PoStnlna plalaia v
dna Din 1—
n
Sla. 140
V dubllani, 22. |unl)a 1936
leto 1.
SSEEEer,- ! 'TTTSKK
Amerika uradno ukinila sankcije
Washington, 22. junija, o. Včeraj je ameriška rlada objavila važen odlok predsednika republike Roosevelta. S tem odlokom so faktično ukinjene sankcije proti Italiji. Amerika, ki kakor je znano ni članica ZN, ni formalno proglasila sankcij nad Italijo. Pač pa je predsednik Roosevelt oktobra lanskega leta izdal nekaj ukrepov, ki dejansko predstavljajo sankcije v najmanj tako ostri obliki, kakor so jih proglasile članice ZN.
Z včerajšnjim odlokom predsednika Združenih držav pa eo vsi ti sankcijski ukrepi postali neveljavni. S tem je Amerika prehitela vse evropske in izvenevropske države ter prva dejansko pretrgala sankcije. Verjetno je, da jc Roosevelt ta korak naredil na pritisk ameriških trgovskih in finančnih krogov, ki bi radi naložili denar za kolonizacijo Abesinije.
Kakor je znano, jc predsednik Roosevelt oktobra 1935 določil naslednje:
1. prepoveduje se iz Združenih držav izvoz orožja in vojnega materijala tako v Italijo, kakor v Abesinijo;
2. prepoveduje sc hmeriškim državljanom, da bi sodelovali v finančnih poslih, katerih namen je, da bi pomagali Italiji in Abesinij;
3. vsem ameriškim državljanom, ki potujejo na ladjah vojskujočih se držav, ali ki v takimi ladjami pošiljajo svoje blago, se sporoča, da to delajo na lastno odgovornost in da ne smejo računati na kako pomoč od Združenih držav, če bi jih pri tem doletela kaka škoda;
4. inozemskim trgovcem, ki trgujejo z ameriškim blagom se sporoča, da to delajo na svojo lastno odgovornost, v kolikor imajo posla z vojskujočimi se državami;
5. priporoča se ameriškim državljanom, naj z dobavami važnih surovin, namenjenih vojskujočim se državam, ne prestopijo meje običajne trgovine
Desničarske demonstracije po Franciji
Pariz, 22. junija, o. Včeraj se jc vršila v Parizu glasbena tekma francoskih vojaških godb. Priredil jo je list »Intransigeant«. Pred tekmo so godbe korakale v sprevodu po trgu Plače de la Concorde. Med koncertom je prišlo do burnih demonstracij proti sedanji vladi. Demonstracije je priredila skupina članov razpuščenih desničarskih organizacij, ki je štela več tisoč glav. Padali so različni vzkliki, kakor: »Francija Francozom, dol z Judi, dol s Sovjeti, dol z boljševiki, dol z Blumom.«
Nastopiti so morali močni policijski oddelki, ki so skušali demonstrante razgnati. Toda ti so se ponovno zbrali na drugem koncu trga, tako da so postajale demonstracije vse hujše in ostrejše.
Poleg vzklikov »dol z Blumom«, so padali tudi klici »živel kralj in živela monarhija«. Policiji se je po dolgem naporu posrečilo, da je trg očistila
demonstrantov in da se je koncert mogel vršiti v miru. V Parizu vlada prepričanje, da so ti nemiri samo uvod v splošne desničarske demonstracije, ki se bodo pričele po vsej Franciji, brž ko bo državni svet potrdil odlok vlade o razpustu desničarskih oboroženih organizacij.
Pariz, 22. junija, o. Vodja bojevniške bojne skupine »Ognjeni križi« je izdal proglas, v katerem je ves francoski narod povabil, naj za včerajšnji dan okrasi svoje hiše s francoskimi tri-barvnicami v znak protesta proti rdeči poplavi in zato, da francoski narod pokaže, da je v njem narodni čut še živ. Pozivu polkovnika La Rockea so se odzvali Francozi po vseh pokrajinah države, razen v nekaterih industrijskih predelih ter v rdečem pasu Pariza. Tako so včeraj po vsej Franciji plapolale triharvnice in oznanjale pravo voljo francoskega ljudstva.
Nemško italijanska trgovska pogodba
Rim, 22. junija, o. Po vesteh iz vladnih krogov, ki se potrjujejo tudi uradno, bo trgovska pogodba med Italijo in Nemčijo podpisana v sredo. Ta pogodba tvori začetek nove italijanske gospodarske politike po zavzetju Abesinije. Pogodba bo služila baje za osnovo nadaljnjim trgovskim pogodbam, ki jih bo Italija sklenila s sankcionističnimi in proti-sankcionističnimi državami. Podrobnosti o določilih pogodbe pa drže tako italijanski, kakor nemški uradni krogi v največji tajnosti. Verjetno pa je, da pripravlja Italija s to pogodbo novo presenečenje za Evropo.
Nemiri v Abesiniji
Rim, 22. junija, o. Italijansko vojno ministrstvo zanikuje vesli inozemskega, predvsem angleškega časopisja, da so se začeli gverilski boji po Abesi-
niji. V vseh pokrajinah, katere so Italijani zasedli, vlada po poročilih, ki jih je dobilo vojno ministrstvo, red in mir. Italijansko letalstvo neprestano nadzira vse pokrajine, tako da je izključeno vsakršno zbiranje abesinskih čel in oddelkov.
Rim, 22. junija, o. Kralj Viktor Emanuel je sprejel v avdijenci avstrijskega, egiptovskega, haitskega in (iraškega poslanika. Ta sprejem razlagajo tako, da so te države na tihem priznale italijanskega kralja za abesinskega cesarja.
Addis Abeba, 21. junija. Podkralj Graziani je sklical poglavarje in abesinske veljake, ki jih je opozoril na to, da bodo zaradi svoje nepokornosti trpeli še veliko škodo in hude izgube. Vlada v Rimu ni zadovoljna z njihovim dosedanjim zadržanjem, in jih zato poziva, naj vpliva na upornike, ker bodo drugače izdani proti njim radikalni ukrepi.
Baldwin brani Anglijo
proti napadom zaradi sklepa o sankcijah
London, 22. junija. AA. Na shodu konservativne stranke je imel ministrski predsednik Bald-win govor, v katerem je dejal: »jasno je, da je treba biti pripravljen tudi na vojno, če se že pri-čno izvajati sankcije. Stalno pa sem opozarjal na to, da se Anglija ne more spuščati v vojno, dokler ne bo izpopolnjena njena obramba. Prav fako sem naglašal, da je oborožitev potrebna, da bi Velika Britanija mogla izvršili svoje obveznosti v smislu določb pakta Društva narodov. Stvarni razlog, da ni prišlo do izvajanja petrolejskih sankcij, pa tiči v tem, da ameriške Zedinjene države niso članica Društva narodov in zaradi lega tudi niso prepovedale izvoza petroleja.«
Vladi očitajo, da namerava v bodočnosti sprejeti odgovornost za ohranitev miru samo v tesnih mejah. Glede na to bi bilo potrebno v Ženevi poskrbeti, da se ustvari ono, česar doslej ni bilo mogoče ustvariti. O sankcijah se je mnogo govorilo, ničesar pa se ni storilo, da bi se izvršili nabori v večjem obsegu. Ko sc je prvotno govorilo o sankcijah, .jc bila Evropa neoborožena. Če se danes govori o sankcijah, je treba vedeti, da je Evropa skoraj že zares popolnoma oborožena. Prav tako jc treba, da smo si na jasnem, kdo je napadalec in kaj stvarno pomeni. Napadalec postane kakšna država šele tedaj, ko je v resnici pripravljena na vojno. Prav zaradi tega pa se ne sme misliti, da bi za vojno pripravljeni napadalec enostavno sprejel sankcije. On h; jih enostavno odvrnil in nihče ga ne bi mogel pridobiti za kakšno drugačno odločitev, razen, ako hi sc ne zavedal, da gre v borbo proti jačji sili. lačjo silo pa jc mogoče ustvariti le z boljšo oborožitvijo. Ce torej hočemo utrditi mir s kolektivno varnost-
Komunistični proces v Litvi
Vilno, 22. junija. AA. Pred tukajšnjim sodiščem je bil obsojen na smrt komunist Sergije Psi-tički. Meseca januarja je prisostvoval procesu proti skupini komunistov in je sredi sodne dvorane nenadoma s strelom iz revolverja težko ranil policijskega agenta, ki je podal za obtožence zelo obremenilno izpoved. V splošni paniki je Psitički zbežal na hodnik ter je na stopnišču ranil še štiri ljudi. Vendar so ga prijeli, še preden je prišel na prosto. w	-
jo, tedaj mora biti naš prvi korak, da se čim bolje pripravimo na vojno.
Baldwin je zavračal tudi pripombe raznih političnih krogov, da se je vlada umaknila. Te pripombe naj imajo ta pomen, da sc jc Velika Britanija umaknila pred italijanskim vojnim brodov-jem. Toda take pripombe si lahko privoščijo le oni ljudje, ki bi ne bili dopustili, da se vojna mornarica ne poveča ne za eno ladjo, letalstvo niti za eno letalo. Ko bi bile Zedinjene države, Nemčija in Japonska v Društvu narodov, bi bil lahko sistem kolektivne varnosti pričel funkcijonirali že prvi trenutek vojne.
Ob zaključku je Baldvvin branil zunanjega ministra Edena. Pozval ic zborovalce, naj mu izrazijo svoje simpatije baš sedaj, v teh težkih dneh. Njegovi nasprotniki mu očitajo, da jc zavrgel vse, v kar je veroval. To ni točno. On je človek velikih idej in poguma. Tudi v bodoče se bo boril za svoje ideale in poguma ne bo izgubil. Ni mogoče pa kar tako poccru priti do varnosti, bodisi kolektivne, bodisi kakšne druge. Če bo ostvarjen sistem kolektivne varnosti in pride tedaj do kake vojne, sc bodo naenkrat vsi narodi znašli v vojnem stanju.
s temi predmeti v mirnem času.
Svoj odlok, s ka-terim proglaša te določbe za neveljavne, utemeljuje predsednik Roosevelt tako:
»Svoječasno sem predpisal zgornje odredbe, da bi zavaroval in zagotovil našo nevtralnost. Zdaj sem se pa prepričal, da ti pogoji in okoliščine, ki so mi narekovale te odredbe, več ne obstojajo.
Zaradi tega s svojim novim proglasom objavljam, da te odredbe ne veljajo več in da jih ni mogoče več izvajati.«
Ta odlok jc vzbudil veliko pozornost po vsem svetu, zlasti pa v tistih državah, ki se zanimajo za gospodarske investicije v Abesiniji. Amerika je prehitela vse te države in je verjetno, da ji bo to koristilo, ker bo italijanska vlada gotovo upoštevala lojalno vedenje ameriške vlade tako med vojno, kakor zdaj in bo dovolila predvsem ameriškemu kapitalu, da 6e plasira v Abesiniji.
Italija na Dardanelski konferenci
Mnntreux, 22. junija. AA. Havas poroča: Za predsedniki! konference o Dardanelah ho najbrže izvoljen avstralski delegat Bruce. Za podpredsednika bo izvoljen prvi grški delegat Politis. Za tajnika grški delegat Agnides. — Sovjetski komisar Maksim Litvinov je snoči prišel v Montreux v spremstvu pariškega poslanika Potemkina. Snoči je tudi prišel vodja francoske delegacije Paul Boncour, katerega je pozdravila velika množica ljudi. Tilulcsco pride tokom noči. Italija bo poslala smo svojega opazovalca. Turška delegacija šteje na tej konferenci 40 članov. Danes pride v Montrcux tudi francoski veleposlanik v Ankari Poncot
Pogreb Maksima Gorkega
Moskva, 22. junija. Včeraj so svečano pokopali pisatelja Maksima Gorkega,'čigar truplo so pred dvema dnevoma sežgali. H jvogrebu se je zbrala izredno velika množica ljudi. V sprevodu so bili tudi člani ruske vlade, ki so izmenoma nosili žaro s pepelom pokojnika. Sprevod sc je na več krojih ustavil. Poleg drugih govornikov so nastopili komisar Molotov, književnik Aleksij Tolstoj in francoski pisatelj Audre Gide. Zaro so vzidali v kremeljsko zidovje.
Berlin, 22. junija. Schmeling, ki si je v New-yorku znova priboril svetovno prvenstvo v boksu, se vrača v Nemčijo z zrakoplovom »Hindenburgom*.
