Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. ^^TNFKII VFČ KOT GLAS NARODA 12 List slovenskih delavcev v Ameriki. NADANDOBIVATE ** C"GLAS NARODA" % PO POŠTI NARAVNOST NA .1 SVOJ DOM (IzTzem&l »bot, '! • - nedelj in praznikov). " ^ :: Citajte, kar Vas zanima Telephone: CHelsea 3-1242 Rrrattred as Srroitd Class Matter September 25th. 1910 at the Tost Office at1 New York. N. V., under Aet of Congress of March 3rd, 1879. a No. 289. — Stev. 289. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 30, 1940 —PONEDELJEK. 30. DECEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVlli ZA VECJO ANGLIJI Roosevelt hoče dati Angliji vso pomoč v njeni borbi proti diktatorjem V obrambni industriji nočejo črncev Sinovi je predsednik Roose-/velt j K) radio iz Bele hiše naznanil celemu svetu, da je Amerika trdno odločena, da mora l>iti "nesveta zveza diktatorjev osišča" poražena in da morajo Združene države v drugi lialo /, evropskimi viri gospodariti ostalemu svetu. Zdriažene države nimajo ] rai. t e in vzroka priporočati. >i 1 i »voditelji delavce, so ž njimi povsem za-organizacije prepričani, da se dovoljni. ' AMERIKA NE BO DELALA CUDE2EV S temi besedami je Sir Walter Lay ton opozoril Angleže, da se še leto dni ne smejo zanašati izključno le na ameriško pomoč. sredstvi, razun z vojaštvom, po- .si vni h narodih, da hočejo opu-inagati Angiiji. Rekel je, da j stiti vsak namen gospodariti in morajo Združene države biti zavoje vati ve« svet. 4' velik arzen al demokracij ", j Iskušnje zadnjih dveh let so da se ubranijo nemških topov,' pokazale brez vsakega dvome, ko bodo enkrat države osišča da nobona držaiva ne more po- J vjfliv iv značilnem ameriškem za-užnile svet. j miritV nacijev. | iinlustrijalneni mestu — Kan- I)a pa bo m vet obvarovan za j Manj nevarnosti je za Zdru s-a> City. jim zdaj nudi najlepša prilika za vresničitev tozadevnih načrtov. Toda bili so razočarani. Zamorcem bo le težko ali pa sploh nemogoče dobiti delo v tovarnah, ki izvršujejo vladna naročila. Zastopniki National Urban League so preizkusil); svoj Vzemimo zaprimer London se je vrnil Sir Walter Layton, uradnik angleškega ministrstva za oskrbo. V Združenih državah je 'IVI Colum-' več tednov ter baje natančno ibiaii Steel Tank Company, ki proučil razmere v vojni industriji. — Ameriška vojna produk - je izdelovala tanke za Francijo ter jih izdeluje zdaj za Združene države in Anglijo. lika je tudi odločno proti temu, da bi bil poslan kakšen njen vojak na evropsko bojišče. Angleške liste, ki so obljubljali angleški javnosti, da bo Anglija že spomladi preplavljena z ameriškimi vojnim in a- Onstran morja sužnjenja, morajo Združene že«ie države, da bi šle v vojno* države Angliji in drugim dt> ! ako storimo vse, da pomaga-mokratskim državam, ki se bo-' nio državam, ki se bore proti re proti diktatorskim državam, J napadom osišča, kakor pa bi dati ves vojni materjal, ki ga privolile v njihov poraz in po-morejo same pogrešiti. Nato nižno privolile v zmago osi-pa je rekel s pavdarkom: | šča ter U čakale, da pridejo ' aia vrsto, da bi postale predmet napada v kaki bodoči vojni. Nikake potrebe ni, da bi morali poslati kako ameriško , . , , ekspedici jsko armado izven o. Sedai vemo, da more ... Xt „ , , . . . . ... naših meja. Noben clan vase kaka država lineti mir z način , , • , , , vlade nima tega namena, samo za ceno popolne preda- j jo." j ()d obrambne industrije pri- Poglavitno točke njegovega j čakuje naša dežela, da brez 44 Ni kdo ne more tigra vkro-titi v mačko s tem, da ga bo-jža. Nemogoče je pomirjenjo z brezobzirnostjo. Niikakor se ni mogoče podajati z vžigalno bomlM V tovarni vrši precej črncev važna iin odgovorna dela. — Med črnei in ibelci ni nobenega trenja, — je rekel poslovodja, — pa-" ki gospo«larji Nemčije so jasno pokazali, da namera- p rest am k a obratujejo dal j e brez stavk in brez zaprtij. Vsi naši dosedanji uspehi ne zadostujejo. Imeti moramo več ladij, več topov, -več aero-planov—vsega več. Nikakega zadržka ne bo v naši odločnosti pomagati Angliji. Nobeii diktator in nobe-na zveza diktatorjev ne bo o-slahila te odločnosti. Prepričan sem, da države o-sišča ne bodo zmagale v tej vojni. To svoje prepričanje naslanjam na zadnja in naj- delavcav, nam unije ne pošljejo črncev. Ne izplača se jih najemati, ker bi lilo treba z;i-nje zgraditi posebna stranišča. To sy bili običajni izgovori. Omenjeni industrijalci izde- in kleparjev. Neki industrijalci*. je rekel: — Napram črncem nimam nobenih predsod- tovni gospodarski konferenci in oblekel. Na cesto pa ni šel, leta 1D27. j ampak se je na hodniku obesil. Po njegovem mnenju je A-j y pismu jc sporočil svojim merika v sedanji 9 ,vojHi bolj prijateljem, da se je po dveh kov, toda unTje jih ne spreje- "nevojskujoča se" kakor pa letih vsega naveličal. ma.jo, jaz pa ne morem spreminjati linijskih določb. . ... . Sidiiov Hillinan, delaivski ujejo vse: od artnaduili um- , * . , , , » , , , . 