AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, JANURY 11, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV io iONCEM TEDNA ORICE, da bo ameriška Ma posodila Španiji -100,-^00 za nakup pšenice, me-, drugih potrebščin, niso bi-■ez podlage. V sporazumu ''glijo bi Zed. države rade 'gale Španiji in jo tako od-le od zveze z Nemčijo. !JJa je lačna in lahko pride Mirov, kar bi Hitler izra-|°t izgovor, da bo vkorakal "el°- Zadeva se je zdaj tako, da bo ameriški Rde-poslal žito v Španijo in ^ja bo spustila pošiljko blokado. Da pa ameri-Jlada ni dala posojila Spale največ vzrok ta, ker je ameriško časopisje proti. * 80 nekateri ameriški kon-. nflfesniki odnehali s svojega ,ca Proti pomoči Angliji, •J več pripomoglo to, da so Razumeti južnoameriške e Zed. državam, da se morale v svojo lastno ob- 0 sprijazniti z Nemčijo, če tCric Sam dopustil, da bo jja Prepadla. če bi šle re-k€J Južne Amerike k Nem- 1 galiji, bi imele Zed. dr-'Poleg Sebe samo še Kana-1 morda Mehiko. To je _jmi8iiti kongresnikom, ki proti vsakemu vmeša-v evropske razmere. ;bo ustoličen predsednik |osevelt, bodo demokratje Po Programno knjižico. 'J bodo tudi oglasi. Odbor rudil nemškemu poslani-stran v tej knjižici za ,kjer naj bi nemško po-F° čestitalo Rooseveltu plitvi. Bilo je preveč! Je znižal ponudbo na 'za pol strani). Nemško nistv° je tudi to odklo-* , ameriškimi kongresniki « Pokazalo poskusno gla-JJ*' da Jih je 10 odstotkov ^Prepričanih, da bodo šle rzave v vojno proti Nem-P °dstptkov pa jih je pre-,'n> da bodo dale Zed. dr- DaPrt kredit Angliji. ♦ ^COSKA Vlada je prepri-da bo Hitler zasedel ncijo, čeprav je to proti . vm Pogojem. Baje je t ze dvakrat odložil oku- ka- + Pa francoska vla-j take»a pričakuje, do-aejstvo, da skrivoma po- - a , J-aŽne listine iz Fran- iria i ' Afrika" Hitler bi jL do Sredozemskega * J°munske se poroča, da a Nemčija tam svojo ar-rDo1J radi tega, da ne iz-fjunije in ž njo olje in 1 Potrebščine, kot pa radi v Balkan. V Romuniji ' ajnih organizacij, ki de-to, da osvobode Romunskega jarma. V zad-casu je bilo po Romuniji jemh več nemških častni-, da romunski domolju-^odo mogli dosti napravi-{ lč0 močne nemške arma- se vsiplje v Romunijo. * 'LijA je začasno nehala "mati vojake iz Indije za ° ^onto. Indija se nam-•opet pripravlja na vstajo ^eodv18nost, k čemer pod-**** domačine agenti osišča. este^SEDNlK Roosevelt bi W obdržal oblast, da sme 1 ^dnost dolarja samo Vabilo k sodelovanju za Marsikdo se še spominja lepega večera na rojstni dan našega velikega predsednika Franklin D. Roosevelta, ko je lansko leto naš splošni slovenski oziroma jugoslovanski narod priredil sijajen ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Sodi se, da še ni bilo prej v domu na en večer toliko naroda skupaj in ne samo to, da je bilo veliko naroda, marveč je bil ta narod splošno zadovoljen z izvrstnim programom, katerega so tako sijajno izvedli naši talenti. Poleg tega pa je bil večer, na katerem se je marsikdo pc dolgem času zopet srečal, pogovoril in se med prijatelji razveselil. Odkar je postal Roosevelt naš predsednik pa do danes prireja ameriški narod vsako leto na njegov rojstni dan 30. januarja ples kakor tudi druge vrste prireditve, pri katerih se ustvari manj ali več finančne pomoči za pobijanje krute bolezni, otroške paralize. Lansko leto je bil prirejen prvi te vrste ples med cleveland-skimi Slovenci, kateri je sijajno uspel moralno in finančno. V vseh večjih ameriških časopisih v Clevelandu je bilo poročano o lepem uspehu. Po izročitvi čistega preostanka od prireditve je odbor prejel pismeno priznanje in zahvalo vsemu našemu narodu. Da, s pomočjo naših slovenskih časopisov, s pomočjo naših kulturnih delavcev in članstva naših bratskih podpornih organizacij se da še dokazati Amerikancem, da smo edini kadar gre za pomoč bližnjemu ali za boljši ugled našega naroda. Ker smo Slovenci in Jugoslovani sploh taki, da če nekaj pričnemo tudi držimo, radi tega je bilo že na prvem plesu sklenjeno, da istega ponavljamo letno tudi mi in tajnik S. N. Doma je imel na koledarju dan 30. jan. določen za Rooseveltov ples. Hvala! Podpisani vljudno vabi na prvi sestanek tisti odbor, ki je vodil in aranžiral program lansko leto, Dobro so došli tudi drugi, kateri hočejo sodelovati. Seja se vrši v pondeljek zvečer dne 13. jan. v gl. uradu S. D. Zveze, 6403 St. Clair Avenue, pričetek ob pol osmi uri. — John Gornik. Grki so vzeli Italijanom važno mesto Klisura na osrednji albanski fronti Atene, 10. jan. — Po enem tednu hudih bojev na osrednji albanski fronti, so grške čete iztrgale Italijanom strategično važno mesto Klisura. S padcem tega mesta bodo Italijani najbr-že prisiljeni izprazniti tudi mesto Tepelini, ki leži 15 milj zahodno, ki je druga važna točka za Grke, ki prodirajo proti pristanišču Valona. Pristanišče Valona, ki leži 33 milj severozahodno od Klisure v južni Albaniji, je zdaj glavni cilj grške armade. Grki so šli nekaj milj za mestom Klisura, kjer so se Italijani umaknili v velikem neredu. Italijani so se bili umaknili proti Klisuri še 4. decembra in so postavili tukaj močno obrambo, da ne bi Grki predrli skozi važen prelaz pri tem mestu. Belgrad, 9. jan. — Iz Dalmacije se poroča, da so obrežne straže in ribiči