82. številka. Ljubljana, v torek 12. aprila 1904. XXXVII. leto. izhajaj vsak dan zvečer, izimSi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroetopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ■9. trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličja. — Upravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. Glas vpijočega v puščavi. u. Mi smo imeli že opetovano priliko na podlagi ogromnega in obsežnega dokazil nega materijala pokazati, da je celibat ono zlo, ki je največ krivo, da je katoliška duhovščina toli globoko padla v nravstvenem oziru in se čestokrat valja po najostudnejšem blatu propalosti in nemoralnosti. Obilica slučajev je, katere smo navedli kot zgled, kakšne sadove rodi prisiljeni celibat med duhovščino. Da smo to storili in zlasti, da smo iz tega dejstva izvajali tudi konaekvence, so nam naši klerikalci hudo zamerili in dolžili so nas, ali naravnost, da lažemo, ali pa da posamezne slučaje brez vsakega povoda generalizujemo in delamo za nje odgovorna celibat in klerikalizem kot tak. Čujmo, kako v tem oziru sodi katoliški župnik Vogrinec! »Smešno bi bilo, piše župnik Vogrinec, trditi, da ima duhovnik v resnici z azbestom obdano lastnost, da se sam ne vname in da tudi drugega ne more vneti. Ljudstvo ne veruje na to lastnost. Tudi jaz na tem mestu odkrito prizna va m, da spadam k o n i m, k i ne verujejo na izpolnjevanje celibata s strani velikega dela duhovščine, vsled česar se sme popolnoma upravičeno dolžiti vsa duhovščina tega greh«. Ako bi se to godilo le pri Četrtinki vse duhovščine, bi bilo vzroka dovolj, da hi se zavrgel celibat in o b s o- | dila vsa duho všč in a v celoti.« Opetovano smo že izrekli svojo sodbo, da so naša župnišča čestokrat ognjišča nenravnosti in da 80 farovške kuharice večinoma navadne priležnice duhovnih gospodov. V duhovnih krogih je seveda zavladalo vsled tega silno ogorčenje in pobožni »Slovenec« se je kar penil jeze in srda ter nss dolžil, da obre-kujemo »nedolžne, poštene krščan-ke žene«, ki se ne morejo braniti. Ali bo »Slovenec« to dolžitev zalučil tudi župniku Vogrinou v obraz, ki je gotovo avtoritativna oseba v tem oziru? Vogrinec piše v tej zadevi: »Jaz bi poizvedoval o dejanju in ne-hanju oskrbnic (kuharic), o njih starosti itd. Tako sestavljen šema-tizem kuharic bi mi nudil vrlo zanimiv materijal. Jaz ne verjamem na vsako stvar, ampak sem prepričan samo o tem, kar sem na podlagi svoje izkušnje spoznal za resnično. Trdim pa lahko, da bi v dobi e n e čl o v e š k e g e n er ac i j e lahko povprečno vsako žup-nišče pripovedovalo pikantne duhovniške zgodbice, ki se vedno bolj širijo in vzbujajo vedno večje nezaupanje v krepostno življenje duhovnikov. Vendar pa se naj ne misli, da se to morda godi samo na Koroškem. V tem oziru ne more n o b e n a šk o f i j a drugi kaj predbacivati!« Zelo zanimiva je tudi sodba o moralnem življenju duhovnikov nekega višjega cerkvenega dostojanstvenika, katero navaja Vogrinec v svoji knjigi. Do« tiČnik se je izrazil tako-le: »Ako opazujem življenje mnogih duhovnih gospodov — in jaz govorim kot 621etoi mož — moram pri* znati, da se velika množica njih udaja preveč raznim slastem in uživanju; mnogo jih celo uživa očetovsko veselje, d očim opravljajo svoje duhovniške dolžnosti prav po rokodelsko in čestokrat iz-terjujejo razne pristojbine na najne-sramnejši, da, najbrezsrčnejšii način . . . In kar se tiče grehov contra se;-: t ura, se prav nič ne čudim, ako so zlasti mlajši duhovniki v tem oziru zelo lahkomiselni, ako vedo, da ima marsikateri ! visokočastitih profesorjev j na seminarju ljubavno razmerje, ali celo uživa očetovske radosti! M n o g o k a p 1 a n o v je že, ki imajo skrbeti za takšne male priveske. In kaj reko k temu dotični preČa- stiti škofijski k o n z i s t o r i j i ? Potrudijo se, da napravijo taki kaplani katehetsko skušnjo in dobe primerno službo, da morejo skrbeti za mater in otroka!« To so lepe slike iz nravstvenega življenja naše duhovščine, katere je nam predočil katoliški župnik Vogrinec! V njih se zrcali vse delovanje in nehanje prečastitih naših božjih namestnikov. Svetovali bi našim duhovnikom, da bi se dobro ogledali v tem zrcalu in, kadar bodo letele nanje ostre pšice, ponižno potrkali na svoja prsa in klicali z župnikom Vogrincem: »Ncstra ma xima cnlpa!« Vojna na Daljnem Vztokn. Japonske vojne operacije. Iz Čifua se poroča angležkim listom, da prodirajo Japonci v Koreji nevzdržno proti severa, ne da bi opustili Pjengjang kot temelj svojih operacij. Iz Seula pa se javlja, da je japonski poslanik Hajaši obvestil korejsko ministrstvo zunanjih zadev, da 80 se Rasi umaknili preko reke Jala in da so Japonci zasedli mejo proti Mand-žurski. Obenem je Hajaši korejsko vlado naprosil, da bi izdala na svoje uradnike strog ukaz, da morajo podpirati japonsko vojno opravo pri vseh njenih podjetjih, zlasti pa morajo skrbeti za to, da bo imela vojna uprava vedno dovolj kulijev na razpolago. S tem, da so Japonci korejski vladi uradno naznanili, da so oknpirali celi polotok, so nedvomno hoteli Korejcem namigniti, da nima Koreja od Rusije ničesar več pričakovati, vsled česar jim ne preostaja ničesar drugega, kakor udati se v svojo usodo in se popolnoma podvreči Japonski. Iz ruskega vira se poroča, da se vsi ruski vojaški oddelki polagoma umaknejo iz Koreje in se koncentrirajo v bližini Mukdena. Resnega japonskega napada na reki Jalu se ne pričakuje. Tri japonske divizije, ki pod povelj- stvom generala Kurokija prodirajo proti severu, so baje določene samo za okupacijo Koreje in imajo samo nalogo, maskirati gibanje velikih japonskih vojev, ki se imajo ukrcati v Nagasaku in izkrcati v pristanišča Liaotang. Japonci čakajo baje samo na to, da Be admirala Togu posreči naskok na Port Artur. Velika bitka ob reki Jalu ? „Daily Expressuu v Londonu se iz Tiencina brzojavlja, da se tamkaj širi vest o veliki bitki na mandžursko-korejski meji, ki je bila te dni. Pod robnosti se še neznane in se niti ne ve, katera stranka je bila poražena. Zatrjuje se pa, da so mimo Mukdena proti Harbinu vozili posebni vlaki, ki so bili prenapolnjeni z ruskimi ranjenci. Ta vest je zelo neverjetna! Dognana stvar je namreč, da so se Rusi iz severnozapadne Koreje že popolnoma umaknili in da imajo samo nekaj stotnij vojaštva še v severnozapadni Koreji, kamor pa še Japonci niso prodrli. Ako bi bila torej vest o bitki resnična, bi bili morali Japonci že prekoračiti reko Jalu, kar pa je pod sedanjimi okol-nostmi popolnoma izključeno, ker je reka silno narasla in polna ledu, da na prehod večje armade niti ni misliti. Če pa Japonci prehoda preko Jalua še niso izvršili, se sploh ne da o nobeni bitki govoriti, ker bi bila le ta samo mogoča, ako bi se glavni del japonske armade že nahajal na desnem bregu reke Jalu. Nov napad na Port Artur? Londonski listi priobcujejo brzojavku iz Petrograda, da se iz Port Arturja poroča, daje rusko brodo-vje včeraj zjutraj opazilo, da se trdnjavi bližajo japonske ladje. Ruske vojne ladje so se takoj vrnile v pristanišče. Pričakuje se, da bodo Japonci znova napadli Port Artur. Rusi so na napad kar najbolje pripravljeni. Čim je došla vest, da se Japonci približujejo, je bilo alarmirano vse vojaštvo in poskrbelo se je vse, da se japonski napad čim preje in Čim uspešneje odbije. Iz Vejhajveja pa je došlo preko Londona poročilo, daje včeraj japonsko brodovje znova napadlo Port Artur, a bilo sijajno odbito. V koliko so te vesti resnične, se ne da dognati. Pripomniti je le, da do sedaj še ni nobena vest o novih bojih pred Port Arturjem potrjena in najbrže tudi ne bode, ker bi bilo sicer Že tudi objavljeno uradno poročilo iz Petrograda. Prodiranje Japoncev. V Četrtek ste došli dve diviziji japonske armade do izliva reke Andžav in jo prekoračili. Pri japonski armadi se nahajajo tudi taji vojni atašeji, ki se Silno pritožujejo proti japonski vojni upravi. Japonci vztrajajo konsekventno pri tem, da ne dado atašejem nobenih pojasnil in informacij in vojna uprava je od vlade v Tokiju naravnost zahtevala, da naj odredi, da se takoj vsi atašeji odpokličejo z bojišča. Uradni vojni poročevalci za ruske liste, Iz Petrograda se brzojavlja, da je vlada imenovala za ruske liste dva uradna vojna poročevalca, katera bo vlada sama plačevala in skrbela, da bosta o vseh dogodkih na bojišču kar najbolje informirana. Poročevalca sta že odpotovala na Daljni Vztok. Dvignenje „Varjaga". Kakor poročajo londonski listi iz Jokohame, se je ponudil japonski vladi laški podjetnik Faccanoni, da dvigne, ako se mu plača 200.000 rabljev, rusko, pred Čemulpom potopljeno križarko „Varjag". Faccanoni je svoječasno po naročilu angležke vlade že dvignil neko angležko križarko, ki se je v Sredozemskem morju potopila. Japonska cenzura V mestu Kobe na Japonskem izhaja amerikanski list nKobe Herold*. Te dni je prišel v uredništvo imenovanega lista odposlanec japonske vlade Horije in izročil prepoved glede priob-čevanja vojaških vesti z bojišča. Brez posebnega dovoljenja je prepovedano v Pisma iz Amerike. (Lujiza Souvanova.) Chicago, 6. sušca 1904. (Konec.) Specialiteta med amerikanskimi športi sta »Basefall« in »Footbail«, ki nosita značaj narodnega športa in se izvajata b čudovito resnobo in strastjo. Tako ima vseučilišče v Chi cagu pokrito igrišče velikanskega obsega, kjer je na tribunah prostora za 6000 ljudij, in celo visoka vstopnina 1 dolarja za osebo ne zadržuje, da se zasede zadnji prostorček. Tu Be izvojujejo »najkrvavejŠi« »Basefall«- in »FootbalU-turnirji in daleč naokrog se sliši »Hurrav«-kiicanje tmagalcem, ki bo, kot matadorji na Španskem, ljubljenci občinstva. Bojujejo se »Teams« različnih Vseučilišč drugi proti drugemu, a tudi &Gogo jih je, ki izvajajo to kot °brt »Proffessionals«, katerim do-*&ša to mnogo denarja. Spomladi je lahko videti na vsakem večjem prodoru mlade ljudi in tudi majhne dečke, ki se neumorno urijo, da bi si zopet pridobili, kar so pozimi izgubili. Pomlad in poletje sta posvečena »Baseball« igri, jesen do prvega snega »Footbail« igri. Tako so posameznim igram odločeni gotovi prostori, ki so v ta namen natančneje pripravljeni in urejeni. A pronos! Pač nikjer slabšega podnebja kot v Chioagu. Številke govore često jasneje kot besede. D* pokažem, kako trpć pljuča pri teh silovitih vremenskih izpremembah in rezkih, mrzlih vetrovih, naj samo omenim, da je statistika dokazala, da je v mesecu januvarju umrlo 1510 ljudi za pljučnico. Niti predstavljati si ne more človek, s kako silo privihrajo vetrovi in viharji Črez Michigan jezero in črez Superior Hu-ron in Ooterio, tri jezera, ki 80 v tesni zvezi med seboj in se zaletavajo v Chicago, ki stoji na južni stran«, popolnoma izpostavljen vetrovom. Chicago slovi radi svojega podnebja. To kaže ta le pripovedka: Neki prebivalec tega mesta umrje in pride tja na drugi svet, kjer mu vse pokažejo, slasti in radosti nebes in muke pekla. A moža ne preseneti nobena stvar, ničemur se ne čudi. Končno ga vpraša njegov Cicerone, odkod da je pravzaprav. Mož mu odgovori: »Iz Chicaga.