Nemški državni tajnik V. Biilow - umrl
Berlin, 22. junija, o. Ena izmed najbolj znanih nemških zunanjepolitičnih osebnosti v ministrstvu, državni tajnik Bernchart Wilhelm von VVilov je umrl včeraj za pljučnico. Smrt ga je doletela natanko dva dni potem, ko je izpolnil 51 let. Wilov je bil ena izmed važnih osebnosti v nemški zunanji politiki povojne dobe. Državni tajnik za zunanje zadeve jc postal 1930.
40 urnik v Španiji
Madrid, 22. junija. Uradni list ic danes objavil vladni dekret, s katerim sc uvaja v rudarski stroki 40 ur dela na teden za delo v rovih ter 44 ur za delo izven rovov.
V Cadisu jc med tem prenehala generalna stavka. Vse kaže, da sc bo delavstvo tudi drugod pomirilo.
V Madridu jc pričelo v nekih okrajih primanjkovati vode, ker jc vodovod zarodi zadnjih stavk zelo zanemarjen.
Sevilja, 22. junija. V rudniku ViJli Nuevj se jc pripetila strašna eksplozija. Doslej se je zvedelo, da je bilo 12 rudarjev ubitih, 4 pa so bili težko ranjeni.
Prva bitka v Palestini
Jeruzalem, 22. junija. AA. Havas poroča: Včeraj je prišlo do prave bitke, ki je trajala več ur in v kateri so morala sodelovati tudi vojna letala. Močni oddelki vojaštva in policije so se udarili z Arabci pri Tulkaremu. Na angleški strani je bil ubit en vojak, štirje pa so bili ranjeni, na arabski strani pa so bila ubita 2, mnogo pa jih jc bilo ranjenih. Vrhovni arabski odbor je poslal brzojavko angleškemu kolonijalnemu ministru in angleškemu parlamentu protestirajoč proti izgonu arabskih voditeljev. Odbor istočasno demantira, da bi bila stavka financirana iz inozemstva.
Zvečer se je izvedelo, da je bilo pri Tulkaremu ubitih 10 Arabcev. Arabci so se razbežali po hribih in gorah, koder so jih podila angleška letala. Bitka je trajala od 11. ure dopoldne do mraka.
Prvi ljubljanski abiturijenti
Na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani so končali višjo maturo. Izpit zrelosti so napravili sledeči protivniki:
Čuk Ivan, Grohar Ervin, Grom Bogdan, Pograjc Vladimir, Skrbinšek Miloš, Lovišček Rajko, Možina Dušan, Šimnic Vladislav, Dernovšek Jožef, Gregorin Karel, Jerman Stanislav, Korbič Ivan, Lah Dušan, Medved Artur, Petrič Egon, Poljšak Kristijan, Rožanec Karel Sever Danilo. Sfiligoj Dušan, Šega Karel, Šprah Otmar, Tušek Fridek, Verčko Lovro, Vičar Borivoj, Vuga Cvetko, Zupančič Ladislav.
Šest maturantov je odklonjenih na leto dni, sedem-jih ima jaopravm izpit.
Ban dr. Natlačen jutri ne bo sprejemal strank, ker bo odpotoval na inšpekcijo v Celje.
Slovanski železničarji v Ljubljani
Ljubljana, 22. junija.
Na svoji turneji po Jugoslaviji so prispeli danes dopoldne zastopniki bolgarskih, češkoslovaških in poljskih železničarjev.
Ljubljana je bratske goste sprejela tako, kakor sprejema svoje slovanske brate le Ljubljana. Kolodvor je bil ves v zastavah vseh držav, iz katerih prihajajo gostje. Posebno pri izhodu je bila zastavica pri zastavici, tako da je bil ob prihodu slovanskih gostov na kolodvor impozanten pogled.
Belgrajski brzovlak, s katerim so gostje prispeli, je imel tri četrt ure zamude. Med tem časom so se na kolodvoru zbrali vsi predstavniki ljubljanskih uradov in organizacij, ki imajo stike z državami, iz katerih so gostje prispeli.
Bana g. dr. Natlačena je zastopal g. svetnik Guštin, mestnega župana dr.- Adlešiča je zastopal podžupan dr. Ravnihar, poveljnika mesta je zastopal podpolkovnik dr. Birčanin, škofa dr. Rožmana je zastopal kanonik g. dr. Klinar. Nadalje so bili navzoči poljski konzul dr. Stele, češkoslovaški konzul Minievski in zastopniki jugoslo-
vansko-češkoslovaške lige ter jugoslovansko-bolgar-ske lige, nadalje zastopnik železničarske organizacije g. inž. Roglič, prota g. Budimski, tajnik železničarjev g. Davev in številni drugi predstavniki ljubljanskih organizacij. Ljubljanske dame pa so pričakale goste s krasnimi šopki.
Ko so gostje izstopili iz vlaka, jih je najprej pozdravil g. inž. Roglič, ki jim je v imenu stanovskih tovarišev izrekel iskreno dobrodošlico. Nato jim je v imenu bana izrekel dobrodošlico svetnik Guštin, nakar so sledili pozdravi konzulov in delegatov lig. Pozdravili so goste v poljskem, bolgarskem in češkem jeziku. Med tem pa so našo dame izročile gostom šopke, kar je goste posebno razveselilo. Godba »Sloge« je zaigrala vse tri himne, nato pa še našo.
Ob 11 uri dopoldne so slovanski železničarji krenili na mestni magistrat, kjer je bil sprejem pri županu dr. Adlešiču. Nato se poklonijo banu dr. Marku Natlačenu. Popoldne si gostje ogledajo mestne znamenitosti, jutri pa krenejo na Gorenjsko.
Požar pod Rožnikom
Ljubljana, 22. junija.
Danes zjutraj okrog četrte ure so bili ljubljanski gasilci poklicani pod Rožnik, kjer je izbruhnil požar pri hiši št. 29 na Cesti na Rožnik. Gasilci eo takoj odrinili s svojo motorno brizgalno. Ko eo prispeli na kraj nesreče, je v šupi posestnice Ivane Breznik plamtel visok in razširjen plamen. Gorela je tudi že vsa šupa, v bližini stoječe gospodarsko
Začetek Slomškovih praznikov včeraj v Mariboru: lavantinski škof dr. I. J, Tomažič govori ogromni
množici mladine, katere je včeraj prihitelo 15.000 v Maribor
'c*m
m stanovanjsko poslopje imenovane posestnice pa je začenjalo na nekaterih mestih tleti. Gasilci eo najprej odstranili nevarnost, da se požar še bolj ne razširi po gospodarskem in stanovanjskem poslopju, istočasno pa so se lotili omejevanja požara na šupi in okrog nje. Bilo je treba preložiti velike naklade drv ter raznega stavbnega materijala, ki se je tam nahajal. Naporno delo gasilcev je trajalo cele 4 ure, tako da so se šele po osmi uri zjutraj vrnili v 6voj dom. Med reševanjem so jim prihiteli na. pomoč tudi člani prostovoljne rešilne čete in s skupnim naporom teh gasilcev se je posrečilo, da so obvarovali pred požarom okrog ležeče objekte.
Radi apna
Kako je ogenj nastal, se s sigurnostjo ne more trditi. Prav verjetno pa je, da je ogenj nastal zaradi neugašenega apna. Pri posestnici Rozmanovi eo imeli namreč v bližini imenovane šupe večje množino neugašenega apna. Včerajšnja nevihta je to apno odplavljala proti šupi in ljudje so že-včeraj, videli, kako se je iz apna nekoliko kadilo. Zato je zelo verjetno, da se je danes zjutraj to apno bodisi v šupi, ali v njeni neposredni bližini vnelo, plamen pa je dosegel stavbni materija!, ki se je tam nahajal in je last stavbenika Ivana Rozmana. Ta je imel tam velike kupe hlodov, količkov ter druge vrste stavbnega materijala. Ves ta materija! je bil popolnoma suh. Zato je tudi razumljivo, da se je plamen tako hitro širil- ,	,
Slomšek - vzor slovenske mladine
15.000 otrok na mariborskih slavnostih
Maribor, 21. junija.
Včeraj se je vršil v Mariboru prvi dan Slomškovih praznikov. Kakor prvi dan lanskega evharističnega kongresa v Ljubljani, je bil tudi ta dan namenjen mladini. Slovenska mludina z vseh koncev in krajev naše zemljo je prihitela z občudovanja vredno požrtvovalnostjo v Maribor, da tam manifestira svojo voljo. Volja slovenske mladine je v tem, da naj postane Anton Martin Slomšek, slovenski škof, slovenski pesnik, slovenski vzgojitelj in slovenski voditelj tudi prvi slovenski svetnik. Mladina je včeraj pokazala, da se zaveda, da je Slomšek najizrazitejši predstavnik slovenskega ljudstva in slovenskega življenja. Dokazala je, da se kljub vsemu še zmeraj zaveda, da so poglavitna gibala v njenem življenju tista, ki so prevevala Slomškovo življenje in delo: vera, vdanost do Boga, zvestoba slovenskemu narodu in slovenskemu jeziku, pripravljenost, da se bori za vse te slovenske vrcdnoste.
Maribor je s svečano obleko sprejel tisoče in tisoče mladih ljudi. Bil je ves v zastavah, mlajih in zelenju, število mladine, ki je doseglo nad 15 tisoč, je preseglo vsa pričakovanja in je pokazalo, katera ideja je sposobna združiti okoli sebe cvet slovenskega naroda. Vse jutro so prihajali od vseh Strani močni oddelki in sprevodi, ki so se zbirali na določenih zbirališčih. Organizacija je bila vzorna, vso je šlo natančno po programu.
Ob pol 9 so se začele skupine zlivati na Glavni trg, kjer je bil pripravljen oltar.
Pred oltarjem so se zbrali odličniki. Med njimi oba okrajna glavarja dr. Popovič in dr. šiška, mestni podžupan Žebot, občinski svetniki, prvi državni pravdnik dr. Zorjan, postajenačelnik Perme, zastopnik vojske podpolkovnik Djordašič, šef mestne policije dr. Trstenjak, vodja obmejne policije Krajnovič, šef carinarnice Mihajlovič. v družbi šefa carinskega oddelka finančne direkcije v Ljubljani Miletiča, prispel je iz Ljubljane tudi šef osnovnega šolstva pri banski upravi Štrukelj, šolski nadzorniki Bobič, Alt in Capuder, prof. dr. Sušnik in drugi. Mladinske vrste so med tem napolnile prostrani trg do zadnjega kotička. Bila je to prelestna slika: kakor s pisanim cvetjem posut ogromen travnik, ki valuje v lahnem vetru. Še lepše je bilo, ko je prihajal sprevod s prevzvi-šeniin knezoškofom dr. Tomažičem, ki je prihajal od škofijskega dvorca po Gosposki ulici v spremstvu stolnega kapitlja, obdan od mladine v krasnih narodnih nošah. Tisoče in tisoče belih robčkov je zavihralo po zraku, ko se je prevzvišeni pojavil na Glavnem trgu in je vihralo, dokler se ni ustavil pred oltarjem.
$kof dr. Tomažič - mladini
Utihnilo je vse, ko se je pojavil vladika v škofovskem ornatu na vzvišenem mestu pred oltarjem. Izpregovoril je slovenski mladini svojo poslanico. Zvočniki so raznašali njegove besede po vsem prostranem trgu, da se je razumela sleherna v najoddaljenejšem kotu ter se neizbrisno vtisnila v mlada srca. Škof je govoril:
Danes začenjamo Slomškove dneve. Ob teh dnevih naj bi prišlo kolikor mogoče mnogo ljudstva na Slomškov grob. Tukaj bomo vsi pobožno molili, naj Bog poveliča škofa Antona Martina Slomška, da bo pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim. Prvi ste prišli vi, dragi otroci. Niste se ustrašili dolgega in težavnega pota. V velikem številu ste prihiteli pod vodstvom svojih vzgojiteljev sem v Slomškov Maribor. Bodite mi najprisrčneje pozdravljeni! Prav je, da se Slomškovi prazniki pričenjajo z nastopom šolske mladine. Saj je bil Slomšek po zgledu božjega Prijatelja otrok velik prijatelj mladine; njej je posvetil svoje moči; smemo reči,
da je bil Slomšek največji slovenski vzgojitelj.