dobili na obrežju rešilne čolne potopljene italijanske ladje in morje je vrglo na obrežje tudi pet trupel italijanskih alpinov. To potrjuje vest, da je bila pred par dnevi potopljena zopet ena italijanska transportna ladja, dasi to italijanska vlada zanika. LEP PROGRAM BO PRIREDILA SMZ Jutri popoldne in zvečer bo v SND na St. Clair Ave. prireditev skupnih podružnic Slovenske moške zveze. Program se bo pričel ob dveh popoldne s sledečim sporedom: Otvoritev programa z govorom predsednika pripravljalnega odbora, g. August F. Svetka; potem bo govoril jugoslovanski konzul dr. James W. Mally; v solo petju nastopi gdč. Marion Kuhar; zatem govori gl. predsednik SMZ, g. Fred Udo-vich iz Barbertona; na harmoniko zaigra Vinko Globokar; govori gl. tajnik SMZ, g. Vincent Lauter; na harmoniko zaigra Frank žiberna; govori član SMZ, g. Anton Grdina; slovenske narodne plese proizvajata Tini in Lillian Ulle, na harmoniko jima bo igral Vinko Globokar. Potem se bo vprizorila mična igra "Kako je hotela žena odvaditi moža kajenja." Igra je tako komična, da se boste držali za trebuhe. Vloge imajo Frank Hočevar, ga. Mary Hochevar in ga. Frances Kosten. Igro režira Jože Grdina, masker Matt J. Grdina. za strah inozemskim državam, če bi te hotele znižati vrednost svojih denarnih valut radi trgovine. S tem bo zaključen popoldanski program in pričela se bo vesela domača zabava s plesom, za katerega bo igral Johnny Pe-conov orkester. Vstopnina popoldne bo 35 centov, zvečer 25c. Narod je prav prijazno vabljen popoldne in zvečer, čilani te slovenske organizacije, ki je edina te vrste med nami, vas bodo prav veseli in vam bodo prav prijazno postregli, če pridete. -o- Vencel Telatko umrl Po dveletni bolezni je preminil v newburski naselbini dobro poznani Vencel Telatko, star 71 let, rojen v Toplicah na Češkem, odkoder je prišel v Cleveland pred 55 leti. Bil je med ustanovniki fare sv. Lovrenca in član društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ. Vodil je grocerijo dolgo let in nad 20 let je bil uslužben pri mestnem oddelku za parke. Tukaj zapušča hčere: Frances Perko, Zofi Kastelec, Mary Hadala, Emma Penner ter sinove: Joseph, Frank in Charles. Žena mu je umrla pred štirimi leti. Družina je stanovala nad 50 let na 3562 E. 81. St., odkoder se bo vršil pogreb v pondeljek zjutraj ob 8:30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia. PHILADELPHIA, 10. jan,— Joe Penner, znani humorist na radiu, je umrl iv. nekem tukajšnjem hotelu za srčno kapjo. Bil je star 35 let. Rojen je bil na Madžarskem, njegovo pravo ime je bilo Pinter. Kot devet let star dečko je dospel v Ameriko k staršem. STRUGA, Jugoslavija, 10. jan. —Italijanske oblasti so ustrelile osem Albancev, ki so se uprli Italijanom, ko so jih silili delati na cestah. Več sto Albancev se je uprlo in prišlo do boja z italijanskimi stražami. Na obeh sitraneh je bilo več mrtvih. Voditelje so zdaj Italijani ustrelili. SOFIA, Bolgarija, 10. jan.— Iz zanesljivih virov se poroča, da je Anglija vprašala jugoslovansko vlado, da izja-■vi svoje stališče, če pride do odločilnega boja v Albaniji. Poroča se tudi, da Nemčija ne bo dopustila Grkom zavzeti pristanišča Valona, ker bi bila s tem odprta pot angleški mornarici v Jadlran-sko morje in ogrožana bi bila italijanska obal vzdolž vsega Jadranskega morja. BERLIN, 10. jan—Rusija in Nemčija sta danes podpisali pogodbo za nadaljne prijateljske odnošaje in trgovanje v takem razmahu, kot se še ni podpisala med dvema državama. Nemčija Ifro dala Rusiji industrijske produkte, Rusija pa sirovine in živila, zlasti žito. Nemčija smatra to pogodbo kot sijajno zmago nad Anglijo. za neomejeno oblast Na stotine angleških letal je podnevi napadlo nemške postojanke v Franciji London, 10. jan. — Prvič so angleški avijatičarji danes napadli pri belem dnevu francosko obrežje in celo uro bombardirali nemške postojanke, zrakoplo-vne pristane, vojaške predmete in ladje v pristaniščih. 50 angleških bombnikov je poletelo preko Rokavskega preliva. Kar je pa glavno je to, da so bombnike spremljala bojna letala in sicer je bilo 10 bojnih letal za vsak bombnik, torej najmanj 500 letal. Vsako teh bojnih letal ima po osem strojnic. Napad se je izvršil kmalu popoldne. Bojna letala so se spustila do 250 čevljev nizko in so s strojnicami obsipala nemške postojanke. Vmes so pa bombniki spuščali svoje težke izstrelke. Angleži so s tem pokazali, da imajo dovolj letal na razpolago, da si upajo tudi podnevi nad Nemce. Tako taktiko so izvajali Nemci v začetku napadov na Anglijo, pa so jo pozneje opustili, ker so izgubili preveč letal. Nocoj pa na srnjake! Pa ne bo treba celo v pennsyl-vanske šume, ampak kar lepo v gorko in lepo razsvetljeno dvorano Slovenskega doma na Holmes Ave. Tam priredi St. Clair Rifle klub srnjakovo večerjo in lovski ples. Servirati bo do pričeli točno ob osmih. Na njih prireditvah je vselej prijet no in tudi nocoj bo. Teta štorklja Pri družini Mr. in Mrs. Šile (Zogar), 1106 E. 64. St. se je ustavila teta štorklja in pustila sedem funtov težko hčerko-pr-vorojenko. Mati in dete se prav dobro počutita iv City Hospital. Iz Jugoslavije se poroča, da gredo nove čete in letala iz rajha v Italijo Belgrad, 9. jan. — V zadnjih 24 urah je bilo