1 koordinator v narodnoobramb torm do kolomaza m traverz. ( - , ..... n - , Tirni komisiji, jo dejal: — JVloj u- Tliomas A. Webster, izvršilni tajnik Kansas City Urban League, je izjavil, da je za vsako teh industriji na razpo-1 črncem. rad bo posegel vmes, kjerkoli se bodo v obrambni industriji pojavili predsodki napr a m "nevtralna" — Vsi načrti za ameri? ;ko Minimalna plača, za pomoč morajo temeljiti na tej i lepotičarke podlagi. Če bi Amerika zavze-j Delavski komisar države la v prihodnjih Šest ih mesecih j Xew Jersey bo 10. januarja predložil načrte glede plač, ki kakšno drugačno stališče, bi bila pomoč, kji nam jo nakla-nja oziroma jo nam namerava nakloniti, v nevarnosti. Ame- vajo zasimiiti celo Kvroi»o in J boljša izročila." Farmerji bodo ponovno glasovali Lehman in La Guardia bosta skušala preprečiti zmedo v preskrbi New Yorka z mlekom. — Archie Wright je odstopil. HILLMANOVA NI OBVELJALA Navzlic odločnemu protestu delavskega zastopnika v narodnoobrambni komisiji bo Fordova kompanija izdelovala trucke in kare za ameriško armado. Vojni department je ]»ovsem nakratko obvestil Sidney •& llillmana, delavskega zastopnika v narodno-oibrambni ko- Ford je že (i. novembra dobil naroči 1 o za motorje, predstavljajoče vrednost 122 mili- misiji, da naročilo, ki je bilo jonov dolarjev, oddano Fori Motor Company, J Hillinan je bil nekoliko po-jk>. 1 nobenim pogojem ne bo tolažen z obljubo, da bo vojni preklicano. ! department pri prihodnjih, na-llillmau je 'protestiral, ker ročilih zahteval od kompanij je vojni department naročil za uvaževanje delavskih določb, ameriško armado pri Fordu za i - Farmerji v šestih državah, | ki preskrbujejo New York z: 118 proti 52 glasovom, mlekom, bodo imeli še enkrat! Wright je priznan farmerski priliko zavzeti stak šče napram! voditelj. Posebno se je odliko-dodatnim določbam prodajne i val tekom zadnje stavke, v ka-pogodbe, glede katere so se teri jso farmer j! zmagali in u-državne in zvezne oblasti že veljavili ivečino svojih zahtev, sporazumele. ' I Tekom debate je Wright o- Farmerji, ki jih je približno] čital nasprotnikom, da so >'ku-(j(.) tisoč, so prejšnji teden pri Šali uničiti farmersko unijo -splošnem glasovanju določbe ter da so se pri zadnjih voli- tvah posluževali sleparskih metod, hoteč spravt'ti v glavni od- pokJrugi mil joci dolarjev tru-•kov in avtoniobilo»v, neoziraje se na dejstvo, da je Fordova družba večkrat prekršila določbe Wagnerjeve postave. Za kaj potrosi ameriška družina Urad za cenzus v Washington je i-zdal svoje letno poroči- za vrnili. Poljedelski tajnik Wtickard je sj>oročil, da se bo ]x)iiovno j bor štiri svoje ljudi, kar se jim glasovanje vršilo prihodnji pa ni posrečilo. mesec. Governer Lehman in I —-- newyorški župan La Guardia j Tujcev ni mogoče naj prepreči A^^^ti pet milijonov inozemcev v zdru2. drŽavah Zvezne oblasti so cenile število inozemcev v Združenih državah na pičle štiri milijone. registracija, ki je bila zaključena dan ju* božiču, je pa pokazala, da jih je nad pet mi-"i jonov. uslužbenka Vnanji minister Popov pa je nastopil proti Cankovemu pred logu, zatrjujoč, da je trdno odločna ?poSitika Bolgarske, da o-stane nevtralna in se nikakor ne vmeša v vojno. Seja sobranja, ki je trajala več ur, je bila zelo burna. Neko poročilo, ki pa ni potrjeno, tudi pravi, da je kralj Boris prejšnji teden odslovil 20 visokih častnikov, k«*r so zahtevali, da Bolgarska stoji v vojno na strani Nemčije z utemeljevanjem, da more Bolgarska samo s pomočjo Nemčije dobiti od Grške Solun in s tem dospeti do Egejskega morja. Tri laške transportne ladje potopljene Grška admiraliteta je včeraj naznanila, da je grška podmor- uslužbeneev Royal Typewriter Company v Hartford, Conn., doma. Jezi jih, ker niso dobili božičnega bonusa. Podpredsednik kompani j e Cook je rekel: — To ni nič drugega kot neljub nespora-Nekateri so že dobili iz j zum prejšnja leta je dala kom-Washingtona nakaznice, da so |,panija takemu usiužl>encu 1k>. žični bonus, letošnje poletje je Izjava, ki jo je jtodpisal Ro- lo, v katerem t.uoor.!Protf ^aloni »vojake i l)an po bozicu je ostalo JDOtj pa vsem plačala počitnice, česar prej ni bilo. Delavci so i-; Nemdi ob jugoslovanski meli iplačane počitnice, poleg meji tega so se pa še bonusa nada- | I j i Z meje prihajajo v Beograd --I^oročila, ki pravijo, da nakaznico o registraciji vedno s (^aytJa ZOnet svari I'iaJa v mmunskem Banatu, ka- iiiukli iiiivi i uuiiid iv j"; • i rw i v -i" i i ani ii(i»ia u < 111 iiw iii< >"i 111 , , v I posivaril Alruzene države, kerj^, .. . . gie na kakšnem varnemu I . . .. _ Sveti Aicol, u acova, Banlo«* m , . . ... .namerava predsednik Roose-1 .-. , , , , štoru, da 10 verlno lahko ,, . .v, , • iT>o malih vaseh v okoli teh . . , ^ velt poslati ameriške konvoje . „ ,, , . . . Iz Utica, N. Y., poročajo, da mor pripadajo, noče sprejet1. je Archie Wright odstopil kot predsednik Dairy Farmers linije, ker člani niso hoteli izključiti 51 oseb, ki so se baje pregrešile proti določbam far-merske organizacije. Predlog je bil po tri ure trajajoči hudi debati zavrnjen s To se je pojavilo zadnje dni. ko Rusija noče sprejetii žene a-meriškega komunističnega vo ditelja Earleja Browderja, za katero je državni department izdal povelje za deportacijo. V enakem položaju je v Združenih držaivali okoli 2000 tujcev. >cl>oj. „ . J LTrednik Virginio Gavda To ni potrebno pac jo pa | ^ < še naklonila Amerika Angliji. Iz izjave je razvidno, da bo tozadevna vladna i>olitika temeljito spremenjena, Roosevelt je časnikarjem pojasni'1 in utemeljil novi vladni načrt. Vztrajnost Anglije in njena končna zmaga v sedanji vojni predstavljata prvo obramlbiro črto Združenih držav, ne-oziraje se na živi jensko važno vprašanje vzdržanja demokratične vladne oblike na svetil. Vsi ameriški, vojnim svrliam namenjeni! industrijalni produkti spadajo j>oteintakcm v Anglijo, ne pa v Ameriko. Spadajo tja, kjer jih rabijo, torej na fronto, ne pa v ameriška skladišča. Vsledtega morajo Združene države poskrbeti, da bodo vsi izdelki ameriške vojne industrije čimprej dospeli v Anglijo. Vprašanje plačila, funtov šterlingov ali dolarjev, pri tem ne sme priti vpoštev. Vojno odločuje orožje, ne pa bankovci oziroma računi. Ce bo Anglija plačala za te produkte v mateqijalijah ali v denarju, bo pozneje odločeno. Mogoče bo o treba v to svrho preklicali nevtralnost ne in Johnsonove postave, pač L'O pa moral uveljaviti nekaj drugih postav. V-se stroške bo morala seveda zaenkrat prevzeti in nositi Amerika. Predsednik Roosevelt je z naslednjim ž i M*: m primerom f.ojasnil obstoječa položaj: — Ce začne goreti hiša mojega soseda, — je rekel, — jaz imam pa na razpolago gasilne priprave, posebno pa dolgo Cev, boni dal cev brez vsakega odlašanja in vprašanja sosedu na razpolago in mu ne bom rekel: 4 sosed ogenj ]>oga-.