Čudovito je, kaj vse je storil Slomšek za pravo vzgojo mladine. Kjerkoli je deloval, povsod je bila prva njegova skrb — skrb za mladino. Kot mlad kaplan na Bizeljskem je začetkom šolskega leta 1820 nagovoril svoje šolarje s prisrčnimi besedami: »In vi, otročiči, ljubčeki mojega srcal
O,	bodite pridni v svoji mladosti, v svojem rožnem cvetu! Nabirajte si sladek med lepih naukov, kakor marljive čebelice, za zimo življenja, ko bodete sladko uživali, kar se bodete zdaj naučili. Glejte, moji otročiči, kako za ljubo vas ima Jezus, vaš najboljši prijatelj, ki vas tako prisrčno k sebi vabi: Pustite male k meni priti, ker njih je nebeško kraljestvo. O, lepo srčno se Njemu priporočite; uslišani bodete, kar ga boste prosili.« •— Slomšek je oskrbel mladini male knjižice pod imenom »Krakočasne pravljice«. V uvodu piše: »Naj se otroci po njih učijo Boga zares ljubiti, starše spoštovati, svoje učenike lepo imeti in jih ubogati, greha se zvesto varovati, bogaboječe in pridno od mladih nog živeti, in tako v vinogradu svojega življenja skrbeti za časno in večno zveličanje.« — Slomšek je zlagal lepe pesmi, a med vsemi njegovimi pesmimi so najlepše tiste, ki jih je zložil za otroke. Saj poznate ono »Preljubo veselje« in zadnjo kitico: »Oj blažena leta nedolžnih otrok, Vi imate veselje brez težkih nadlog: Oh, kako vas srčno nazaj si želim: Al’ ve ste minula, zastonj se solzim. —
Leta 1853 je Slomšek izdal pesmarico »Šola veselega petja za pridno šolsko mladino« in tam piše: »Vse stvari pojd po svoji šegi Bogu čast in hvalo... Vrelci po kamenu rožljajo in šumljajo slavo Bogu; velike reko hruščijo po strugah in slavijo vsemogočnega Stvarnika, kateri jim daje toliko moč. Pohlevni vetrec, ki pihlja po drevju, časti Boga, kakor mogočen vihar, ki doni po gorah in priklanja drevje. Grilče se na solncu ogreva in kriči svojemu Stvarniku hvalo, da živi. Še lepše mu tičice pod nebom veselo pojd: Škrjanček na polju, grlica v zelenem logu po dne, slavček po noči. Najlepše pa angelci v svetem raju Večnemu slavo pojo. Kako bi molčal človek, venec vseh stvari na svetu. Slajše reči ni na svetu, kakor je lepa pesem.« — Da bi Slomšek učiteljem in duhovnikom dal navodilo za nedeljske šole — takih šol, kakor dandanes, takrat še ni bilo — je kot dekan v Vuzenici spisal prelepo knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli«. Tam piše takole: »V solo hoditi, med pošlene šolarje zapisan biti, je velika sreča in čast. Hočete pridni šolarji biti, posebno trojno dolžnost na skrbi imejte: Bogu prav lepo služiti, se pridno učiti, starše in predstojnike lepo ubogati. Kdor teh dolžnosti ne dopolni, šole vreden ni.« — Kaj ne, dragi otroci, kako lepe nauke vam daje svetniški škof Slomšek! O, ko m se vi vselej in povsod ravnali po teb zlatih opominih!
Slomšek je vse svoje življenje sam tako živel, kakor je druge učil.
Slomška so njegovi starši lepo vzgojili v strahu božjem. Kakor oče in mati, je bil tudi on globoko veren marljiv in pobožen. Ponižno, pa s ponosom, je še 'kot škof priznal, da ga je »kmetska
mati rodila in na slamo položila«. Slomšek je bil priden šolar, ko je zahajal v nedeljsko šolo h kaplanu Prašnikarju; med vsemi učenci je‘ bil vedno najboljši. Na koncu leta je pri javni skušnji Slomšek dobil prvo nagrado: lepo vezan molitvenik in srebrn denar v lepih pisanih trakovih. Najlepše spričevalo mu je dal njegov učitelj in katehet Prašnikar, ko mu je pridigoval pri novi sveti maši. Rekel mu je med drugim: »Ti si bil, ki si vsak dan, če je le mogoče bilo, pol ure daleč pritekel, da si mi pri daritvi svete maše stregel; ti si bil, kadar se cerkvenim služabnikom ni ljubilo, da si z menoj šel k bolnikom, naj je bilo vreme kakršnokoli, lepo ali dež ali sneg, če si tudi čez kolena sneg gazil; ti si bil prvi med vsemi otročiči, ki si z veseljem k mojemu nauku pritekel in zvesto vsak dan zahajal v šolo dve in pol leti.« Kakor v prvi mladosti, tako je Slomšek pozneje kot dijak ostal veren, marljiv in pobožen. Rad je zahajal v cerkev in tam dolge ure preklečal in premolil pred Najsvetejšim. — In kakršen je bil Slomšek v mladih letih, takšen je bil vse svoje življenje.
Zdaj, dragi otroci, imam jaz, vaš sedanji škof, do vas tri prošnje: Prosim vas, pomnite Slomškove zlate nauke in se ravnajte po njih. Prosim vas, živite tako, kakor se učite v šoli in cerkvi, ter bodite po Slomškovem zgledu globoko verni, marljivi in pobožni. Svojo vernost, marljivost in pobožnost kažite tako, da boste lepo molili, se pridno učili, radi hodili k sveti maši in k sv. obhajilu, starše ubogali, da boste krotki in ponižni, kakor je bil ljubi Jezus, vaš najboljši Prijatelj. Prosim vas, molite prav goreče, da bi smeli Slomška prav kmalu častiti kot svetnika: molitve vaših nedolžnih src bo dobri Bog najprej uslišal. Če bomo v tem uslišani, bo potem naš sveti Anton Martin Slomšek pred tronom božjim izprosil vam malim in na m odraslim pravo srečo, časno in večno.
Bog daj, da bi bilo takd. Amen.
Po škofovem nagovoru je sledilo sveto opravilo. Zopet novi nepozabni vtisi. Mladina poje. Pod vodstvom stolnega kapelnika Janeza Gašpariča intonira vojaška godba stare ljudske slovenske mašne in nabožne pesmi. Napeve povzame mladina in iz mladih grl privre pesem, ves trg prepeva skladno in ubrano. Mogočno doni pesem v nebo in odmeva v daljavo. Ljudje v stranskih ulicah se ustavljajo in strme poslušajo. Za pesmijo sledi molitev, zopet moli naglas 15.000 mladcev in mladenk za svojim nadpastirjem molitve za beatifikacijo Slomška.
Maša je končana. V ogromne množice pride zopet gibanje, skupine se začno urejevati in na povelje zvočnikov premikati v sprevodu po določenem načrtu v smeri proti Koroški cesti. Krasne so otroške skupine v narodnih nošah; najbolj ugaja skupina otrok iz Bizeljskega: deklice kot viničarke z malimi motikami na ramah, fantje pa kot viničarji s predpasniki, motiko in barigljico. V nedogled traja ta sprevod. Konica zavije v tSrossma-jerjevo ulico in mimo Dečjega doma proti staremu mestnemu pokopališču. Tam stoji kapelica in v njej je poslednji počitek velikega škofa.
Vzor mladine -bodi svetnik!
Na Slomškovem trgu je postavljen z zelenjem okrašen oder. Nanj se povzne škof s svojim sprem-
stvom, predenj pa stopijo odposlanci mladine, dečki in deklice v narodnih nošah. Nosijo knjige s tisoči* in tisoči podpisov slovenskih otrok, s katerimi izraža slovenska mladina svojo srčno željo, naj bi bil Anton Martin Slomšek poveličan s svet-ništvom. Mlade odposlance vodi šef ljudskošolske-ga pouka pri banski upravi Štrukelj. Izroča podpise vladiki z besedami:
»V imenu slovenske ljudskošolske mladine mi je čast izročiti Vam tisoč in tisoč podpisov, ki izražajo željo, da bi pri sv. očetu posredovali, da sv. Cerkev čimprej našemu škofu Antonu Martinu Slomšku dodeli čast oltarja.«
Škof sprejme poklonilo z besedami:
»Dragi otrocil Vi mi izročate tisoč in tisoč in desettisoč podpisov za uvrstitev škofa Antona Martina Slomška med svetnike. Ta množina podpisov mi je dokaz, kako zelo želijo Vaša mlada srca, da bi imeli Slovenci svojega svetnika. Živa želja, vroče hrepenenje se je danes strnilo v mogočno molitev, naj vsemogočni Bog blagoslovi dosedanje delo v ta namen, da naj dš vsem preiskavam o Slomškovem svetniškem življenju dober in ugoden izid. Vsi ti podpisi se bodo s spisi o Slomškovem svetniškem življenju predložili v Rim sv. očetu. Oh, kako bodo srca teh Slovencev zavriskala od veselja, če bodo sv. oče podpisali odlok, če smemo imenovati častitljivega služabnika božjega in še bolj, da smemo moliti: blaženi sv. Anton Martin, prosi za nas! O, kako se bo dvignilo naše zaupanje, da nas Bog ne bo zapustil, o kako bo zrastcl naš ugled pred vsemi drugimi narodil Dobri Bog, izpolni željo nedolžnih src! Uiiši molitev svojih ljubljencev, teh dragih otrok, Marija podpiraj nas v naših molitvah, tudi Tebi, služabnik božji, Slomšek, kličemo: Ne mi Tebi, Ti bodi naš pri-prošnjikl Amen.«
Po tem nagovoru je knezoškof blagoslovil svetinjice ki jih ima vsak od navzočnih pri sebi. Na eni strani je podoba slovenske zaščitnice Marije Pomagaj na Brezjah, na dirugi strani pa Anton Martin Slomšek.
S tem je bila dopoldanska slovesnost zaključena.
Težko bi se bili tej mladini, ki je prihitela s toliko požrtvovalnostjo v Maribor, obdolžili drugače, kakor da smo jo popeljali v Ljudski vrt k veličastni Petančičevi igri: »Naša apostola«. Dopoldanske slovesnosti so prevzele otroke. Vsebina popoldanske igre, ki opisuje pokristjanjenje Slovencev po sv. bratih Cirilu in Metodu, sc je vtisnila mladini neizbrisno v srca. Bil je veličasten pogled na razsežne tribune v Ljudskem vrtu. Okrog
10.000	otrok je bilo na njih, glavici pri glavici, uho pri tišesu.
Otroci so se vsi vživeli v vsebino. Vsa utrujenost dolgega potovanja, dopoldanskih naporov je izginila. Vsa deca je tvorila z igralci eno.
Po navodilih igenskega voditelja podžupana Zebota je mladina molila in pela, vstajala m navdušeno pozdravljala prihod sv. bratov. Zaradi odhoda vlakov	se	je	dejanje igre	moralo nekoliko
skrajšati. Ob	pol	5	se je začela	mladina zbirati v
svoje skupine. Ulice so se za kratek čas zopet oživele, potem pa je prišlo slovo. Ob zvokih godb in z navdušenim mahanjem so se vlaki drug za drugim odpeljali	z	mariborskega	kolodvora In vozili mladino,	ki	je	nosila s seboj neizbrisne spo-
mine o dogodkih današnjega dne.
Nad 4 tisoč deklet na taboru v Stični
Stična, 22. junija.
Skoraj da ni dnevno časopisje ničesar poročalo o velikem taboru dekliških Marijinih družb, pa se je včeraj zbralo v Stični nad štiri tisoč slovenskih deklet, ki so prihitela na svoj tabor iz dekanij Šmarje, Trebnje, Šmartno, Žužemberk, Novo mesto, Ljubljana in ljubljanska okolica. Dekleta so prihitela s svojimi zastavami.
Dopoldanska slavnost se je začela s sv. mašo, pred katero je pridigal g. stolni 'kanonik dr. Klinar, med sv. mašo pa je spregovoril sivolasi nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič z navdušenjem in krepko besedo. Poudaril je slovesnost Marijinih družb: zbiranje okoli Marije, ki je večen vzor plemenitega življenja in žrtve. Popoldne se je tabor otvoril z litanijami v župni cerkvi, katerim je sledila veličastna procesija. Nad trideset zastav je bilo videti v njej. Vsaka župnija je korakala posebej. Procesijo je vodil ob številni asistenci duhovščine stiski opat dr. Kastelic. Vsa procesija je pela pobožne pesmi, pojoča cerkev po povratku procesije je pustila med domačini in udeleženci nepozaben vtis. Po procesiji je imel v okviru tabora dr. Vilko Fajdiga iz Ljulbljane govor o »Katoliški akciji in odnosu Marijine družbe do nje« in za njim gdč. Lebarjeva o »Materi božji kot vzoru dekleta«.