opaziti nove nemške čete, ki hite iz Avstrije v Italijo. Enako se tudi poroča o dodatnih nemških bombnikih, ki so leteli v formacijah proti jugu. Jugoslovanska patrulja v Kranjski gori poroča, da je danes zgodaj zjutraj letelo večje število nemških bombnikov in transportnih letal, ki so vozila vojaštvo, proti jugozahodu. Iz Ljubljane se pa poroča, da se "je peljalo več vojaških vlakov čez prelaz Brenner v Italijo. Kot so dobile vesti jugoslovanske obdasti, niso dobile nemške divizije, ki so v romunskem Banatu na jugoslovanski meji, zadnje dneve nobenih ojačenj. Nemci imajo tukaj kake štiri divizije. "Hrvatski dnevnik" iz Zagreba poroča, da je v Romuniji sabotaža na dnevnem redu, tako na železnicah kot v oljnih poljih Sabotaža je naperjena proti Nemcem. Med Belgradom in Bucharesto je bila telefonska zveza zadnja dva dni pretrgana. * Sarajevo, 9. jan. — Od petka naprej se bo delilo živila v tem mestu na karte, kar je prvi slučaj v Jugoslaviji. Sladkor, moka, riž, kava in namizno olje se more dobiti zdaj samo na karte. To je odredba mesta, ne vlade. V Zagrebu nameravajo vpeljati isto. V kongresu je bil vložen predlog, ki daje predsedniku Rooseveltu polno moč poslati Angliji in drugim demokracijam vojni material. Predsednik urgira hitro akcijo v kongresu. Washington, 10. jan. -Rooseveltova administracija je vložila v obeh zbornicah kongresa predlog, ki bi dal predsedniku popolno oblast poslati Angliji in drugim bojujočim demokracijam ameriški vojni material, če bi predsednik smatral to za potrebno v korist obrambe naše dežele. Predlog bi dovolil predsedniku sledeče: PRVIČ — Izdelovati v arze-nalih, tovarnah in ladjedelnicah katerikoli obrambeni predmet za vlado katerekoli dežele, katere obrambo smatra predsednik važno za obrambo Zedinjenih držav. DRUGIČ — Prodati, prenesti, izmenjati, dati v najem, posoditi ali kako drugače dati te predmete katerikoli taki državi. TRETJIČ — Preiskušati, pregledati, izboljšati, popraviti, ali kako drugače spraviti v red katerikoli tak obrambeni predmet, za katerokoli tako vlado. ČETRTIČ — Dati katerikoli taki vladi katerokoli obrambeno informacijo, ki se tiče kateregakoli obrambenega predmeta, oddanega taki vladi. PETIČ — Dovoliti za izvoz katerikoli obrambeni predmet katerikoli taki vladi. Predlog tudi dovoli za izvedbo tega načrta denar v taki meri, kot bo to potrebno, kar bi naj-brže naneslo na 10 bilijonov dolarjev. Predlog je vložil v senatni zbornici senator Barkley, v poslanski zbornici pa kongresnik McCormack. Predlog mora biti najprej odobren pri tozadevnih odborih, p r e d n o pride pred zbornico. V kongresu, tako v senatni kot v poslanski zbornici, se sliši razno mnenje glede tega predloga. Nekateri trdijo, da bo sprejet z malo opozicijo, drugi se bodo z vsemi močmi ustavljali sprejetju. Predsednik sam je urgiral sprejem tega predloga in oblast, ki mu jo ta predlog daje je samo radi tega, da se prepreči vsako zavlačevanje v oboroževanju in pomoči demokracijam. On sam, je rekel Roosevelt, ne zahteva take oblasti, kot mu jo daje ta predlog, toda nekdo jo mora imeti, če hočemo nagle akcije. Roosevelt je pa zagotovil, da ta predlog ne pomeni, da se bo odpravila nevtralna ali pa Johnso-nova postava, ki ne dovoljuje kredita državam, katere so zaostale z odplačevanjem na vojni dolg. Italija preganja katoliško časopisje Rim, 10. jan. — Vsi katoliški listi v Padovi in v Vidmu (Udi-ne) so bili po italijanski oblasti ustavljeni, kot se poroča iz Vatikana. Mussolinijeva vlada je obdolžila katoliško časopisje, da' razširja mirovno propagando. Vlada je celo prepovedala razpe-čavati letake, na katerih je bila natiskana papeževa molitev za skorajšnji mir. Angleži namigujejo, da bodo sli naravnost v Italijo, čim bodo napravili red v Afriki Nov grob Po dolgi bolezni je na svojem domu, 1136 Norwood Rd. preminila Mary Mrhar, stara 41 let, rojena Mate. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Ribnici, odkoder je prišla v Cleveland pred 20 leti. Njen soprog je umrl pred 13 leti. Tukaj zapušča dva sina, Josepha in Fred-ricka ter več drugih sorodnikov, v starem kraju pa mater. Bila je članica Carniola Hive, št. 493 T. M., podružnice št. 25 SŽZ in sv. Katarine ZSZ. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalva-rijo iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje. Le malo potrpljenja! že od decembra priobčujemo vsak dan društvene odbore in še niso prišli vsi na vrsto, kolikor smo jih prejeli za priobčitev. če bi hoteli vse naenkrat priobčiti, bi jih bilo za vse štiri strani lista. Kam naj bi deli pa novice in drugo? Vsak dan priobčimo po eno društvo in vsi bodo prišli na vrsto, saj se nikamor ne mudi. London, 10. jan. — V vojaških krogih se govori, da namerava napraviti Anglija pohod naravnost v Italijo iz Sredozemlja, da tako zaustavi nemško invazijo na angleško otočje. Zadnje angleške* zmage v Afriki ter zmage Grkov v Albaniji kažejo, da bo odpor Italije v Afriki kmalu zlomljen. Kakor hitro bo angleška armada napravila red v Afriki, bo udarila angleška mornarica v spremstvu zračne sile na italijanska pristanišča in vojaška središča z namenom, da se bo Italija podala, ali pa bo izbruhnila revolucija. Pripravljena bo tudi angleška armada na Bližnjem