« Vse je bilo jasno; kajti kdor pride od tamkaj, je dobro zveden v vseh skrivnostih. Pri Američanih igrata dovtip in anekdota veliko vlogo in vsi dnevniki prinašajo ilu strovano dovtipe in ena najpriljub-ljenejših oseb je Cartoonist dnevnika »Dailj Tribune«, ki karikira vse do godke političnega in socialnega življenja in zabava s svojimi sličicami dan za dnevom tisoče bralcev. Neusmiljeno biča ljudski dovtip znamenite osebe! ki so se v kaki gotovi stvari kompromitirale in pri neomejeni tiskovni svobodi se obelo danijo vse mogoče stvari. Y Washingtonu se vršć sedaj t senatu zanimive razprave glede vsprejema mormonskega predsednika Smitha iz Salt Lake city v državi Utah, kamor je pregnala ameriška vlada Mormone. Gre se za vsprejem predsednika mormonske vere, Smitha, v senat. Vsprejme se, če dokaže, da se ni od leta 1890, ko je mormonski apostel \Voodruff prepovedal poligamijo v mormonski cerkvi, nikoli oženil. Zaslišanje je pojasnilo marsikaj glede na čudno življenje, katero žive Mor monci. Pojasnilo se je tudi, da se M. Smith ni držal zapovedi svoje cerkve in da ima samo 6 žen in 42 otrok. Prvič se je oženil pred 34 leti in to ženo imenuje svojo oficijelno, s katero tudi stoluje v Salt Lake city. Ena mu je umrla. Vse ostale in 21 dečkov in 21 deklic žive, njegov najmlajši sinček je star 3 leta. Zakoni imajo dve definiciji. Prva se glasi: Pečatiti za večnost, druga: Pečatiti za čas. Le v najredkejŠih slučajih pečatijo zakone za večnost. Kaj hočejo pravzaprav s tem povedati? Vobče le neradi kaj povedo o svojih cerkvenih obredih in ne izdajo ničesar. M. Smith ima pač le malo upanja, da pride v senat. Mormonska sekta je edina, ki ni v Ameriki, tako prosti drugače, pripoznana in tolerirana. Ravno tako jim je prepovedano naseliti se v drugih državah. Dasiravno si lahko potovaleo vse znamenitosti Chicaga v dveh dneh zložno ogleda, kakor je tudi mesto veliko, se rabi vendar zopet mnogo časa, da se iztakne vse intimne in skrivne lepote tega velikanskega mesta. Te lepote se tiče»o socialnih naprav in philanthropakih zavodov. Tako bi priporočala k posne manju biagonosno delovanje ženskih klubov, katere hočem natančneje opisati. Koliko dobrega store in kako plemenite smotre zasledujejo. Prvi obisk veljaj ženskemu klubu, imenovanemu »Chicago Womeu'a Ciub«. Ta klub je prvi tu*aj in tudi najdražji. Letni donesek znaša 300 dolarjev in je tako pristopen le najboljšemu občinstvu. Uvedli me bodo prijatelji in me predstavili predsed-ništvu, kar bo seveda dolgotrajno in zamudno. Predsednica mi bo s pravo američansko ljubeznivostjo razložila delovanje in ves mehanuem te/a dobroznanega in bogatega klub«. Ta interview sem si izprosila s posebnim osirom na slovenski narod, da bi mogla svojim ljubim rojakom po šiljati resnične in zanesljive vesti o teh američanskih napravah. Med tem sem pred kratkim preživela eel dan pri sestanku odposlank 81 ženskih klubov, največ is Chicaga, a tudi od drugod is najraa Ijstu priobčevati: 1. podrobnosti ali poročila o taktičnem gibanju armade; 2. poročila o bodočih vojnih akcijah; 3. sestava brodovja in torpedovk; 4. izgube na japonskih vojnih in transportnih ladjah*, 5. o porabi streljiva. 6. o krajih, katere rabijo Japonci kot temelj svojih operacij in 7. o krajih, kjer se nahajajo japonske vojne in transportne ladje. — Kakor je iz tega razvidno, ne smejo listi o vojni skoro ničesar pisati. Ako bi bila resnična japonska zatrdila, da je doslej spremljala Japonce povsodi na bojišču bojna sreča, bi bila ta stroga cenzura neumljiva. Nam pa, ki nismo nikdar verjeli vestem o velikanskih japonskih uspehih, je ta cenzura nov dokaz, da se nismo motili. Japonci so morali imeti velike izgube in poškodbe pred Port Arturjem, drugače bi se pač ne bilo treba bati, da bi listi doma na Japonskem poročali o izgubah na vojnih in transportnih ladjah. Koliko stanejo vojne ? Koliko bo stala rusko-japonska vojna se sedaj niti približno ne more izračunati. To pa je gotovo, da Japonci v vojni ne bodo imeli toliko stroškov kakor Rusi, ki so toliko tisoč milj oddaljeni od bojišča. Da se približno razvidi, koliko stane v današnjem Času vojna, navajamo statistične podatke o izdatkih v zadnjih večjih vojnah. V krimski vojni je izdala Rusija 3550 milijonov frankov ali mesečno 125 milijonov, Francija 125 milijonov, Angleži pa 75 milijonov. A v s tr i j s k o-p rus ka vojna 1. 1866 je stala Prusijo 352 milijonov, Avstrijo pa 500 milijonov in 75 milijonov vojne odškodnine. V n emško-f r anc oski vojni 1. 1870 so izdali Nemci 1280 milijonov, torej mesečno 195 milijonov, Francozi pa 14 milijard in so vrhutega Še izgubili Elzasko in Lataringijo. Rusko-turška vojna je stala Rusijo 500 milijonov rubljev, to je 162 milijonov na mesec, Turčija pa je plačala vojne odškodnine 802 milijona rubljev. V vojni z Buri so potrosili Angleži 6056 milijonov, torej 190 milijonov frankov na mesec. V k i t a j s k o-j a p o n s k i vojni so imeli Japonci 420 milijonov frankov, to je 50 milijonov mesečno, Kitajci pa so plačali vojne odškodnine 730 milijonov. ^Državni zbor. Dunaj, 11. aprila. Jutri razglasi »Wiener Zeitung« cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim ee sklicuje državni zbor na dan 19. t. m. k rednemu zasedauju. — Poljski klub si je zač^l znova prizadevati, da pregovori Čehe za opustitev obstrukcije. Poljaki nagovarjajo Cehe. naj z ozi-rom na gospodarski in finančni položaj odtegnejo za sedaj svoji glavni zahtevi ter naj naznanijo svoje predloge za nadaljno sporazumljenje, da jih predložijo Nemcem. — Nemške stranke uprizore takoj v prvi seji ličnejšihSdržav. Vršil se je v »Social Economics Club«, v hiši delajcčih žensk ali kakor se angleški pravi v »Business \Voroeu3 College«. Mislim, da je bil najzanimivejši d*n, katerega sem doživela v Združenih državah. Hiša je lastnina delajočih žen in stoji v središču trgovskega okraja. Trinadstropno poslopje, na ameriČanaki način sezidano. V prvem nadstropju je velika dvorana za predavanja in muzikalične produkcije, velika obednica, 3 saloni, dve čitalnici, vse zelo okusno urejeno. Pripomnim, da odlikuje Američana okus; posebno bq obdaja rad s dragocenimi slikami. V drugem nadstropju je gimnazija, to je telovadnica z vsemi mogočimi pripravami in soba za borenje, kjer so na eni strani mize za »Ping-Pong« igro in 2 biljarda. V tretjem nadstropju so kopalne sobe, garderobe za športno opravo in stanovanje za predsedni-štvo. Ta klub, katerega vodijo iz-kluČno le ženske, ima namen, da se zberejo žene iz prodaj&lnic, doktorice, pisateljice, arhitektinje i. t. d. po dokončanem delu in naporu k družabni zabavi, kjer najde vsaka kar si srce skupno akcijo zaradi naredbe nauč-nega ministrstva v zadevi študij državnih uradnikov. Dopolnilna državnozborska volitev v Pfibramu. Praga, 11. aprila. Ker je dri. poslanec dr. Dvorak odložil svoj državnozborski mandat za mestno skupino PHbram-Holešovice itd..vršila se je danes dopolnilna volitev. Zanimiva je bila ta volitev zaradi tega, ker je bilo pet kandidatov. Od 2163 glasov je dobil kandidat Mlado-Čehov dr. Ladislav Klumpar 1135 glasov, kandidat radikalnih državnopravni ko v dr. Sobo tka 492 glasov, kandidat obrtnikov Hora k 289 glasov, kandidat socialnih demokratov dr. S o u k o p 233 glasov in samostojni kandidat, knjigotržec H orače k 10 glasov. Izvoljen je dr. Klumpar. Trgovinske pogodbe. Budimpešta, 11. aprila. Danes se je vršil miuistrski svet pod predsedstvom grofa T i s z e. Prečital se je zapisnik avstro-ogrske carinske konference. Finančni minister in trgovinski minister sta poročala o razgovorih z italijanskim senatorjem Miraglio. Ogrska vlada vztraja pri tem, da se ne sme nobeno vprašanje iz celote trgovinskih pogodeb zase razpravljati. Tako se bo tudi o italijanskem predlogu glede vinske klavzule razpravljalo le v zvezi z ostalimi vprašanji. Popolnitev olomuške nad-škofije. Olomuo, 11. aprila. Zaradi na-Bledstva dr. Kohna bo si Nemci že napravili svojo politično afero. Olo-muški mestni zastop je sklenil resolucijo, v kateri se poudarja, da bi bila velika nevarnost (?) za narodni in cerkveni mir v nadškofiji, ako bi bil imenovan za nadškofa škof dr. Bauer, ki se je baje že opetovano pokazal za češkega prvaka. Dunajski vladi in papeževi nuncijaturi se je tudi poslala taka resolucija. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 10. aprila. Danes so poslaniki prizadetih velesil zopet posredovali pri ministru zunanjih zadev, naj se generalu De Georgisu že vendar enkrat da navodilo, da odpotuje s prideljenimi častniki v Solun. Tudi vojaška atašeja Avstro-Ogrske in Rusije, polkovnik baron Giessl in generalni major Kalnin se po dasta kot zastopnika poslaništev v Solun. Sofija, 11. aprila. Bolgarski di-plomatiČni agent Na če v ić je naznanil, da se vsled bolgarsko-turškega dogovora odpuste vsi političr^ prestopki. Petrograd, 11. aprila. »Novoje Vremjs« razpravlja o bolgarsko turškem dogovoru ter pravi, da je Bolgarija sprejela resne in težko izpol nilne dolžnosti. Vendar pa vsled dogovora šo ni odstranjena nevarnost spopada med obema državama. poželi. Tudi brano dobivajo lahko od kluba za zmerno ceno. Tu igrajo, poslušajo poučna predavanja, vpri-zarjajo shode in si krepć telesa za težavni boj za obstanes: s telovr.dbo, borenjem. Igrajo »Pool, biljard, Ping-Pong« in druge igre. Mnogo osamelih najde v tem blagonosnem klubu prijazen dom, kjer lahko prežive prosti čas in se okrepć na duši in teleBU. Imela sem priliko videti ta zanimiv klub, kot že omenjeno, ko so se zbrale odposlanke različnih ženskih klubov. Vsaka teh poslank je imela predavanje, glaseče se: Tri bistvenosti doma. Na razpolago je imela vsaka 3 minute. O vsebini teh govorov se je diskutiralo. To je bila vsebina tega sestanka. Predsednica, neka dr. M. Sass, je sedela na vzvišenem prostoru in poleg nje tajnica z budilko, ki jo za-znanjala, natančno pretekli čas. Svet je majhen, in naj tudi govore" ljudje različne jezike, veliki zakoni, na katerih je sezidano človeštvo, ostanejo vedno enaki in tudi V3e te bolj ali manj dobre govorance niso mogle Solun, 11. aprila. Albanci ae pripravljajo na resni spopad a tur škim vojaštvom. Mesto Prisrend je pravcato vojno taborišče. V mesto so prišli trije polki turškega vojaštva, štirje bataljoni pa so zasedli vsa pota, ki vodijo v mesto. Tako je zahteval ruski konzul, ki se boji, da se bodo Arnavti hoteli polastiti mesta. Izven mesta pa pripuščajo turške oblasti in turški vojaki, da počenjajo Arnavti s kristjani, kar se jim zljubi. Francoski ministrski predsednik Combes. Pariz, 10. aprila. Ministrski predsednik Combes in justični minister Val le sta bila danes v Laonu, ker jima je socialistično-radikalna zveza priredila banket. Pri tem je imel Combes daljši govor ter rekel med drugim: »Kar nas glede bodočnosti demokratične uredbe mora vznemirjati, je okolnost, da se klerikalna nevarnost meša s kongrscijo-nistično. Dežela hoče napraviti tej nevarnosti konec i i tako zamašiti izvir vsakega razpara. Vkljub vsemu temu so progreeisti naperili svojo nespravljivo opozicijo proti sedanjemu ministrstvu. To je stari boj med klerikalnim in posvetnim duhom, med duhovščino in plemstvom na eni strani, med meščanstvom in demokracijo na drugi strani. Ako pade sedanja vlada, pade z njo tudi republikanska armada. Vstaja v nemški Afriki. Bero lin, 11. aprila. Dne 9. t. m. je major Leutwein naskočil pri Onganjiva večji oddelek Hererov. Po dolgem in vročem boju so Nemci sicer ostali zmagovalci, toda izgubili so dva Častnika in dva jezdeca, en častnik in 10 vojakov pa je ranjenih. Dopisi. Z dežele. (Kranjski kruh in nemška „burša".) Ako bi se kak Slovenec le spotaknil ob kakšnega nemškega burša, že bi kričali nemški listi nad nami, kakor bi nas hoteli raztrgati; češ, kakšni da smo mi Slovani, nimamo olike itd. Seveda vidijo pri nas vsako smet v očeh, med tem, ko sami ne vidijo bruna v svojem „nemškem očesu". Nekje na Dolenjskem sta tudi dva taka nemška fanta. Eden opravlja službo večnega študenta, drugi je pa malo več. Že njiju vedenje in kretanje označuje, da sta pravi sad nemške kulture, koji sad ni padel daleč od nemškega rajha. Kaj sta pa naredila ? Mi rabimo „dotične posode" le v potrebi, a ta nemška „živavda" pa tudi ne v potrebi. Nočno posodo sta obesila ponoči na hodnik sosednje hiše, kjer so šele proti jutru zapazili to „nemško delo". Da je to še večji škandal za njiju, to bode vsak rekel. Da sta pa hotela ta dva „možička" tudi nekako izzivati nas sosede oziroma s tem Slo-vanstvo, se tudi razume. Da jesta ta dva srak« »perja „kranjski kruh", to vesta — a tega ne premislita, da dela gospod papa slovenske recepte. Je že prav. Mi bi lahko storili svoje korake, a tega nočemo, ker jima prizanesemo iz usmiljenja. Povedali smo jima pa: Ce ne bosta v prihodnje mirna in krotka kakor jagnjeta, dobita še večjo dosti novega povedati k temu osnovnemu vprašanju naše eksistence. Kazale so mnogo duha in bistro-umja. Spoznala sem Američane od nove strani — kot mislece. Ta sam na sebi ne pretežavni predmet, v katerem ee je bati, da ga marsikdo preveč površno in malenkostno obdela in poleg tega še kratek čas odmenjen vsskemu govoru, SO te j dame obdelavate s toliko bistroumnostjo, s tolikim dovtipom, da mi je bila prava slast od 11.—6. zvečer s polurnim premorom prisostovali temu sestanku. Navadno mi je nemogoče tako dolgo mirno sedi ti, le leta 1900. v Oberamm*?rgau u, kjer srro sedeJ cd 8. zjutrsj do 6 zvečer in mi je bilo zelo lahko tako dolgo sedeti in sedaj v Amtriki mi je bilo mogoče 7 ur pazno poslušati, ne da bi so utrudila. Vendar nimajo vsi ženski klubi tako lepega smotra. Mnopo \t> zelo bedastih, kjer igrajo ženske celo popoldne in če to ne zadobča globoko v noč karte in druge hazardne igre. Kakor ženske vse intenzivneje izvrše kot moški, so tu pripravljene pretiravati in izgubi tako ravnotežje moralicno klofuto, kakor sta jo dobiia. Toliko za danes v poduk slovenski družbi, da naj nikoli ne sprejme med se nrazgrajačev in nositeljev nemške kulture." Ti ljudje spadajo v vrsto onih „železonežeev", kateri že v mladosti začno izgovarjati samoglasnika i — ina. Od Savine. Ker rimsko katoliški duhovniki akesanemu grešniku v spovednici in ubogemu bolniku na smrtni postelji večinoma nalagajo težka plačila za maše, popotovanje na dolgo božjo pot, za pokoro, katera plačila hišno premoženje krčijo in provzročujejo prepire, tožbe, jezo po smrti bolnika, naj si slovenski in tudi nemški neverni m lahkoverni kmetje sledeče gole resnice zapomnijo: > Vsako dobro delo, vsaka pobožna molitev, vsak krilev pot, vsaka maša, bodi črna ali bela, z blagoslovom ali brez blagoslova, za dež ali za lepo vreane, nima pri Bogu nobene veljave, nobene vrednosti, ako se opravlja iz gole dobičkartje in sebičnosti, iz ljubezni do denarja, iz ljubezni do posvetnega biaga itd « — Denar za take pobcžnoBti ju v Savo vržen. Le dobra dela, bodisi kakekoli vrste, ki se opravljajo iz dobrega, blagega namena, iz notranjega nagiba, zamo-rejo tupatam pri Bogu usmiljenje dobiti in uslišana biti. To resnico nas uči naš božji učitelj sam, kajti rekel je: »Kadar moliš, zapri se v temno izbo, poklekni in moli. Bog, kateri v tmini vidi, bo tvojo molitev uslišal « »Vi pa, ki vsak dan v tempel zahajate, se tam pred ljudstvom hlinite in se svete delate, ste svoje plačilo ža prejeli. Vi ste hinavci!« Tako je govoril Jezus. Odkritosrčen, pristni kristjan opravlja vsako dobro, blago delo iz gole naravne ljubezni do bližnjega, iz ljubezni do Boga; a ne iz ljubezni do denarja. Žalostno je, da niti škofje, niti dekani, niti župniki, niti kapiani te navedene resnice ne poznajo. Ali pa je morda poznati nočejo? Na vsak način so duhovniki, ki se ne ravnajo po zgoraj navedenih načelih, največji neverniki, ker se oni že tukaj na tem svetu mantijo, se bogatijo na konto kmettkih žaljev, ker kmete in njegovo neved nest izkoriščajo, kmete slačijo, plačilo jim pa obetajo, da dobe ps smrti. Naš nebeški učitelj je rekel: »Božje kraljestvo je v Vas«, človek, ki ljudi odira, pa nima božjega kraljestva v sebi, nego peklensko kraljestvo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. aprila. — „Zadružna zveza", ka kor se sedaj imenuje slaboglasna »Gospodarska zveza«, je imela dne 7. aprila svoj cbčni zbor »Slovenec« je o tem zborovanju priobčil skrajno previdno sestavljeno poroČiio. Očitni namen tega poročila je, onemogočiti vsak vpogled v dejanjsko stanje te zadruge in nasuti občinstvu nekaj peska v oči. Kako se je sploh mogla registrirati »Zadružna zveza« in nova »Gospodarska zveza«, ne da bi bila stara »Gosp. zveza« likvidirala, nam je neumevno. Škoda, da sicer tako gostobesedni dr. Krek ni hotel o tem na občnem zboru nič natančnejega povedati, saj je sicer prav pridno — otrobe vezal. Tako na pr. je mnogo govoril o zgodovini slovenskega zadružništva in se po-vspel do trditve, »da so zašle na na paČna pota one zadruge, ki se niso A Schopanhauerjevega izreka »o dolgih laseh in kratki pameti« niso Američanke nikdar ponavljale, ker dobro vedo da se da naša kratka pamet raztegniti. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev) (Dalje.) Papež Paskal III. je umrl leta 1168 in na njegovo mesto je stopil opat v Strumni kot papež Kalikst III. in se vdomačil v Vatikanu, medtem, ko je moral papež Aleksander III živeti v pregnanstvu. Rimljani so se !Seh papežev norca delali. Poga jali so se s papežem Aleksandrom, da jim izroči sovraženi Tuskulum, Češ, potem se lahko vrne v Rim. Papež je omahoval. Rimljani so mu kentao predlagali, naj dovoli, da podero samo nekaj Židov tiste trd rjave, in to ponudbo je sprejel. Rimljani pa so podrli vse zidove, papeža pa le niso pustili v Km. Med tem so gorenjeitalijanska mesta vodila nevstrašen boj proti cesarju in v slavni bitki pri Legoanu dne 29. maja 1176. so cesarja popol- drŽale načel in navodil, katere jim je dajala »Zveza«. Ali ni morda narobe prav, da so namreč propadle tiste zadruge, ki so se ravnale po izgledih in nasvetih te zveze? Slučaj z Žlindro je bil izgled — Seliškar in Pelo pa sta dajala tiste »svete«, ki jih imenuje dr Krek »lojalne« in ki so toliko ljudi spravile na zatežno klop! Obširno je govoril dr. Krek tudi o ustanovitvi skupne zveze za vse slovenske zadruge — o ideji, s katero smo se v bistvu vedno strinjali, ki je pa popolnoma neizvedljiva, dokler bo klerikalno zadružništvo služilo samo političnim namenom, dokler bo tako skrajno nereelno, kakor je sedaj, in dokler bodo duhovniki imeli pri tem kaj opravka. Izmed vseh duhovnikov na Slovenskem ,e edini Podgorc, ki o svoji zadrugi v Sinči-vesi vsaj poštena poročila objavlja — zato se )ć pa tudi lepo zahvalil, ko ga je dr. Krek vabil v svojo »Zvezo«. Najpraj se morajo klerikalne zadruge postaviti na pošteno stališče. A kako naj se na to misli, ko so falsificirane bilance na dnevnem redu in ko se je celo o tistem zboru »Zadružne zveze«, na katerem je dr. Krek tako lepo govoril, priobčila v »Slovencu« tako grda farbarija. V »Slovencu« čitamo: »Centralna biagajnu je preskrbovala denarni promet med posojilnicami. Uspeh je jako ugoden. Pred letom je bila »Gospodarska zveza« dolžna »Ljudski posojilnici« še Čez pol milijona kron, kateri dolg je narasel pozneje na en milijon. Danei je povrnjeno vse, da ni več niti vinarja dolga pri »Ljudski posojilnici«. — To je naravnost šfindel. Će je imela »Gospodarska zveza« en milijon dolga«, ga s svojem denarjem gotovo ni plačala. Kje naj bi pa bila dobila ta milijon, ko vsako leto izkazuje primankljaj in berači pri vladi za par sto kronic podpore? Mogoče je samo, da je »Gospodarska zveza« plačala svoj milijonski dolg z denarjem, ki so ga druge posojilnice pri njej naložile, ah v tem slučaju vendar ne more reči, da je milijonski dolg plačan, nego le, da je mesto »Ljudske posojilnice« stopil drug upnik, milijonski dolg pa ima še vedno, ravno tako, kakor prej. Sicer pa kaže ta slučaj le, kako velikega zaupanja je vredna ta»Z veza«. Z milijoni meče okrog sebe kakor s hruškami! Sicer pa to ni edina »farbarija v poročilu. Ta*io čitamo v »Slovencu«, da je »Zveza« prodala »163J metrskih stutov surovega masla«, to je 16 vagonov. Ali ve škofov brat, ki je to poročal, da cela Kranjska ne izdela 16 vagonov surovega masla na leto, ali ve, koliko litrov mleka to reprezentira? Če naleti človek v urad nem poročilu na tak očiten »švindei« — kako naj potem ondu navedenim številkam sploh kaj verjame? — Vrhunec je pa vsekako dosegel dr Krek Ta ravno tako domišljavi kakor nevedni diletant v gospodarskih vpra- BfT Dalje v priloczj. ^fift noma porazili. Tisti papež Aleksan der III., ki je v Rimu pobijal repub liko in demokrat z m z vsemi sredstvi, da bi dobil oblast v svoje roke, je v severni Italiji moralicno podpi ral republiko in đemokratiztm, da bi cesarju iztrgal oblast iz rok. Ki . ko jo bil cesar poražen, se je tudi papež ž njim pobotal in lombards*.. mesta so bila za sadovo svojih litef in svojih zmag ogoljufana. Cesar se je odpovedal imperatoraki oblasti nad Rimom in jo je prepustil papežu. Ni kongresu v Benetkah dne 1. avguata 1177. sklenjeni mir je papeža pri poznal kot neodv snega vladarja Rima, Kalikst III. je bil odstavljen in Aleksander III. proglašen za legitimni |t poglavarja cerkve. Zdaj je tudi Rim Ijanom upadel pogum, braniti svojo republiko proti papežu, ki ga je ce sar priznal. Rimljani so se udali in po desetletnem eksilu se je Alek-sander III. v triumfu vrnil v Rim Papež je bil sijajno sprejet, ali vzlio temu še ni bil boj republike* proti posvetnemu gospodstvu pape-štva končan. Kaj kmalu so se z*' čeli prepiri, kako daleč sega pape zeva oblast in oblast republike in Priloga »Slovenskemu Narodu*' št. 82, dn6 12. aprila 1904. šanjih je na zborovanju »Zreieci izrekel kr 1 \U* bestde: »N*ša ,Zveml je priporočala vedno konsimoa društva na dt želi le kot prvi začetek z* zadrulni razvoj«. T?ga ni izrekel morda kak konsumaki vajenec, nego prouzroČitMj va^h koiuunnv, dr. Krek. Ta mož niti tega ne ve, d* so konsumna rfruštra najtežji in najnevarnejši del vsega zadružništvp, da se zadružna organizacija ne začne ž njimi, nego da z njimi konča. Ko bi učitelj v prvtm razredu otroke namesto, da jih uči pisati i — e — u in a — b — c začel učiti komorne stenografije, bi rekli, da je norec in ga deli pod k*juč — dr. Janez Evangelist Krek pa preglasa, da je začel konsumna društva snovati kot prvi začetek za zadružni razvoj. In tukega diletanta frjglašajo kot nekako kapaciteto v zadružnih in sploh socialnih ter gospodarskih zadevah! Domišljavost še n kiar ni nadomestila resničnega znanja — to se vidi posebno dobro na dr Kreku. — Značilen slučaj. V soboto je okrožno sod;žče v Celju razpravljalo o jako značilnem sluČiju. Gosp. Matija Vavpotič, Župnik v Skomrab, je bil na 27. januvarja pozval fante, da pridejo po izjovedne listke. Med drugmi je prišel tudi hlapec Fran Vrane. Župnik ga je vprašaj, koliko da bo plačal za spovedni listek. Vrane je ponudil 8 krajcarjev, župnik pa j a zahteval 10 krajcarjev in ni hotel hlapcu dati spovednega listka, če toliko ne plača. Vrano je bil že itak jezen na župnika, ker je bil ta prejšnjo nedeljo s pr;žnice vse hlapce v fari imenoval tatove. Ko sedaj župnik ni hotel dati lutka, brez katerega fant ni mogel k spovedi, ja Vrane dal župniku zaušnico in je odš?l. Vranci je državno pravdništvo t jžilo zaradi težke telesne poškodbe, Češ, da je tedaj župnik izvrševal svoj poklic in sodišče se je tudi postavilo na to stališče ter je Vrane* ob3cdilo na en mesec v jeio. Ker je vložena ničnostna pritožba, se bo na drugem ir.e3tu rešilo, če je župnik pri tako zvanem »izpraševanju« uradna oseba ali ne. Mariborski ordinarijat je sam priznal, da »izpraševanje« ni litur-gično opravilo. Ta s!u5aj je pa zani miv posebno zaradi tegp, ker kaže, da vladajo dandanes še prav take razmere, kakor za časaTetzia. »Izpraševanje« se porablja za politično ha-rangviranje ljudi in pa za kupSijo. Tetzl je prodajal samo odpustke, sedaj pa se prodajajo izpovedni listk', brez katerih ljudje ne morejo prejeti zakramenta sr. pokore. G Vavpotič je storil le to, kar se sploh dela, a da se je ta običaj sed ij konstatira 1 pred sodiščem, v t« m tiči važnost tega slučaja. — Revolta v Samoboru. Žalostni dogodki v Samoboru — o katerih smo včeraj priobčili brzojavno poročilo očividca — so vzbudili silno senzacijo. Naš poročevalec — kateremu bodi izrečena topla zahvala za njegov trud — nam piše, da ima hitro je b lo ljudstvo pripravljeno zagrabiti orožje in zopet naskočiti trdnjave papeštva. V rimski okolici se mesta in plemenitaši sploh niso hoteli ukloniti papežu in so na svojo roko nadaljevali vojno. Paptž Ka-list III se je seveda tudi brani), umakniti se Aleksandru III in je ščuval R mljane in okoličane na boj, a pravega ueptha ni dosegel in je končno pripoznal beneški mir ter odstopil. Plemenita'i so zdej proglasili Bvojega prijatelja L-iuda iz Sez*o sa papeža Inccencij* III Ta proti-p&pež je iskal zavetišča v Palombari pri Tivoliju pri sorodnikih bivšega protspapeža Viktorja IV., a le za malo Časa. Papež Aleksander III. jih je podkupil, da so mu izročili proti papeža Inocencija. v marcu 1179 se je ibralo 300 škofov na ekumenski koncil v Lateranu. Na tem koncilu je b;l pa pež Aleksandtr 111. pripoznan kot edini poglavar cerkve in je bila obenem proglašena popolna neodvis nost papežev od vsake posvetne oblasti. Samo v Rimu in v papeški dr- kot udclcžnik shoda in očividec tako-r koč vst»h dogodkov neoporekljivi vt t», da sta moralna p r o v z r o čitelja obžalovanja vredni ga dc-godka Župnik M letio iz S patine pri /V-grebu, s katerim je došlo celo krdtl) kmetov, in župnik Mraku-|ić iz Kuie. S tem se strinjajo tudi poročila hrvatskih listov. Ribuka se je začela, Čim jo župnik Milet ć končal s svojimi silno strastnimi napadi. Značilno je, da je ta duhovnik pital takozvane »ObzoraŠe«, ki so sklicali shod in med katerimi je bilo tudi več duhovnikov, z brezverci in liberalci. Tout oomme chez noua! Izgredi so bili brez dvoma pripravljeni in pripravili *o jih d u h o v n i k i. »Obzorov« poročevalec duhovnik Petrekovic je videl, da jo župnik Miletič gledal, kako so njegovi kmetje pretepali pesi Kiepaha, pa vendar niti z besed.co ni poskusil kmetov odpraviti. Kmetje so po tem ropali in požigali — župnika Miletič in Mrakužić pa sta jo lepo cdkur,la, da bi neizogiboa kazen zadela samo kmete. — Stroii v tabačni tovarni. Kako neumno in brezvestno so klerikalni prvaki in od njih najeti in plačani ageutje ščuvali delavstvo, se vidi zlasti iz dejstva, da se delavke upirajo napravi novega stroja za cigarete. Človek se kar za glavo prime, če sliši kaj takega, ker je zahteva, da se novi spopolnjeni stroji ne smejo rabiti, očitna blaznost. V vseh strokah obrtnosti se dela na to, da se dobe Čim popolnejši stroji, ker se ž njimi več in ceneje producira, ljubljanske cigararice pa mislijo, da bodo to ustavile. Revam tega še ne zamerimo toliko, kakor tistim klerikalnim hujskačem, ki so jih naščuvali. Za nas davkoplačevalce je samo dobro, če ta-bačna režija dela kar možno ceneje. Kolikor več zasluži država pri tabaku, toliko več ima dohodkov in toliko manj bo nas davkoplačevalce pritiskala z davki. Za kruh se pa cigararicam ni bati. Vodstvo tovarne radi strojev itak ne misli nobene sedanjih delavk odpustiti, Če pa bi jih nekaj odpustilo, naj se le pri nas oglasijo. Ljudje se bodo kar trgali zanje in lahko bodo službe kar izbirale, saj je tako pomanjkanje poslov, da kmet že več ne more izhajati. — — Poštne vesti. Poštni cfi cijal g Jo s. Kurent v Ljubljani je imenovan postnim kontroierjern v Opatiji; pošt eksp. službe so pode Ijene: v Premu tamkajšnji upravi teljici gdč. Viktoriji Debev-Čevi, v Oitneku gdč. Ani Pice k ovi, v Turjaku pa tamkajšnjemu upravite'ju g. Jerneju Žužeku Premeščeni ste: manip. gdč. Karo lina Modičeva iz Trsta v Lub-ljano in gdč. Marija Petschni gova od pošt. urada Ljubljana II k poštnemu uradu L;ubljana I — V pokoj je stopila manip. L u j i z a Sago r z e v a. — Razpisana je pošta v Dolu pri petnem uradu v Bohinjski B?li pa se je vpeljala dnevi a brzojavna služba. Savi ni mogel Aleksander III. nikdar svoje oblasti v roke dobiti. Tudi po koncilu je bil v Rimu brez moči. Rimska republika se mu ni uklonila in mu je d sledno in neustrašno nasprotovala, plemenitaši pa so vodili zdaj rčito zdaj prikrto proti njemu boj P.pež A'eksinder III je p*č pre magtl chus), kolero in kugo na po kopilibča, ki ležt* izven kraja smrti, je prepovedano 2 Prevažanje mrličev, kiaoumriiza kakodiugo, kakor pod 1 navedeno inft kcjozno b lez nijo, dovol.eno je. če se izvedejo