Nadškof dr. Jeglič je s svojo navzočnostjo počastil vso prireditev. Prisostvovali so ji pa tudi novomeški prošt g. Karol Čerin, kanonik dr. Kli-n?.T' Ysl dekani in veliko število župnikov iz bližnjih fara.
To zborovanje pomeni nekako pripravo za obletnico veličastnega evharističnega kongresa v Ljubljani, čigar proslava bo za fante in može v otični ane 15. in 16. avgusta,
,	P,r.°!' večfru pa so vse udeleženke burno po-
zdravljale nadškofa dr. Jegliča, ki je odpotoval v Logarjevo dolino na oddih, da utrdi svoje zdravje »."o SE	dik kakor je danes, vrne zopet v
Šport
Milfomka škoda v celjskem
okraju
Toča uničila vse pridelke, vinograde in sadje
Celje, 21. junija.
Strahovita soparica, ki je vladala zadnje dni in nas tiščala kakor mora, je končno prinesla našemu prebivalstvu v okolici največjo nesrečo. V soboto proti večeru so prevlekli nebo težki sivi oblaki. Sem od Nove cerkve so.se vlekli in naln naznanjali nesrečo. V raznih krajih je prišla toča zelo različno. Tako je že okrog pol 6 prišla med dežjem toča v vojniški župniji, ki je napravila posebno veliko škode v Škofji vasi, Trnovljah, Pre-korju, Šmarjeti, Lešju, Runtolah, Konskem. Nevihta se je privlekla v čili od Frankolova. Razsajal je tudi velik vihar, med katerim je lomilo tudi drevje.
Ko je prenehal prvi naliv, je kmalu nato za kakih 10 minut sledil drugi, še hujši. Začela ie padati sama toča brez dežja, debela kakor orehi. Vlekla se je v isti črti kakor pri prvi nevihti, namreč Frankolovo-Lindck-Lipa- Rakova steza —Nova cerkev — nato ob Vojniku preko že imenovanih vasi — na Zg. in Sp. Hudinjo—Cret—Teharje —Osenca—Zagrad. Toča je v navedenih vaseh uničila vse poljske kulture, vinograde, sadno drevje in celo krmo. Veliko škode je napravila toča tudi v celjski okolici, na hribu sv. Jožefa, za sta-
rim gradom itd. V Čretu je med nevihto udarila 1 strela v hlev posestnika Martina Rebova in mu ! ubila kravo. Poleg krave ie bilo 5 tednov staro tele. poleg tega pa je bila v hlevu še druga živina. ki je pa ostala nepoškodovana.
Danes popoldne sta si ogledala škodo po toči STeski načelnik g. dr. Zobec in kmetijski referent g. ing. Dolinar, toča je povzročila na vseh vrstah sadežev milijonsko škodo. Sreski načelnik g. dr. Zobec je obljubil prizadetim posestnikom, da bo napravil vse potrebne korake, da bodo dobili prizadeti potrebno pomoč, predvsem potrebna semena za pozno setev in najpotrebnejšo prehrano.
Prebivalstvo je obupano in gleda s strahom v bodočnost. Prosimo oblasti, da priskočijo z izdanimi sredstvi na pomoč prizadetim krajem.
*
Vlom v Delavski zbornici. Pred nekaj dnevi je bil izvršen v Delavski zbornici v I. nadstropju v lokalu, kjer imajo svoj prostor razne delavske organizacije, vlom. Ukraden je bil pisalni stroj znamke llnderwood v vrednosti 1500 Din. Stroj ic bil ukraden iz omare, kjer so bila vlomljena vrata. Pred nakupom se svari.
Prosvetni tabor v Šmartnem pri Kranju
Kranj, 22. junija. Včeraj, v nedeljo, so se uresničile želje Smar-tinskega prosvetnega drušiva, da so mogli storiti to, kar so nameravali že 1. 1932, namreč blagoslovitev nove zastave, združeno s prosvetnim taborom okoliških prosvetnih društev. Včeraj so številni katoliški prosvetarji zopet enkrat po dolgem prisilnem spanju stopili korajžno na dan in pokazali — da jih strahovanje in zapiranje zadnjih let ni spravilo s sveta.
Vsa vas je bila v zastavah v cvetju.
2e «na vse zgodaj so pričele prihajati skupine prosvetarjev iz bližnjih in daljnjih okoliških krajev. Okoli 9 zjutraj pa je spremilo ljudstvo novo zastavo v cerkev k blagoslovitvi. Pred sejo je bila še sv. maša, katero je opravil univ. prof. g. dr. Lukman. Po blagoslovitvi pa se ie razvil jx> vasi lep sprevod.
Takoj na čelu so nesli lepo novo zastavo, v spremstvu mladine in najstarejših društvenih članov — samih veteranov.
Tik za njo so se vrstile zastave prosvetnih društev iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Šenčurja, Komende in Sostra pod Ljubljano. Vse te zastave pa so bile povezane z močno, nad 80 ljudi bro-iečo kolono slovenskih narodnih noš Toliko noš že dolgo ni v kraju nihče videl. Za njimi so se razvrstili zastopniki tujih prosvetnih društev in ostalo ljudstvo. Ves sprevod pa je poživila z koračnicami še godba tržiške Prosvete.
Sprevod je bil deležen na vsej poti, kjer se je pomikal, krepkih pozdravov.
Po končanem sprevodu je bil na vrtu »šmar-iinskega doma« prosvetni tabor  ___________________-
Tu se je vsem navzočim zahvalil za udeležbo domači g. župnik Šarc. Prav posebno pa ie še pozdravil predsednika Prosvetne zveze iz Ljubljane g. univ. prof. dr. Lukmana, zastopnika sr^:?" kega načelnika g. dr. Lojka, zastopnika bratskih prosvetnih društev, botro zastave g. Šiftarjevo in botra g. M. Drakslerja Pri vseh teh zahvalah je končal g. župnik, pa ne smemo pozabiti onega moža, ki nam je odprl naše prosvetne domove in nam pomagal iz prisilnega spanja. In ta moz je .taš notranji minister g. dr. Korošec. Zato Predlagam, da mu iz našega tabora pošljemo brzojavko vdanosti in zahvale.	.
Vsi navzoči so to sprejeli z velikim veseljem in klici: Bog živi dr. Kotošcs! In ovacij m hotelo biti konca.	.	,	, .,
Nato je pozdravil navzoče predsednik Prosvetne zveze g. prof. dr. Lukman, želel šmartinski Prosveti, da bi jih novi prapor še bolj podžigal k delu, vendar naj enega ne pozabijo: Z Bogom, za delo, za narod.
Nato je spregovoril slavnostni govornik g. dr. Šmajd.
Danes ta kraj, to društvo praznuje svoj veliki dan in z njim vsi njegovi prijatelji, dan, ko društvo javno in korajžno, a vendar:dostojno in nenasilno stopa na dan. Dan ko neustrašeno pokaže, koliko vas je še tu, da se vaše vrste niso kljub preganjanju razredčile.
To je dokaz, da so katoliška prosvetna društva tako vzgajala, da so vzgojila prave značaje, ki niso klonili v teh dnevih. In takih značajev nam je danes vedno boli potrebnih.
V	tem kraju pa, ki je na meji industrijskega
Kolesarji
Včerajšnji športni program je bil na zunaj za Ljubljano zopet zelo skromen. Edina večja športna prireditev v Ljubljani, so bile dirke SK Hermesa ki so se vršile že na tradicionalni progi iz Zgornje šiške—Kosje—Podutik—Glince in zopet v Zgornio Šiško. Proga meri v celoti le 8 km, je pa tako raznovrstna in stavi na dirkača precejšnje zahteve Poleg tega je pa ugodno zlasti to, da je gledalcem omogočen pregled skoraj na celo progo in da ino-rejo gledati dirkače po večkrat. Včerajšnji poset te medklubske dirke je bil od strani občinstva tako telik, da je bilo videti, da jrostaja kolesarski šport pri nas vsebolj popularen. Manjša pa je bila udeležba s strani tekmovalcev — dirkačev, ki so se jrač izogniti težji dirki, ker jih čaka v nedeljo zvezno prvenstvo, ki se bo vršilo prihodnjo nedeljo v Zagrebu.
Juniorji so prevozili 40 km, seniorji pa 100 km.
Rezultati:
Juniorji: Šunko (2) Maribor 1:24, Gregorič (Sava) 1:25, Jesenovec (Sava) 1:29, Bricelj (Ljubljanica) 1:34, BradnSr (Ljubljanica) 1:36. Seniorji:
V%nfr^(yx%nica), 3:l4-30- S,irn (Vrhnika) 3:17.03, Kačič (llerincs) 3:20.01.
Zmagovalci so takoj sprejeli darila Zmagovalec . pri seniorjih Oarlner, je dobil krasno kolo, ki ga je darovala tvrdka Jax.
Naši plavači.
V	soboto zvečer se je vršila v Grazu medmestna plavalna tekma med Grazem in Ljubljano. Reprezentanca Ljubljane je bila sestavljena iz samih ilirjanskih plavačev. V Graz pa je prišel z Dunaja, kjer študira tudi Draško Vilfan in s tem močno ojačil postavo Ljubljane.
Novi jugoslovanski rekordi.
100 m hrbtno gospodje: Vilfan (Lj) 1:11.4 (nov jugoslovanski rekord), Seitz (Graz) 1:14.8, Schell (LJ) 1:17.8.
400 m	prosto gospodje: Mihalek	(LJ)	5:30.1,
2.	Flaschka	(Graz) 5:32, 3. Rittinger	(Graz) 5:37.
100 m	prosto gospodje: Vilfan	(LJ)	1:03.2,
Sietz (Graz) 1:06.4, Flaschka (Graz) 1:07. j
Izven konkurence sta izvajala skoke Ljubljančan	Branko	Ziherl in Gradčan Karel.
200 m	prsno gospodje: 1. Cerar	(LJ)	2:55.3,
(nov jugoslovanski rekord), 2. Tandl (Graz) 3:04.2,
3. Berut Karel (Gra) 3:07.
Štafeta 4 krat 200 m prosto: 1. Ljubljana (Vilfan, Schell, Mihalek, Cerar) 10:08. 7,	2. Graz
10:17.7. Čas, ki ga je dosegla ljubljanska postava, je boljši, kot naš jugoslovanski rekord, vendar ne bo mogel biti priznan, ker niso plavali v predpisanih trikojih.
Za zaključek se je vršila še vvaterpolo tekma med reprezentacama Ljubljane in uraza. Moštvo Ljubljane je bilo daleč močnejše m iz lahka zmagalo z dvoštevilčiiim rezultatom nad Grazom. Rezultat je bil 10:0 (7:0).
Zmaga Ljubljane nad Grazom nam dokazuje, da sta zlasti Vilfan in Cerar v odlični formi in da bosta letos še igrala vazno vlogo. Oba jugoslovanska rekorda, ki sta jih postavila, sta odlična rezultata, ki ju uvrščata med najboljše plavače ne samo doma, ampam tudi drugje. Končni rezultat je bil 37:25 za Ljubljano.
kraja, se mora pa prosvetno društvo boriti proti vsem onim, ki hočejo iztrgati iz rok Cerkve našega vernega katoliškega delavca. Proti onim, ki govore, da so edino ti rešitelji delavstva. V resnici pa mu hočejo odvzeti Boga in ga ponižati na stopnjo stroja.
Nadalje je izvajal: Vsem, ki jim je mar blagor države bodo prosvetna društva podpirali, ne pa ovirali pri njih delu. Saj so ona ljudske visoke šole, dajo jim ono, kar jim ni mogla dati osnovna šola. Zato starši,.pošiljajte vanje svoje otroke, če jih hočete ohraniti sebi, Bogu in domovin).
V naših društvih imajo prostor vsi stanovi, od delavca preko kmeta do inteligenta. Ni naš ideal stanovska prosveta, kajti le enotno katoliško prosvetno društvo je edina pot vsakega zavednega katoličana in Slovenca.
V vseh pa mora biti le ena zavest: Služiti Bogu in domovini, a hlapci ne bomo nikomur
Za svoj govor je žel obilo navdušenja. Po tem govoru se je vršilo tradicionalno »zabijanje žebljev, nakar se ie tabor zaključil.