-il in mi gasilno orodje vrnil. Ce bo kaj poškodovano, imi bo /e pozneje |K>j^lačal škodo. O odškodnini pa ne boni govori', ko bo sosedova hiša gorela. Za to je ipozneje čas. Predsednikova izjava je J-ilno vej kega pomena. Nedvomno je uvod v novo razdobje stališča Amerike napram vojnemu problemu, prvi korak k splošni "industrijalni" soudeležbi Amerike v vojni:. Ta izjaiva je za izid vojne in za sedanji vojni j>oložaj stokrat večjega pomena, kot so grško zmage v Albaniji, angleški u>pehi v Severni Afriki ter padec Lavalta oba še pravočasno pobegnila. Strgal* je že del j časa grozil, da bo po-slrdil vse Radanovičeve pa tudi svojo ženo i čevljev Širok ter je bil opremljen s parnim strojem na 14 konjskih sil. nabavljenim v dlasgowu. ji- bila 12. oktobra 1S-M). K slovesne-nfu trenutku se je zbrala velika n m oži ca občin »t va. Parnik ki je bil krščen na inioročila, ki so prišla v Beograd, pravijo, da je na severozapadno mejo Jugoslavije prišlo novo laško vojaštvo. Nekateri pa so mnenja, da to niso italjanski, temveč nemški 'vojaki, kj so na potu v Albanijo aH pa v Afriko. Poročila iz Slovenije naznanjajo, da nemški vojaki prenehali prihajati v Italij» poročilo iz Sušaka pa pravi, da 6o v4l nemški vojaki odšli iz Tn»ta. Poročila iz Ljubljane pravijo, da so nemški aeroj lani nekaj dni ponoči in podnevi leteli iz Celovca proti juqu, včeraj pa so prenehali. Bombardiranje franc, pristanišč Včeraj in sinočfc so angleški aeroplani bombardirali pristanišča od Norveške do južne Francije. Kot pravi zračno mi nis-trstvo, so letalci ivrgli po 100 bomb na minuto. Medtem ko so angleški letalci bombardiral nemške vpadne postojanke v Franciji, je imel London mir pred nemškimi aeroplani. Posebno so bila bombardirana naslednja pristanišča: Loriento, kjer je pristu n išče za podmornice, Bordeaux, Cherbourg, Havre, Calafls in Boulogne, baterije nemških težkih topov v Cap Griz Nez, posebno pa še veliko letališ"c Merignac blizu Bordeauxa. od koder nemški aeroplani napadajo angleške ladje. • v ;; o o F SLOVENSKO - AMERIKANSKI W/ 1 I :: ZA LETO :: Koledar i 94i Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street Cena 50c New York, N. Y. Vsoto lahko pošljete v zuauikah i>o 2 ox. S cente, Če prebivate t Združenih državah. SREČNO NOVO LETO selim vsem naročnikom "Glasa Naroda" v okolici Johnstown, Pa. \Z bratskim pozdravom, John Polantz, zastopnik. SMRT GASILSKEGA STAROSTE. V Tržiču je umrl vodja in starešina tržaških gasilcev Josip Dornig v visoki staro>ti 85 let. Bil je med ustanovitelji gasilskega društva in je poteklo letos 56 let, odkar se je vneto udejstvoval v gasilstvu. Posebna priloga: Trije zemljevidi t barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA L. 194» Slovensko-Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih *$mljevicJoy _ Yfe skupaj fl. ZAROKA. Božično nedeljo sta se zaro j čila Mr. Peter Dzedovitili in} 'Mi*s Julia Tjuteršek. Zaroko soj j ob obi! i udeležbi praznovali na nevestinem domu. čestitamo in vsa sreča z vama! MISLI (Novo ieto je samo datum, ki se pojavlja vsako leto in nam ne "prinese nič drugega, kot par novih brazd na obraz. X Zakaj toliko skiJbi zaradi lakoti v Evropi t — Diktatorji so poskityeli, da je bilo v starem letai prelite zadosti krvi, ki bo kot gnojilo pospešilo pridelek v letu 1941. X Dobro je. da v pijači in blaženem razpoloženju obhajamo Novo leto, da med tem pozabimo, da se podajamo v stara leta. X •Naša slaibost je, da na Novega leta dan poskušamo poravnati stara sovraštva, da napravimo prostor novim. Ob dvanajsti uri, ko bo trobenta ča.-a naznanila Novo leto- se bo pred očmi drugih nešteto u-tnic sklenilo v poljub, v namenu, da zakri je 365 starih. X »Ne delajmo novoletnih za-obljllb, ker obljuba je slamnata bilka, ki je dosti prešibka, da bi nas obvarovala pred slabimi navadami. X 'Ali 111 bedasto, da delimo čas v leta, ker časa v splošnem ni. Bilo bi bolj izrazito, v njem. Ndbene kapljice vode. Med drugimi vinskimi izdelki je to vino kakor demant med žlahtnimi kamni. V zravje in v dobro ivoljo naj ti bo. Verjel sem mu in se mu primerno zahvalil. Sveti večer in božični dan sem skoparil s to dragotino ter z najmanjšimi čašami dražit prijatelje, ki so mi ]jrišli praznike voščit. Proti večeru pride tudi pri- SLABO SPANJE OB ŠČIPU. (Zavod za meteorologijo in fiziko pri frankfurt^ki univerzi je ustanovil nedavno metero- riginaTnega moža. Ljudje ga prav z veseljem ne obiskujejo, kdor ga pa obišče, vrača od njega vesel in zadovoljen. Midva se poznava že skoro dvajset let in se rada kaj pomeniva o mojem rojstnem kraju, kjer so in 11 na višji šoli vlivali profesorji v glavo vsako-vrstno učenost. — Tega pokusi, Rudi, — mu pravim in napolnim kozarec do vrha. — Takega še nisi pil. Pokusi, malo prežveglja pO ustih, pogoltne in razhodi: — No, tako je tako. Malo premlado je še! Pije se pa že za silo. Kar okamenel sem, kajti iz njegovih ust sem pričakoval drugačne sodbe. Tako so me potile