Vzhodu, da se prepelje v Italijo preko Sredozemskega ali Jadranskega morja. V tem slučaju bo morala Nemčija hiteti na pomoč Italiji, ker jo bodo Angleži ogrožali preko prelaza Brenner in ker bodo Nemčijo napadali angleški bombniki iz Italije. Ako zbije Anglija Italiji zobe, da bo tako Nemčija izgubila svojo zaveznico, bodo tudi balkanske države dvignile glavo, hkrati pa vsi oni narodi, ki jih je za-vojevala Nemčija. Očividno je, da hoče Churchill prenesti bojno fronto na Sredozemlje in Bližnji Vzhod, da tako odvrne nevarnost od Anglije. To je bilo njegovo priporočilo v prvi svetovni vojni, toda zavezniki ga takrat niso poslušali. Zdaj je pa sam gospodar in bo delal, kot bo hotel. Angleži cefrajo laški imperij v Afriki Kaira, 10. jan. — Angleška armada vedno bolj obkroža pristanišče Tobruk, v katerem je 30,000 Italijanov. Danes je angleško topništvo prvič nasulo fašistom v pristanišču nekaj izstrelkov. V kratkem bodo začeli Angleži z splošnim naskokom. Druga angleška armada pa mikasti Italijane v Etijopiji. Angleži so že prepodili Italijane iz kolonije Kenya, južno od Eti-jopije. Enako so Italijani že zbežali 'iz El Waka ob Somali zemlji. Na sudansko-etijopski meji so pa Angleži vzeli sektor Serobatib. Jenny Lind, Ark. — Dne 27. decembra je tu umrl Anton Ravnikar, star 57 let in doma od Vač pri Litiji. Bolnišnice prenapolnjene Frank Hribar, 1253 E. 60 St., se je bil podal po zdravnikovem nasvetu v Charity bolnišnico, toda povedali so mu, da absolutno ne morejo sprejeti nobenega novega bolnika več. Moral je priti zopet domov, za toliko časa, da bo kaka postelja v bolnišnici izpraznjena. Demokratje bodo veseli Jutri večer priredi Slovenski demokratski klub 32. varde ples zmage v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 7:80 zvečer. Igral bo Frank Jankovi-čev orkester. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. Zadušnka V nedeljo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušni-ca za pokojno Ann Stanovnik ob priliki 4. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. -'S i r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year (J. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 9 Sat., Jan. 11, 1941 Prav nič nas ne ganejo grenke krokodilove solze Zakaj nismo navedli v spominci vlad, ki so zasužnjile Slovence, bi rad vedel g. Zaje, urednik Proletarca. Bo takoj zvedel. V prvi vrsti radi političnih razlogov in vzrokov. Da Vas in morda druge ne bo to bodlo in da Vam bomo, g. Zaje, dokazali, da se ne bojimo ni Rima, ni Mussolinija, ni Hitlerja in ne vašega odrešenika Stalina Groznega, naj Vam bo zaupno povedano, da smo imeli v originalu navedene vlade, ki sta zasužnjili Slovence, Italijo in Nemčijo. Vam lahko dokažemo, če izvolite videti dokaz. Toda, ko smo spomenico pokazali pred shodom nekemu odličnemu juristu, da nam pove, kaj smemo napisati kot ameriški državljani, nam je ta odsvetoval imenovati z imenom sploh kako vlado. Kar navsezadnje tudi ni potrebno. Kdo pa je še tako neveden, razen morda kakih šolarčkov iz prvega razreda, ki ne vedo, da sta Italija in,Nemčija vzeli Slovencem zemljo? Kaj mislite, g. Zaje, da je treba to ameriški vladi izrecno povedati, da torej ne pozna ni Roosevelt ni Hull zgodovine zadnjih 22 let. In ali ni znano morda angleški vladi, kaj je dala Italijanom pri versajski konferenci? In, koncem konca, kje pa so Slovenci še drugje zasužnjeni kot pod Italijo in Nemčijo in nekaj pod Madžarsko? Kaj so morda tudi kje v Siamu, na 'Kitajskem, ali Somali zemlji ? Ne, bodite vendar tako otročji! Ali nismo navedli v spomenici, "da hočemo delovati na združenju vseh Slovencev, onih, ki žive PRISILJENO danes še izven mej Jugoslavije z onimi v svobodni Jugoslaviji?" Kaj ni to dovolj? Čemu navesti samo Italijo in Nemčijo danes, ko pa niti še ne vemo, pod katero vlado bodo takrat ti zasužnjeni Slovenci, ko se bo sklepal končni mir? Morda takrat že ne bo več Italije in ne sedanje nemške vlade. Torej je pravilneje, da pravimo, "svoboda vsem Slovencem, ki žive prisiljeno pod tujimi vladami, izven Jugoslavije. Ali ste kaj slišali predsednika Roosevelta, ko udriha po diktatorjih, Mussoliniju in Hitlerju, da ju nikdar ne omenja z imenom? In vendar ves svet ve, da misli prav nju. Zato se je tudi nam svetovalo, naj v spomenici ne imenujemo z imenom nobene vlade, ker Zed. države niso s temi vladami (Italijo in Nemčijo) še v vojni, torej ameriška vlada ne mara, da bi se mi direktno kompromitirali s kakim imenom. Mi smo ameriški državljani in kot taki moramo delati tako, da ne bomo spravljali naše vlade v zadrego. Tako nam je bilo povedano od gotove strani, ki ve postave. Ali Vam je zdaj jasno, g. Zaje? Dalje piše g. Zajec v Proletarcu, kako da more Ameriška Domovina pričakovati od ameriške vlade, da bo izvoje-vala Slovencem v Evropi skupno streho, ko je (Ameriška Domovina) na vso moč vpila za Mussolinija, ko je poslal v Španijo svojo armado, da zasužnji za fašizem španski narod? To je stara viža, ki jo poje g. Zaje in o kateri dobro ve, da ni resnična. Kdaj smo mi pisali še kako besedo v prid Mussoliniju? Ali ste še kdaj videli eno samo besedo v Ameriški Domovini zapisano v ploskanje temu črnosrajčniku? Ne, nikdar še ne! Obratno, ne vemo, kdo bolj iz dna srca