1 Uto XIII. [Štev. 175	TELEFONt UREDNIŠTVA 25 .67 UPRAVE 28-67 i POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, četrtek 3. avgusta 1959	NAROČNINA NA MESEC Prejctnan v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1*—
Kritična faza položaja
Po soglasnih vesteh iz Varšave, Londona in Pariza se bliža Evropa natboSf kritični fazi letošnjega mednarodnega poiožala — Središče krize slej ko Pf©! Gdansk — Zadnja dnevi samostojne Slovaške? — Francijja in Anghfa
ne moreta doživeti presenečenj
VARŠAVA, 3. avgusta. Razni zanesljivi znaki napovedujejo, da se bliža banski problem kritični fazi razvoja. Napetost med Gdanskom in Poljsko naglo “arašča. Pričakuje se, da bo gdanski senat že te dni poda! izjavo, v kateri bo razveljavil s svoje strani vse odredbe versailleske mirovne pogodbe, s katerimi !e bilo ustvarjeno dosedanje pravno stanje. Razen tega pripravlja o zvezi z gro-trgovinsko vojno ukinitev dosedanje carinske meje med Gdanskom in Nem-c • Oboroževanje in utrjevanje Gdanska se naglo nadaljuje. Tu se napoveduje nov oster protest v Gdansku, kateremu bi sledili nato še drugi ukrepi za zavajanje poljskih interesov.
NeMŠKI VICEADM1RAL V GDANSKU, ral SK, 3. avgusta. DNB. Viceadmi-SVJ°» Troth je imel sinoči govor na 0r ®?0sti, katero je priredila nacionalna ral im*ac''a za pomorski prestiž. Adrni-neJtr t*eial v svojem govoru, da sega •Ho p0morS^a tradicija v najstarejšo pr ’ v kateri so bili nemški mornarji ^3cis* hrabri, kakor gdanski. Okrožni na cnl vodja Forsfer je v pozdravnem lte v°rii, katerega je imel na zastopni-J‘h	1!10rnarice, ki se z delom svo-
‘ida mudl v Gdansku, dejal, da je spevSik skozi vSa stoletja mnogo pri-moriu ^ nemš!<i vojaški slavi, zlasti na stali n doP°m<>s:e! do te£a> da so po-P°ljSkeemCi na^b0,^‘ P°morc>' Kar
’ ^ora na morju šele pokazati, kaj
zna in zmore. Nemci so, je dejal Forster, prepluli vsa m°rja še pred Angleži in imajo sedaj zopet pravico pluti po vseh morjih. Kakor sveta, tako tudi oceanov ni ustvaril Bog samo z?. Angleže, čeprav so jih monopolizirali.
HALIFAXOVO PESIMISTIČNO POROČILO.
LONDON, 3. avgusta. Po zanesljivih informacijah se na zadnji seji angleškega kabineta ni razpravljalo samo o položaju na Daljnem vzhodu in pogajanjih v Tokiu, ampak tudi o drugih aktualnih vprašanjih, predvsem pa o Gdansku. Ministri so zaprosili zunanjega ministra lorda Halifaxa, da jim da poročilo o splošnem trenutnem mednarodnem položaju. Zatrjuje se, da Halifaxovo poročilo, v
prvi vrsti v zvezi s problemi, ki se nanašajo na Gdansk, ni bilo prav nič bolj optimistično, kakor lani ob tem času glede problema Sudetov. Ni pa vznemirljivo samo stanje gdanskega problema, ampak obstajajo še druge neposredne nevarnosti novih usodnih dogodkov. Med temi se navaja tudi negotova usoda Slovaške, ki preživlja po splošnem mnenju zadnje dneve svoje samostojnosti.
BLIŽAMO SE KRITIČNIM DNEM.
PARIZ, 3. avgusta. Ves pariški tisk razpravlja o naraščanju mednarodne napetosti v Evropi in v prvi vrsti o pripravah v Gdansku ter v zvezi z njim. Listi naglašajo, da zasledujejo tako v Parizu in v Londonu z največjo pazljivostjo vse podrobnosti razvoja položaja, o katerih so izvrstno informirani. Na podlagi teh informacij se izdajajo tudi zadevni potrebni diplomatski in vojaški ukrepi. Pariz in London ne moreta doživeti nobenega nepričakovanega presenečenja, na katero ne bi bila popolnoma pripravljena. Splošno se sodi, da se bližamo z naglimi koraki najbolj kritičnim dnem letošnjega leta. Od dogodkov v teh dneh bo odvisna nadaljnja usoda mednarodnega položaja v Evropi.
Za&iski
Italija edina velesila na Balkanu
jjlanek Gayde v „Giorna!e d’ Ita6ia“ o mednarodni opredelitvi balkanskih držav .— Turčija, Grčija in Romunifa so stopile očiio na stran sovražnikov Italije in Memčife — Jugoslavija varuje svojo strogo nevtralnost
ra!^> 3. avgusta. V »Giornalc d’Italia« v2Mravlia Gayda o stališču, ki so ga zahoti P°sa,uezne balkanske države na-ževan'*ra«cosko-angleški politiki obkro-da jJ? .^alije in Nemčije. Gayda pravi, žnano fra Angii-'a’ PotiPrta po Franciji, cilj, n,, raneosko iniciativo, ki za^eduje stavjj . *eren> naj bi se na Balkanu po-n^ŠiJ62 Pro*‘ Mnenju italijanskega in na-*’3 vPHva v tem delu Evrope. V
clja
naRien
razsipavata Anglija in Fran-
gov ®a^anu milijone funtov šterlin-držaVa cla^eta posameznim balkanskim teh dri™ ^ldi v°iaške garancije. Izmed rtJa j, fav ip Turčija prva odkrito pristo-ronti obkroževalcev. Tako ie Tur-
čija krenila s poti Kemala Ataturka in se vrnila na pot Abdula Hamida. S tem je dokazano, da se vrača k svojim starim hegemonističnim načrtom, ki ogražajo arabski svet. S tem si pa odpira tudi pot za novo ekspanzijo na Balkanu. Druga država, ki se že dolgo postavlja v pozo proti Italiji, je Grčija, ki pozablja, kakšno korist bi lahko imela od nasprotne politike. Grčija je pokazala sovraštvo do Italije že ob priliki sankcij, na konferenci v Nionu in ves čas abesinske vojne. Pa tudi Romunija je, čeprav se izmika preciziranju svojega stališča, sprejela enostranske angleške !n francoske garancije, ki jo vežejo k bloku, naperjenemu proti
Brezupen položaj v Tokiu
ZAHTEVA IZLOČITEV GOSPODARSKIH VPRAŠANJ, JAPONSKA PA 111 EVO ODKLANJA. USPEH |E MOGOČ LE S SPREJETJEM VSEH JAPON-r	ŠKIH ZAHTEV.
10. 3. avmitts hnifnc »As«!.: »sim /urna, ki sta ga pred podrobnimi pogaja
Italiji in Nemčiji. Iz vsega tega pa ne dela Italija nikakih tragičnih sklepov. Vse, kar se je zgodilo in se še bo zgodilo na Balkanu, ne bo Italiji nikoli preprečilo, dalje razvijati in krepiti svojo politiko. Bilo pa bi koristno, da bi si vzele te balkanske države vzgled na Jugoslaviji, ki je v trdni volji po nevtralnosti med silami osi in onimi, ki jo hočejo obkrožiti, ohranila kot dominantna balkanska sila trezno preudarnost. Pri tem poudarja Gayda, da je sedaj, po priključitvi Albanije, Italija edina velesila na Balkanu, ki pazljivo zasleduje ves razvoj balkanske politike in morajo to vse balkanske države stalno upoštevati.