Popoldne so bile še slovesne litanije, zvečer pa so domači društveniki lepo zaigrali igro »Upor Bohinjcev«
Tako je lepo minula lepa manifestacija katoliške prosvete, ki je morala toliko let biti skrita in kateri je bila odrejena smrt. A ta tabor ie pokazal, da vsa sila in preganjanje prejšnjih let ni 1 imelo uspeha, in da kadar gre za krščansko pro-1 sveto — ne omahne nihče, tudi pred najvejim tiranstvom, fVerega je ravno ta kraj bil deležen v največji meri.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 22. junija: Pavlin.
Jutri, (orek, 23. junija: Sidonija.
*
Lekarne. Nočno službo imajo:	mr.	Leustek,
Resljeva 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Kaj bo danes
Zadružni dom. Murnova ul. 14:	letni	občni	j
zbor Trnovskega odra.	!
Salezijanski mladinski dom: ob 20.30 redni sestanek fant. krožka.
*
Z izrednim zanimanjem je posečalo ljubljansko občinstvo številne produkcije našega drž. konser vatorija, ki so se vršile v zadnjih tednih v Filharmonični dvorani. Sedaj bosta samo še dve produkciji in sicer v ponedeljek in sredo vselej cb četrt na 7 zvečer. Občinstvo vabimo, da tudi ti dve prireditvi poseti v najlepšem številu. N »povedana produkcija dramatične šole pa bo v jeseni v začetku novega šolskega leta. Sporedi se dobe v knjigarni GlasbeneMatice.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V LJUBLJANI
OPERA: Začetek ob 20.
Ponedeljek, 22. junija: Kavalir z rožo. Red A. Torek, 23. junija: Vesela vdova. Red C.
Leha-rjeva opereta »Vesela vdova«-se poje v premijerski zasedbi z go. Gijungjevac in g. Levarjem v glavnih vlogah v soboto, 20. t. m. za red B.
Apropoe, kaj dela Andula? je poleg »Svetega Antona« prav gotovo najboljša češka opereta. V nedeljo se poje v operi zvečer po cenah od 24 Din navzdol.
Operna sezona konča v soboto, 27. t. m.
Zopet uspehi fotoamaterjev v Ameriki
Ljubljana, 22. junija.
V Bostonu se vrši vsako leto natečaj na izdajo posebnega Foio-albuma. Tega natečaja se udeležujejo vedno najboljši foto-amaierji vsega sveta. Agilni člani Foto-kluba Ljubljana so se tudi letos na tem natečaju uveljavili izredno častno. To dokazujejo odlikovanja, 'ki sta jih sprejela iz Bostona znana ljubljanska foto-amater j a Peter Kocijančič in Marjan Pfeifer. Oba sta sprejela krasni diplomi v znak priznanje njunim delom. Od del, ki jih je poslal Peter Kocijančič, jih je žirija sprejela tri na razstavo, dva pa bosta reproducirani v imenovanem albumu (»Iz moje domovine« _ slika predstavlja tipično slovensko pokrajino — tor »Vesela vožnja«. Od Pfeiferjevih slik pa ie žirija sprejela njegovo krasno delo »Počitek«. Slike, ki so poslane na omenjeni natečaj in ki jih potem žirija sprejme, gredo potem po vseh večjih ameriških mestih, kjer se prirejajo razstave. Slike pa, ki se reproducirajo, ostanejo v znanem »Ameriškem muzeju«.
Iz oiiolnosti, dn so Ameri krnici izbrali od slik naših dveh amaterjev baš pokrajinske slike, lahko sklepamo, da Amerikanci cenijo našo pokrajino. V tem je tudi amaterjem priznanje, ker ne uveljavljajo v inozemstvu samo našo fotografsko umetnost, marveč delajo, kakor je bilo že večkrat poudarjeno, iuda uspešno propagando za naše kraje.
France Bodljaj obsojen na 1 leto robije
Ljublana, 20. junija.
Ropa obtoženi France Bodlaj, ki je prišel v dvorano prav praznično oblečen, v rajvih čevljih, je tudi včeraj'zanikal krivdo. Ponovil je v glavnih obrisih svoj zagovor, kakor ga je bil podal na prvi razpravi.
Priča Ivan Kristan pa je včeraj presenetil sodnike. Na razpravi 17. aprila je Kristan cincal in se nekako motal, kakor maček okoli vrele kaše. Sodniki so imeli takrat vtis, da hoče Kristan obtoženca »izrezati«. Včeraj pa je Kristan jasno izjavil, da je bil tudi zapisnik, sestavljen na občini, na katerem izjavlja priča Ivan Kristan, da je bil od obtožen-čevega očeta napeljan, da bi ugodno pričal za obtoženca.
Priča Ivan Dornik, kovač iz Tržiča, je povedal: »Kritično noč sem srečal Bodlaja. Njemu je sledil nekaj korakov zadaj Bodlaj. Oba poznam. Bilo je to okli 22.«
Kristan vmes: »Vandral sem od gostilne do gostilne. Vem, da sem imel še do 170 Din v kuverti. Dobro se spomnim, da sem pogledal v Sušni-kovi gostilni na uro. Bilo je polenajstih.«
Da bi senat dobil jasno sliko o topografskem položaju, so prinesli v dvorano iz vseh strani kup zemljevidov. Obtoženca so nekatere priče označile, da je včasih nekoliko zmeden in govori najrazličnejše neumnosti, rad fantazira.	.	,	„
Drž. tožilec dr. Julij F e 11 a h e r je kratko utemeljeval obtožbo in predlagal sodbo v smislu obtožbe. ...
Branilec dr. Aleš P e r š i n je v daljem govoru navajal olajševalne in druge oKolnosti, ki govore proti temu, da bi bil obtoženec roparski napadalec, lediral je za oprostitev ali v skrajnem slučaju za milostno sodbo. .
France Bodlaj je bil obsojen zaradi razbojm-štva po čl. 326 in 328 t. 3 k. z. na 1 leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 24. marca naprej. France Bodlaj je prosil sodišče, da mu dovoli vsaj dvomesečni dopust, kar mu je bilo dovoljeno Prekinil je kazen do 10. septembra. Državni tožilec je zahteval sodne spise po pravomočnosti sodbe, da uvede proti obtoženčevemu očetu Francetu Bodlaju star. kazensko postopanje zaradi napeljevanja h krivemu pričevanju.
Oblastni odbor Jadr. straže
Podjetni ženin
Kamnik, 21. junija.
J. iz Gradišča pri Tuhinju se je šel pred kratkim ženit k neki Angelci v Lahovče. Med razkrivanjem udanosti in neizmerne ljubezni, ji je tudi zaup?il Izmišljotine, da poseduje lepo gozdno parcelo v cenilni vrednosti 16.000 din. —- Ker se je po kratkem razgovoru njuno prijateljstvo poglobijo, je naposled še nagovarjal svojo izvoljenko, da sta šla skup v Kamnik in da je na skrivaj vzela e seboj, svojo hranilno knjižico. Že sta bila blizu Kamnika, ko ji je pričel fant kazati lepo njivo, za katero je rekel, da bo kmalu njegova
*aBt Vse to in še marsikaj drugega je med potjo svojemu dekletu tako živo pripovedoval, da je nazadnje že sam sebi verjel, da se bo vse to uresničilo Med tem je /vabil od nje hranilno knjižico z izdatno vsebino. V mestu sta šla potem na malo zakusko, kjer ji je še natvezil, da m prav nič
Ljubljana, 21. junija.
Včeraj dopoldne ob 10 uri sc je vršil v Trgovskem domu občni zbor oblastnega odbora Jadranske straže. Za ta občni zbor je vladalo v javnosti precejšnje zanimanje. To predvsem radi tega, ker se je pričakovalo, da se bodo na občnem zboru razčistile nekatere zadeve, ki so nujne v zvezi z delovanjem JS, oziroma njenega oblastnega predsednika dr. Otmarja Pirkmajerja. Znana je zadeva z resolucijo glede Prosvetne zveze, oziroma Radio družbe Ljubljana in prvenstveno ta stvar je kričala po končnem razčiščonju pred edino merodajnim forumom, t. j. pred občnim zborom. Ravno tako je bilo pričakovati, da sc ho razčistila tudi druga zadeva, t. j. dejstvo, da je oblastni predsednik JS dr. Otmar Pirkmajer izrabil svoj položaj pomočnika bana ter izdal v tem svojstvu okrajnim načelnikom navodila, naj pazijo, da pridejo v krajevne odbore JS ljudje, ki so pristaši JNS-politike, kjer pa okrajni načelniki ne morejo spraviti v odbore jeenesarske ljudi, naj delo odborov onemogočijo.
To so dejstva, ki so kompromitirala predsednika oblastnega odbora JS in — ako pristojen organizacijski forum tako politično delo predsednika oblastnega odbora odobri — tudi organizacijo samo. Včerajšnji občni zbor je smatral za pametno in pravilno, da je odklonil razpravo o teh zadevali in je s tem, kakor tudi z dejstvom, da je dal staremu odboru in predsedniku razrešnico, odobril postopanje dr. Pirkmajerja. K temu ni potrebna nobena nadaljna ugotovitev, kakor tudi noben komentar. Dejstvo je, da se je predsednik oblastnega odbora JS dr. Otmar Pirkmajer v svojstvu pomočnika bana trudil, da je spravil v krajevne odbore ljudi jeenesarskega političnega kova, in da se je na včerajšnjem občnem zboru opiral na tako pridobljeno svojo večino in da je na ta način delal na občnem zboru tako, kakor mu je najbolj konveniralo. Zato pa naj nam tudi oblastna organizacija JS oprosti, če smatramo njen večji del
V	naslednjem prinašamo v glavnih obrisih potek občnega zbora.
Na občnem zboru je bilo po svojih delegatih zastopanih 56 krajevnih odborov, 30 krajevnih odborov pa je poslalo pooblastila. Razen tega so bila še tri nadaljna pooblastila, ki pa so bila neveljavna.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. Pirkmajer, ki je po običajnih formalnostih predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru in kraljevskemu namestništvu. Obe brzojavki sta bili sprejeti z navdušenim pritrjevanjem. Enako sta bili sprejeti pozdravni brzojavki predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču in banu dr. Marku Natlačenu. Nato je podal dr. Pirkmajer obsežno predsedstveno poročilo, v katerem je orisal delovanje oblastne organizacije JS v preteklem poslovnem letu. Poročilo je bilo sprejeto brez debate. Ravno tako je bilo brez razprave sprejeto poročilo upravnega odbora, ki je bilo natisnjeno že v posebni broSurici in radi tega ni bilo pre-čitano. f’o poročilu nadzornega odbora se je javil k besedi delegat iz Kranja g. dr. Šiler iz Kranja, ki je prečital sledečo izjavo:
Proti politiziranju
Slavni zbor! V zadnjem času je dnevno časopisje ponovno imelo priliko, da se bavi z vprašanji, ki tangirajo Jadransko stražo. Te vesti so vzbudile splošno pozornost in pri članstvu opravičeno bojazen, da utegneje dejstva, ki so bila predmet teh izvajanj, naši organizaciji ogromno škodovati. Pri tem mislim na način, kako je dosedanji predsednik Oblastnega odbora g. dr. Pirkmajer stavil svoj podpis na neko vlogo nekaterih kulturnih organizacij kljub temu, da je bila vsebina te vloge direktno naperjena proti najmočnejši slovenski kulturni ustanovi. Pri tem je gosp. predsednik prekoračil svoj delokrog v dvojnem oziru, in sicer:
1. ker je to storil brez vednosti ostalih članov Oblastnega odbora;
2. ker je vlogo sam podpisal, kljub temu, da določajo pravila, da podpisujta za Oblastni odbor predsednik in tajnik ali predsednik in blagajnik. Določilo pravil, da predstavlja odbor napram obla-slvoin in drugim osebam predsednik ali njegov namestnik, se ne nanaša na pismene vloge, ampak samo na osebne nastope.
Poleg tega je ta vloga, kakor mora biti vsakemu poznavalcu razmer natančno znano, globoko posegala v politične razmere naše banovine in smatram, da je za predsednika Oblastnega odbora JS kot vsedržavne, torej ne-slovenske organizacije, absolutno nedopustno, da vmešava našo organizacijo v lokalne spore političnega ali kulturnega značaja. Ogorčenje javnosti in številnega članstva JS je radi lega popolnoma razumljivo.