njegove besede, la mi je >apa zastala in da mu šele danes odgovarjam. Prevzeli smo .se, prevzeli, Rudi! Le natančno preberi te moje vrstice, pa mi boš pritrdil, da -ino se res! Po pravici mi povej, kaj bi dal pred petnajstimi leti za takšen kozarec vina, kot sem ti ira jaz ua praznik ponudil? Pa čemu tako vprašanje, ko ni takrat premogel take kaplje vesoljni New York, magari da bi jo z zlatom plačal Ali se še spomniš, kaj je točil Caruso na Osmi, kjer sva se prvič sestala' Menda je bil paradajzovee ali pa pe>ovec, grozdjevec ni- ..... . . , . , . , kakor ni bil. In po dolarju patolosk. cdde.ek, ki bo znan-, kvart je pr(X,il jal žeja je ►a tiste čase taka, da je ŽALOSTNA NOVICA. Pretcčeni petek zvečer dne 27. decembra je nagloma umrl naš znani rojak Blaž Lonibar, ki je bil zadnji čas zaposlen kot hišnik, in sicer na naslovu: 1 r>6K West T>th St., Brooklyn, N. V., kjer je tudi stanoval. Truplo pokojnika je bilo pre-peljano v mrtvašnico Kin^s County bolnišnice v Brooklv-nu. N. Y. Tukaj "zapušča ženo, sina in hčerko, katerim na tem mestu izrekam iskreno so-žalje. Pokojniku pa želim, da l>i počival v miru v svobodni a-meriški grudi ter pokoj njegovi duši. Anthony Svet. stveno proučeval vpliv vivme-I na na človeško življenje. Pre- j,;/, den se pa prične to znanstveno delo, bo treba dobiti predhodno orientacijo s pomočjo vpiašainih pol ki jih je razposlal zavod zla-ti za vreme in n jt go ve iz pre n K'm be občutljivim ljuu'eiu. . (Vseli vprašalnih pol zavod še ni dobil nazaj, toda že iz tistih, kar jih .H' dobil, je mogel zbrati zelo zanimive podatke o velikem številu ljudi, ki na nje polna luna tako vpliva, da ne morejo spati, da so nervozni in j da sc vobče počutijo ~!al>o. Večinoma sami pravijo, da so te da ni»o nikdar videli nikogar. bila s 1. Avenue .skozi vso dolgo vežo in po stopnicah v klet dolga procesija žejnih rojakov. Ker bi Taljan preveč časa potratil če bi točil iz soda v kozarec, je kar škaf napolnil in tlai gostu zajemalko v roko. Polna zajemalka je bila kvo-der. Ali ^e še spominjaš. Rudi, kako je bilo v Deveti, kjer je imela stara Siciljanka v kuhinjskem kotu poln .sod za petdeset ga Ion ' Ljudje, ki so stanovali nasproti, so prisegali, ne všečno-ti posledica meseči- ki bi ne*el v hišo bakso gro- ne. To je v veliki meri pot rje- zdja. Toda sod je bil vedno no s tem. da vsi ti neprijetni pojavi }»opuste ali pa sploh izostanejo, če se človek umakne mesečini ob polni luni v temno sobo z zastrtimi okni. Nekateri pa menijo, da teh nevšečnosti ne povzroča mesečina, ten*več druge lunine sile. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO din.--- din.--- din.--- din.--- din.--- din.--- $ 3.30 $ 4.00 $ 5.85 $ 9.35 $18.— $35.— V DINARJIH 50 lir — — — $ 3.90 100 lir — — — $ 5.— 300 lir — — — $ 9.50 300 lir — — — $14.— 500 lir — — — $33.50 1000 lir — — — $44.— 3000 lir — — — $87— din.---$85.— V LIRAH Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V sled razmer t Evropi ni mogoče v Jugoslavijo ln Italijo nakazati denarja ▼ DOLARJIH, temveč. samo t dinarjih oz. lirah. 1st« velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK s :: 216 West 18th Street, New York poln. To se pravi, vsako opoldne, četudi je bil prazen prejšnji večer. Kako se je vršil tisti >kriv-uostni galilejški čudež, mi je še danes nepojmljiva uganka, in menda tudi Tebi, dragi moj K ud i: Tudi grocerja na Peti ce*ti se menda še st}K>minjaš! Pre ilno -si je postavil krasno vilo v bližini Oonev Islanda, je bi! zaupal nekemu rojaku, da je delal s pijačo, ki so rojaki kupovali in pili kot vino, petsto-odstotne dobičke. Kaj ne, Rudi, takrat je bilo ivse dobro, takrat nam je šlo vse v sla-st! Kaj če bi danes postavil pred Te tako pijačo, ki je svoječasno prelivali t i nismo mogli ? V obraz bi mi jo pljusknil in bi me nikdar več ne pogledal, kajti to bi bilo zate razžaljenje vse razžaljen j. Nikdar Ti ne i»oiii odpustil Tvojega početja. Najboljšo kapljo, kar je premore slavna Hudson county, sem Ti ponudil, Ti pa razsodiš, da je vino premlado ter milostno dostaviš, da bi ga iv skrajni sili mogočo vendarle pil. Predobro Te poznam in vem, da ni Tvoja navada koga žaliti. Ker s? napram ljudem pravičen in obziren, izkazi potrebno čast in spoštovanje tudi pošteni in dobri vinski kaplji, ki je bila dolgih šestnajst let u-radno tako grozno zatirana in zaničevana. . JJiaki "ULAS NABODA"-New York Monday, December 30, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 11. BORDEAUX: Ponocni čudež Anica in Filibert sta otroka drvarja Aaitelma, veste, tega Antelm* Duohena, ki prebiva v minili koči na skali ob robu gozda Marije Kristino. Oh robu gozda, s tem jo za gozdarja vse povedano. Antelm Duohene je poštenjak, ki ima le eno napako. Takoj boste nudili, da je pijanec. Kadar v Savoji irovore o kakem človeku, da ima le eno napalco, to vedno pomeni, da ljubi steklenico. Toda še dali č ne; zaradi pomanjkanja denarja pije Antelm le vodo in kadar mu ponudijo rdečega ali celo belega vina. si ga privošči, kolikor lrtore, kajti sicer bi ne bil Savojec. A pri-'ike so pre redke. Takoj vam (bom zaupal njegovo napako: on ne zna odkloniti uslnge. Hočejo mlu, na primer, ko je končal delo- "No daleč od tu jo , . »ezagati |lU(fikta dela tolikšen šum, da vsa drva." Takoj gre zagat vdovi na drva. Ali: *4 Soseda ima bolnega m ožji in njeno v< no se ni pokošono." Odgovoril l)o: *1 Ljufltša mi je sekira, kakor kosa.