-■m«	3' avSusta- Havas. »Ašahi Šim
Uk tp?r°ča. da je angleški veleposia-larsk ,gic predložil, da se vsa gospo-iftPOnsu-V|PraŠanja izl<liuč‘j° iz angleško-žgoflj	Pogajanj o Tiencinu. Ako se to
iiglgj 00 imela konferenca mnogo več Ponsk?v na uspeli. List pa pravi, da je ja-ministrski predsednik Kato ener-*il, °dbil Craigiejev predlog in nagla-nasprotuje duhu načelnega spora
nji podpisala Arita in Craigie. Kato je izjavil, da more konferenca doseči uspeh samo pod pogojem, da sprejme Anglija v celoti vse japonske pogoje. Tudi »Jo-miuri« piše, da je Japonska kategorično odklonila Craigiejevo zahtevo in pravi, da sedanji razvoj pogajanj ne nudi prav nobenih upov na uspeh?.
Voda v Siecfriedovi črti
iiP°VODEN.I OB RENU JE ZOPET ZALILA DEL NEMŠKIH ZAHOD UTRDB> KI JIH SEDAJ RUŠI JO IN BODO ZGRADILI NOVE.
£a j , 3. avgusta. A. A. »Matin« po- z njo tudi na več mestih nemške z;
■ Nemčiip h<i Ip rek:i Ren te rini ha ntrrfho	:tiiA»invano	SieaiSric
roča .
iHOva^ ^Ctn5'ie, da je reka Ren te dni Poplavila del obalne pokrajine iu
zahodne utrdbe, tako imenovano Siegfricdovo črto. Nemško vrhovno vojaško povelj-
stvo, ki je pregledalo poplavljene dele utrdb, je ugotovilo, da so neuporabljive In je zato odredilo, da se morajo takoj podreti In zgraditi nove na terenu, ki bo varen pred povodnijo. Tehnične čete so te utrdbe že pričele podirati.
Kompromis med Madžarsko in Romunijo
BUKAREŠTA, 3. avgusta. Rador. Po incidentih, ki so se primerili na Tisi, je madžarska vlada sporočila v Bukarešto, da je prepovedala splavljenje po Tisi, dokler ne bo podpisana konvencija z Romunijo. Obe vladi sta se sporazumeli, da bo posebna mešana komisija ugotovila krivce incidenta. V Sinanji se bo sestala konferenca zastopnikov obeh držav, da se zedinijo za novo ureditev obmejnega prometa na Tisi.
CVETKOVIČ NA BLEDU.
BEOGRAD, 3. avgusta. Predsednik vlade Cvetkovič, ki sc ie mudil po južni Dalmaciji, je odpotoval na Bled.
Anthony Eden
Bivši angleški zunanji minister sir An-thony Eden je poslal te dni svojim volivcem pismo, v katerem govori o negotovosti sedanjega mednarodnega položaja. Eden pravi, da se vlada trudi, da dovrši »fronto miru« za zaščito pred napadi, da pa bomo kljub temu slišali v prihodnjih tednih z določene strani izmenoma ponižujoče in grozeče glasove. Čas, ki ga preživljamo, nam zato pravi, da se izpostavljamo nevarnosti vojne, ako ne storimo, kar se od nas zahteva. Taka taktika izmenoma pomirjujočih in grozečih glasov ne ustreza v ničemer britanskemu značaju in britanskemu pojmovanju mednarodnih odnošajev. Zato ne bo v bodoče verjel ne obljubam ne zagotovilom, ampak se bo ravnal le po stvarnih dejanjih in delih. Angleški državniki imajo po vsem tem, kar so storili, le še eno nalogo: Da vsakogar in ob vsaki priložnosti prepričajo o nespremenljivi odločnosti Anglije, da bo izpolnila ono, kar je obljubila. Ako bodo angleški državniki to storili in bodo v tem smislu zvesti tolmači razpoloženja angleškega naroda, potem voine ne bo.
Razžalitev Hitierfa v Gdansku
»iNeues Wiener Tagblatt« poroča iz Gdansika, da je poljski carinik Lipski, ki je bil svoječasno — kakor smo poročali — v Gdansku aretiran, obtožen mimo dragega tudi razžalitve Hitlerja in nemškega naroda. Zaradi istega delikta je bi! te dni obsojen v Gdansku neki poljski delavec. Sedaj so pripeljali in zaprli še nekega poljskega carinika in dva železničarja.
Bolgarska naročila v Nemčiji
Bolgarska agrarna banka je naročila v Nemčiji 123.000 plugov, 65.000 bran, 9000 sejalcev in 50.000 škropilk za vinograde. Vse skupaj bo stalo 9 milijonov mark. Nemčija bo dve tretjini naročila izvršila letos, tretjo tretjino pa 1. 1940.
Patriotična darila Francozov
Posamezna francoska mesta so začela zbirati prostovoljna darila za moderno letalsko eskadriljo, ki se bo imenovala »Francija«. Vsako letalo bo nosilo ime mesta, ki ga je darovalo. V kratkem bodo nabavili letalo mesta Lyona.
Izgon Židov iz Štaferske
Vsi Židje, ki so še prebivali na nemškem Štajerskem, so morali zapustiti deželo do 1, avgusta. Računajo, da se je moralo izseliti 200 do 300 Židov, večinoma iz Gradca. Štajerska je druga dežela, ki je sklenila izselitev svojih Židov. Prva je bila Koroška, od koder se je pred dvema mesecema moralo izseliti zadnjih 20 Zidov. Pred priključitvijo Avstrije Nemčiji je bilo v Gradcu okoli 5000 Zidov, ki so imeli tudi svojo versko občino. Zadnje graške Žide je provizorično sprejela dunajska židovska občina. Od tam pa jih bodo preselili v prekrnorske kraje.
Žito v Španiji
V Španiji računajo, da so poželi čez 30 in pol milijona kvintalov žita, kar bo dovolj za prehrano vse Španije. Pred državljansko vojno so potrebovali v Španiji nekaj manj kot 40 milijonov kvintalov žita. Sedaj se je število prebivalstva za toliko zmanjšalo, da bo zadostovalo tudi 30 in pol milijona.
Maribor, 3. avgusta.
Najvažnejši izraz gospodarskega razsula imperializma, moramo iskati na Daljnem vzhodu, kajti v kolonialnem gospodarstvu se najjasneje kaže njegov parazitski značaj. V vseh kolonijah Vzhoda »hranja imperializem ostanke fevdalizma, zavira razvoj produkcijskih sil ter s tem povzroča nenavadno težke agrarne krize, sistematsko zmanjševanje notranjega tržišča (kupne moči ljudstva). Nadalje prec stavlja kolonialni Vzhod zaradi ogromnega števila prebivalstva (samo Kitajska m Indija štejeta polovico vsega človeštva) in neizčrpnim prirodnim bogastvom silno nasprotje interesov samih imperialistov, ki bi vsi hoteli investirati čim več kapitala, zagotoviti si ogromna tržišča in surovine. Zaostritev borbe imperijev za novo razdelitev kolonialnega in polkolo-niaJnega sveta se razvija v kavzalni povezanosti s protiimperialistično revolucionarno borbo za osvobojenje. Najmočnejše je to gibanje v Kitajski in Indiji, i"ier je imperialističen jarem posebno te> žak.
Poseganje Japonske na kitajsko oženi-Uje je le člen v dolgi verigi imperialističnih osvajanj ozijske celine. Država, ki je i evropsko pomočjo vzniknila v velesilo, čipa ogromno svojo probojno silo iz rezerv cenenega industrijskega delavstva. Tako zaposluje Japonska v tekstilni industriji več kot 40% vsega delavstva, 90% teh je žensk. V Japonski ni posebne zaščite žensk, kakor ploh ni socialne politike. Delavka, ki se poroči, se odpusti. Gravid-ne ženske ne dobijo dopustov ter delajo dokler ne rodijo. Še hujši je položaj v tkalnicah svile, kjer se z delavkami postopa kot s sužnji. Delovna sila se tu rekrutira samo od mladih deklet, ki jih podjetniki po dogovoru kupujejo od staršev.