Slo jc za pridobitno podjetje
To gorčenje se je še bolj potenciralo vsled najnovejših vesti, da se je vložil pri sodišču predlog za registracijo pridobitne družbe z omejeno zavezo, pri kateri fungirajo kot družabniki gg. Avgust Praprotnik, g. dr. Milan Dular in g. predsednik OO.IS g. dr. Otmar Pirkmajer. Družba naj bi imela namen, da eksploalira ljubljansko radio-postajo. To dejstvo spravi v popolnoma drugo luč prvotno omenjen podpis predsednika OO na vlogi kulturnih organizacij in tudi njegov zagovor o idealnih namenih, ki so ga pri tem vodili.
Jadranska straža kot nepolitična organizacija se ne ozira na politično pripadnost in prepričanje svojih članov in funkcionarjev, vendar mora skrbeti za to, da ne stoje na čelu organizacije osebe z izrazito enostransko politično orientacijo, še manj pa osebe, ki v kaki taki politični struji stoje na najbolj vplivnem mestu.
S tako ekstremno politično orientacijo gospoda predsednika spravlja članstvo in javnost v direktno zvezo prej omenjene dogodke v j>ogledu ljubljanske radio-postaje. Zaradi tega sem mnenja, da se morajo te konstatacije, ki odgovarjajo mnenju ogromne večine našega članstva, pri današnji vo-I litvi predsednika upoštevati. Ozirati se , moramo | na vsak način na razpoloženje in željo ogromne i večine slovenskega ljudstva, če hočemo delati v 1 prospeh in ugodni razvoj naše patriotične in naci-jonalne organizacije. Ideje, ki jih zastopa JS, se I morajo ukoreniniti v široke mase .in ne smejo j ostati omejene na ožji krog.
Radi lega predlagam, da se da odboru rwt-rešnica z omenjenimi omejitvami.«
Na la stvarna izvajanja g. dr. Šilerja je odgovoril g. dr. Pirkmajer:
»Gospoda! Jaz nisem želel, da se ta zadeva razpravlja pred občnim zborom, ker sem prepričan, da bi to ne služilo tistim ciljem, ki jih ima JS pred seboj, tistim visokim ciljem, ki ne dopuščajo dvomiti, da smo nadstrankarska organizacija. Ce pa želite, bom o tem govoril. Mislim pa, da sem delal poj>olnoma pravilno, kajti od naše uprave v Splitu sem dobil polivalo.«
Klic iz dvorane: »Toda mi se no strinjamo s tem!«
Dr. Pirkmajer: »No dobro, če se ne strinjate s tem, bomo pa o tem govorili. Toda o tem naj odloča občni zbor. Zato dajem na glasovanje: ali naj se o zadevah, o katerih je govoril g. delegat dr. Ši-ler, razpravlja ali ne.«
Glas iz dvorane: »Tudi takrat niste vprašali, ko ste podpisali!«
Tedaj je vstal zopet g. dr. šiler in dejal, da po njegovem mnenju pač ni stvar občnega zbora, da glasuje, ali sc o tem razpravlja ali ne, marveč jc to zadeva predsednika samega, da radi svoje časti sam. brez zahteve občnega zbora, pojasni, zakaj je tako ravnal.«
Nato je dr. Pirkmajer odgovoril,	da	bi	to storil,	če bi se g. dr. Šiler oglasil k	stvari	pravo-
časno, t. j. tedaj, ko jo bila na dnevnem redu razprava o razrešnici. Ko pa je dr. Šiler ugotovil, da take posebne točke sploh ni bilo, je dr. Pirkmajer dejal, da je zadeva s PZ likvidirana tako, da je zadovoljna tudi PZ in je pravo stanje drugačno, kakor je bilo podano v javnosti.
Takoj nato pa jc moral predsednik	na	zahtevo nekaterih članov prečitati pismo,	ki	ga	je PZ
poslala občnemu zboru in iz katerega jc razvidno, da zadeva s PZ ni likvidirana, ker PZ v svojem pismu pravi, da je ostala doslej še brez zadoščenja.
Končno je dr. Pirkmajer dosegel, da se je glasovalo o tem, ali se o zadevi razpravlja ali ne. Poznavalec razmer je moral seveda vnaprej vedeti, da bo glasovanje izpadlo v prid predsednika
dr. Pirkmajerja, ki je iz rezultata glasovanja, pri katerem so mnogi abstinirali, ugotovil, da se o zadevi ne bo razpravljalo.
„Tudi vi, gospod, ste s slepoto udarjeni..."
Nato je hotel predsednik drv Pirkmajer preiti na volitve. Tedaj pa ga je prekinil g. Jelačin Ivan, češ, da hoče on govoriti. Po dolgoveznem uvodu je dejal, da je intencija njegovega govora v tem, da izrazi v svojem govoru svoja čustva.
V	vehementnem in z ogorčenimi gestikulacijami spremljanem govoru je g. Jelačin napadel:
'»' 3. malo prejšnje režime, *	"1	■ ■ ■ '
5. katoliške misijone, 6. esperanto, 7. neenotno praznovanje božiča, itd., itd. Tu mu je vpadel v besedo nek delegat iz druge vrste sedežev: »To jo vendar politika!« G. Jelačin je v nezmanjšanem tempu nadaljeval: »Tudi vi, gospod, ste s slepoto udarjen!«
Ni pa pozabil g. Jelačin povedati, da je on dal slikati v dvorani Trgovskega doma zemljevid z vsem slovenskim in slovanskim ozemljem, da je on dal nekemu župniku iz Dalmacije za dobre namene več sto dinarjev, in da — to je dejal, ko je govoril že drugič — poklanja tudi JS za počitniški dom 20.000 din.
Kolikor je njegovega govora ostalo, se je v celoti strinjal s tem, da mora biti JS nepolitična organizacija, da ne sme biti delo JS vezano s strankarskim delovanjem in da mora iz organizacije vso, kar nas utegne razdvajati ter jc v tem torej v celoti potrdil dr. Šilerjeva izvajanja, ki je potem tndi sam vstal in dejal, da ga veseli, da je tudi Jelačin istega mnenja. Vendar pa tudi ta krik po nestrankarstvu predsednika ni ganil in je pustil, da je nad občnim zborom obležal pečat strankarstva...
Nekateri delegati so nato zapustili dvorano, občni zbor pa se je nadaljeval in zaključil ostali del programa.
Tri dni ležal mrtev v postelji
izključenega, da bi v mestu ali v okolici kupil hišo. Dekle je nato zapustil in neopaženo odšel v mesto, kjer je pri nekaterih meščanih skušal spraviti v promet hranilno knjižico za 55 odstotkov vrednosti.
Dekle je pa čakalo in čaklo, kdaj se vrne njen ljubljenec, a ga ni bilo. Sredi velikih nasadov so ga namreč zasačili kamniški orožniki.
Maribor, 21. junija.
V	Ploderšnici v Slov. goricah imajo zopet slučaj, ki razburja celo okolico daleč na okrog ter da obilo povoda za razne vznemirljive govorice in ugibanja. Včeraj zjutraj je raznašalec kruha Jožef Šmigoc kakor po navadi prišel s kruhom in žemljami k samskemu posestniku Karlu Verboštu v Ploderšnici. Okrog hiše je bilo vse mirno in tiho, dasi ni bilo baš tako rano in živina je mukala lačna v hlevu. Šmigocu se je zdelo vse to precej sumljivo ter ie z nekim strahom odpiral vežna vrata, ker niso bila zaklenjena ter je stopil v hišo. Ko je odprl vrata spalne sobe, je s praga opazil posestnika Verboršta v postelji ležečega. Mislil je skraja, da Verboršt spi, ker se ni premaknil pri odpiranju vrat. Stopil je bližje k postelji ter presenečen obstal. Verboršt je ležal negibno, mrtev. Po sobi se je širil mrliški duh truplo je bilo že nabreklo in sosedje, ki so na raznašalčeve klice prihiteli, so ugotovili, da je moral Verboršt
ze tri dni mrtev ležati
v svoji postelji. Ko so truplo obrnili, so opazili na sencu krvave znake, ki so kazali na nasilno smrt.
Takoj so bili obveščeni orožniki, ki so napravili temeljito preiskavo. Našli so razne sumljive znake, ki kažejo na to, da je postal pokojni Verboršt žrtev zločina. V sobi, v kateri je ležal pokojnik, je bilo namreč v omari
vse razmetano
Perilo in obleka je ležalo na kupu pomešano, dasi je bil pokojnik znan, da ima rad svoje stvari v redu ter sam nikoli ne bi šel obleke in perila tako razmetavat. Ni se dalo sicer ugotoviti, ali je kaj iz omare zmanjkalo. Proti ropu pa govori zopet dejstvo, da so našli v hlačnem žepu 1200 Din v gotovini. Ce bi bili roparji izvršili umor, bi bili najbrže preiskali tudi žepe pokojnikove obleke ter jim 1200 Din gotovo ne bi ušlo. Vsekakor pa jc nenadna smrt pokojnega Verboršta zelo sumljiva, zlasti še z ozirom na krvavo globoko rano na sencih. Zaradi tega je odredilo državno pravdništvo v Mariboru, da se mora truplo raztelesiti, da se do-žene vzrok smrti.
Premišljevanje o »ocvirkih"
Še nekoliko odgovora »Mariborskemu Večernlku"
Maribor, 21. junija.
Čujte in strmite! »Mariborski Večernik«, je po dveh dneh prišel do sape in posveča poldrugo kolono »slovenskemu, radikalskemu popoldnevniku« (tako nas izvoli nazivati) kot odgovor na naše skromne ugotovitve v številki od 18. junija. Nismo mislili, da bo tako zapeklo! Kar z »ocvirki« nas traktira (mi bi dejali temu raje »otrobi«) in z najtežjim kalibrom nas je napadel, nas uboge reveže, ki takega težkega kalibra v naši redakciji nimamo na razpolago, da bi lahko primerno odgovorili! In v odgovor nam (in svojim čitateljem seveda) še enkrat dobesedno prinaša vse, kar je bilo napisano dosedaj v »Večerniku« in »Jutru« o akrobatu Aleksiču: kako se frči iz kanona, kako se lomijo kosti! Srečni Aleksič! Kak junak! še nobenemu prvaku iz
Včerajšnja nedelja
Ljubljana, 22. junija.
Včerajšnja nedelja jc bila po kratkem presledku zopet obilna na raznih prireditvah. Dopoldne so v Trgovskem domu zborovali Jadranski stražarji, istočasno so v Delavski zbornici razmo-trivali probleme našega protialkoholnega gibanja delavci, ki jim je pri srcu treznostno gibanje, popoldne so blizu Št. Vida dirkali kolesarji, z Gradu pa smo vse popoldne in pozno v večer lahko slišali zvoke mogočnega ojačevalca, ki je meščane opozarjal, da je na Gradu veselica. Če hočemo imenovati prav vse imenitnejše dogodke, ne smemo prezreti hudega naliva, ki je nenadoma počastil Ljubljano okrog ene. Imel pa je do dobro lastnost, da je vsaj malo razbistril in razhladil prej tako napeto in soparno ozračje. Zato so popoldne meščani v velikem številu pohiteli na sprehode v okolico Ljubljane, mnogo pa jih je odšlo tudi na Grad.
Na Gradu je bilo živo zlasti zvečer, ko so spuščali rakete in ko je žarel lep bengalični ogenj. Kmalu se je natrpalo okrog po sprehajališčih na Gradu ogromno ljudi. Da ni manjkalo vseh mogočih dobrot in posebno godb, je razumljivo samo po sebi. Z Gradu so odmevali po mestu in okolici akordi, v katerih je bilo zapopadeno vse hrepenenje noči in dneva. Na ozkem plesnem odru pa se je vrtela mladina, kakor za stavo. To se pravi, hotela se je vrteti, pa se ni mogla bogsiga-vedi kako uveljaviti, ker je bil na ozkem prostoru komolec pri komolcu, noga pri nogi in glava pri glavi, tako da je imela tudi 10 letna deca, ki je obdajala oder še v poznih urah obilo zabave z raznimi komentarji... V splošnem je prireditev na Gradu uspela. Na račun niso prišli le tisti, ki jim niti kak kozarec ni padel v žep; bili so rdeči križi namreč celo na kozarcih.