vse določbe glede irovaŽanja mrliče? sploh in pa naL«!einje varstvena določb*: b) Truplo za infekejoznimi boleznimi umrl h je takoj po ired-lisanem ogledu, če mogoče dvojno odeti z rjuho, namočeno v &•/• *ar fco'ovi, 2% stblimatovi ali 4% for malmovi raztopim?, položiti v 8po,eno kr3to iz kovine in prepeljati v mrt vašnico, kjer se ima krsta polož ti v drjgo krsto z kovine, t) Nadaljni transp:r". se smo vršiti le iz mrtvašnice. — Će leži mrtvBŠiiic* daleč ali relativno daleč in če je na razpolago kak drug pr>stor, ki ne s'uii v sta novanjske namene, zamere se izje mom* v tf ga prepeljati mrliča in sme dvetjna krsta stati v njem do transporta, r) V kraju, v katerega se transportira truplo, prenesti se ima to naravnost na pokopališče ali v mrtvaš nico in kar najhitreje pokopat1'; odpirati krsto je prepovedalo d) Smrtna 8( ba in nje oprava se mora poodatra njenju mrliča desinfioirati. Iitotako se imajo desinficirati vse osebe, ki so bile udeležene pri polaganju mrliča v krat j. —w— — Občni zbor zadruge krojaeev itd. vršil se je v nedeljo 10. t. in, po določenem dnevnem redu ob navzočnosti g. zadr. inštruktorja dr. Blodila in g. magistratnega zastop nika dr. Zamika. Iz poročila načelnika je posneti: Zadruga je irnela G odbo-rovih sej, rešilo se je 30 uradnih vlog mestnega magistrata in trgovske in obrtne zbornice. K zadrugi je pristopilo 11 nov h članov, vajencev se je vpisalo 21, in vajenk 14, oprostilo pa pravilno 21 vajencev oziroma vajenk. Dohodkov je imela zadruga 400 K, stroškov K 34838, skupno premoženje koncem leta 1903 znaša 857 K 82 vin. Dalje je poročal načelnik, da se je vršil v mesecu decembru 1903 na Dunaju veliki krojaški kongres, na katerem je bilo 362 delegatov iz cele Avstrije in so zastopali 32.283 krojaških mojstrov. Računski zaključek se je odobril. Na čelnik je omenjal poštnih uslužbencev v Ljubljani. Slavno poštno ravnateljstvo je oddalo delo raje v Trst nego ljubljanskim obrtnikom oziroma krojaški zadrugi. V odbor so bili izvoljeni gg. Krcjči iu Casermaun namestnik gosp. Rožic, računskima preglednikoma pa gg. Kraigher iu Leutgeb. Odposlanci k pom. zboru so gg. Kraigher, Krejči, Ližar in Rožič. Popravljena pravila pom. zbora so se odobrila. Prispevek k zadrugi za vsacega člana zadruge se je določil z veČino glasov na 1 krono. Tako zadruga pokrije strošek, ki ga bode imela s pristopom k deželni obrtni zvezi za Kranjsko in k krojaški zvezi na Dunaju. G. Kraigher se je zavzel za to, da naj se odpravi navada, dajati delavcem delo na dom, ker ti Škodujejo krojaškemu obrtu enako, kakor konfekcije. Končno je še omenjal g. dr. IModig kurza za knjigovodstvo edino le za krojače želee, da bi se tega kurza gg. mojstri, oziroma delavci v obilnem številu vdeležili. — „Sokol" v Kranju je pri redil vČ-raj popoldne ob prekrasnem vremenu pešizlet v Križe in Priatavo pri T/Žiču. UJeležilo se ga je 18 članov. Prehodilo se je tj\ in nazaj v brzem koraku 28 km v 3 urah 56 minut. V Kr*ž*h nas je pričakovalo 18 Sokolov iz Tržiča v civilni obleki. Pred telovadbo je gotorii g. Drenik iz Ljubljane o nalogi, smeri in cil u Sokolstva. Zbranega je bilo osobito mnogo kmtUkega ljudstva, ki je navdušeno pritrjevalo predavanju. Pro Bte vaie so izvajali skupno vsi Sokoli nad 30 na številu, ped vodstvom vrlega načelnika kranjskega Sokola g. E Sjjovic* in pozneje Tržičani posebej na Pristavi pod vodstvom na Čelnika triiškega Sokola g. Almana. Proste vaje, ki so določene za vse-sokolski shod potrebujejo Še mr.ogo pile, osobito glede natančne izvedbe posameznih gibov, ki morajo biti od vseh izvedeni z vso h trostjo, z vso Uleano močjo in največjo točnostjo, če hoče biti celoten vtia lep. Redovne vaje so se pri obeh društvih dobro izvajale Kranjski S jkol je vadil med potjo tuli tek. Sokole je narod na raz nh krajih presrčno pozdravljal, posebno vrli fantje v Dupljah. TržŠki Sokol, važna postojanka na meji, pa naj vstrajno daluje, čvrsto zajem* iz studenci slovanske meči, iz telovadnic t in vziržema neomah'j vo dela dan na dan v njej z vso resnobo za zbujenje sokolske misli med tržižkimi Slovenci. Vi pa podpirajte z viemi močmi neustrašene delavce te naj važnejše narodne organizacije za svobodo in napredek. — Ustanovljenje brzojavne službe v Bohinjski Beli. Dne 9. aprila t. 1. uvedla se je v Bohinjski Beli, političnem okraju Radovljica, brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom. — Švedski aralj Oskar se je s kraljico včeraj popoldne pripeljal v Postojno in si je ogledal postojnsko jamo. Kraljevska dvojica je bifa sijajno sprejeta. V jami je svirala postojnska godbi in je pet pevski zb r. Kralj in kraljica sta opetovano izrazila svoje občudovanje vseh krasot, ki sta jih videl?, in se preljubeznvo zahvalila za lepi sprejem — Pretep. Med fanti iz Vel. Vodenicj in Orchovice, vračajoČimi se z nabora v Kostanjevici dne 8 t. m. zvečer, je prišlo do pretepa, pri ka terem je b.l smrtnonevarno ranjen Anton Jevnikar, ki je naslednjega dne umrl. Storilce so orožniki prijeli in jih izročili sodišču v Kostanjevici. — Strela ubila jezdeca in Konja. V vasi Pelgitsch pri Lipnici je jezdil zvečer 10 t. m. 401etni hlapec J. \Vagner konja iz žrebčarne. Blizu doma je zadela strela njega in konja ter sta oba ob ležala mrtva. — Nesrečen mož. V neki gostilni v Trstu se je ustrelil v so-b Jto neki Karol Minster iz Karlovca, ki je zapisil v svojo biležnice: »Drz-krat sem ušel svoji žen', toda vselej me je došla. Ta vražja žena me ne-preetano trpinči. Sedaj grem na drugi sve*, kamor g tovo no gre tak^j za menoj.« — Železnica Gorica - Čr-vinjan Deželni glavar dr. vitez P a j e r je sklical v Gorico zastop nike 21 furlanskih občin na posvetovanje zaradi podaljšanja nove bo hinj*ke železnice od Goric j do Črv-njana Na ta način bi se napravila najkra;št zveza med Dunajem in R m m Shod je izjavil, da je taka železnica velikega gospodarskega in narodnopoLtiČnrga pomeni, zato s» naprosi dtželni odbor, da v ta namen posreduje prt vladi. StiefM so so poslali m nislrekemu preds> d niku in ministrom trgovine, pel.e-delstva in železnic. — Nič ni tako skrito . Leta 1883. je v P.rki pri Strassgangu (Šujetskt ) dekla Dorfl «r porodila dečka, ki so ga kr>t ti na ime »1 :-><> OdJala gi je na rejo k neki vini-Čarki. Ta fant bi moril priti letos na vojaški nabor, t »da nikjer ga ni?o mogli izslediti. Pri poizvedovanju s-» orožniki izvedeli, da je leta 1885 hlap«c Ferd. SJieife- prišel k vini čarki po omenjenega tikrat 2ietnega dečka, ki mu je bil nezakonski oče ter rekel, da ga pelje k svojim s i rodnikm v Slovensko Bistrico. Od takrat je tudi Schleifer iz/inil od Um ter ee udinjal na Gornje nt Štajerskem, kjer so ga sedaj prjeh. Omenjenega svojega otroka je namreč vrgel v Muro. — Dru&tt o „Vesna" na Du naju, priredi IG. t. uo. svoj II. redni občni zbor v restavraciji Richter (Reun-\veg 3) Obenem naznanja, da si je najelo s prvim aprilom društveno stanovanje. Pri tej priliki prosi odbor vso stare podpornike naj blagovolijo pon . viti podporniuo, K D — za tekoči III. društveni tečaj. Prosi pa tudi vse prijatelje društva, naj pošljejo društvu, ki je v jako slabih gmotnih razmerah, blagohotnih podpor v gotovini ali pa knjig za društveno knjižnico. Društveni naslov je: 111. B. Thongasse N. 10. —Mednarodna panorama. Ta taden je razstavljena zanimiva Si cil i j s. Tu imamo na en pogled takorekoč ise zemeljske zone: zagonetno morje, ob morju razkoš.oe palače z vedno zelenimi vrtovi in logi, nad mesti skalovje, višje bujni gozdovi, a z najvišjih \rUcev se nam blesti sneg. Ali si more oko kaj lepšega želeti! Tako lego imajo pred-vsem mesta Palermo, Mesina, Monte Pellegrino itd. — Prihodnji teden potujemo v prekrasni Salzkam-m e r g u t. — Društvena godba koncer-tuje jutri v sredo v restavraciji „0rui orcP v Gosposkih ulicah. Začetek ob pol s. nri zvečer. Vstopnina 40 viu. Društveai člani prosti. — Voja&Iii nabor. Na današnji vojaški nabor je prišlo 159 fantov U ljubljanske okolice in jih je bilo 4G potrjenih v vojake. — Vino ukradeno. Z*sebnici Neži Bern%rdovi v Sv. Florjana ulicah Št. 3 jo bilo iz kleti ukradenega 25 litrov vina. — S ceste. Tomaž Kokošin, delavec, stanujoč v Jezerci, občina Dreženca v tolminskem okraju, se je pripeljal danes zjutraj v Ljubljano, da bi šel v bolnišnico. Med potjo je v Kolodvorskih ulicah obnemeli in obležal. Vsled bjlečin se je zvijal in BpiL Dva stražnika sta ga naložila na voz in odpeljala v bolnišnico. — Delavsko gibanje. Včerai ob 3 uri popoldne se je peijalo 300 laških delavcev mimo Ljubljane v Budimpešto. Rivno toliko delavcev se je odpeljalo včeraj na Nemško. Ponjči je cr^šel Ljubljano poseben vlak s 960 laškimi delavci. Oi teh jih je ostalo v Ljubljani 190, drugi pa so se odpeljali proti Dunaja. — V Amer.ko se je odpeljal) včeraj ponoči z južnega kolodvora 131 izseljencev. — Izgubljene reči« Ziseb-niča LjairniU Jigodičnva, sUuujoča v hote!u »pri Mil ču«, je /gubila včeraj na poti nkczi »Zvezdo« bankovec za 50 K. — Hrvaške novice. — Napredno glasilo hrvaško. Ako je verjeti neki brzojavki os< šie »N\-rodne obrane«, začne ta teden izdajati dr. Heimerl tednik »Pokret« kot napredno g'aiilo. — Spletaka trgovska in obrtna zbornica je odpos ala ministr„t*u nijoiloČnejši protest proti obnovitvi vinske klavzule z Italijo. — Poslanec Nieinči ć izjavlja, da nima vzroka (?), da bi odkžil svoj mandat, češ, d* ni vpekojen za kazen, temuč na lastno (?) prošnjo. — Deputacija Ijud-skošolskih učiteljev ;e bi;a v soboto pri banu grotu Pejacsevic! u ter mu izročila spomenico, v kateri se prosi za ureditev pravnega raz merja in plač — Dvojna morala. Zigreoš&a gledališka cenzu-a je svej; časno prenoveda'a igrati Z^g r-kioo dramo »Ev ca Guočeva«, a avstrijska cenzura je dovolila, d* se ta drama 'gra v Spletu brez vsake okrajšave. — Strašna nosreča na železnici. Pri odhodu zabav neg* vlaka iz Oieka je spre?odn;k pomotoma dal prehitro znamenje za odh