Rastoče nesorazmerje med visoko stopnjo produktivnosti dela in izredno majhnimi mezdami, nenavadno zmanjšuje notranje tržišče Japonske. Kupna moč japonskega delovnega ljudstva je doboko pod povprečjem. Omenjenosi no-.ranjega trga je silila Japonsko v ekspanzijo na zunaj. Ta težnja se je še poglobila, ko se je industrija preveč razvila v smeri tekstilij.
Japonska je zadnja pristopila k razde-n/tvi sveta, ki je bil v glavnem že razdeljen med vodilne imperialistične sile Japonsko žene v agresivno ekspanziv-nost relativna ekonomska slabost v primeri z njenimi imperialističnimi nasprotniki m pa njen izvrsten geografski položaj.
Japonska gospodarska sJabost izhaja iz naslednjih razlogov: ostanki fevdalnih družbenih in gospodarskih odnosov, posebno na deželi, premočan razvoj tekstilne in zaostalost težke industrije, primanjkovanje in draginja lastnih surovin ter kronična prenapetost plačilne bilance.
»Argmnantacija« o nezadostnih pomož-nih izvorih za gospodarsko življenje v sami Japonski, sJuži le kot koprena onih pogonskih sil in pravih činiteljev japonske imperialistične ekspanzije, ki so zgoraj omenjeni.
Japonski imperialisti operirajo v svojih računih z dvema neznankama. Prva neznanka je kitajsko ljudstvo, ki je v svojem večinskem delu že prišlo do zavesti o svoji ogromni moči in druga neznanka Je japonsko ljudstvo samo, ki si želi miru kruha in svobode.
Proti koncu preteklega stoletja so Japonci osvojili polotok Korejo, L 1904 je prišlo do vojne zaradi medsebojnih imperialističnih nasprotij med njimi in carsko Rusijo. Leta 1915 je Japonska nadalje-uS Z,“svaianiem Kitajske, po vojni je v ?* “1-1933 požrla Mandžurijo, jJLS M“f>We' Vdrla Je v notranjost
ta Ja^oS!C' k' fcslkrat vež 'i»dl
Kitajski narod se je vprav p0 zaslugi Japoncev prebudil. Zedinili so se k skupnemu odporu, trdno odločeni, vreči osvo evalce iz lastne hiše. Borba kitajskega ljudstva proti Japoncem ni nova. Nikjer še ni bilo toliko uporov kakor na Kitajskem, toda glavna, vsenarodna akcija
l>r?n-Jril^ad0V6mU carstvu se je sprožila i. 1926., ko je kitajska narodna organizacija Kuo Min Tang s tako zvano kan-tonsko revolucijo potegnila narod za seboj in postavila kitajski nacionalni pro-®rara-	Maks	Duriava.
Hitrejši tempo v Moskvi
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU V KREMLJU JE BILO DOSEŽENO ZNATNO ZBLIŽANJE TUDI O DEFINICIJ1 INDIREKTNEGA NAPADA.
MOSKVA, 3. avgusta. Včeraj je bil v Kremlju nov sestanek med zastopniki Anglije, Francije in Rusije. Na sestanku se je razpravljalo pretežno o pričetku vojaških pogajanj. Angleška in francoska vojaška misija bosta prispeli v Moskvo z letali v soboto ali nedeljo. Mimo tega
se je razpravljalo tudi o definiciji indirektnega napada in je bilo doseženo novo znatno zbližanje. Splošno se pričakuje, da se bodo sedaj pogajanja pospešila in bodo v kratkem zaključena s formalno sklenitvijo angleško-francosko-ruske politične in vojaške zavezniške pogodbe.
Domači zapiski
Angleške počitnice
ANGLEŠKA SPODNJA IN ZGORNJA ZBORNICA ODIDETA NA POČITNICE OD 4. AVGUSTA DO 3. OKTOBRA, A BOSTA V PRIMERU POTREBE TAKOJ SKLICANI.
LONDON, 3. avgusta. Reuter. Zaradi ostrega nesoglasja, kdaj naj se po poletnem odmoru sestane sipet parlament, je bila sinočnja debata v spodnji zbornici nenavadno dolga in živahna. Mnogi poslanci so želeli, da naj parlament dokaže, da se mednarodni položaj izven Anglije ne sme izkoriščati zaradi tega, ker
sta zbornici na počitnicah. Opozicionalni govorniki so napadali vlado, češ da Chamberlain noče kompromisa o sklicanju zbornice. Nezadovoljni konservativci niso glasovali Chamberlain je naglasil, da so letošnje počitnice od 4. avgusta do 4. oktobra krajše kot druga leta, ako pa bo potrebno, bodo takoj prekinjene.
Potek italijanskih vaj
VČERAJ STA SI OGLEDALA VELIKA NSKE VAJE OB PADU TUDI MUSSOLINI IN KRALJ VIKTOR EMANUEL III.
okoli 10.000 avtomobilov za prevoz čet. Včeraj je prispel na kraj vaj tudi Mussolini, ki je s posebnega mesta osebno zasledoval potek. Kmalu nato se je pripeljal v avtomobilu kralj Viktor Emanuel III. in se v Mussolinijevem spremstvu odpeljal vzdolž obeh front. Popoldne sta se Mussolini in kralj zopet odpeljala.
RIM, 3. avgusta. Italijanske vojaške vaje so se pričele točno po izdelanem načrtu v noči od 1. na 2. avgusta pod splošnim vodstvom generala Parianija. Modro stranko predstavlja padska armada, rdečo pa divizija Super ga z drugimi četami, posebno specialnimi. Tu sodeluje tudi fašistična milica. Pritegnjenih je tudi
Opozicija proti Rooseveltu
ODPOR PROTI ROOSEVELTU STALNO DA OMEJUJE KONGRES
WASHINGTON, 3. avgusta. Havas. Po včerajšnji odklonitvi vladnega predloga za poldrugomilijardno posojilo v prid zboljšanja gospodarstva in brezposelnih zatrjujejo, da se je taktika opozicije strnila proti »new dealu« in finančni politiki Roosevelta. Prezident bo zaradi tega zavzel svoje stališče glede na prihodnje predsedniške volitve. Prevladuje mišljenje, da naj se kongres preloži do januar-a, ko bi predlog za saniranje gospodarstva spet prišel v razpravo. WASHINGTON, 3. avgusta. Odbor za
NARAŠČA IN SEGA ŽE TAKO DALEČ, CELO OBOROŽEVANJE.
apropriacijo v kongresu je reduciral Rooseveltu predvideno zakonsko vsoto od 215,891.168 dolarjev na 53,190.056 dolarjev. Skupna doslej porabljena vsota je dosegla 13 milijard dolarjev, lani je v istem času znašala 11.361,000.000 dolarjev. Med reduciranimi postavkami je tudi proračunska vsota, določena za nabavo vojnega materiala v strategične namene. Vsota 7,300.00 dolarjev, namenjena izobrazbi civilnih pilotov, je znižana na tri milijone dolarjev.
Iz nemirne Španije
MADRID, 3. avg. DNB. V zvezi z atentatom na poveljnika španske nacionaU»tič ne garde in madridskega policijskega inšpektorja generala Gaberdona pri Tala-veri so aretirali 60 oseb. V provinci Malagi se je zrušilo vojno letalo tipa Junkers. Trije letalci so mrtvi. Blizu Valenclje se e vnel vagon, v vlaku je nastala velika j janika. šest ljudi je težko ranjenih. V bližini Hvezde je strmoglavil v prepad potniški avtobus, osem ljudi je obležalo mrtvih, šest jih je težko ranjenih. Večina žrtev so bila falangistična dekleta.
Velike letalske in obrambne vafe v Angliji
LONDON, 3. avgusta. Drevi se bodo začeli veliki manevri, ki se bodo jutri zvečer nadaljevali. Sodelovalo bo 1300 vojn’h letal. Glavni cilj manevrov bo, pre prečiti zračni napad na Veliko Britanijo in preizkusiti zračno organizacijo civilne obrambe med napadom. Sodelovale bodo vse organ!zacije civilne brambe v Angliji.
V	noči od 9. na 10. avgusta bo glavna vaja, Iste noči bo zatemnjen tudi London.