Pojasnilo I
V	našem poročilu o Bodijevi aferi je bil v petkovi številki tudi pasus, v katerem stoji, da se je veselega življenja v vili Lidije Bodijeve na Mirju udeleževal tudi neki bivši oporni pevec. Da bi javnost ne razumela tega stavka napačno, izjavljamo, da s tem nikakor ni mišljen naš priznani operni tenorist g. Leopold Kovač, ki ga itak vsa naša javnost dovolj pozna po njegovem solidnem umetniškem in drugem udejstvovanju.
svojega kroga ni »Večernik« posvečal toliko pozornosti, da bi kar dvakrat isto pisal o njem. Poldrugo kolono svojega dragocenega prostora je posvetil samo njemu, natančno tretjino več, kakor v isti številki velikemu slovenskemu možu škofu Martinu Slomšku! Odkrito priznamo, da smo to brali. Beremo in beremo, pa sam Aleksič! Da bi te — zakaj pa samo Aleksič, zakaj pa nič o tistih treh mrtvakih pri Prevaljah, zakaj pa nič o prepisovanju naših novic! Zdi se nam, da smo mi Aleksiča samo tako-le mimogrede omenili, glavno pa je bilo tisto o prepisovanju! To pa > Večernik« kar prezre. Menda mu take zadeve ne dišijo, ker bi rad prepisoval naprej. To mu bomo rade volje dovolili, že zaradi njegovih čitateljev, ker jim privoščimo, da včasih tudi kaj zanimivega čitajo...
Štrajkujoči maturanti kranjske tekstilne šole so se pogajali
Kranj, 21. junija.
Že včeraj 20. t. m. smo poročali, da maturanti kranjske tekstilne šole štrajkajo.
Za štrajk se je zavzela tudi banska uprava in je dala v soboto zjutraj razglasiti na razglasni deski Tekstilne šole, da kdor misli delati maturo, jo lahko do 10 ure zjutraj še gre opravit, drugače se bodo smatrali vsi oni, ki jih ob tej uri ne bo na mestu, da so od nje odstopili.
To jutro je bil pri g. ravnatelju tudi delegat štrajkujočili maturantov, vendar se stvar pri tem ni premaknila s tira.
Ko so zgornji dopis banske uprave brali nekateri dijaki, so šli k ravnatelju in se priglasili k nadaljevanju mature.
Tako je v soboto zjutraj okoli 9 ure nadaljevalo maturo 8 dijakov, pozneje pa je zopet eden odstopil. Ostalih deset, ko so videli, da je stvar le bol j resna, kot so prvotno mislili, in da |e sklep banske uprave ob določeni uri izginil z razglasne deske, se je pa pričelo pogajati z gosp. ravnateljem za nadaljevanje mature, vendar v soboto še niso imeli uspehov.
G. ravnatelj je tudi onim, ki so pričeli nadaljevati maturo, povedal, da ni res, da bi pisali nalogo iz vezav, radi katere je nastal štrajk, večinoma negativno, pač pa so razen enega, pisali vsi pozitivno.
Kaj bo sedaj z ostalimi desetimi, se še ne ve: ali so sedaj dokončno odklonjeni od mature, ali pa se bo morebiti še našel izhod.
Sinček: »Očka, kaj je to — bankrot?«
Oče: »Vidiš, sinko, bankrot napravi tisti, kdor skrije denar v hlačni žep in pripusti upnikom, da mu zarubijo suknjo.«
Sodnik upre resno pogled v obtoženca: »Trdile torej, da ste iz pozabljivosti vrgli svojo ženo skozi okno drugega nadstropja?«
»Tako je, gospod sodnik,« je odvrnil nasilnež nedolžno, >pozabil sem, da zdaj stanujemo v drugem nadstropju. Prej smo namreč imeli vedno pritlično stanovanje.«
1000 m ena zanimivost
Fašlstovski imperij šestkrat večji od Italije
V	Rimu so pred nekaj dnevi objavili službeno podatke o tem, koliko površine in koliko prebivalcev ima novo fašistično c^ars’v« v Vzhodni Afriki. Številke, ki jih priobčuje italijanski uradni list so naravnost presenetljive. Po teh podatkih obsega italijansko cesarstvo v Afriki
1,708.000	kv. kilometrov površine. To je šestkrat toliko, kolikor meri evropska Italija.
Števila prebivalcev na tem orjaškem ozemlju še ni mogoče natanko določiti. Za neguševe vlade ni namreč v Abesiniji ne država, ne cerkvena oblast vodila nobenih popisov o gibanju prebivalstva. Računajo pa, da živi na vsem ozemlju nekdanje neguševe Abesinije okrog 6 milijonov prebivalcev.
Z ozirom na to bi razdelili novo italijansko cesarstvo glede površine in glede števila duš takole:
Eritreja meri 221.000 kv. km in ima okrog 1 milijon prebivalcev; Somalija izkazuje 602.000 kv. km. na katerih živi 1,300.000 ljudi; Amhara je velika 223.000 kv. km, na katerih prebivata dva milijona Abesincev; Pokrajini Gala in Sidamo obsegata 353.000 kv. km in imata 1,600.000 prebivalcev; Harrar šteje 202.00 kv. km in ima 1,400.000 prebivalcev; Addis Abeba in okolica pa meri okrog 6000 kv. km in izkazuje okrog 300.000 prebivalcev. Po teh podatkih bi torej vsa italijanska kolo-nijalna posest štela okrog 7,600.000 ljudi.
Skupinsko padalo
Eden najboljših pilotov ameriškega letalstva S. L. Van Meter je prijavil ameriškemu patentnemu uradu duhovito in genialno iznajdbo. Ta njegov izum ima namen, da zmanjša nevarnost, ki grozi pilotom in potnikom v letalih, kadar se bli-ia nesreča. Tri tem izumu gre za tako imenovano skupinsko padalo.
Van Meterjev avijon se na zunaj nič ne razlikuje od navadnega potniškega letala. V resnici pa predel letala, v katerem so stroji in pilotov sedež, ni neločljivo zvezan z onim delom, kjer je prostor za potnike. S pomočjo duhovitega mehanizma je mogoče oba dela letala ločiti.
Ce se približa nevarnost, zadostuje, da pilot pritisne na gumb in motorji se takoj odklopijo od letala. Osrednji del letala s prostorom za potnike se v hipu spremeni v orjaško padalo. Nad. prostorom za potnike se odpre velikanska svilena streha, katere nosilnost je tolika, da vsi potniki letala pristanejo varno in brez vsake nevarnosti. Pilot se mora rešiti s svojim padalom, katero ima pritrjena na hrbtu.
Letalska komisija v ameriškem senatu zdaj proučuje Van Meterjev izum. Poznavalci letalskega vprašanja pravijo, da bo ta novi varnostni in reševalni patent v Ameriki tudi sprejet in potrjen.
Pleteta in njene posledice
Pri prvem letu Zeppelina čez Anglijo so listi poročali o ganljivi zgodbi, ki ic zdaj dobila po zaslugi angleških birokratov nadvse smešen konec. Neki popotnik, Nemec po rodu le z zrakoplova vrgel nad malim mestom v Srednji Angliji
šop rož. V rožah je bilo sporočilo in prošnja, nai listi, ki bo te rože našel, nese šopek na grob potnikovega brata, ki je umrl kot vojni ujetnik v angleškem mestu.
Tisti, ki je rože našel je bil slučajno policaj. Pobral jih jc, nekaj časa premišljal in sc pdtem domislil, da spada ta zadeva pravzaprav pred Carinsko kazensko oblast. Odnesel ie šopek na carinski urad. Sledila je velika preiskava, ki seveda ni mogla roditi nobenega uspeha, ker je Zeppelin med tem že trikrat ali štirikrat oplu! Fvropb in Ameriko. Zdaj pa je v pokrajinskem uradnem listu izšla ovadba finančne uprave zaradi tihotapstva. Ovadba dolži »neznance«, da so tihotapili rože v Anglijo, čeprav je uvoz rož podvržen posebno strogo carinskim predpisom.
Uspeh te velike službene vestnosti angleških finančnih organov ni izostal. Nekaj dni potem, ko je ovadba izšla, je dobila finančna uprava prav-taiko od nekega »neznanca« debelo voščeno svečo s posvetilom, naj jo prižge pred podobo sv. Birokracija za pravo pamet.
Zavarovanje proti kraljevi poroki
Vso Anglijo že od smrti pokojnega kralja Jurija V. vznemirja vprašanje, ali sc bo novi kralj poročil, ali ne. To vprašanje nc razburja samo domoljubnih čuvstev angleškega prebivalstva, marveč še bolj njegovo trgovsko življenje. Vsa angleška industrija se pripravlja že zdaj na kronanje Edvarda VIII., ki bi sc imelo vršiti maja leta 1937. Zdaj vso Anglijo skrbi, ali sc bo pred kronanjem poročil ali nc .Dozdaj še ni noben kralj stopil brez žene na prestol.
Ker pa je znano, da ie mladi angleški k ral' . .	'	ki	si zlasti v družabnih
zadevah ne pusti nič predpisovati, zato. ni tako gotovo, ali bo hotel ustreči željam politikov in svojih podložnikov. Tudi ni znano, da bi se bil f.c kaj odločil za kako nevesto. Torej ni nič gotovega, če bosta pri kronanju eden ali dva.
Zaradi tega skrbi vse trgovce, ki se na to poroko pripravljajo, kaj bo z njihovim blagom, če se kralj vendarle poroči. Prizadeti so predvsem tovarnarji porcelana, ki so izdelali že deset in deset tisočev spominkov na kraljevo kronanje, ki se bo vršilo tedaj. Ce se torej medtem poroči, potem bi morala biti na spominkih tudi bodoča kraljica, ki bo kronana hkratu z njim. Ker pa ni znano niti, kdo bo nevesta, niti ali sc bo kralj pred kronanjem res poročil, zato sc skušajo trgovci in tovarnarji zavarovati pred izgubo s tem, da so se obrnili na angleške zavarovalnice s. pozivom, naj jim zavarujejo blago, da bodo zanj dobili odškodnino, če sc kralj poroči. Zavarovalnice sc pa ne morejo odločiti, ali ie to zavarovanje dopustno in v skladu z običajnimi trgovskimi pravili.
Ženske kot vojaki
Dan za dnem beremo s presenečenjem o boljševiških, o japonskih, o finskih ženskih bataljonih in smatramo to kot posebno znamenje propadlega današnjega časa. Vendar, če pregledujemo zgodovino, vidimo, da ženska in vojaški po-
I
Naval na zadnje vstopnice za olimpijske igre v Berlina.
sel vendarle nista dve tako različni stvari, da bi ne imeli že pred našim časom kakega stika.
Da najdemo primere ženskega udejstvovanja v krvavi bojni umetnosti, nam ni treba poseči prav daleč nazaj. Ni treba sc spominjati grškega bajeslovja, ki govore o kraljestvu Amazonk, k.j so ugnale največje junake. Treba sc le spomniti samo Device Orleanske, ki pa ni v tem poslu sama. Francoska zgodovina govori o celi vrsti žensk, ki so znale boljše vihteti meče, kakor zabadati šivanko.
Leta 1871., ko ic izbruhnila revolucija komune v Parizu, so hilc ženske tiste, ki so taibolj zagrizeno branile revolucijo z orožjem v roki. Ustanovile so svoj ženski bataljon pod poveljstvom Louise Michel. Ta bataljon je branil pobočja Mont-Martra proti napadom vladi zvestih čet. General Cluscrct, ki je bil poveljnik uporniških vojnih skupin, je osebno obiskal ta ženski bataljon. 5atalton jc pred njim defiliral in bil deležen posebno pohvale. Ta bataljon jc štel 150 pušk.
Tudi v naši slovenski zgodovini primeri junaških žensk niso neznani. Narodna pesem govori o Alcnčici, sestri Gregčevi, ki ie uganjala Turke. Imamo pa še druge primere, ki pričajo o tem, da so bile včasih Slovenke še za kako drugačno rabo, kakor so pa danes.
Nevidna rokavica
Na zadnji higienski razstavi v Newyorku si je občinstvo lahko ogledalo izum, ki priča, da tehniki in človeškemu razumu res ni nobena stvar več nedostopna. Neki inženjer je razstavil nov kemični izdelek, s katerim človek lahko obleče svoje roke v nevidne rokavice. Ta nevidna rokavica ni nič dnigega, kakor neka krema, ki si .jo namaže na roke. Sestavina kreme je taka, da ne prodira v znojnice in ne zapira kožnega dihanja.
Krema, ki si jo Človek namaže na roko, postane v eni minuti nevidna. Strdi se v tenko, prozorno plast, ki se tesno prilega kože. Ta plast je tako nežna, da je ni videti in kože se prijema tako, da sploh ne more tvoriti nobene gube. Ta nevidna rokavica preprečuje vsaki nesnagi pot do kože.
