto ali več let"
Učenjak East je že zračunal, da dosežemo v sto letih tisti čas, ko zemlja ne bo več mogla pre-hraniti svojih otrok.
S prehranjevalnimi vprašanji se skoraj vedno istočasno pojavlja tudi stara ideja o hranilnih kroglicah, ki vsebujejo vse hranilne snovi na najmanjšem prostoru. Takšne kroglice bi človeku prihranile napor jedi, nikomur ni treba več kuhati, časa bo spet nekaj več, da bo človek lahko delal za — vsakdanjo kroglico.
S stališča kemika ta rešitev ne bi bila nemogoča — gre samo za stališče ljudi, ki se ne zadovoljijo s potrebnimi hranilni-!mi snovmi, temveč hočejo te 'snovi tudi uživati. Vojna, ki je 1 prinesla toliko slabega, je imela tu izjemoma nekaj dobrega (učinka. Omejitev in štedenje na vseh koncih nas je naučilo uporabljati tudi stvari ki smo jih 'prej prezirali. Tako je Angleška svojo produkcijo živil zvišala od 40 na 50 odst. danes 1 celo že na 60 odst., Francija na 75 odst.. Nemčija na 80. Ne glede na to pa je v drugh deželah ' prav slaba v tem pogledu, n. pr. na Japonskem. Kot zakladnica živil za svet. velja Kanada zaradi malega števila obdelane in neobdelane zemlje. Tam produkcija stalno narašča, ker uporabljajo najmodernejša sredstva. Toda s produkcijo narašča tudi prebivalstvo in lahko računamo s tem, da bodo v 75 letih Kanadci sami vse pojedli, kar bodo pridelali. Tudi Avstralija, ki je ta čas najvažnejša izvozna dežela, bo v 50 letih vse sama porabila. '
Ali ne čutimo lakote že od teh slabih izgledov na bodočnost? Strah je še malo preura-njen. Za to in naslednje poko-lenje je poskrbljeno, med tem pa skrbi tudi kemija za izdelavo umetnega sladkorja, masti, beljakovin itd. Ko je 1. 1870. prišla velika nadloga nad Francijo, je baje cesar Napoleon III. sam dal pobudo za izumitev maščobe, ki naj bi francoski armadi nadomestila maslo. To pobudo je hotel izvesti kemik Mege-Mories. Maslo so izumili menda pred 2000 leti v južno-ruskih stepah slučajno, marga-
rina, njegov nadomestek, pa je posledek sistematskega, znan-stvenga dela. Kemik je opazoval, da izločujejo tudi gladujo-če krave mast in je sledil iz tega, da se iz masti tkiva tvori maslena maščoba. S tem so našli princip za izdelavo margarine. V naslednjih desetletjih se je posrečilo pridobivati brez-okusne maščobe tropskih rastlin, potem so našli način za strjevanje tekočih olj. So dežele, kakor Danska, kjer porabi posamezen prebivalec do 20 in več kilogramov margarine na leto: njena poraba pa narašča. Toda margarina je samo ena faza v boju kemije za bodočo prehrano človeštva s sintetičnimi živili. Vedno bolj se približuje čas, ko bo naš vsakdanji jedilni list bistveno drugačen nego danes, a po okusu in redilni vrednosti vendarle ne bo zaostajal za današnjim.
-o-
SRCE IN DUŠEVNO STANJE
Vsakdanja govorica nudi dovolj dokazov za to, da smatra ljudstvo srce kot organ, ki izraža duševna stanja. Pripoveduje na pr. o "skrbeh, ki težijo človeku srce," o "prisrčnem veselju" itd.
V novejšem času so znanstveniki to zvezo med srcem in dušo natančneje proučili. Pri tem so ugotovili da se z različnimi duševnimi stanji ne spreminja samo razdelba krvi, temveč tudi množina krvi, ki jo utrip požene v žil je. Eksperimenti so važni zlasti z ozirom na ljudi, ki bo-lujejo na srcu. Ti so najbolj potrebni da se očuvajo vsakega razburjenja. Po drugi strani pa se dado baš takšni bolniki s pravim postopanjem lažje vplivati in ozdravljati nego pacienti, ki so duševnim vplivom težje dostopni.
-o-
Oni diplomat, ki se zna ohraniti v svoji službi, je modri diplomat.
/fin
TEXTURE
m your cakes.
THE DOUBLE TESTED DOUBLE ACTING
POWDER
SAMEPRlft
* FOROVER /
42YEARS
million; of pounds used by our government
SUCH IS LIFF
C* KWrfi__«n PEARLS CAST BEFORE PEARL
^^ESSSlSfl "ver^amped ^l^C^ ™ ^ ™
Moven?„u mav i ^•aar^^s »m
*	write"" 8"y "°m« "f* ««*• 10T. Ju.c lik.