sovraži to fašistično gobezdalo. In to tudi Vi dobro veste, g. Zaje. Da, simpatizirali pa smo s španskimi nacionalisti, ki so 'se hoteli rešiti in so se rešili boljševiške sužnosti . . . Naše simpatije so bile na strani španskega naroda, ki se je boril, da se je rešil rdečih krvolokov iz Moskve. Bili smo na strani domoljubnega španskega naroda, še predno je poslal Mussolini tje svojo armado, ki je, če hočemo priznati, zelo malo pomagala Špancem. Mi smo bili na strani španskega naroda, ko smo zvedeli in ko je zvedel ves svet, da je bila zapo-četa revolucija v Španiji iz Moskve. Če so potem dobili pomoč iz Italije in Nemčije, je to njih stvar. To pa še ne pomeni, da smo se mi ogrevali za Mussolinija. Pač pa smo bili proti rdeči bandi, ki je požigala cerkve in samostane po Španiji. Če nas radi tega smatrate fašistom, potem ste Vi, g. Zaje, boljševik in komunist, ki ste simpatizirali z lojalisti, ki so dobili pomoč in direktivo od Stalina iz Moskve. In kje pa je Vaš Stalin danes? Ali se ne objemlje z Mussolinijem in Hitlerjem, ki so stali v Španiji vsak na svoji strani? In če hočemo iti še dlje, pa se vprašajmo, kdo pa je vzgojil Mussolinija? Ali ga ni socialistična, torej Vaša stranka, g. Zaje? Kaj ni Mussolini sin navdušenega socialista? Kaj ni bil Mussolini sam navdušen socialist, urednik socialističnega lista (Avanti-Naprej) in bil radi svojih socialističnih naziranj izgnan v Švico? Fašist je postal šele potem, ko je preračunal, da mu bo kot fašistu ve<3 neslo in kot se vidi, mu tudi je. Torej, kaj boste nam očitali kako pripadništvo Mussoliniju, ki nismo bili njegovih naziranj ne prej, ko je bil socialist, še manj pa zdaj, ko je fašist. In morda je Mussolini v srcu še vedno socialist. Saj jih poznamo, ki so odstopili od socialistov (kot stranka), a so v srcu še vedno socialisti. Tako bo morda tudi Mussolini nekega dne zopet v vaših vrstah, kadar ga bo italijanski narod brcnil od vlade. Torej kar spravite ga, tega vašga ex-socialista in si ga pripnite za klobuk. In ali ni bila ameriška vlada med prvimi, ki je priznala špansko vlado generala Franca? Torej če smo mi fašisti, ker smo simpatizirali s španskimi nacionalisti, potem je tudi Roosevelt fašist, ki je priznal to vlado, ali kaj? Pa ameriška vlada še do danese ni priznala Nemčiji Cehoslovaške, ne Avstrije, ne Norveške, ne Danske, ne Holandske, ne Belgije, ne Poljske, katerih originalne vladne zastopnike še vedno prizna. Da ni bilo odziva na shodu, zaničljivo beleži g. Zaje. Niti dve sto jih ni bilo, pravi. Najprej Vas moramo opozoriti, g. Zaje, da ste glede tega zelo slabo informirani. Ne verjamemo, do bi nalašč zapisali neresnico. Pridenite k vašim "dve sto" še enkrat toliko in potem še polovico toliko, pa boste približno uganili, koliko nas je bilo na shodu, če mislite, da je to potrebno. Nima prav nobenega pomena namenoma zmanjševati fakta. Da pa nazadnje število oseb na shodu ne spremeni namena in cilja, in da je bilo po zastopnikih indirektno navzočih mnogo tisoč ljudi, Vam bomo dokazali prihodnjič. Naš praznik Večkrat pomislimo kako hitro čas beži in vse prehitro mine teden. Mesec je dolg pa je vendar le kratek in kar hitro se nam približa konec leta in tako pmo vsak dan bližje groba. Ob novem letu voščimo drug drugemu le dobro, a v življenju pa moramo vzeti vse pa naj bo dobro ali slabo. Tako je pač odločeno človeku v življenju trpljenje in delo. Brez truda ni nič in brez boja ni zmage. Zavedati se moramo, da s potrpljenjem bomo storili naše največje delo, za katerega smo ustvarjeni. Nek protestant piše, kako je lepo videti katoličane, ki se žrtvujejo in v nedeljah tako zgodaj zahajajo v cerkve. Protestanti se čudijo, kaj neki je v naših cerkvah, da jih ljudje tako zgodaj in v tako velikem številu obiskujejo, ker največ jih je, ki nimajo niti pojma o našem bogoslužju. Tudi jutri, v nedeljo 12. januarja, bomo pri fari sv. Kristine obhajali praznik Imena Jezusovega. Dru'štvo Najsvetejšega Imena vabi vse može in mladeniče k sedmi maši v nedeljo jutro in k skupnemu obhajilu. Zvečer bomo imeli pa v dvorani zelo zanimiv program. Mr. Anton Gr-dina nam bo pokazal slike vse od Donald Duck pa do Mickey Mouse, da bo tudi za mlajše precej užitka. Slike bodo zelo zanimive in je vredno, da jih vidite, zato pa pridite in napolnite dvorano do zadnjega kotička, če hočete imeti en večer popolnega užitka. Na svidenje, Louis Kraus. Iz 32. varde Slovenski demokratski klub 32. varde, to ime je gotovo poznano že vsakemu volivcu v naši vardi. Kolikrat ste že videli natisnjeno to ime na raznih publikacijah ,katere so bile razdeljene po hišah naše obširne varde v času raznih kampanj pred volitvami in to že lepo vrsto let. Posebno pa je bil naš klub aktivem v zadnjih volitvah. Na tisoče razne literature informacijskega značaja je bilo razdeljene med volivce. Tako so bili naši volivci prav dobro poučeni. Da je to veliko pomagalo je bilo razvidno iz velikega števila glasov ,ki so bili oddani pri zadnjih volitvah v naši vardi. Volivci so v veliki meri upoštevali priporočila našega kluba. Slovenski demokratski klub ni bil nikdar privesek kake politične organizacije, tem manj pa še kakega posameznega kandidata. Prav posebno pa se je to pokazalo pri zadnjih volitvah, ko je naš klub deloval povsem neodvisno, seveda na demokratskih principih potom svojega odbora. To je bilo ogromno delo in zvezano tudi 2 velikimi stroški, ker pa klub ni dobil nikake gmotne podpore od nikjer, kar tudi nismo pričakovali, se je že itak majhna klubova blagajna hitro izčrpala. Iz tega razloga in pa da praznujemo demokratsko zmago se vrši res prav prijetna zabava prihodnjo nedeljo 12. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igral bo priljubljen Jan-kovičev orkester in tudi drugače bo prav dobro z vsem preskrbljeno. Vstopnina je samo 25 centov. Občinstvo je prav prijazno vabljeno, da se odzove v velikem številu, da tako skupaj praznujemo našo zmago, ki smo jo dosegli s tem, da smo tako skupno nastopili pri zadnjih volitvah. Slovenski državljani pokažite se, da znate ceniti, delo tudi naše politične organizacije. Torej pridite v nedeljo v Slovenski dom na Holmes Ave. Lawrence Leskovec. Članstvu dr. Najsv. Imena pri sv. Vidu Upam, da vam je že vsem znano, da ima naše društvo skupno sv. obhajilo v nedeljo pri pol deveti maši. Člani ste proše-ni, da se gotovo vsi udeležite in da ste točni. Takoj po osmi uri se zbiramo v novi šoli in potem skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši, ki bo darovana za vse žive in mrtve člane našega društva točno ob pol devetih. Po maši pa se podamo zopet nazaj v šolo k običajnemu zajterku. Nato pa bo kratek program in predstavljen bo tudi novi odbor za leto 1941. člani zavedajte se, da ste člani najbolj katoliške organizacije Najsv. Imena, ki je po vsem svetu razširjena. Na milijone mož in mladeničev pristopa k sv. obhajilu, ker se zavedajo, da so katoličani in člani dr. Najsv. Imena in med njimi so tudi visoki državni uradniki, če se taki možje ne sramujejo, zakaj bi se potem mi preprosti ljudje sramovali, če se tem ljudem vidi potrebno stopiti pred spovednico in k obhajilni mizi, zakaj bi se nam ne zdelo to potrebno. Možje in fantje pri fari sv. Vida, vem, da vas je že precej članov dr. Najsvš Imena, ker vas je veliko pristopilo k društvu zadnja leta in obljubilo izpolno-vati društvena pravila, kje ste sedaj? Zakaj se skrivate? Stopite na plan in pokažite se, da nas vidijo ljudje in da se ne bojimo javno korakati za zastavo Kristusovo. Očetje in možje, skrajni čas je, da začnemo s katoliško akcijo in če ne drugače vsaj s tem, da pristopamo skupno k sv. obhajilu, da tako damo dober vzgled naši mladini, ki v mnogih slučajih že brede po krivih potih. Torej vsi člani društva Najsv-Imena ste prošeni, da storite svojo dolžnost v nedeljo 12. januarja. Niste pa vabljeni samo člani, vabljeni ste prav vsi možje in fantje, ki še niste člani našega društva, da pristopite v naše vrste in tako postanete čla-' ni naše velike katoliške organizacije. Pristopnine ni nobene. Za borih 15 centov na mesec lahko postaneš ud te milijonske družba. Torej možje in fantje poskusite tudi vi in pristopite, da nas bo več pri fari sv. Vida. Lawrence Bandi. Želite smeha? želite smeha? Ali se želite nasmejati do mile volje? Potem nikar ne zamudite predstave Svetovidskega odra "Čevljar," ki bo jutri, v nedeljo zvečer v šoli sv. Vida. Preteklo nedeljo se nas je pri-paljalo poln avto iz Barbertona na to predstavo. Ni bila prijetna pot, vendar nam ni bilo žal, da smo prišli. Imeli smo res dosti zabave in smeha, tako da nam je ostal večer v prav prijetnem spominu. Igralci so se potrudili kar vsi od kraja, da bi čim več naredili iz igre. In tudi so. Posebno pohvalo zasluži Mr. Eddy Bradač s svojim čevljarjem Bla-žom. Bil je zelo dober v besedi, sijajen v mimiki, v kretnjah in obnašanju. Kratko: ako želite prijetne zabave, pridite pogledat "Čevljarja" jutri zvečer v šolo sv. Vida! Za majhen denar boste imeli nad dve uri smeha! Seveda moram pohvaliti tudi Baragov zbor, ki so prav lepo podale nekaj pesmi. Zbor raste in napreduje, kar me zelo veseli. Tudi one so pomagale k lepšemu uspehu večera. Le krepko naprej Miss Eleanore in dekleta! Nič pa ni bil uspešen večer z ozirom na udeležbo. Zares me je zabolelo, ko sem ob vstopu videl tako slabo zasedeno dvorano. Mislim pa, da zaslužijo igralci Svetovidskega odra vse večjo pozornost in upoštevanje, kakor pa jim ga kažejo farani. Ob tako pičli udeležbi mora mladini upasti pogum še nadalje se truditi in učiti. Naj mi farani sv. Vida te pripombe ne zamerijo, saj morejo razumeti, da mi je prospeh in napredek Svetovidskega odra še zmiraj pri srcu. Upam, in toplo priporočam, da bo jutri toliko boljša udeležba, da bodo stem igralci dobili novega poguma, da nam bodo še pripravili tak prijeten večer, kakor so nam ga s "čevljarjem!" Rev. Matt. Jager. -o Za naše prepričanje Najprej se želim zahvaliti tistim, ki so tako lepo napisali za božično izdajo Ameriške Domovine in vsakemu posebej prav lepa hvala za vse, kar je storil zame v preteklem letu; naj vam vsem Bog stotero povrne. Sedaj pa malo o predstavi Svetovidskega odra v nedeljo 5. januarja in ki bo spet jutri 12. januarja. Slišala sem, da je bila prav dobro igrana. Zato pa dajmo napolniti dvorano v nedeljo, da bomo vsaj tako malo Odškodovali naše mlade igralce. Katoličani zbudimo se, da ne bo prepozno. Nasprotniki porabijo vsako priliko, da napadajo našo duhovščino, da bi tako