Rokavico si človek sleče tako, da se umije s čisto navadnim milom, pa izgine vsa plast, ki mu je do zdaj pokrivala kožo. Izum je velikega pomena zlasti za zdravnike in za ženske, ki imajo občutljive roke. Zato ni čudno, da si je ta iznajdba takoj pridobila simpatije vsega občinstva na razstavi.
Samo za smeh
Bernard Shaw sicer rad posluša hvalnice, a vendar noče precenjevati saipega sebe. Andree Alaurois pripoveduje, da je nekoč poslušal Shaw v ugledni londonski hiši slavospeve svoii zadnji gledališki igri. Gospodinja in gostje so kakor za stavo prisegali, da po Shakespeareu ni doživela angleška književnost nobenega večjega dogodka. Shaw se je smehljal in naposled povedal: »Žalibog niso vsi tega mnenja. Pred kratkim se je zglasil pri gledališkem ravnatelju, ki že tri mesece dnevno predvaja mojo igro, njegov strojnik in zahteval večjo plačo. Ravnatelj je bil ogorčen: «Kako morate priti s to zahtevo zdaj, ko nimate nobenega posla? Saj se igra vedno eno in isto!» Strojnik je težko vzdihnil: «To je že res, da nimam veliko dela. Ampak dnevno poslušati te Shawove neumnosti, je res prehudo. Vsaj malo mi primaknite, ker sicer res ne bom strpel.*«
Nepopolne plošče
Radio Dunaj oddaja v rednih presledkih reproducirano glasbo na tako zvanih nepopolnih ploščah. Slednje prinašajo na primer strunske kvartete brez violine, oziroma drugega godala. Glasbeniki lahko izvajajo na ta način doma kvartete in slično komorno godbo, ne da bi jim bilo potrebno zbirati tovariše. A vprašanje je, s katerimi občutki bodo poslušali -nepopolno godbo« navadni radijski naročniki brez lastne violine.
Letala ne morejo naprej
Znani ameriški fizik, prof. Lewis, vodja drž. aerodinamičnega poskusnega laboratoraja, je presenetil vse strokovne kroge z odkritjem, da so že dosegla letala najvišjo možno brzino in torej ne obljubujejo nobenega presenečenja v bodočnosti. Dosedanji graditelji so mislili samo na močne motorje in odporno ogrodje. Toda zračna odporna sila stavi točno določene meje, preko katerih nc more nobena tehnika. Največja izvedljiva brzina je ona, s katero se širi zvok, znaša 1224 km na eno uro. A zrak. ki obdaja s to brzino sprožen predmet, postane trd kakor najmočnejši zid. Tudi najmočnejše letalo ne bi moglo skozi ta zid. Poleg tega obstojijo še manjše praktične težkoče. Ce naredijo sedanja letala do 700 km na uro, je to tiidi zadnja dopustna meja, ki jo nikoli ne bodo prekoračila.
Odgovorni urednik
Francoska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, ki izenači radio napovedovalca, oziroma vodjo postaje z odgovornimi uredniki pri dnevnem tisku. Predlog je zelo ogorčil prizadete kroge. Urednik vedno lahko pregleda in po potrebi zavrne ali omili predloženo dnevno gradivo. Nasprotno ne more radio postaja vnaprej jamčiti za predavatelja, ker pozna samo splošno vsebino njegovega poročila. Rokopisi, ki jih sprejema vodstvo, so omejeni na kulturna, književna in slična predavanja, dočim ni mogoče misliti na dnevne novice, poročila o športnih tekmah in slično v pismeni obliki.
Candhijev zdravnik umrl
Kakor poročajo iž Bombaya, je med postajama Mussoorie in Delhi zatekla na vlaku smrt splošno znanega Gandhijevega osebnega zdravnika in prijatelja dr. Ansarija. Pokojni je; bil v Indiji nenavadno čislana osebnost. Ker je zdravil najbogatejše indijske maharadže, si jo prislužil velikansko premoženje, tako da je veljal za enega najbogatejših zdravnikov na svetu. Večkrat je težko obolelemu prijatelji! Gandhiju rešil življenje in nekoč je ob neki taki priložnosti baje dejal: »Dokler bom jaz živel, mahatma ne sme umreti.« Kot goreč pristaš Gadhijeve protiangleške politike pasivnega odpora je več mesecev, presedel tudi v 'ječi.
Zdravilišče na tečaju
Edvard Shackleton, sin znanega raziskovalca, je natisnil knjigo, kjer podrobno zagovarja načrt sanatorija ob Severnem tečaju. Dokazuje, da so to najbolj zdravi predeli zemeljske oble; kjer sploh niso znani povzročitelji nalezljivih bolezni. Tečajno poletje od majnika do septembra se odlikuje po vročih sončnih dnevih, ki privabijo žuželke in ptice. Slično zdravilišče bi se kmalu poplačalo, ker bi sijajno pomagalo najrazličnejšim bolnikom. Tehnične težkoče niso nepremagljive ih tudi izdatki ne bi bili preveliki.
Mož, ki je rešil Zeppelina
V	Hart\veiloru ob Reni je umrl v starosti 99 let Jakob Hofman, mož, ki je nekoč rešil življenje grofu Zeppelinu. To se je zgodilo med francosko-nemško vojno leta 1870. Zeppelin je bil takrat mlad konjeniški poročnik in zašel s svojim vodom na poizvedovanju pod francoske krogle. Kaprol Hofman je natovoril ranjenega Zeppelina na pleča in ga z nevarnostjo za lastno življenje prinesel do najbližje nemške postojanke. Rešil je na ta način domovini poznejšega izumitelja zrakoplovov, ki je toliko storil za jiemško letalstvo. Hofman je bil odlikovan za požrtvovalnost s posebno pokojnino. Prejemal jo je brez prestanka enako v Viljemovi Nemčiji, v poznejši republiki in tudi zdaj pod Hitlerjem.
Vnukinja: -Babica, ali tvoja očala kajj povečajo 7«
Babica: »Seveda, zato jih pa nosim.«
Vnukinja: »Veš kaj babica, ko pa meni režeš potičko, jih pa lahko kar doli deneš.?
Gospodinja: »Pri tistem imenitnem zlatarju ste tedai služili? Neverejtno.«
Služkinja: »To vam lahko dokažem, če n«
verjamete, milostljiva. V košarici imam še nekatere predmete z njegovim monograniom.«
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2
Življenje In trpljenje ! v najstrašnejši vojski sveta
Zakleta
legija
Pri tej priliki sem se zapletel v neko pustolovščino, ki je za mene zelo značilna.
Bil sem v kantini sam z Van Lageom. To je bil neki Nemec, ki je stopil v legijo pod holandskim imenom. V legiji velja pravilo, da po 8. uri zvečer prepuščajo navadni vojaki svoj prostor v gostilni podčastnikom. Osma ura je prišla, vojaki so odhajali, Van Lage in jaz sva pa ostala in pila kar naprej.
Cez nekaj časa je prišel narednik od oddelka strojnic in nas je opozoril, da je čas, da se odpravimo v kasarno. Mi pa se nismo ganili z mesta. Potem nam je on spel velel, naj gremo. Ker se tudi zdaj nismo zganili, nam je začel pretiti, da nas bo vrgel ven.
Mi smo izzivanje sprejeli. Kar naj poskusi! Tedaj se je začel boj med nama dvema in med sedmimi ali osmimi podčastniki. Pokazal sem jim, da znam rabili svoje pesti. Naredniku od strojnic je otekel nos in eno oko mu je docela počrnelo. Uniformo je imel vso umazano od krvi.
Vendar nas je število zmagalo. Podčastniki, ki so sodelovali v boju, so naju vrgli ven. Najprej so šli glavi, potem pa še noge. Toda še zdaj nisva kazala nič volje, da bi se jim pokorila. Vrnila sva se nazaj in spet začela boj. Spet sva potegnila kratko. Vendar sva uporno in trmasto poskusila še v 'tretje, da bi vzdržala neenaki boj. Vrgli so naju v tretje na cesto, pa sva se neukrotljivo spet vrnila.
Ne vem, kaj bi še bilo zgodilo, da niT posredovala patrola spaliijev, kateri je poveljeval narednik, ki nama je bil naklonjen. Uspelo mu je, da naju je prepričal o tem, kako potrebno je, da odideva. Odpeljal naju je nazaj v vojašnico med štirimi bajoneti. To je bil zopern položaj. K sreči naju je pustil pred vrati kasarne.
Stvar je bila pa vendar le resna, ker sva zamudila nekaj dnevnega povelja. Ker sva se stepla s predstojniki, bi bila lahko prišla pred vojno sodišče.
Toda strojniški narednik je bil pravičen človek. Tudi sam je preveč pil, zato tudi njegovo ravnanje ni bilo ravno najbolj pravilno. Zato ludi ni dal nobene ovadbe, čeprav je bila njegova uniforma št. 1 docela uničena. Sam je prišel k nama in nama rekel, da'se zdaj, tik pred odhodom pač ne splača sovražiti in mrziti. Nekaj podčastnikov iz u?še kompanije je bilo navzočih pri tistem postenju in prerivanju. Ti so se kot gledalci zelo zabavali. Način, kako so naju vrgli iz gostilne se jim je zdel izredno smešen, zato nama
naslednje dni niso prizanašali s šalami in dovtipi.
V	Ezri sem spoznal Johna Harveya.
Nekateri tovariši so mi že večkrat pripovedovali, da se v konjeniški stotniji nahaja neki Anglež, ki bi me rad videl. In tako sem nekega dne odšel, da bi ga obiskal.
Bil je doma iz Cardiffa v Walesu. Bil je človek srednje postave, širokih pleč, črnih las in sivih oči. Ker je bil nekdaj rudar, je bilo na njegovi koži mogoče opaziti sledove prahu iz premogovnikov. Med vojno je služil v prvem južnowalškem polku. Pri Ypresu ga je ranila v glavo drobtina granate.
Ko sva se spoznala, je bil ordonans pri nekem častniku, ali kakor smo dejali v legiji »markirant«. Kot ordonans je užival nekaj ugodnosti. Tako je na primer, da omenimo glavno stvar, dobival poleg redne hrane še rtekaj masla, kondenziranega mleka, sladkorja in kave.
Sedela sva pod šotorom, pila kavo in pa jedla kruh z maslom, ter se pogovarjala, kakor se pač pogovarjajo vojaki v legiji. Ti pogovori so podobni razgovorom starih Napoleonovih godrnjačev, katerim zmeraj nekaj ni prav.
Redko kak dan preteče, da bi legijonar vsaj enkrat ne zapretil, da pojde na »sprehod«. To se pravi, da bo pobegnil. Toda to so seveda samo prazne besede.
Pri Harveyu sem se pa prepričal, da niso to samo besede. Življenje v legiji se mu je docela pristudilo. Pritoževal se je zaradi kri-
vic, ki so mu jih baje storili. Pa ni brbljal kar tja v tri dni, prepričal sem se, da ima tudi nekaj zemljepisnega znanja. Govoril je o južni meji Sirije in o angleški Transjor-daniji.
Pozneje sem se večkrat vrnil k njemu in ga obiskal ter sem pri tej priliki spoznal v njegovem šotoru še Nemca Wiesserja, in Lassa.	,
Wiesser je bil med svetovno vojno pri pešcih, na čelu mu je ie ostala dolga brazgotina, katero mu je zapustil neki Senegalec pri naskoku na strelske jarke. Danes pa se je Wiesser boril v Siriji prav s tistim Senegalcem. Lass je nekdaj služil v nemški mornarici, ker je po vojni preživel dve leti na Kitajskem, se je naučil malo angleščine.
Ugajalo mi je, da sem mogel govoriti ati-) gleško, piti kavo in jesti kruh, ki je bil namazan z maslom. Rad sem zdaj pa zdaj odšel pod Harveyey šotor.
Premična kompanija je odrinila iz Ezre proti Suejdi. Ker to ni bil lahek podvig, je hkratu krenila druga kolona iz Dere na trans-jordanski meji, da bi napadla trdnjavo z južne strani. Mi pa naj bi jo bili napadli s severa.
Prvi večer smo taborili v Mesifreju. Po-drtine naših nekdanjih zidov so bile nespremenjene. Ko sem udaril z nogo ob tla, sem izkopal celo lobanjo. To je bil strahovit ostanek mojega prvega bivanja v Mesifreju, ko pa | sem bil še zelenec. To je bil spomin na mojo 1 prvo bitko.
' ~	,	.	.	.	.	•	„	.	nh	12	Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/ITL Telefon 2994 in 299b. Uprava: Kopitarjeva
»Slovenski dom« izhaja vsak	zrjugosbvSo tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Količek.