ŽELEZNIČARSKE STAVKE V ANGLIJI NE BO.
LONDON, 3. avgusta. Reuter, štrajk vlakovodij je bil snoči umaknjen, ker so železnižke družbe sprejele zahteve sindikatov. Zaključna pogajanja med družbami in strojevodji bodo jutri.
»SOMRAK BOGOV».
BAYREUTH, 3. avgusta. DNB. Kancelar Hitler je snoči prisostvoval igri »Somrak bogov«.
Dva nova letalska rekorda
DEVVTON, 3. avgusta. Havas. Uradno potrjujejo, da so ameriški letalci postavili dva nova svetovna rekorda s težkimi bombniki. Letalo »Leteča trdnjava je pre letelo v krožnem poletu 5000 km z obtežitvijo 2000 kg s hitrostjo 261 km na uro. Drugi rekord je odneslo letalo s tem, da se je obteženo s 5000 kg dvignilo 10.058 metrov visoko ter s tem posekalo rekord ki so ga doslej držali Nemci.
NOV PORAZ ANGLEŠKIH KONSERVATIVCEV.
LONDON, 3. avgusta. Pri dopolnilnih parlamentarnih volitvah v Breckonu je zmagal delavski kandidat z 20.679 glasovi, dočim je dobil konservativni vladni kandidat samo 18.043 glasov. Vlada je izgubila doslej pni dopolnilnih volitvah že 17 mandatov, od katerih so jih dobili laburisti 13. neodvisni kandidati pa 4.
FRANCO SE PRESELI V MADRID.
MADRID, 3. avgusta. DNB. Palačo va-lencijskega vojvode, ki jc nedaleč od Escoriala, v vsej naglici popravljajo. V njej bo stanoval general Franco.
VOJAŠKE BAKLADE V NEMČIJI.
BERLIN, 3. avgusta. Včerajšnja proslava 25-letnlce vstopa Nemčije v svetovno vojno je bila proslavljena z vojaškimi bakladami po mestih.
Mariborska napoved:	Spremenljivo,
oblačno, nekoliko vetrovno vreme. Tem-
peratura se bo še dvignila. Včeraj je bila
najvišja temperatura 24.1, danes najnižja
16.0, opoldne pa 24.6.
Borza. Curih, 3. avgusta. Beograd
10, Pariz 11.74^«, London 20.75, Newyork 443*/», Milan 20.30, Berlin 177.85, Praga
15.171/", Sofija 5.40, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
Knez namestnik Pavle odpotoval iz Anglije
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle ] kneginja Olga sta včeraj odpotovala j ‘ Londona. Z njima sta odšla oba ko®*®’ j viča Aleksander in Nikola, v sprenJst' je tudi minister dvora Milan Antič. >
, slovesu na železniški postaji so bili oa‘ | vzočni poslanik dr. Ivo Subotič s soPr(l S go in vse osebje našega poslaništva s & ■ progami. Ko sta se peljala knez nan1^' nik Pavle In kneginja Olga na P°s", jima je skupina jugoslovanskih stud# tov, ki se je po končanih počitnicah Angliji vračala v Jugoslavijo, prfred® navdušene manifestacije. Nj. Vis. W namestnik se je zadržal nekaj čas«; razgovoru s študenti ter se zanitu3*’ kakšnimi vtisi odhajajo iz Anglije.
Glas o hrvatski mladini
Nepobitna resnica je, da je sredtf šolska in visokošolska hrvatska mlad* v večini živela zadnjih dvajset let v & gli, da je o svojem narodnem čustvu' dila račune kakor o lanskem snegu' o sebi in svojem narodu sploh ni <£ mišljala. Hrvatska študirajoča mla mora stoodstotno postati ono, kar 4 ni, nada in upanje vsega hrvatskega jf roda!, pišejo »Sremske novine« v V« varu.
V	obrambo Črnogorcev
O romanu »Na prelomu«, ki ga jej? pisal znani zbiratelj črnogorskih ane$ Mičun M. Pavičevlč, prinaša podgori” »Zeta« ostro kritiko in pravi: »Kakor ’ premišljenem načrtu se piše danes o & gori proti Črni gori. Dela Mičuna M. ” vičeviča nas ne presenečajo. Treba je rod, njegove nacionalne težnje in vo preteklost lažno prikazati, ga ti in opsovati ter tako ubiti nacioD3 ponos, speljati zaupanje in odpom1 naroda s poti resnice, zgodovinska prava in socialnih teženj. Pred sveti11; narodnim obrazom bodo vsi taki poti*® splahneli v nič.
Pravica do iivl)enja
Današnje človeštvo je pred problem^ bo li dovoljen svobodni razvoj malih ^ rodov ali se bodo morali pokoriti s močnejšega. Sila še nikoli ni ustvaf’ onega, kar daje pravo vsebino kultur1' to je svobodni razvoj za stvarjanje v' likih duhovnih del. Tudi mali narodi $5 jo pravico do življenja! zaključuje Budimirovič svojo razpravo v nov skem »Dnevu«.
Celjan predsednik Kulturbunda ?
V	nedeljo bo v Novem Sadu skupščina osrednje organizacije bunda«. Ker je dolgoletni predse*^ Keks odstopil, se je razvila za nasledki huda zakulisna borba. Tako zvana 'j, novitvena skupina« s pančevskim ^ vetnikom dr. Jakobom Avenderjettf čelu, ki je socialistično pobarvana. imeti predsednika zase. Pristaši se spet potegujejo, da dobe predse^ oni. Kakor poročajo »Novosti«, J® jjo končno dosežen kompromis in v ne ]{. bodo Nemci menda izbrali Celjan3 „ Janka kot nevtralno osebo, ker s« * slej ni eksponiral za predsednika Kti* bunda.
V	Jugoslaviji je 32.000 Ukrajincev
Po štetju iz 1. 1931. je bilo v J^ftf viji 44.608 grkokatolikov. Če odštei® , od teh Hrvate grškokatoliške vere, ^ ne za Rusine, odnosno Ukrajince vernikov. Ti so v cerkvenem 0 pod upravo škofa dr. Dionizija NjarjL£, v Križevcih. 13.000 Rusinov biva ^ v ki, 8000 v Sremu, 7000 v Bosni. 3° sf6-Slavoniji. Največje njihovo kulturo? ^ dišče je Ruski Krstur. Njih orgaNjz ^ »Kulturao nacionalna zveza jugos'° <, skih Rusinov izdaja list »Ruska , se ki propagira pravoslavje. Ostali zbirajo okrog svoje »Prosvete«. ' ajo tednik »Ruski novini«. Razen tež® šc tri mesečnike, ki pišejo v kator ukrajinskem duhu.
Novice
Neprestani požari v Dravski dolini
Povezano z raznimi praznoverji razpravljajo ljudje, posebno pa žanjice na poljih, o požarih po Dravski dolini, ki so se po čudnem naključju vrstili že tretjo soboto drug za drugi/m. Ogenj bo v večini slučajev podtaknjen.