omajali našo vero. Saj še ni dolgo, ko se je neki širokoustnež repenčil, da so samo duhovniki krivi vojne. Ali mu more pameten človek ta verjeti? Svojčas so tudi kričali, da je papež blagoslovil orožje in kaj jih pa to briga, če bi zlil vso blagoslovljeno vodo na crožje, saj oni itak ne verujejo v nobeno stvar. To počenjajo samo zato, da bi izpodkopali temelje svete vere. Kristus je rekel: "Kdor ni z menoj, je proti meni," ali ni s tem dovolj povedano. Mogoče bo kdo rekel, da je tudi zapisano: "Ljubite se med seboj!" Prav, saj jih ni treba sovražiti, samo podpirati ni treba tistih, ki so nasprotni tistemu, kar je nam sveto. "Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz poznal pred mojim Očetom . . ." Tega se tudi Mr. Grdina zaveda in zato ga pa še bolj iščejo in poskušajo na vse načine kako bi ga bolj osramotili. Prav dobro se zavedajo, da je veliko ljudi, ki se strinjajo z Grdinom. Tisti ljudje vedo božje postave za vse druge, a sami jih pa ne izpolnjujejo. Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom. Kolikor dopisov sem čitala izpod peresa Mr. Grdine, sem vselej videla, da je res kar je pisal in če je pa dal nekaj priznanja in pohvale dr. Korošcu, mislim, da si je pokojni to zaslužil in še več kot smo mu jo mi dali. Kakor izgleda, bi nekateri radi videli, da bi bili vsi pod tujčevo peto, da bi se ne mogli svobodno gibati. Kako grdo napako imamo Slovenci, da je vedno zmerjanje med nami ,ali vsaj naprednjaki naj bi si to zapomnili, ko se štejejo za tako prosvitljene. Sami sebe bijejo po zobeh. O zadnjem shodu v SND poročajo o slabi udeležbi, ki je bila taka vsled slabega vremena. Poudarjajo, da je govorilo ducat duhovnikov, v resnici pa so govorili samo štirje. Takrat, ko je bila pa velikanska udeležba v Kulturnem vrtu, pa niso prav nič poročali. Ali ni to grdo? Z lepa se prav nič ne doseže pri teh ljudeh. Kdor kaj ceni svoje katoliško prepričanje, naj potem ne podpira njih, kot tudi oni nočejo naših prireditev. Toliko smemo tudi mi storiti. Katoličani, zakaj ne iz-pregledate? Kaj vam je še treba, da boste spoznali, ali se res tako uči v cerkvi ? če bi vsi izpolnovali, kar uči naša vera, bi ne bilo nobene vojske. Ali ne dela vojne ravno razuzdano življenje in tako morajo trpeti tudi nedolžni. Bog je dal človeku prosto voljo in ta človek pa se je vrgel kot žival, da se ne moreš na nikogar več zanesti. Boga ne priznajo več, pri njih velja samo tisti, ki je močnejši. Edina rešitev je v tem, da se vrnejo nazaj k Bogu. To je moje mišljenje in če ve kdo kaj boljšega, naj pa on pove. Mary Ferkul. IZ DOMOVINE —Za meščansko šolo v Rečici ob Savinji se prizadeva prebivalstvo. Ta šola bi imela trgov-sko-poljedelski značaj, da bi se mladina dovolj pripravila za trgovino z lesom, ki je najvažnejša gospodarska panoga v okraju, in da bi se bolj izobrazila v kmetijskem poklicu, zlasti v živinoreji. Odločujoči gospodje so obljubili podpreti pobudo in tako je pričakovati, da dobi meščansko šolo tudi okraj, ki je edini v Sloveniji še brez nje. —Dovolj bo krompirja. Letošnji pridelek krompirja je po Dolenjskem dober. V nižavah je precej odstotkov gnilega, zato pa so kmetovalci, ki imajo njive na visečih legah in bolj peščeno zemljo, lahko zelo zadovoljni. Krompir se prodaja na trgu od 1.50 do 1.75 din po kakovosti. Tudi turščica je letos obrodila, ajda pa je slaba. Sadja letos Dolenjska nima nobenega.—• prdevsem pozna na doma" gu. Spričo tega tudi naši niki ne bodo pridelali ne^_ ca in ne žganja. Slivovka daja po 36 din liter, med je bila spomladi še po 1S'°1 mi —Sadna sušilnica v tao Napori krajevnega odboibi jarske in vrtnarske podrla Metliki, ki je že dolgo č»stj pravljala graditev prepm sadne sušilnice, so končn' le dli do uspeha. Podružni bi stopa h grajenju sadne ^ ce, ki jo postavi na lastne a ljišču v Metliki. K temu8es ba hvalevredno priporni16-" devnost sreskega kmef ^ odbora v Črnomlju, ki je litvijo podpore 2000 din tJ čil začetna dela. !ej( —Cel splav lesa so mu' sen Splavarji, ki plovejo Pt grebu, imajo svoje prf . pod savskim mostom v 'gj Pretekli teden je tam sto splavov g. Kapušin ^ ob Savinji. Ponoči pa so, znani zlikovci odpeljali cj ki je bil pritrjen z mo&Tj ob levem bregu Save, i^ j peljali bog ve kam. Laslj okrog 14,000 din škode, že za petami. iiiiimiiiiiiimii Ce verjamete al' pa ne iiiiiiiniiiiiiiiiii Jože Pograjc me je'j je sil, če bi mu posodil p tole kolono in to brez ne, ker se Jože menda ^^ vedno na obrambenem pf od zadnje krize. Tako ta od strani poslušam, kaj f ^ povedati. 5 Paj, Jože poroča: Oskrb%ed; štvenega doma mi spofnig] se bo vršila prihodnji fl%ta] stava pozabljenih klobi>Y,v< temi sta dva ženska. !erk velike udeležbe. f ka * [e 1, Sedaj gremo, sedaj i?Lo) na velikega srnjaka, ki ra nudil St. Clair Rifle kW i: čenko nocoj v Slovenski. na Holmes Ave. Na s^sot dober tek, pa ne domovfCer felil, Tistim, ki ste mi n«1^ čna darila, se lepo zahv Dixie Bedding Co. mi **ac kar celo posteljo. L C,' * t Saj sem vedel, da jj.