** toda še! bo ko>it sosedin travnik. bro nahruši no sekiro in na hrb-tu v vreči svoje kosilo, kruh in stekleničico rdečega vina, to pa .zaradi oddaljenosti. Sel je }KMiiagal svojim tovarišem v Sa pojski gozd, ki je on-tran Mo-dane. Porneta je na pragu iz varčnosti ugasnila svetilko, čeprav *e je koiiKij danilo, in da-ja. kot dtVbra gospodinja tisoč naročil svojenta možu. •<4Da ne pozabiš ob vrnitvi kupiti puro v Modam.'* •"Gotovo, gotovo, Porneta. človek je puro enkrat na leto. Ni božiča brez pure." 'Vin ne pozabi igrač. Nininoj bogati, toda brez tega ne gie." 'Gotovo, gotovo, Porneta." Zvečer |>o šoli so malčka vrneta in očeta 'še ni. Porneta je več ko enkrat prišla na hišni prag gledat in poslušat. To- . ..... . w \ da noč je temina in slap Sv. Be-vdova, ki ji je treba sezagati ne bi slišal hoje po kamenju, tudi če bi imel težko nakova-ne čevlje. Vendar, glej senco, tamlkaj iiied dvema meoesno-ma. Hitro gre naprej kljub strni. umi bregu. Ej! Da, to je Antelm. Sekiro ima vedno na rami. Nobenega zavoja ne nese Dru- v roki. Kje -o igrače in pu-red- ra? E. zlomka, v vreči, ki jo ima na hihtu in ki je ne moreš videti ob prihodu. Osvajalci na angleških tleh LJe to .nerodna pretiranost, če ima človek družino. žin-ko življenje zahteva nosti, da ne omenjani mnogih drugih težko pridobljenih čednosti, zlasti potrpljenja. An-, Antelm. -i ti? Ne delaj šu-t Im Duchene no pride nikoli ima. Otroci so tu. Daj mi pu-domov ob uri večerje. Filibert j ro!" in Anica pa kričita kot za stavo z dvignjenima žlicama. *Ka.j pa hočeš, da naredim, ob taki priliki, žena?" "Pu-ti jim. da te n.dažejo. mož." "Rili so ubožci. Pometa.** '"Nismo bogati, mož.* •"Seveda. •"'Pri moji veri, Pometa, najmanjšega purana nimam pri sebi!" " ga pozabil? Saj je vendar božič. Končno prebijemo letos tudi brez njega. Kie rečil, kar je vihar preprečil prevoz rimskih čet v Anglijo. Čtz let odni se je Cezar napotil čez Rokavski preliv znova in sicer s petimi legijami in 2000 konjeniki, s "katerimi je zadal keltski vojski stia-hovit poraz, 90 let pozneje je postala Britanija rimska pokrajina. »Tiota 835 os priplule do angleške dbale ladjice vikingov. Angleško>aško prebivalstvo, ki ni. iirtelo večjih pomorskih niti sulioinor.ski'h sil. se je moralo za 70 let preseliti globoko v notranjost dežele. Sole poznej< ho je posrečilo zbrati tako veliko vojsko, da so mogli Vikinge pognati iz dežele. Ker tudi pozneje manjši napadi vikinških ladjic ni-o ponehali, j< dal kralj Aevoje načrte na celini. Sole zdaj, prvič od časov Viljema O-svajalca, je Anglija zopet obkoljena od močnega sovražnika in zopet stoji pred nevarnostjo sovražnega vpada na -voje o-točje. Bodočost bo pokazala, kakšen bo izid sedanje borbe za angkško ozemlje. NAZNANJAMO VAM, VAŽNO ZA NAROČNIKE i Poleg naslova Je razvidno de kdaj Imate plačano oaročnina Prva Atevilka pomeni mesec, druga dan ln tretja I« leto. Da nam prihranite nepotrebo*»ga dela in stroškov. Vas prosimo, da skuSate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte na*eoe, smeje se in TJbija šale! To te navsezadnje mora raztog,otiti.,, ■"Tok, tok, tok . J Kdo trka na vrata? Drvar in njegova žena se hkrati dvigneta. Kdo bi mosrel priti ob tej uri? "Tok. tok tok: kaj ni niko- KCo j< v januarju 1066 umrl kralj Edvard ITI. in je nor-mansko plemstvo posadilo na prestol niegovoga svaka He-ralda. je krenil v Anglijo na čelu 60.000 mož in 7000 konjenikov Viljem Osvajalec, ki jo 14. oktobra 1066 Heraldovo vojsko temeljito porazil. So istega leta je postal Viljem an-gle-ki kralj. Od tistega ča-a Angleži nevarnosti vojne na svojih tleh niso poznali, kajti veliki pomorski sili 16. stoletja Holamlska in Španija, sta bili vedno premagani, še prodno se je moglo njuno brodovje približati atrh-Ški obali. Šele pohod francoske revolucionarne voj-kf leta 179.°» je znova skalil mir na nmrleškoni otočju. V obrambo obale je '/gradila Anglija ve iko brodovje. toda Xajmloon je e-i dene pozneje po Angležih. Po vojni -i je Anglija zagotovila! vpliv na Sinajskem pogorju.! Pod angleško upravo se to o- DA JE SEDAJ V NAŠEM PODJETJU EUGENE DOUVAN Popolnoma natančno označevanje delnic in bondov. Tozadevna obvestila so brezplačna in brez Vsake obveznosti od vaše strani. ADAMS, KEISTER & CO., Inc. Posredovalci v varnostnih [>op i rji/t na vdiktm trgu. 72 WALL STREET New York, N. Y. Telephone: HAnover 2—0332 kako se zdravnik m,uei; krč mu Ijedelski department priznal jo >pačil obraz, oči so grozno j skupino 17 okrajev v štirih rlr-zavite. Premikal je ustnice, ne žavah kot overjene "counties" da bi mogel kako besedo spra- v katerih je bila goveja tuber-viti iz sobe. Prijatelj mu je;kuloza znižana na manj kot podal košček papirja in >vinčnik.|lovico onega od-totka. Tak u-S tresočo roko je mladi zdrav- ^>eli v teku prvih šestih let je nik ob bi len ju žepne svetilke j opogumil ljudi, ki so bili na če-inaipisal, naj ga npravi čim prej. hi programa in ki so verjeli, da ulomov. Ko so doma takoj po-j^-e i-ti uspeli more al dr. A. E. Wright prevzel to naje zopet, da jo videl v lomnem logo, ki .!