Tako je pred štirimi tedni zgorela stanovanjska hiša posestnika Brdnika v Vuhredu. Vsaka pomoč je bila izključena. Naslednjo soboto se je pred polnočjo Vflelo gospodarsko poslopje kovaškega roojstra in posestnika po domače Krivec na Gortini pri Muti. Vsi gospodarski ob-jekti^ so pogoreli do tal. Po pravici m resnici je ugotovljeno, da je bila vsaka pomoč brezuspešna in je ogenj zajel pač o, kar je bilo gorečemu objektu blizu, ^tanovanjska hiša je bila zidana in pobrita z opeko. Obvznožno na peščenem svetu raztreseno naselje Gortina nima y°de. Nekateri se pečajo s hvalisanjem ® tendencioznim povzdigovanjem ne-aterih lokalnih oseb in namenoma zasenčijo resnico. Tem bi priporočal, da se lotijo vsaj poštenega dela in ljudstvu gansko pomagajo. Ali ne bi bila poleg rednega dela mučke gasilske čete prva ■olznost, da bi vodila akcijo za zbiranje ode v naseljih, kjer je njeno pomanjka-"!e* Le delo opravljeno izven po pravilih ločenih dolžnosti odgovornih odbomi-zasluži res priznanje. Mar je to že ^valno požrtvovalno delo, če nekdo F1 Požaru izdere okenske podboje? Mar vredno pohvale, da sta baje oba soda
ieto V0(^e na vozu pre^ gorečim ob-0111 zgorela? Neukemu je že znano
dejstvo, da voda v majhnih količinah požar pospeši. Torej dež ni koristil, kakor trdi neki poročevalec in mu v bodoče svetujemo pravilno: »Le čevlje sodi naj kopitar!«
V ponedeljek je pogorela do tal žaga posestnika p. d. Dojnika pri Sv. Antonu na Pohoriu. Preteklo soboto pa je ogenj zajel gospodarsko poslopje marenberške graščine g. Zupana. Na licu mesta so se zbrale štiri gasilske čete:	Marenberg, Vuhred, Vuzenica in Muta in resnici na ljiibo moram ugotoviti požrtvovalnemu vodstvu marenberške gasilske čete priznanje za delo. a vrtoglavost gasilcev neke druge čete, ki je že večkrat pohvalno bila omenjena po časopisih.
V splošno varnost za slučaj požara bi
prosil dravograjsko gasilsko župo, kakor gasilsko zajednico stroge kontrole nad gasilskimi četami in njenimi odgovornimi činiteliL One, ki pa so zakrivili kakršno koK škodo nad gasilskim premoženjem, bodisi posredno ali z nemarnostjo, pa postavite pred sodišče. Storili bodete veliko delo, za katero vam bo prebivalstvo Dravske doline iz srca hvaležno. Kmalu bo gasilstvo tudi v Drav. dolini res v vseh krajih enako dejansko ljudstvu na pomoč.
Gostobesednežem pa svetujem treznega preudarka, manj povezan ja raznih dogodkov v nelogično celoto, pa bode ljudstvo manj praznoverno in več zaupalo lastni moči in složni skupni sili.
Kubanski.
Tabor koroških borcev na Uršlji gori
Koroški boroi krajevnih organizacij Slovenji Gradec, Guštanj, Mežica in Šoštanj se vsako leto snidejo na svojem taboru vrh Uršlje gore, kjer si ob krasnem razgledu na severno mejo zbujajo spomine na boje, pri katerih so sodelovali. Domoljubni nagovori in prisrčni tovariški razgovori jih še bolj vežejo v ono skupnost, ki jih je svoj čas vezala, ko so se borili ramo ob rami in zrli neustrašeno smrti v obraz ter bili pripravljeni, dati svoje življenje domovini na oltar. Letos poteče ravno 20 let, ko so se vršili ti boji, minulo je 20 let, ko je mnogo naših junaških koroških borcev padlo v borbah za našo domovino! Počastiti spomin teh
junakov, smatrajo za svojo dolžnost , še živi koroški borci naših obmejnih krajev. Krajevna organizacija koroških borcev v Slovenjem Gradcu je v to svrho povabila tudi svoje sosedne organizacije, Guštanj, Mežica in Šoštanj, da sodelujejo pri tej spominski svečanosti.
Ta spominska slavnost bo na Uršlji gori v nedeljo 6. avgusta. V spomin onim koroškim borcem tuk. obmejnih krajev, ki so pred 20 leti dali svode življenje za osvobojenje naših krajev, postavimo vrh Uršlje gore veličasten, železen spominski kriz, 5 metrov visok. Križ bo na podstavku, v katerem bodo vklesana v mra-mornato ploščo imena padlih junakov.
Razstava slovenske obrti
p. '1 7. do 16. oktobra bo v Ljubljani v sj°st°rih velesejma velika jubilejna raz-voVa slovenske obrti, ki naj prikaže raz-g1. genskega obrta ob 20-letnici Ju-»a avii« in 10-letnici ustanovitve Zavoda „ P°sPeševanje obrta pri Zbornici za tr< ~ m°. obrt
Ra;
Vis,
in industrijo v Ljubljani. , s‘awa bo pod pokroviteljstvom Nj. l kneza-namestnika Pavla. Razstava če pokazati kvaliteto slovenskih obrt-'skih izdelkov, njih prednosti pred industrijskimi, obenem pa tudi dokazati Javnosti, česa je zmožen naš obrtnik, še Posebej glede na to, da je uvoz podobnih pdelkov iz inozemstva nepotreben in ce-0 Škodljiv v našem narodnem gospodarju, Če morejo mnogo do zdaj uvožene-blaga izdelati in ga celo že izdelujejo c obrtniki bolje in ceneje.
Vs ^Nejne razstave se more udeležiti he \0brtnik iz Slovenije s predmeti last-0cen*rtniške Proizv°dnje, ki jih posebna v0_ J€valna komisija pripusti na razsta-
Vs)
„e , razstavljala in obiskovalci razstavo deležni četrtinske vožnje po že-
ežnici
m znižane vožnje po parnikih,
skratka vseh ugodnosti, ki jih nudi tudi prireditev Ljubljanskega velesejma. Za vse razstavno blago, ki se po razstavi vrne razstavljalcem, je dovoljena polovična vožnja.
Ker se je približal čas, da se vsi prizadeti odločijo, če hočejo svoje predmete razstaviti na jubilejni razstavi, in ker se je temu pozivu odzvalo do zdaj že veliko število obrtništva, poziva razstavni odbor vse zamudnike, naj se nujno odločijo in čimprej prijavijo razstavnemu od. boru. Vsem razstavljalcem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni, da prejmejo prijavnice in razstavni red. Pripomniti je, da je večina razstavnega prostora že oddana in je zato nujno potrebno, da se še ostali razstavljale« čim prej javijo. Vse informacije, podatke In obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10.
Obisk v laškem kopališču
^ ^ kristalno čisti Savinji leži prijazno v g: ece Laško, ki ima eno najlepših leg Ug^Pveniji. Laško ne slovi samo po svoji ani lej,j 0{, bistr! Savinji pod strmim
tj
^-V temveč še bolj po svojih topli-Vil ’ so povsod znane po izredno zdra-.	1 termalni radioaktivni vodi.
^ 'Jločii sem se, da obiščem ta lepi kraj, Sko Sec*aj 11 v’šku kopališke sezone. 71 'ep prirodui park pridem pred
KOzj
v?°rno
VhM~~ urejeno zdraviliško poslopje. Pri ju’11 dobim vedno prijaznega zdravili-vrs?a ravnatelja g. Golobiča, ki že dolgo tfovni- vo^' ’a^e toPi'ce v splošno zale n ftvo ko s to v. V njegovi pisarni se tftj, ceI zanimiv razgovor o zgodovini tlečih toplic, kjer je ozdravilo že i„ *° bolnikov. Stare so že te toplice IV eživele so že dobre ter slabe čase. Ven' razmah Pa so doživele zadnjih de-i£e et-.^0 jih upravlja OUZD z roko ve-velikopoteznega ravnatelja g.
kopališče leži ob Savinji v na-brjj„t s,T|rekovih dreves. Lep park daje n° zatočišče bolnikom rn letoviščar-
gospod
. °> potem
8al °d plače.
dele sem izgubila!
vam bom prvega
jem. Radioaktivni vrelci imajo poleg naravne toplote 37 stop. C še mnoge anorganske snovi, ki so glavne zdravilne lastnosti la§kih toplic. Videl se<m bolnike, ki so si zdravili revmo, neuralgijo, ishias, živčno izčrpanost, kronična obolenja črevesja in ožilja, arteriosklerozo in mnoge druge bolezni. Ne hodijo pa sem tuberkulozni, spolno bolani in bolniki z nalezljivimi boleznimi. Govoril sem z rekonvalescenti, ki so polni hvale o zdravilnosti laških toplic, o skrbni negi in postrežbi. Ne morejo dovolj prehvaliti izredno milo podnebje Laškega in krasnih sprehodov v okolici. Tam sem videl goste iz Nemčije, Madžarske, Italije, Švice, Anglije in največ našrh ljudi, ki se vedno znova vračajo v Laško. Tudi ljubeznivost domačinov je k razvoju tujskega prometa mnogo pripomogla.