^ Zdaj, ko je predpust,.gj„ vdove rade pomožile. L ^ prosim, počakajte no * s zal S^ogi vini, da najmanj petti3'® vsi naenkrat, kakopak; toliko jih bo jutri if. JI Slovenske moške zvez«, " , »O poldne, pol pa zvečefij^ sebno vabim vdove, sC,j. ® — Joža Pograjc. j Koliko ljudi gre v Na razpolago za financiranje nakupa $ avtomobila ® gospodarskih predmetov Za: O družinske in hišne potrebščine ft popravo posestva # plačilo zavarovalninske premije # poravnavo računov -To j a, nekaj tipičnih namenov- Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj. THE NORTH AMERICAN BANK CO. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. om Pri tem ni o Nil * d£ W rno] vesi FUNERAL HOME Pogr«bi se lahko naroče za vsako ceno, ki jo zmorete AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd Street NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ ;J> kii petero Brez jO. n< IVanhoe qset ( Mar lega,-omai naši i ne L Newburske novice ivka med Srečno novo leto 3 15'opet sem tu. Sem že mislil, me bo zametlo ta teden, pa v morda izkopljem. Vse dru-»dboibi lahko počakalo, le vošči-odrosa srečno novo leto ne sme r0 Č»stati. Saj veste, jaz bi vam prepon ne samo voščil srečo v Dnčfl* !etu, ampak če bi bil zrno-•užtf bi vam srečno novo leto po-dne kar Po pošti. Ameriška stn^a itak vse "prenese." Ne-;emDSestra piše iz St. Louisa: |0m„«jela sem po pošti paket in ne{pelo zavarovan je bil. Miti je1 ?em' da ga Pred Božičem din Lai )de. odprem. Vendar me je fir-tako lomil — glejte, glejte, selo sestre so firbične — da muf ga morala odpreti. Dobro, 0 p?em ga, ker ko ga odvijem, prjJvali iz njega kranjska klo-v fja' katera bi se bila prav gori uiSkvarila' če bi bila čakala ; °žiča. To bi pa bila veli- sin «ka škoda." >a so, ali cjj 0 vidite, je nevarno ča-no&T, pa tudi jaz nisem e, ir čakati z mojimi voščili za leto. ^ To voščilo je naj-za naše novomeščane, po-Pa, seveda, za vse one, ki prejmejo. Bog nam daj - Prav srečnih dni, takih da Z,a dušo kakor za tel° d°- koristni, ■emnogokrat ljudje pri tem mislijo samo na telo in f° dobrobit. Pa to ni prava |a- Prava sreča je ta, v ka-je je Človek vesel in zadovo.- il Pa magari če je tik pred ez Of J o. a«- E«.«, j. „žnn., ako 4e naše farne račune vodi kaj, ather Baznik. To mu vza-^arsikatero uro prostega ^ zlasti kadar mu ne gre bitt' k0t bi moral° iti- Vča-E Pri mizi p0 cele ure in • J11S JUje in grunta, kje bi bil ji intake," da ta šment ne gre lob James W. Mally, Yugoslav j^jj^ Miss Maricn Kuhar will theC solo. Mr. Fred Udovich, supreUti i ident cf the SMU will be ca%e;,-next to speak. Vlinko Glof J scheduled in an accordion so'l zd Vincent H. Lauter, the supre'j . retary of SMU will give a talk- • _ ed bv another accordion solo, t1 toč by Mr. Frank Ziberna, Mr. A»L dina, Sr., member of' the SM& the last speaker. Slovenian,\ la dances as given by Tini and, , Ulle, accompanied on the acco.*1 K Vinko Globckar will conclude » spj gram. a Then follows a two-act -O 1 "Kake je, žena hotela mož& ifoo odvaditi" (How the Wife Tried • Her Husband from Smokingialn: Hočevar, Mary Hočevar, FraCji,, sten have the three roles. * Grdina is director of the progflv I play and Mr. Matt Grdina tasQr of the makeup. ^ In the evening, dancing to Fecon and his orchestra beg^ o'clock. % Local Statistih Vter BIRTHS: Mrs. John Gliha, girl iv Mrs. Joseph Konchan, 3826 T Mrs. Joseph Mramor, girl anif Mrs. Jerry Petkovsek, boy _ J Mrs. John Rodic. girl ijar Mrs. Lawrence Suhadolnik,' Mrs. Anthony Strnad, boy ,BUr( Mrs. Joseph L. Surtz. La Sf girl aa e Mrs. Frank Zalar. boy ».. Mrs. Anthony Zakrajsek, W,ur< DEATHS: »k. Mar- Godec, 57. 2453 .TrenK Frank Kalin, 52, 863 E. 146 v Anton Pezdirc. 53. 477 E. 1<§ te Frank Smrekar, 65, 1369 E- * Rudolph Sturm, 20. 1225 E. 1 CONVALESCENT: ;erj, en nj WALTER GADS' SCHOOL OF ACCORDION • Popular, Classical, Instruments Loaned Free to Beginners. Expert Instruction Lessons Home if Desired at NOTICE TO ADVANCE STUDENTS! We Teach Harmony, Modern Dance Rhythms and Improvising Tel. HE 6975 — HE 9388 6401 UTICA AVENUE John Gorlup, 35. 1008 (Charity) Joseph Jerman, 17912 Hilll Polyclinic) John Perusek, 14814 Hale A1) 2{ ron) I . Charles Skully. 60, 677 £■ °m (Charity) » 3 Albert Tomle Jr.. 14823 S.V'r (Mt. Sinai)__j BEROS ŠTUF 6116 St. Clair Ave*1 NEW-MQDERN -SPA( Every Convenience101^ Call EN 0670 for Appoi>fla S3*i° 1. 1 CERTIFIED 0 TYPEWRITER! „! ibni žte SERVICE 1127 E. 66tli St. ko typewriters and adj V.,'1 machines sold, ref, and repaired .pi t ribbons and carbon P' J. MERHAR . ^^^Caj^HEnfereoj^OOS^tllt JOHN J. CERf: 5819 BONNA AVE. UPHOLSTERING — REFITS REPAIRING — CLEATtf%rjjš Call HEnderson 2$frac la v U1 rr /1.1 & e g gfcmilr ^©217 STCLAIRiSWai "Swing Session" Dane at FOR WEDDINGS Mne ALL FORMAL OCCAS'tor« • FULL DRESS i\.dh • TUXEDOS elov ~ CUTAWAYS ,fth _____/aid 6217 STCLAIR^ai DRESS SUIT RENT^bn HEnderson 2395 iz< ah lot 'eči jše naj ija, Čeln TOMORROW NIGHT SUNDAY, JANUARY 12 7:30 P.M. Slovenian Hall, 15335 Waterloo Rd. SUNDAY, JANUARY 19TH, 1941 Music by Johnny Pecon and Orchestra Sponsored by l YOUNG MEN'S HOLY NAME SOCIETY OF ST. MARY'S CHtflW S Come one! Come all! Entry F^Cerl PI VICTORY DANCE nYTrtTHnfllllTIIITTITIIIIIIITIIIIIIIXIIIIIIIIIIIIXIUIIIIITTTTTItllllfTYTn Given by FRANKIE YANKOVIC , 32nd Ward Slovenian Democratic Club ORCHESTRA _ SLOVENIAN HOME, HOLMES AVENUE 25* IXIIIIXIIIIXTIXIIlIlIlIMITTTTTTIIIIIIIIIIlIIIIIIIIHtTIHTTTTTTTTTt,ITtTrTT,..,,,,T,TT.,,,„t„/T„„„„t^ ago felji k