«» vodi do sedaj. Do-grmiu belo pošast, prijateljev i vrnitev celokupno nalogo -e je glas pa ga je iznenada predra-.v resni čila še le v zadnjem ča-liiil. Potem ni mogel več go- Lu. ko dve zadnji "counties*' v zadnji držfivi — California — voriti. Mjladi zdravnik ni iz-gufbil samo govora, ampak jo tudi popolnoma osivel. Zdravniki upajo, da se mu bo sčasoma dar 'govoia zojjet povinil. VLADNI ŽIVINOZDRAVNI KI PREMAGALI GOVEJO TUBERKULOZO. (Goveja tuberkuloza, ki je l»i-nekdaj vir nevarnosti za Iju-z. milje ni razvilo^sanuo vojaško, di iti donaine izgube za govojo- tenfveč tudi gospodarsko. Nedavno so pa zgradili na Sinaj-ski gori v višini 2600 m ol^or-vatorij, kjer bodo učenjaki proučevali se-nčno žarke in vse meteorološke izipremembe. Njihova dognanja bodo velikega po-nx na za strategijo. Itia potrdil« sa je prejel. ZMUpnlk« Upi« UnUTA *UUI MABODS' gar? V-stopini. To je še najbolj preprosto!" (Nadaljevanje na 4. str.) BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1941 Cena 25c • poštnino vred. KNJIGARNA "Glas Naroda9' 216 West 18th Strom Hew Yofr, N. T. URA, KI VEDNO PREHITEVA. To velja samo za eno uro, in sicer za uro v mestni hiši v Gerlitzu na Sleskem. Ti-ta ura vedno prehiteva in nikdar ne kaže pravega časa. Gerliška mestna ura so vedno prehiteva še dnnes, ker je to spomin na do godek iz leta 1453. Nolbeni občinski očetje no morejo vsem občanom ustreči. O enim ugode, drugim ni kaj prav. Tako je med občani vedno nekaj nežadovolježev. Isto je bilo tudi v Gerlitzu. Neza-dovo! jneži so leta 1453 sklenili, da bodo pobili vse ol>činske o-četc in da bodo odslej v občini tako vladali, kakor je njim prav. -Sklenili so polbiti vse občinske očete pri izhodu iz občinske hiše točno opoldne. Neki nezadovoljnež, ki ni bil tako hudo nezadovoljen, se je premislil. Ni se nlu zdelo prav kar tako pobiti občinske može. Nezadovoljnežev pa tudi ni hotel izdati. Zato si je pomagal /. uro. Porinil je uro za tri četrt ure naprej. Misleč, da jo točno dvanajst, so šli mestni očetje domov že ob četrt na dvanajst, Ln so ostali živi. V .spomin na to mestna ura še danes ne kaže pravega časa. ampak jo vedno nekoliko naprej. rejce v vseh delili te dežele, je bila končno takon koč odpravljena iz velikih ameriških čred, kakor jo to razvidno iz nedavno objave federalnega depart-monta za poljedelstvo. IRazinor.je infekcije v v-akeni okraju vsake države je bilo sedaj znižano na manj od pol odstotka. kar pomen ja, da jo bila j kuga takorokoč odpravljena po dolgoletnem delovanju. Tekom 23 let >o federalni živinozdrav-niki izvedli več kot 232,000,000 preizkusov - tuberkulinom in dali zakhiti več kot 4.000.000 goved, v katerih jo proiskus odkril okužen jo s tuberkulozo. 'Ko jo skupina vladnih živi-nozdravnikov leta 1017 za počela svoje ogromno delo pod vodstvom dr. J. A. Kicrnana, bilo j bi jih je mnogo, ki so dvomili in kajti zasmehovali. Leta 1023 je po-'lahko prenaša tudi na ljudi. arzavi sta bili overjeni kot praktično očiščeni od goveje tuberkuloze. I\ temu velikemu u-pehu so prispele razne okolščine. Kna izmed teh jo bilo sodelovanje samih goved (»rejce v, ki. ko s«> s<> prepriča i. da stvar gre, so tia vse načine p(»magali vladnim živinozdravnikom. Druga okolščina je bila pomoč s strani državnih sanitetnih oblasti. Tretja, ki je bila veleva/na, je 1 il razvoj novega tuborkulina s -trani raziskovalcev v fedi-ralneni uradu za živinsko gospodarstvo. Z novim -intotič-nim tuberkulinom je bilo odkrivanje tuberkuloze jako olajšano. Vzlic končnemu uspehu dol-goleMiega delovanja bodo oblasti nadaljevale z nadaljnimi preizkusi že radi previdnosti zlasti v onih čredah, kjer so bila goveda pok lana radi tuberkuloze. Na tak način bodo goveda v Združenih državah, v kolikor se tiče tuberkulozo, najr/dravejša na svetu. Velika korist tega uspeha je tudi v tem, da so jo - toni priborila važna bitka tudi v bor-proti človeški tuberkulozi, goveja tuberkuloza se ČUDNA NESREČA. (Redka nesreča je zadela pred kratkim mladega zdravnika na milanski kliniki. Z nekim prijateljem je bil na deželi pri sorodniku. Pozno zvečer sta se vračala d onto v. Ko se prijatelj oibrne k njemu, hoteČ ga nekaj vprašati, min mladi zdravnik ničesar ne odgovori, anir pak ga kretpko udari po rami. Prijatelj stopi iz voza in vidi, ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 ? NAROČITE PRI: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York 4 ^ L A S NARODA" — New Yor£ Monday, December 30, 1940 VSTANOVLJEN L. 1891 ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAB. Kožanec jo v zadregi utihnil. Nikoli se ni še nikomur uprl, od ot;cških !et ie storil vse, kar so zahtevali drugi, višji, ne da b« bil vpraševal, je- i (»amctno ali nespametno, pravično ali krivično, kar velevajo in zahtevajo. Te dni pa j to'ko razmišljal in vsaka mi-el v njem ?e je upirala in zavrača a tu.;e misli, a uveljavljala sebe, lastno Hibo, lastno voljo. Zato jo dejal: *'l>o»-lej sva se vtdno razumela, go-pod župnik, in hvaležen sem vam za v-.ak pouk. Izkušen, starejši mož ste, in -iieni, mlajšemu je dolžnost, poslu-šati vas. Moj -predstojnik -te. Ali jaz nisem stroj brez inteligence in brez lastnih misli. Rekel bi torej: starejši mož mora biti zmerom hladnejši v »sodbi, treznejši, mirnejši. Vi pa ste zdaj na moje začudenje strast-nejši, nestrpnejši od mene, ki sem vendar Še dosti mlad." 4"Ah. kaj! Cerkev in vei^ki predpisi so za >tare in mlade enako jasni. Veste, voj čin v blaz- VELIK POŽAR V BRADDOCK, PA. V velikem požaru v Braddooku, Pa., je bilo -v-pepeljenih šest stanovanjskih hiš in več trgovin. Skoda znaša nad četrt miljona dolarjev. Strahoten slučaj Iz Maribora poročajo: — Po-'namreč na glasu kot velik na-. . ... , ------------ |tenaii*> seveda še bolj grozne Mlnež zelo nagnjen k maščeval- r, J:: P™*™ *vljenja na*ih pre- .nosti nad svojimi nasprotniki. I11 užitkarjev. toda tudi že primer Vogrinc-Senčar iz Slov. goric zadostil je za dokaz, da je skraj- zusa Kristusa. ki i-o ueil, tla je treba mrtvece pokopati, jaz jo pokopljem!" "Vi bi >i drznili to storiti? Kdo pa ukazuje tukaj: jaz ali vi?" 44Ne jaz. ne vi, nego Jezus Kristus. Edino njinru se po-j ^ ivii<, , iiw iriuuiiu ^ ( korim. On naj jo sodi, ne mi! Ne zamerite, ne morem dru- kldoVoTjuje"preužitkarfj^Tv 1 znal sem pokoja,oo_s,sole; lehkoimselno otročje, a]je hU ta :ociaini Hioj , ik u 1 n iliwl roil _ VOPUL'U iliilvim^ti u> . , . . vojno vsega obžalovanja vre- e pokoplje brez mojega in vašega spremstva. Ako ne s,ušate, nosite sami posledice!