d. Vlak je potegnil, vslrd česar je več ljudi popadalo s stopnic pod kolesa. Nikernu gospodq in dvema damama je vlak odre/a' no^e, več oseb pa je Zidobilo lažje rane. — Pijan kaplan pred altarjem. Na Velikonočni pone^ejek je bral v Oieku kaplan Mata 1/anHe-v:ć tiko pnan ma$o, da sa je vse zgr&žUo. D l bi ne imel ta škandal posledic ii vero, prestavili so kaplana takoj v Vinkovce. — Hrvat pri macedonskih orožnikih. Med petimi čssn.ki, ki jih je vojna uprava odbrala za mtcedonake orožnike, je tudi nadporoč* ik M.hvo« K u čak, sin zajjrebSk^gi profesorja. Kučik govori hrvaško, nemško, ita-lijbiiiko in francosko. — Ameriške novice. — Boj med Č r n e i i u b e 1 o k o Ž c i. V pokrajiui Arkauaas Pountv so beli meščani zaprise-li zaradi nezuatuega povoda smrt vsem črncem. V enem teduu so postrelili na cesti 9 zamorcev. — Hrvat ustrelil policaja. V Detroitu je Hrvat Josip Urbauovie pretepal svojo Ženo. Ker je prišel policaj mirit ter je hotel nasilnega moža aretirati, gaje Urbauovie ustrelil. M a c e d o n s k a j u n t a v N e vv V o r k u. Ne\vyorški Jugoslovani so si ustanovili macedonsko junto, ki ima namen, da deluje za osvoboditev Macedouije iz turškega robstva. * Najnovejše novice. — Prijeten ples. V nedeljo 80 imeli v MiSkolcu ples, na katerem je kmečki fant C sat i ustrelil svo jega tekmeca in svojo ljubico, ker sta skupaj plesala Ostali plesalci so se vsled teora grdo stepli med seboj, a Csat^jev brat je gostiiničarki s sekiro preklal glavo. — Vojno ministrstvo in proti d vo bo j na liga. Med vojnim ministrom in predeed nikom preti dvobojne Pge se je doseglo sporaznmljenje, da se neaktivnim častnikom dovoli pristop k ligi, le v častnih zadevah niso podrejeni častnemu razsodišču l;ge, temuč voja-škemu ra?sod šču. — Run na hranilnico v Plznu. Is nep • jasnjenih vzrokov ee je vznemirilo prebivalstvo, Češ, da je mestna hranilnica pasivna. Od 6 do 9. t. m. je vzdignilo 1027 oseb 1059.53S K. Sodsj so se viagatelji že večinoma pomirili. Koncem leta 1902 je hrunilnica izkazala vlog »a 29,554157 K, a mesto jamči neome jeno i.a vse hranilnične obveznosti. — Za bivšo špansko kraljico Izabelo II je cdrejeno tudi na dunajskem dvoru 12inevno žalovanje. — Morilka svojega pastorka. Včeraj smo poročali, kako je v Aschu neka Ilartel svojega 9-Jetnega pastorka s polenom ubila. Že prvo noč je ušla iz zapora ter legla na železniški t r, da jo je vlak usmrtil. * Španska ex - kraljica Izabela. Te dni je umrla v »pregnanstvu« v Parizu bivša španska kraljica Izabela, stara mati vlčd-i jočega kralj* Alfonza XIII., stara 74 let. S 10 letom se je poročila s Francem de A s s i b i. Orno žila jo je tskerekoč Francija. Skcraj vsaka večja evropska država je imela za miado princezinjo svojega ženina in vršil se je hud diplomatični hoj dok ler ni zmagala Francija s Francem de Aesiai. Seved* niso vprašali mlade kraljice za mnenie, odločevali so drugi za njo z »7isjinii ožina. Imenovanega ženina so ji ostale veieaile potrdile, ker je bil de Assisi slaboten mladenič ter so računih.«, d* itak ne bo oolgo živel. Toda šel je le far let pred kraljico v večnost, potem ko je leta 1896. obhajal z njo zlato poroko. Ker kraljica srojega moža ni ljubila, udala se je strastno razkošnemu življenju. <£9^z* njenoga vladanja se je znalo po Špan ji poiuo najdehk&tnejših dogodkov iz njene vsestranske zaljubljenosti , vkliub temu ji je papež Pij IX. pcde.nl »rožo čednosti« menda p j izr ku. »Ker je veliko jjubiia mora se ji veliko odpustit:.« V istini pa je »-ie-zmotijivi papež« zatisnil cb? očesi, ker se je zanašal, da mu bodo špan ski vojaki ohraniti prs?etno državo. Da je zgubila prestol, imela ge je kraljica kabela zahvaliti svojemu spovedniku C aretu in svoj no klerikalnim varovancem, ki so pravzaprav v njenem imenu vladali, vsled česar še dandanes tepta klerikalno kopito nesrečno Španijo, Kraljica je bila pri vsej svoji razposajeni pohotnosti zelo goreča kristjanka. Njeno prognanatvo pa ni bilo preveč tragično. Odkar je zasedel španBki prestol njen vnuk Alfonz XIII. bi se b la iahfco vrnila na Špansko, a ni hotela, ker ji je ugajalo razkošno par.eko življenja. Nieno palačo v Parizu se ceni 6 mi lijonov frankov, njene drageenesti m lišp 10 mil jonov frankov, nene graščine na Španskem pa so vredne 4 milijone frankov. Največ podedu jejo njene hčtro Evialiia, Izabela in in Marija de la P*z Tudi cerkev se zadovoljno nnpj*. * O papežu Levu XIII. prinaša „Revne des deus: Mondes" spis dosedaj še neznanih anekdot. Papež nikakor ni imel Kristusovega potrpljenja, da bi tudi svojim sovražnikom odpuščal ter prenašal vse rbritkostiu tega sveta na račun posmrtnega^življenja. Nasprotuo; prav jezijiv in togoten je bil. Posebno ga je jezilo, da ni imel več posvetne države in da je moral živeti v „jetni-štvu". V navzočnosti svojega tajnika seje nekega dne tako razljutil, daje zmetal knjige, peresa in papir s svoje mize v steno ter zarentačil: „Kakšna nesreča je vendar zame, ki se tako rad gibljem v prosti naravi, da motam biti tukaj tako zaprt (?)!" (Njegovi razkošni vatikanski vrtovi, logi in šetališča obsegajo približno toliko prostora, kot notranje mesto Ljubljana). Papež je bil tudi skrajno neeimern še kot 90Ietni starček. Trdno si je domišljal, da izgleda m-ajši kot je v istini. Ko mu je angleški kralj Edvard s prikritim sarkazmom rekel laskavo, da je videti, kakor bi bil star šele UO let, pogledal ga je papež hvaležno, kakor pogleda zarjavela devica laskača, ki ji zatrjuje, da se nc more biti 25 let stara. Ko ga je slikal francoski slikar Benjamin Constant, zaničeval mu je papež neprestano : Pred vsem me nc smete napraviti prestarega in ne preveč gub v obrazu !u Sliko mu je moral slikar pustiti za par dni v Vatikanu, da se je iste papež zadostno nagledal. Ni se pa dopadcl samemu sebi, in njegov tajnik, msg. Augelli, je pisal slikar,u : „Nj. Svetost želi nekaj manj nosu in nekaj več las." In Con-stant je nato naslikal papežu še šop las, a nosu ni »prikrajšal", temuč je rekel: „Nj. Svetost ima najmanj toliko (namreč nosu), kakor sem mu jaz dalu. Ko je tako „popravljena" slika prišla nazaj v Vatikan, je bil papež ves srečen ter je izjavil: „ Kakor pravi Tizian!" * Cela grofovska rodbina zaprta. V Berolinu je zipria policija soprogo pobeglega grofa P o -tuliokega, njegovo mater in nje govega brata zaradi sokrivda na velikih sleparijah. Gre f Potulicki si je nakup čil neizmerne dolgove ter porabljal svojo ženo za posredovalko pri denarnih zavodih. Književnost. — Spominski listi iz zgodo vine G. in kr. pehotnega polka št. 17 vitez pl. Milde. Po rokopisni polkovni zgodovini in drugih virih sestavil Anton F untek. Na Dunaju. V c. kr. zalegi šolskih knj g. Str. 101. Kranj ski vojaki zavzemajo v avstrijski zgodovini odlično mesto: bili so vtdno hrabri in požrtvovalni, vedno zanesljivi in zvesti. Odlikovali so se tekom dveh sto let skoro na vseh evropskih bojiščih in želi za to mnogo pohvale in priznanja — na redu pa so se te žrtve njegovih sinov vedno plačevale s tradicionalno nehvaležne s^jo. Zgodovino kranjskega polka od 1. 1674. do naših dni jo prof. Funtek popisal v pričujoči knjigi, za kattro je dobil iz polkovnega arhiva mnogo zanimivega, vsaj širšim krogom doslej neznanega materijal« V krasnem jeziku, preprosto, a jako zanimivo so v tej mladini nsmenjeni knjigi popisani najvažnejši dogedii, katero je djživei kranjski polk. Sevtda ima knjiga svojo tendenco, izraženo za geslo »Vse za dom in za cts»rja«, saj je njen namen, buditi avstrijska pa trijetičaa čutila, ali vilic temu bo vs .kdo z interesom čital to delo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. aprila. Uradni list prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se sklicuje državni zbor na torek, dne 19. aprila. Na dnevnem redu je prvo čitanje proračuna in raz ličnih s § 14 uveljavljenih cesar skih naredeb. Dunaj 12. aprila. Skupne ministrske konference se začno v petek. Pri njih se določi skupni proračun za leto 1905. Vojno ministrstvo zahteva, da se za letos dovoljena svota 15 milijonov za nove kanone zviša na 30 milijonov. Pariz 12. aprila. Sesija generalnih svetov se je začela z vsakovrstnimi manifestacijami. Različni generalni sveti so sklenili poslati prezidentu Loubetu adrese, s katerimi se mu čestita na francosko-angleškem pc-razumljenju, s katerim je zagotovljen evropski mir in Franciji omogočeno, se posvetiti demokratičnim in socijalnim reformam. Razni generalni sveti so tudi ministrstvu čestitali na vspehih v boju proti klerikalizmu, nekateri drugi pa so protestirali proti odstranitvi Kristusovih podob iz sodnih dvoran. Pariz 12. aprila. Polkovnik Marchand ni odstopil, kakor poročajo razni listi. Istina pa je, da S3 je rusko poslaništvo zavzemalo za to, da bi smel Marchand iti na bojišče, a vojni minister tega ni dovclil, ker je tam že posebna francoska komisija. Madrid 12. aprila Tu so bili povodom neke procesije velikanski izgredi. Vojaštvo je streljalo, mnogo ljudi je bilo ranjenih. Rusko-japonska vojna. London 12. aprito. „Times" se poroča iz Njučvanga, da je v južni M and ž ur s ki napravilo deževje silno škodo. Železnica je pod vodo, ceste so razdejane, brzojavne zveze pretrgano in sploh ves promet ustavljen. 4S.OOO bron znala glavni dobitek loterije ogrevalnih sob. Opozarjamo častite bralce, da bo sreč kanje nepreklicno dne 23. aprila'1904. tfydrove žitne kave *»OSKUSlTEl , DOMAĆI PRIJATELJ" ■ n;i. Qđr«MKtm umu viUt/tu iyđr»n* Mira* /itrn* M*** &rmf*.Vt/* ALBOFERIN redilno in krepilno sredstvo. Redi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi. Klinično preizkušeno; odlični zclrtt* uliti ara priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in drogerijah, kot praSek 100 gr. K 6—, v tabletah 100 kosov K 150 in v čokoladnih tabletah 100 kOBOV K 180. Poslednje nalašč za o« roke. 2998—43 Vprašajte m% ojega zdravnika. Darila. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi je poslal g. dr. J Žmavc c. kr. profesor v Kranju, zbirko 100 kron. Po 10 K: gospod Drag. Pappo, trgovec. Po 6 K: gospodje V. Savnik, župan in Alfonz Pire, |c. kr. okr. glaAar. Po 5 K: gospe: Helena Pav-šhr, sopr. veletržca; Jostpina Oiteraa, soproga veletržca: Ana Maver soproga tovarnarja; gospodje: Dr. Fr. Prevc, odvetnik in U. i E. Koos trgovci. Po 4 K * Gospodična M. Č 2man, zast-bnica; gospodje: Karol Flo-rian, posestnik; Adolf llohrman; Fran Majd i B, trgovec. Po 3 K: gospe: Marija in Josipina Pavsler, poseitniei; gospod dr. Žmavc, c. kr. profesor. Po "2 K: gospa Marjeta Vidmar, po-sestnica; gospodične : Janja Miklavćić, učiteljica; Ceaka Dabevc, poktaa pom. uradnica ; Viktorija Praprotnik, učiteljica; Franja Jugo-vic, nad učiteljic a; Marija Roos, učiteljica; Gospodje: Joscf Hub-d, c. kr. gimn. ravnatelj ; dr. Jos. Debevc, c. kr. profesor; de. Fran Prne, c. kr. profesor; A Kobler, dekan; A Korošec, c. kr. živinozdravaik; Evg. Jarc, c. kr. profesor; Al. Seliškar c. kr. soda. pristav ; Bol. 131oudek, c. kr. inž-ner. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradnt kurai danaj. borze 10. aprila 1904. Naložbeni papir)!. 4 2°/o majeva renta . . 4*27« srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta „ zlata „ i0/«, ogrska kronska „ »°/o 4°/o 4°/« zlata „ posojilo dežele Kranjske *e ni«*«. Južne železnice . . . . Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . ■ Obroke „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu vBrux) Alpinske montan . . . . Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ce&ke sladkorne družbe . . Valnte. C. kr. cekin...... 20 banki ...*... 20 rr.arke....... Sovereigns....... Marke........ Laski bankovci . . . . . Rublji........ Dolarji........ 101- ! 100-50 10130 10010 101-— 10010 10T— ! 100 5- 101 — 98- & 99- 60; 100-— 299 50 301 50 ' 101— 10170 19D--182 -H69 50 191 — 184 50 2615J 162751 164 75 2V6-' 306 — 292— 297 — 268— 273 — 90* - 93*-132*75 13375 21-464-81-78 — 67-5i'-29 -67 — 77--504- 22 — 476 — 83-82 -72'— 55 -30 — 75 -80 50 516 - 80 5( 8150 63*5-26 637 25 16C6 - ! 1616-643 85; 844'85 763 — 764'— 249-75 619 — 410 — 1910-488*50 34S- lb3— 1136 1907 2344 it 96 2344 95 25 252.5 484 250-75 620 — 411 — 1920 -489 50 352 — 462 -159 — 11-39 19-09 23.50 24*04 23 60 9545 253-50 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 11. aprila 1904. Termin. Pšenica za april . . . t, okt. 1903 . „ „ prih. spomlad „ Rž „ april . . . „ Koruza „ maj 19>4 . . „ Oves „ maj .... „ Kfrktlv. Neapremenjepo. za BO kg K 810 50 50 50 60 60 812 7 93 635 616 6*33 Umrli so v Ljubljani: Dne 6. aprila: Josip Čunta, urrr, 42 let, Oedema pulm. Dne 7. aprila: Alojz j Lazar, dnnar, 62 let, srčna hiba. Dne 6. aprila: Anton .Klepec, knjigovezov sin, 14 mes, Konju&ne ulice &t. 7, otrpnjenje pljuč. Dne 9 aprila: Heank Jerom, pisarski pomočnik, 28 let, Fiorjanske ulice &t. 10, pljučna taberkuloza. Dne 10. aprila: Alojz ij Stare, monsig- nor, 68 let, Marije Terezije cesta st. 5 legar. Meteorologično poročilo. fUiaa a%\ mo-j«A 10* % 8f«dojl Uhisol tlak 786 0 ram April Caa opazovanja Stanja barometra v mm. Ji Vetrovi Nebo 10 9. av. 736 0 90 &1. jzahod jasno 11 ■ 7. aj. 2. pop 7.V7 0 7360 82 14 5 al s vzhod al jug oblačno pol. ob! ač a s*. 735 3 10 9 al. jug jasno 12. 7. a}. a. pop 737 9 73*9 7-9 171 &1. svzhod si. j j zahod oblačno jaano Srednja temperatura nedelje in ponedeljka 9 4 in 112', — normale: 87# in 89'. — Mokrina v 24 urah: 00 mm in 0 0 mm. Tužnim srcem naznanjamo ža lostno vest, da je dne 10. aprila t. 1. ob tl/k uri zjutraj gospod Henrik Jerom pisarniški pomočnik po dolgi mučni bolez :i, previden 8 sv. zakramenti, v Ljubljani, Flori-janske ulice St. 10, mirno v Gospodu zaspal. 1027 Priporoča se ga v blag spomin in molitev. Žalujoči ostali. i co co o iz dobre hiše in kateri bi imel veselje do trgovine, se takoj sprejme. Več se poizve v manufakturni trgovini J. Keber v Ljubljani. Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kabineta in kuhinje s pritiklinami in vporabo perilne sobe se odda s 1. majem KK)4 na Dunajski cesti it. 60« 984-3 Za vet let v najem st lite 13x18, z vso pripravo, se iz proste roke proda. 982—3 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Restavracija ,Grni orel'. 1035 KONCERT društvene godbe. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Društveni Člani prosti. Na obilno udeležbo vabi Josip Šefer, gostilničar. Zahvala. Povodom svoje osemdeset-fetnice sem prejela od vseh strani toliko čestitk in prijavnih spominov, da ialibog nikakor nisem v stanu vsakomur posebej ja to ijreči svojo zahvalo. Prosim torej vse one, # so se me ob tej priliki toli Ijubej-njivo in dobrohotno spominjali, naj blagovolijo sprejeti tem po* tom mojo naj prisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se posebno tudi ja prelepo darilo grških dam in ja mnoge prekrasne šopke, 3lasti pa se iskreno zahvaljujem ljubim in prebivalcem krškega mesta ja njih vsakovrstne srčne ovacije, ki so me globoko genile in ki mi ostanejo javselej v najlepšem spominu. 1033 V Jfrškem, tO. aprila 190*. v lijiibljanl. 1008-2 Več pove upravništvo „Slov. Naroda". Gospića katera obleke za gospe, kakor tudi za otroke sama vreze iu izdeluje, sc priporoča v boljše hiše. Poizve se: Jerina, Križevniške ulice št. 8, pritličje. 1028-1 Kupiti se želi: Stare prodajalnične portale in vrata ter opravo za špecerijsko prodajalno. Prijazne ponudbe pod M. K. 43 upravništvn „Slov. Naroda". 1029—1 fipfi pomočnik dobro izurjen v trgovini s špecerijskim in železninskim blagom, išče službe. Naslov pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". 1030—1 Gostilna v najem se takoj odda na lepem prostoru v Ljubljani s celo opravo. Naslov pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". 1031 Kot učenka želi vstopiti v prodajalno mešanega ali ma-nufakturnega blaga, bodisi na deželi ali v kakem mestu, 16 letna deklica iz poštene rodbine, velika in močna, ima posebno veselje do trgovine in'je nekoliko iaučena tudi v Šivanju. — Naslov se izve v upravniStvu „Slov. Naroda". 1032-1 deček sposoben za trgovino se sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na upravnistvo „Sloven 930-4 skega Naroda". 2 kleparska pomočnika I za stavbno in galanterijsko delo sprejme v stalno službo Mihael IvTonclngar1 kleparski mojster v Radovljici. Učenec se sprejme takoj za manufakturno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na upravnistvo ,Slovenskega Naroda*4. loio Trgovci pozor! Radi rodbinskih razmer J se odda v nekem jako živahnem kraju na Kranj skeni v najem prodajalna z vsemi pripravami. Trgovina obstoj i taui že več let, stoji na najboljšem pro štoru tistega kraja ter najbližje lanu cerkve. Spretni trgovci imajo prednost. Več o tem se izve pri upravnic „Siov. Naroda**. 8.0—4 Ltll DHSBtV v lepem in' prijaznem kraju na Spod. Štajerskem, pol ure od kolodv oddaljeno, obstoječe iz 1 enonadstropiu in l pritlične hiše z gospodarskimi p slopji, travnikov, njiv, gozdov, hišnega sadnega vrta, se radi rodbinskih raznu". = ceno proda. = Pri hiši je koncesija za krčmo in jc pripravna za trgovino ali vsakovrstna obrt.--Za letoviščarje jako pn pravno.--Proda se pa tudi satm* ena hiša in vrt posebej. Kje? pove upravnistvo „Sloveu skega Naroda". 1024-1 UQQQ Sprejmem takoj dobro izučenega krojaškega pomočnika Plača po dogovori. Filip Merkal krojaški mojster v Ajdovščini. Spre3onrxe5o se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni BHI Ponudbe naj se pošiljajo pod „zavarovalni potovalci" na uprav-ništvo rSlov. Naroda". 921—4 ovi na s suhim mesom v VVolfovih ulicah št. I se zaradi trajne bolehavosti lastnika takoj odda. Več se izve v Prečnih ulicah št. 6. spodaj na levo, od 1.—2. ure popoldne. 1026—1 i edini slovenski humoristično-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Jzhaja v 7rstu vsako soboto. — //aročnina za vse teto 6 Jf, $a pol leta 3 Jf Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled! I ■ lil Poskusite pristni mm.. \ Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5-82 EDMUNO KAVCIC, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. v Ljubljani — Pogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod I. vrste. Svetovnoznana po neprekosljivi plastiki, perspektivi in barvah. Potovanje po vsem svetu v polni resničnosti. Uaf Tekoči teden Slikovita vožnja po vodi in po kopnem na obali Sicilije« Ta vožnja nam nudi osobito s krova oceanskega parnika ,,Avgusta Viktorija" dra-žestne prizore. Vtisi, ki jih napravlja na nas obisk Palerma, Meaine, Katanije, Ta-ormine itd. nam v prirodni resničnosti predstavljajo posebnosti sicilskih mest in vasi. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Vsak. dan — tudi ob necleljan In praznikih — odprto od tt. do 1*. Ure dopoldne In od do O. ure popoldne. Z odUčnim spoštovanjem 1037 rsLvrLSiteljstTro. Angeljnovo milo JKarzeljsko (belo) milo. a soasiko 979-89 sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! —g,--- ^ Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Milijone d&m In gospodov uporablja „Fooolin Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „JFVeoJ*«" najboljše lepotilo za polt, lase in zobe I Najbolj nesnažen obraz In najgrie roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi „kVMvtimm". %tWi,ee~miimt* je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolcl, rdečica nosu itd. po uporabi , brez sledu Izginejo. — „M^eeuiim" je najboljše sredstvo za sna- ženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plesi vost in glavine bolezni. „Weeotim" je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „M^eeoiim1' mesto mila, ostane mlad in lep. Mi Be zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s ,,JFV**o#§m — Cena za 1 komad K 1-—, 3 komadi K 2-50, 6 komadov K 4*—, lic komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po postnem povzetju 40 h več. — Razpošilja glavno skladišče M. W «31 * Jhu Dvuaaf VI., Mariahllferstrasse št. 45. a-a* Naoh Gabrauch kot Mac Geurauch \utlulje ae dobi«a tudi v mnogih droiige^ijafa, parlutnerljali ln lekarnah. -2 Bratje NOVAKOVIC 0 ^ . - r- lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg St. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji. Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo. odda za mesec maj FR. IGLIC, Ljubljana Mestni trg stev. 11. 1001-3 Zaradi bolezni se odda slikarska in t z vsem orodjem vred. — Ponudniki naj se oglašajo pri Alojziju Gotzlu, slikarskem in pleskarskem mojstru v Kranju. 983-3 Samo 5 kron stane, dokler bo kaj zaloge, 41 , kg pri prešanju poškodovanega najboljšega toaletnega mila najfinejšega vonja. — Pošilja po pov-I zetju ali Če se denar pošlje naprej M. Frank, Dunaj, 950—4 II., Rueppgasse 29. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nam o priliki nenadne smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda Matije Peršina izkazali svoje ginljivo sočutje, ki so predragemu pokojniku darovali krasne vence ter ga spremili na dolgi poti k zadnjemu počitku, osobito Častiti mestni gospodi iz Ljubljane, šišenski čitalnici, ognjegasnemu društvu Vič-Glince i. t. d. — izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Z g. Rožnik, dne 12. aprila 1904. ki si hočejo zagotoviti dobre dohodke ter imajo znance in bi hoteli prevzeti ari a vri o zAMtopstvo največje tovarne strojev v sodnih okrajih ljubljanska okolica, Iiitija, Kamnik, Škofja Loka. Radovljica, Postojna, Kočevje, Krško in Črnomelj, naj blagovole poslati svoje ponudbe pod „Slchere Exlstenz", poste restante, glavna pošta, Ljubljana. Ozira se le na osebe, ki si hočejo z živahno delavnostjo ustanoviti dobro trgovino, za katero ni treba nikakega kapitala, temveč samo pridnostni in vztrajnosti, in katera daje mnogo zaslužka. Strokovnega znanja ni treba. 1C20—1 o D 1 1034 Žalujoči ostali Q m Naročajte izborno 1384-91 Oj es. Kr. avstrijske ^ državne železnice G. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v Žalcu in Laškem trgu. — I Naročila sprejema | — Centralna pisarna t Ljubljani, Scdnijske ulice št. i jj i i veijaven od dne i. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iu2. kol. PHOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f. ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čez K!«?in-Reiflin6 v Steyr, v Line na Dunaj via Ana 8 tet ten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno "ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vla*». v Trbiž, Šinohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Raifling v Stejr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove varei Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne" istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, Iši, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, ;Linc, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BI m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mefiani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 0. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 ^ J^ojesarje Jako važno! Preden1 se kdo odloČi nabaviti si kolo, naj ne zamudi ogledati si zalogo ali vsaj naročiti cenovniK pravih PUCHOViH KOLES, najnovejših modelov, katerih edino zastopstvo ima = 3Fran Čuden v £jtibljaiti. 4£* -V- # # Pozor!!! One Častite gospode, ki se zanimajo za 535—8 motor-kolesa vabim, naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno kolo PUCH-MOTOR, da se prepriča, kako fino in popolnoma preprosto je sestavljeno, tako da se vsakdo lahko takoj priuči voziti. Fuchovo kolo vedno pred vsemi drugimi! 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000.000-— ZiBMjava ti tbnaptiji Qa(a prednja* m mdnostM papirja izžrebane vrednostne papirju in iSscTrstr-uJe srečic« proti vnovčuje zapale kupone. 3r\xr2&ni iaserva/bi- Vinkuluje in devinkuluje vegaika ženitninske kavcije. Eakompt im lalmtt ■«!«. "S2| a-Jf" Korana »aroolla. Podružnica v SPLJETU. Denarne % to«e »prejema «2> v tekočem računu ah na viožne knjižica proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -ine vzdiga. 39—41 Promet s čeki In nakaznicami. 0 M ladost v starosti, t. j. mladostno svežo polt dosežete s tem, da si kožo gojite in jo obranu-jete gibčno in nežno, osobito pa, da se varujete ostrih sodavih mil. Kdor bi rad imel ličen obraz, svežo in nežno polt, naj za svojo toaleto rabi le ioei*lngf-ovo milo m sovo« Komad stane 60 vin. 826 Cieiieratliin /nlopi: A. IflotMrti *V to., Dunaj VUvnl zalogi v i Jtililjuni: Anton Itrlaper lu Vmmo Petrlčle. Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. 1 &l n Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. ^2\—lb J 5? Po visoki kralj, dežein. vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo čista alkallsko-mnrlatlska Apatovačka kiselica ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša # zdravilna vođa ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni. gaifr Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. 31 „Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice11 Zagreb, Ilica št. 17. 487—17 Dobiva se po vseh iekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah. ika prodaja spomladanskega blaga ri možic na Mestnem trgu (prej Goričnik & Ledenik) se prične v sredo, dne 6. aprila 1.1. Posebno opozarjamo na 926- 4 dražestno svilnato blago v bogati izberi od 59 kr. do gld 4"—; lično blago za obleke 120 cm široko, meter od 36 kr. naprej; najfinejše francoske robe 120 cm Široko, meter od gld. 2"— do gld. 4-—; Svilnati fOUlardi, imit. 78 cm široki, od 36 kr. naprej; Voile de Laines, imit. 78 cm široko, od 35 kr. naprej; pralno blago, batisti, bosensko blago meter od 16 kr. naprej ; pralno blago, batisti, prve vrste fabrikati meter od 30 kr. naprej; moško modno blago za cele obleke od gld. 5" — naprej. Moške srajce, ovratniki, kravate, žepni robci itd. ceno. Velika zaloga narejenih bluz, juponov, srajc.----- --Poceni čipke, čipkasto blago, svilnato blago za lišp. Vsakovrstne preproge, posteljne garniture, platneno blago. Solnčniki se razppodado za vsako možno ceno. Priporočamo vsakomur, da si ogleda zalogo, ne da bi se ga sililo, da kaj kupi. Odda te precej prostome pri Fr. Igliču v Ljubljani Mestni trg štev. 11. iooo-3 1000 kron ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h \v avatr. znamkah gospa A. 14.au pa, Berlin S.W. 220Linden-^ stras&e 60 Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. ca 00 Pariška svetovna razstava 1900. Dl]D0CTEUR P1EBrE SPARIŠ ^22 Sveto vnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 972—3 Zgodovinska povest Iz francoskih v „P (ponatis iz „Slov. Naroda") IfOT je izšla! H Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino le pri L. Schwentnerju v Ljubljani. Iztis po K 1-60, po pošti K I-80. Jtaton JtSkerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravlji&ke snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona „Zelenega lovca*. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja bro&iran 1 K 60 b. po poŠti 1 K 70 b. Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904. Glavni dobitek kron 40.000kon Srečke ogrevalnih sob, „ .."""T-'u-M10 l iBiVo "i J. C. Maver, Ljubljana. ■JSJT* Dobitki, ki obstoje v efektih, se v denarju ne bodo izplačevali. ~^S£2 Naznanilo. Vljudno naznanjam, da sem otvorila od c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjeno obrtne tieili$ee cv^td cv$Wi) za merJcnJc> izdclcuonjc cblcK, mv$£ op"" l^rejnc r^onje in pri^rcjci^cinjc. Prvi tečaj se začne dne 13* aprila t« 1« v hlSi „Jfarodne Tiskarne" — Jfsiaftove ulice štev. 5 pritli^fe ust cleHno« in se je za udeležbo čim preje zglasiti, ker bode sprejeto le omejeno število učenk Priporočam se za mnogobrojen obisk z velespoStovanjem 1003-2 Marija Nachtigail - Slavce v a. X K, Največja zaloga, najboljša in najcenejša tvrdSsa za naroceianje ozir. nakupovanje za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in Oljnatih barv, ^ Oljnatih barv v tubah dr. Schonfelda. Firnft751 prirejenega iz lanenega I II llw£.Cl oija- pristen, kranjski Steklarskega kleja, pristnega, zajamCeno trpežnega. Gir\oo alabastrskega in I jJod, Stukaturnega Karbolineja, najboij&ega Fasadnih barv za aPno RarV Q|ih*h kemičnih,prste-KlSja za mizarje in sobne slikar e. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 545-14 Olje proti jjir^a ADOLF HAUPTMANN I.kranjska tovarna oljnatih barv, Ur- LJUBLJANA« nežev, lakov in steklarskega kleja. Copicev mizarje. ( o\£r\\J pristnih angleških, za L-.CirvvJVj vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */„ '/«1 V, in 1 kg. Jantarjeve glazure 72) noHp Edino trpežno in £.a \J\J\XXS. najlepše mazilo za trde in mehke pSde. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. R a n i H OI Ck Popravnega za vsa-riaLJIUUla, ko vrstne previaKe. RriinO-infl za barvanje narav-Dl UllUlind nega lesa i pohištva. I Kaj je in kaj obsega flfc ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni r0 dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse I WV «^S/N/ CvV vvv ^Oy<»-0-», ^ Avstrijsko •M- *v*- »v-W W W obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-37 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13 — jI Zv. VI. PRIM I DALM. .K 6 60 Zv. II. SP. AVSTRIJSKO fi 14.60 Zv. VII. TIR. I PREDARL.. „ 12. -Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „ 1180 Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32.— Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10,- II Zv. Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8 — || Zv. IX. MOR. I dLEZIJA n 25 - X. CAL. I. BUKOV. . „ 27.— Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. HSrlg. 5. kakorftudi v vsaki knjigotržnici tukaj in*v*inozemstvu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Ta v i ar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne44. JQ