Nato mi je g. ravnatelj pokazal zdraviliške sobe in apartmane, krasno dvorano, kopalni bazen, kabine in Še mnogo drugega, kar vse je kazalo, da vlada v zdravilišču vzoren red.	-ig.
o. 140 predlogov za upokojitev železniških uradnikov in nameščencev obrav-. nava ljubljanska železniška direkcija.
1 Upokojitve bodo v kratkem objavljene.
o. Udruženje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta ekskurzijo v Maribor z ogledom gradnje mostu v Petanjcih. Tej ekskurziji se bode pridružilo tudi nekoliko Slanov uprave ljubljanske inženirske komore. Gostje prispejo v Maribor s popoldanskim brzo-vlakom ob 16.10, nakar si bodo ogledali na Mariborskem tednu« narodni festival. Ob 19. uri bo članski sestanek sekcije in komerz v hotelu »Orel«, ob 21 uri pa družabni večer vseh inženirjev in po njih vpeljanih gostov v hotelu »Orel«. Vabim vse tovariše iz Maribora, člane udruženja m komore, da se po možnosti udeležijo sprejema na kolodvoru, skupnega ogleda festivala na »Mariborskem tednu«, članskega sestanka in družabnega večera pri »Orlu«. Ing. H. Čopič.
o. Pevski tabor v Rogaški Slatini. V proslavo 15jletnice domačega pevskega društva »Sloge« bo to nedeljo v Rogaški Slatini velik pevski tabor s pestrim sporedom.
o. V Novem mestu bo 13. avgusta tabor Primorcev. Ta prireditev emigrantskega društva »Soča« v Novem mestu je postala že tradicionalna.
o. Število trgovinskih obratov pada. Statistika zbornice za TOI kaže, da število trgovinskih obratov v Sloveniji stalno pada. Tako je v drugem četrtletju prenehalo poslovati kar 29 trgovin.
o. Za obiravce hmelja je železniška uprava odobrila polovično voznino na podlagi legitimacije K-13.
o. Tombola Udruženja za pomaganje tuberkuloznih bolnikov v Topolščici bo 13. avgusta; v primeru slabega vremena bo 15. avgusta.
Ceffe
c Odlikovanje dveh obrtnikov. V nedeljo sta bili v hotelu „Pošti" v Celju slavnostni seji Združenja kovačev in čevljarjev v Celju. Ob tej priliki sta bila izvoljena zbornični svetnik kovaški mojster Franc Košir za 25 letno samostojno obratovanje ter za 15 letno predsedovanje kovaškemu združenju in Jakob Povale, čevljarski mojster, ki je že nad 35 let samostojen mojster in je sodeloval v upravi čevljarskega združenja 25 let, za predsednika. Oba Jubilanta sta častni diplomi.
c Odkrit starinski grob pri Vitanju. Cestar Ivan Potočnik v Vitanju je pri popravljanju banovinske ceste pri Vi" odkril starinski grob z raznimi r kamenitih ploščah.
c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za Celje in celjsko okolico bo v torek, 8. t. m. od 8. do 12. dop. v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici.
c Otvoritev Skolsbcgn doma v Žalcu bo v nedeljo, 6. L m.
OTROK
1E NA SONCtT!
To
častna
prejela
Vitanju napisi na
dobro m če
/e
ni nevarno, ščiti blagodejna S o I e a - krema njegovo kožo pred bolečimi o-peklinarm.
*faemamfo&šv •
pgfitatiO'
c Nabori so se vršili te dni v našem mestu. Potekali so mirno, prišlo ni do nobenih neredov, kakor je to bila včasih navada.
c Izročite most prometu. Most čez Hu-
c V Nemčijo Je odpotoval g. prof. Sred-
ko Brodar in sicer v Karstemhdhe, kjer bo ob belgijsko-nemški meji pomagal pri paleolitskih izkopinah.
c Umrl je v celjski bolnišnici 1 letni sin dekle Franc Vipotnik iz Sv. Petra v Sav. dol.
c Borza dela. 31. julija je bilo v evidenci 245 brezposelnih in sicer 179 meških in 66 žensk. — Delo dobijo: 1 hlal-pec, 1 mizar, 2 peka, 16 navadnih delavcev, 2 kuharid, 2 gospodinji, 10 služkinj in 1 postrežnica.
e Se štiri dni traja Celjska razstav«. Oglejte si izložene zanimivosti. Na vese* ličnem prostoru pa se Vam nudi obilo raznovrstne zabave. Vsak dan koncert vojaške godbe. — V dvorani celjske Mastne hranilnice je razstava Slov.lika.
PlUf
p. Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša:
Na prošnjo minoritskega samostana v Ptuju je banska uprava dovolila, da se letni kramarski sejem v Ptuju ,ki bi se imel vršiti 5 .avgusta preloži na 8. avgust.
n. Samostan za tri veroizpovedi. V
PodrimAju blizu Zočišča v Srbiji je samostan, v katerega prihajajo moliti verniki vseh naših treh veroizpovedi: katoliki, pravoslavni in mohamedand.
n. Ženo in otroka je prodal za 700 din. V Zenici je delavec Mičo Dženič prodal svojo ženo in otroka nekemu delavcu za 700 din. Do neobičajne prodaje je prišlo, ker je Dženičeva žena začela živeti z drugim delavcem, ko je rtjen mož odšel za nekaj mesecev delat v neko drugo mesto. Ko je prišel Dženič nazaj ter izvedel, kako je bilo z ženo, ko ga ni bilo pri hiši, je odšel k tekmecu ter zahteval od njega 1000 din za ženo ta otroka. Moža sta nekaj časa barantala, nazadnje pa sta se pobotala za 700 din.
Tri sto vragov! mojo pečenko?
— Samo trenutek, prosim, dobite..«
Natakar, kaj je z Takoj Jo
Maribor
Obrtniki v borbi la svoj obstoj
Vsakoletni Mariborski teden je tudi pestra revija mariborskega, oziroma obmejnega obrtništva. Ta revija je izraz velike požrtvovalnosti in vere v moč svojega stanu, dasi jih vedno bolj tarejo raznovrstne težave. Če pregledamo statistike zadnjih deset let, bomo razočarani ugotovili, da je število obrti znatno padlo. Vzrokov ni težko najti. Mnogo je kriva splošna gospodarska konstagnacija, ki ni prizanesla nobenemu stanu.
Ko sem nedavno obiskoval mariborske obrtnike in se z njimi razgovarjal, sem doživel marsikaj zanimivega, žalostnega in poučnega. Najmanjši in v današnjih razmerah najmočnejši naši obrtniki so bili istega mnenja:malo več razumevanja s strani oblasti bi obmejnemu obrtništvu mnogo koristilo in mu obvarovalo močno hrbtenico, ki je za obmejno gospodarstvo velikega pomena. Nešteto primerov sem ši zabeležil, ki kažejo, kako so se morali obrtniki boriti za svoje pravice, a so morali kloniti pod pezo razmer. Jasno je, da prinašajo takšni nezdravi pojavi malodušje nied obrtništvo. Mnogo prej tako podjetnih in uspevajočih obrtnikov je dalo zaradi tega slovo obrtniškemu stanu in se udinjalo v raznih tovarnah, kjer so imeli zagotovljeno vsaj skromno vsakdanjo mezdo.