*' je dejal župnik odločno Rožanec so je poklonil in brez besede odšel. Ob devetih je bil pogreb. Ražanoc je prišel brez c rkvenika in brez spremstva. Sam je preto pa -o stopali Olga Tratarjeva, in Janka Mehle-tova. dr. Meden, Drobni r, Zelenič in Knapie ter ves bivši razred pokojnice. Magde ni bilo; zbolela je, da bi ee ne zamerila župniku. Tisti dan je Rožanec obedoval sam. Le kuharici je rekel, tla ga nekaj dni ne bo v župništče na obed. ker ima z učiteljsko družbo pri "Ornem volu" važne ponunke pred zaključkom šolskega leta. Zvečer pa je i>o daljšem ča-u zopet poiskal Olgo in Vidko ter odšel ž njima daleč na izprehod. Govorili so le o pokojniei, o Vidovem dnevu in o Olginem od pot o vali ju. Šele pred Olginim stanovanjem je Rožar.ežc omenil : t "'Jutri pridem pote. da pojdeva na obe«! k "Volu" Še teh par dni želim namr č (prebiti v tvoji družbi kolikor mogoče." Nji s o re za rosi le oči. a delal se je, kakor da tega ni opazil in je urno od*š( 1. Tako je prihajal poslej vsak dan ponjo opoldne i« zvečer. Prijeten, redkobeseden jima je bil pogovor. K sreči je -blebetala Vidka tem zgovorni je. V oči si ni-ta upala pogledati in si nista rekla nobene besede, ki si izdala njune muke. ni čas ali sploh za ukinja nje ali j sramoto. On in tudi njegova j pa temeljito refoi iiio zakona, žena nimata časa brigati se za tiao me- i hek za po j zobe." Toda Pcrneta še vedno godrnja : "Zajce ni pura. zajec ni božična pura." •"Bb, -e.-tra. kako si budob-itn. Počakaj malo. primojdn naj! Prišla bo tvoja pura. Na. svojo p:ir< !" Tn i« globok in široke lovske t >rbe v'eče še ]»urico, okroirlo kot kroirla. '"Ukradel si jo." rečo I Veneta. "ne smemo jo povesti." "Sestra, prehitro sodiš in tako i obhodiš." '"Kupil je nisi." •'"Nikoli .ničesar ne kupim." '"Torej vidiš." "Nt ki kmet mi jo je pravkar podaril." "Neki kmet? Kmetje niso ta- sjlni n^ami v sobo, kjer tih vniejo< Kdo prihaja? Stric Tomaž. . /&1 1!,1°.1] n*ve™m Perneta, "Vidiš " ^peta Allto!m >vo_ '"Dober večer, druščina." I* *T°.inil\ Tomi^ ji ženi, "ni se treba vznemir- 4*Ah, ti si zanikrnež nežna- P"'™- ^"VV ' jati." in ki mu je pozr.a vse kokoši. "Vseeno, če bi ne bil prišel ponocnicude2 (Nadaljevanje s 3. strani.) ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA Te ni potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig: Cvetje v Jeseni (spisal Ivan Ta vča r.) Hči cesarja Montezume (spisal M. Itidder Hagganl.) Tunel, spisal |> Kellermani'. Pjotr Raifputin (p. Klabun t Bogovec Jernej (I. Pregelj) Samosilnik, (A. \\,vačan.) Quo \*adis (Sienkievvicz.) Potop (Sienkievvicz.) Živi viri (I. Matičič.) Sužnji (Karol May.) Morski volk (spisal London) Poslednji dnevi Pompeja, (spisal Bul ver Dekle Eliza (Concourt). Zgodbe brez groze (D. Rav Ijen). KN J IGA RN A S U )Y EN IC PUBLISHING COMPANY Tomaž je Antelmov brat, mlajši brat in tudi veeelejši. Prelbiva v zgornji dolini v Pierrelonime. s])odaj vznožju den, je postal zdaj, ko tako strašno umira javna vest in čut are!'' do sočloveka- vnebovpijooi ob-| l.e strogemu nastopu orožni« tožitelj današnje druž?be, ki toikov se je posrečilo, da so Vo-srankotno socia no razmerje še!g:inca, ki jih je kleče prosil, trpi. Namestu nadaljne in za- naj ga rešijo poginjanja med' služone "pridige" si oglejte'živaljo, spravili iz hleva zopet primer Vogrinc-iSenčar. v njegovo hišo. Senčarja ča- Zal, da nam še manjkajo po-j kaj:; seveda zaslužene pos'edi-datki. kako je Vogrinc Janez pied kazenrkim sodnikom. Galušaka pri Sv. Juriju ob Šča- |Kdor s starim človekom poseb-vnici sploh ]>rišel do tega, da jdo katereira ima dolžnost je leta 1936 pio kakor oinčece, ki je razsvetlila in ogrela vsako družbo. — Priljubljena kakor malokater;,, o-taae njen spomin mijxuzjiblji'n." In opisana je bila njena trauričuia mrt, ki jo je zakrivila, duševna oholeluost, "ki je — akko-r se je dognalo —menda de dičlta v njeni družini: njen stric je utnsl v blazmei, njena mati Si je sama usmrtila." , Naposled pa je i»il zgovorno pohvaljen gospod župnik, "ta vobče volespoštovain duhovnik .stare korenine, ki je znan sovražnik vsakršnega celotstva in fanatiznva, zato splošno pri-ijuibljen mož pri vseit r^tramkab na^t-ga nnosta." On je odredil, da se je vršil za nes-ečnico dostojen pogreb. Prav nič se ni pomišljal v pristnem krščiiaiskem sočutju, ter je ukrenil, da se je izvršilo vse po cerkvi nem obredu, kar je ostavilo na naše mesto najboljši vtis To je plemenito in modro ter dokazuje, da je med staro gardo naših župnikov še vedno nekaj celih in sirokcbzirnih mož, pred katerimi mora vzklikniti celo najbolj dosleden svohodomislee: Klobuk doli! Vsa čast tudi gospodu ka tel letu Rožancu, ki je vodil pogrebni izprevod ter je nastopal v duhu v nega svojega predstojnika. ' Še vch- takih duhovnikov! Potem to ga hvali, po deželi se govori o njem s velespošto-vaojem. Prav gotovo mu je večina tovarišev zavidna, ker si je znal pridobiti ec-lo odkrite politične nasprotnike. . 