Drugi vzrok propadanja naše specialno mariborske obrti je po pripovedovanju tukajšnjih obrtniških voditeljev delo v kaznilniških delavnicah. Da je to rak-rana obrtniškega stanu, je razvidno iz nešte-vilnih posredovanj pri odločujočih činite-Ijih. Na stotine resolucij je bilo v zadnjih desetih letih razposlanih vsem osebam, ki bi le količkaj mogle v svojem položaju vplivati na ublažitev razmer v tukajšnji moški kaznilnici. Številne obrtniške deputacije so potrošile mnogo krvavo prisluženega obrtniškega denarja za potovanja v Beograd. Vsa posredovanja pa so ostala žal brezuspešna. Obrtniki so dobili sicer na raznih mestih obljube, ki so jih prvotno potolažile za nekaj časa, Toda večne tolažbe se človek hitro naveliča, zlasti pa trpin. Kdor bo rešil vprašanje dela v mariborski moški kaznilnici, ki je že pravo industrijsko obrtno podjetje, bo največji dobrotnik obmejnega, zlasti pa mariborskega obrtništva. Ta bo rešil obrtniški stan počasnega, toda gotovega propadanja.
Veliko zlo našega obrtništva je tudi šušmarstvo. To se je v zadnjih letih silno razbohotilo. Vzroki so v že opisanih nezdravih pojavih, ki ovirajo razvoj ob-
mejnega obrtništva. Ker je davčni vijak preoster, ker obrtništvo nima takšne zaslombe, ki bi jo potrebovalo in so izgledi slabi, opušča mnogo obrtnikov legalno obrt in gre med šušmarje, kjer tudi životari. Pri reševanju tega zelo perečega problema bi poleg oblasti morali pomagati tudi konsumenti. Ti bi morali biti toliko uvidevni in pravični, da bi oddajali naročila za obrtniška dela, pa tudi za najmanjša, smo legalnim obrtnikom. Saj ne drži vedno trditev, da šušmar dela zelo poceni. Včasih napravi obrtnik isto delo morda mnogo ceneje in seveda neprimerno bolje. Ob vsaki priliki tako radi trdimo, da je obrtniški stan ^kostnica- našega narodnega gospodarstva. Ko pa je treba prav temu stanu na kakršen koli način pomagati, pa se bojazljivo skrijemo. Ne s frazami, z dejanji bomo (no narodno mejo. koristili obrtniku.
Kljub .vsem, opisanim nezdravim, pojavom, pa imamo-v obmejnem Mariboru in njegovem zaledju, še lepo število zavednih in podjetnih, obrtnikov, ki niso klonili pod težo razmer. Obrtništvo ima še idealne može, ki vztrajajo v borbi za rešitev obmejnega obrtniškega stanu. Razgovor s temi, možmi mi je vsaj nekoliko omilil vtise, -ki sem si jih nabral po mariborskih obrtniških delavnicah. Iz teh pomenkov sem razvidel, da je želja obrt-nikov-mojstrov po čim uspešnejšem razvoju obrtniškega naraščaja, saj je vsako leto manj vajencev in. nekatere obrtniške panoge jih sploh- ne morejo dobiti. Vse to pa resno ogroža obrt samo. Obla-stva naj, p-o svoji uvidevnosti; storijo vse, da rešijo obmejno obrtništvo, ki je v povojni dobi prineslo mnogo žrtev za ttioč-
Ivan Grešak.
m. Nesreča ali napam V mariborsko
Darujte za Sokolski planinski Dom na Pohorju
Pristopite k Zadrugi za gradnjo Sokolskega planinskega doma!
V delavnici modemih vagonov
Pred dobrim letom so delavnice državnih železnic v Mariboru v glavnem samo popravljale železniška prometna vozila — lokomotive, potniške in tovorne vagone, ki so se po gotovi kilome-traži izrabila. Pred dobrim letom pa so začele delavnice državnih železnic v Mariboru izdelovati tudi nove vagone.
Prvi vagoni, ki so jih začele delavnice državnih železnic graditi, so za ozkotirne proge, to pa zato, ker se čuti največje pomanjkanje teh vagonov. Da bi se delo porazdelilo, so izdelavo vagonov prevzele delavnice v Mariboru, Sarajevu in Smederevu. Danes je delo že tako daleč opravljeno, da bo lahko v najkrajšem času izročena polovica vagonov prometu, dočim bo ostala polovica gotova za dva meseca.
Vagoni so nad vse solidno in lepo izdelani. V tehničnem pogledu nič ne zaostajajo za izdelki iz največjih svetovnih tovarn. Načrte za vagone je napravil inž. Milan Vukadinovič, izdelali pa so jih delavci naših državnih železnic. Vagoni so bili izdelani po mnogo nižji ceni, kakor če bi se jih moralo naročiti iz tujine.
Vagoni imajo električno razsvetljavo, parno gretje,, pa dvoje stranišč, po dvoje velikih kupejev z 12 sedeži in po troje manjših kupejev s 6 sedeži. Vsega imajo vagoni po 42 sedežev. Ob kupejih, je širok hodnik, notranje stene vagonov pa so okrašene s propagandnimi fotografijami naše države. Notranjost vagonov je pobarvana z barvo, ki imitira javorjev les. Na najmod.erneje izdelanih vagonih so rolete. Ker bodo ti vagoni vozili po krajih, kjer je velika .razlika v temperaturi (proga Beograd—Dubrovnik), bo med stenami izolacijski sloj iz kalijevih listov, razen tega pa bodo vagoni opremljeni tudi z ventilacijo, ki se bo' lahko odpirala in zapirala z gibom roke. Ventilacijske odprtine se, nahajajo ob strehah vagonov.. Tla so pokrita z linolejem, vagonski prostori pa- so izdelani tako, da je- do minimalnosti zmanjšano gaganje vagonov.
Skratka, delavnice državnih železnic, so z izdelavo teh vagonov dokazale, da morejo konkurirati z največjimi-svetovnimi tovarnami vagonov.
bolnišnico je prišel s prestreljeno nogo let stari tkalski učenec Ivan Babič, pravi, da ga je nekdo zvečer, ko se j2 vračal domov, iz zasede ustrelil.
m. Plašijiv konj pohodil kolesarko. P»| železniškem prehodu ■ na Frankopanov1 cesti se je v voz vprežen konj ustras! prihajajočega vlaka ter planil proti kolesarki, posestniški hčerki 22-letni riji Pivčevi ter ji občutno poškodoval obe nogi, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Tudi kolo je precej poškodovano.
m. Med spanjem je zadela kap 24-k;'
no tekstilno delavko Marijo Erjavčevo Studencev, Zjutraj je bila mladenka rirt' va.
m. Afera z valutami. Na mariborski kolodvoru so aretirali neznanega moškega, ki je prodajal nemške marke. Pri lesni preiskavi, so pri njem- našli .30® nemških mark. in 40.000 din v našem denarju. Aretiranec pravi, da je trgovec k Celja.
m. Nezavesten je obležal. V Tomšič^ ulici je zavozil ob hodnik 16-letni dijaf Milan Trstenjak iz Vošnjakove uli< Pri tem je padel vznak ter. priletel t nesrečno na cestišče, da je obležal nezavesten. Pripeljali so ga v bolnišnico, kj*[ se je sčasoma zavedel.
m. Čistilni stroj je zmečka! roko 8** 50 let.staremu hlapcu Nikolaju Kočevarju čemičekovj opekarni v Kamnici: , m. Roko si je zlomila pri padcu na ce' sti 6-letna hčerka tovarniškega delavk Marija Janežičeva iz Nove gore . pri S!*" venski Bistrici. -m. 200 let stara viničarija je zgorel posestniku Ivanu Voršiču v Rupe# Škode je samo. 3000 din, zavarovana P1 je bila stara-stavba za 25.000 din.
m. Trgovska zanimivost. Ta dni so s! v Mariboru in okolici pojavile okrožtf' ce, v katerih se kupci opominjajo, naj kupujejo pri slovenskih trgovcih. Istd" časno so naštete-vse trgovine, kjer s’*1-kupujejo. Za značilne opomine se zanima oblast.	<.