'Župnik ovadbe ni napisal ter je poročal dekanatu, da proti rerkvenenm pogrebu samomorilke ni mogel iin^ti po uradni izpovedi okrajnega zdravnika in temeljem dokazane lieredi-tame bole/.ni pokojničine nikakega pomiffleka. t _ t M iNadaljevanje prihodnjič.) " kot od starosti. Po životu ves ob jed en od mrčesa, in z ranami gnilobe, izvirajoče od odpadkov živine, kakor tudi od — svojih lastnih. Ti slednji so bili baje vzrok, da sta Senčar-jeva starega nekdanjega lastnika te posesti zapodila iz hiše in ga zaprla v hI, v, za kazen pa Hta into napravila ležišče za kravami na mestu, kamor padajo in se izlivajo živalski odpadki. Tako je tekla poleg lastne tudi živalska gnojnica pod njim. Torej prav d osi o v-no: živi mrlič med živalmi. čate, če pregledate razdobje dveh tisoče v let. Mesec oktober se prične z istim dnem v tednu kot januar, april z istim mi je dal tole purico." Antelm triumfira z bučnim smehom, ki pada v slapu kot voda sv. B nedikta čisto blizo rt_„;£.....i , . i tu. Nič se ni mučil in kiv. ici, uroea + i • . , ,, Kljunom. , . , ' . otroke j>a ni to veselo." Tltn L-lL-n n« fin 1 . »"Niste torej dali ničesar noti i?" trie Tomaž ..." Anioa in Filib rt sta -o -/lm-dila. Zbudila sta ^o -koraj hkrati in z isto strjišno mis ijo: "Ni več čudežev!" Tn v srajcah, ko jinui j»- tolklo - ice. sta stekla k -vo.;im coklam. "Anica, mnoij-o stvari j<»! I»o_ :il »enim proti živino, ima lec pte, kako se dobe pravde, prenaša tihotapsko bi ago. \ se te spretno-ti pa so, kakor vemo, po zakonih prepovedane. /Toda zakoni, Tomaž se norčuje iz njih. Pred ničemer nima spoštovanja ta človek; nima spoštovanja sploh j""-. pred nob no stvarjo. Celo prod'1"«'; /i;*-;;.,,; v- t- Alo. a o, mamica, vzemi v 'iivjimi kozli Niegoveura veli- i • ■ , i i- ti i-- . - roke svojo purico. iaz re bom ••an-tva kralja Ttalno ne, ki so V * i ,, M pa zavzt 1 za otrr>ke." '"Tvoja torba je popolnoma spla-hitela." Pcrneta popolnoma nič n«-spozna, kadar gre za živali in celo kadar gre za punčke. Ko- Celo s kraljevimi čuvaji, v ...... y|sni stiski in zmedi, zadregi in( onstran Alp. Preko lovskih prelazov Tonmž ip rek orač i nie-nese nazaj na hrbtu ubite ži-va'i vzdolž ledenikov in sn >- žišč ~ je včasih izmenjal strele, rtvnici strašen človek je to. "Ah, ob pravem času prideš, brat." Tako je zavzdihni'a Perneta. | '"Prav prihajam. Božič je." "Da, božič, in ničesar nimamo. da bi ti ponudili za pod zobe " Pernetin obraz se podaljša, neznansko podaljša, ves je zbegan, beden in potrt. Tonmž, ki jo motri, takoj izbruhne v smeh: j<< Kaj mi hoče ta stara pc- "Razložil ti bom/ ga proki- n]-., ilna Z?1 ko;frnria za ne krm Antelm. ^ za kuro h] pnni,ko< "IS tem je vse razlezeno. To-|strall ;n ^ro5r/n. 7a par k( frn>, max daje onim. daje drnirim in|Xa imajo otroci br.liše oči za njegove ne ostane nič. prav^,, točneišo domišljijo; oni no bi zagrešili tako hudih ponn t. " Maiiin," pravi Fiiiliert. "j<-JeznV-ek ]»T-iŠeI nocojšnjo noč." '"Saj vidiš, Filibeit." "Slišal sem ga, ko je trkal in potem bil v delavnici v lik Zelo dobro -va ira f-li- I-n moje roke, Perneta ? j hnišč. So dobre za kaj ? Glej ju. v kak- šala." , "Spati bi morala, neumneža skrbeh sta, pmiŽJina. do tal in mala." vsa potrta. Pel ji me v -vojo[ '"Ko pa č delavnico Antelm! Imaš kaj čas spati. •lovek ne moro ve? hrastovega lesa ali kostanjevega? Tn ž*, c o. nož, oblič, kladi-vo in klešče?" "Imam v^e, kar je potrebno miza r in." "Tedaj na delo, brat!" Današnji otroci hočejo vs«' vedeti. Peni! ta išč«. razlage, ki bi zavarovala čudež: I"No. dobro, takole jo. Toliko iirrač je raztleltl v iov.-tu in na deželi, da ion jih ni, ko jo Tn Vf=o noč je v drvarnici o-f prijel v gozd, osta o čisto ni« srlnšujoč ropot. Zjutraj sta se ~ sem? Nič za pod zobe? In ta kot ju" i j, december iz istim, kot zajcc, žalostna svakinja, in ta Ne samo to, ta res več kot revež, tudi ni dobival hrane, kot se iza človeka spodobi. Le če je njima kaj ostalo, je dobil Vo-grinec toliko, da ni ravno gladu umrl. Zato je večkrat prosil vsaj za jabolko iz njegovega vrta. Niti teh na tleli ležečih mfu niso hoteli dati, ker tudi otroci, ki jih je zaprosil, so mil ?»kozi zaprto okence kazali — fige. večja ironija bridke usode tega preužitkarja pa je ta. da niti njegovi dve hčeri nista smeli do svojega očeta. Nekoč .te ena blizu tam omožena. poskusila obiskati očeta, pa jo je S enear tako surovo napodil, da p ? ni upala več blizu. Sosedje, ki so starega Vogrinca sicer po-i lilovali, se niso upali niti ova-t'iti tega vnebovpijočega zločina proti življenju telesno onemoglega, ker =e boje Senčarje-, ve maščevalnosti. Senčar je _ ___ (ptember. Ne velja pa to za prestopna leta. Februar, marec in novemlber se začnejo z istim dnem v tednu. Junij in zajec, kaj, za vraga misliš o njem ?>7 •Pot? gnil je zajca za ušesa iz Kvoje lovske torbe, planinske- avgust pa se pričneta z različ- ira zajca, skoraj s čisto belo mmi dnevi tedna. Tudi to se dlako, zajca, ki ni nikc ne nanaiša na prestopno leto. Navadno leto — torej zopet ne prestopno — se začne in konča na isti dan v tednu. nikomur nič dolžan in ki se zdi, da s svojimi malimi sprednjimi tačicami nekoliko sključenimi, tolče Tomaž in Antelm vrnila v k-u • hinjo s polnimi rokami predmetov, katerih oblika je bila nenatančna na prvi potrhd. Perneta ni zanravliala časa; puranček je oskubljen, razen j rvri pravi ion in kar se tiče zajčka. človek sra ne l>i več spoznal: že Širi svoj vonj razsol. duh olivnega olja in vina ti *ili v nosnice' že na prasni. "Kak sneara vrasra pa prinašata oba'" Otroške iirrače so to. 'Tedaj se je ustavil v delavnici in je izdelal on sam te. ki iih je dal v vajine cokle." Tn otroka ploskata z rokami, ker je ta okoliščina premagana. Ndl>en dvom *p ne move ustavljati tako določnemu dokazu. Ah. če bi bil Jezus rojen mod trgovci, bi bila stvar popolnoma dnicračna. Tn v ozadju s< l»e se burka-ti Tomaž, ki je poslušal razirovor skl anja k Antelmovenvu u