* Milijoni Vas čakajo... Nabavite stfg ko drž .razredne loterije pri »Viru sreč? Putnik-u, Maribor. Žrebanje že 12. sv<-
* Nova tovarna baterij v Zagrebu- \ Ivkovič, dolgoletni zastopnik t> ^vn<l Paspa m sinovi, Zagreb,je osnoval
.	'UgrC—tjj*- v.aui^-
podjetje za proizvodnjo baterij, suhih.1?
mokrih elementov : s- sedežem v Zagreb? Vodnikova L Njegovo dolgoletno delo ‘1? izkušnje v tej stroki mu jamčijo za uspm 110 delo. Proizvodi pridejo na trg Pr imenom „Sunoe“, ,;šumadija“ in ,,Merkur-Pozdravljamo ustanovitev tega podjetja 10 mu želimo uspeha v poslu.
* S „Piithikom“ v Graz v sredo, <$■
9. avgusta za din 100'—. Prijavite se'takOJ'
*	Le Se v petek, do 10.. ure sprejeri?
nriiiivp r/n avtnfroš«	i-
Tekma jadralnih letal
Mariborska jadralna skupina je z vestno organizacijo pripravila vse potr&bim-o, da bodo letošnje tekme jadralnih letal na dostojni višini. Doslej se je za tekme prijavilo že 15 tekmovalcev, ki bodo merili sinje višine z letali najmodernejših konstrukcij. Poleg letošnjega rekorderja Ne-mešiča, ki je letos letel 360 km, se tekem udeleži številna beograjska skupina, med .drugimi Aca Stanojevič, Koka Djor-djevič itd. Tekmam bodo prisostvovali mnogi odličniki, med njimi komandant vojnega letalstva divizijski general Milojko Jankovič, opazovalna komisija štaba vojnega letalstva, komisija kraljevega aero-kluba »Naša krila« in drugi. Tekme bodo svečano otvorjene v soboto popoldne 5. t. m. na Teznem. Trajale bodo nato ves teden ter bodo zaključene 13. t. m. z velikim mitingom jadralnih letal.
borbo med starimi in mladimi na podeželju. Delo, ki ga je prevedel Iv. Potrč, zrežiral pa operni pevec in znani režiser ruškega gledališča Lojze Janko, bo vpri-zorjeno prihodnjo nedeljo, 6. avgusta, ob 15. uri.
Krttna predstava na letnem gledaliiču v Ruiah
Ruški gledališki ansambel bo letos znova presenetil svoje stalne obiskovalce s krstno predstavo. V nedeljo popoldne bo vprizoril na povečanem letnem gledališču vaško dramo »Voda s planin«, ki sta jo napisala člana beograjskega gledališča Raša P1 a o v i č in Milan D j o k o v i č. Delo prikazuje v napetem dramskem razpletku zmago zdrave vaške skupnosti nad starimi vaškimi verižniki z imetjem in dušami. Kot tako delo ne bo zajelo samo podeželskega občinstva, ampak tudi meščane, katerim bo drama prikazala
m. Poljedelski minister v Mariboru.
Včeraj se je iz Rogaške Slatine z avtomobilom pripeljal v Maribor poljedelski minister inž. Beslič, ki so ga zastopniki oblasti prisrčno sprejeli. Minister si je nato ogledal Vinarsko šolo in njene naprave ter popoldne obiskal radvanjskega graščaka Jurkoviča.
m. Elektrifikacija na Pobrežju. Te dni je občinski odbor Pobrežja dovolil znesek 15.000 din za razširjenje električnega omrežja na Pobrežju in na Teznem.
m. Industrijska vest. Tovarna »Mirim« d. z o. z. v Mariboru je zvišala osnovno glavnico od 800.000 na 1,000.000 din.
m. Promenadni koncert v parku bo no-coi od 20.30 do 22. ure. Igra vojaška godba. Ker je g. kapelnik Jiranek na bolniškem dopustu, bo dirigiral tambur-maior.
m. Predstojnlštvo mestne policije v
Mariboru ponovno poziva vse imetnike orožnih listov, da plačajo predpisano banovinsko takso za orožne liste za 1. 1939. Banovinska taksa se plačuje v sobi št. 17-11. vsak dan od 8. do 12. ure, in sicer za vsako orožje po 25 din banovinski kolek.
m. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi svoje člane, prijatelje in somišljenike, da se v čim večjem številu udeleže spominske slovesnosti za padle
koroške borce, ki bo v nedeljo, 6. avgusta, ob 10. uri dopoldne na Urški gori, m Mariborska Kmetijska podružnica nam sporoča, da se je v vinogradih okrajih Konjice in Ptuj začela nevarno širiti bolezen »oidium« in da je načela že vinograde v mariborski okolici. Potrebno je preprečiti širjenje te bolezni s pravo časnim žveplenim pahanjem.
m Iz Bakra. — V Baltar! V soboto 5. avgusta se vrača iz Bakra kolonija dečkov in deklic, ki so prebili 14 dni na Jadranu v domu Jadranske straže, ki jim je oskrbela brezplačno letovanje. V slučaju ugodne zveze v Zagrebu se kolonija vrne ob 9.15 sicer pa ob 11.45 uri dopoldne. Vsi starši odnosno redniki se naprošajo, da otroke gotovo prevzamejo na glavnem kolodvoru. Isti dan odide III. kolonija dečkov v dom Jadranske straže v Bakar in sicer ob 17.57 uri. Zbirališče ob 17. uri v čakalnici III. razreda na glavnem kolodvoru v Mariboru.
m Ker se od 1. maja ni pojavil noben nov slučaj stekline v Mariboru, se s 1. t. m. ukinja pasji zapor: Psi, ki so- griziji-vi, kakor n. pr. psi volčje pasme, morajo še nadalje nositi nagobčnik. V veljavi ostane prepoved jemati pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore, trgovine, mesnice, zabavišča. Pse jemati na trg ob tržnih urah je strogo prepovedano. Po javnih nasadih se morajo psi voditi na vrvici in z nagobčnikom.
m. Zlato zapestno uro z zlato verižico je izgubila v parku na promenadi dijakinja Matilka Z. Zlatnina je vredna do 500 din.
m. Lovski kratkodlaki tičar je pobegnil inž. 'Kurtu Paherju iz Hoč.
»Pulnik'' prijave za avtokar-izlet v -,jJ' riazell od 3. do 6. avgusta za din 200-' Pohitite!
Nočna lekarniška služba (od 29. t, $ do 4. avgusta) Lekarna, pri Zamorcu, 6°' sposka ul. 12.. tel. 28-12; lekarna pri A«' gelu varuhu, Aleksandrova cesta 33., t# 22-13.
Kfno
Esplanadc kino. »Afera Nataše Rogi!1,1
izborni francoski velefilm, in humorja.
poln ncžn°s
Grajski kino. Danes »Ljubljenec narjev“, na našem Jadranu. Traudl Stir.
*	Union kino. Do vključno petka ,.Brili čeva družina1' senzacija iz najtemneje ulic Nevv Vorka.
Radio
Petek, 4. avgusta
Ljubljana: 12. Odmevi iz naših kraKč
13.20 Šramel »štirje fantje ", 19.30 Kotkf con on	.i.l	 A,	’	_	•
SPD, 20. Hrvatske narodne pesmi. 20.
Zenski kotiček, 20.30 Vesel, živalski kd 22.30 Angleške plošče- — Beograd: Prenos iz Bayreutha »Leteči HolandC 22.15 Beethovnova 9. simfonija. — Sofija1,,). Plesna glasba; 19.15 Mozartova opera, Lahka m plesna glasba. — Buuimp-A.,. ? Verdijeva opera „Aida“. — kovo: 10.05 Straussova lirična koUJ®v'f. Arabella '. — Praga: .20. Operetni v -
— Dunaj: 20.15 Od operete do opereti'- ,.„ Lbndon Regional: 21. Odlomki iz 'fL
kih koncertov in revij. — Rim: 21.39 ' ' lik simfonični koncert.	__
Objave VOL Rfaribor&iiega ipM®
Poje.:, linjem, v soboto, bo ob
17.3<»
pričetek grandioznega festivala običajev na stadionu Železničarja ,ol)
i-:	___iz _______.	i ti **
stra. Pred pričetkom obhod p°.
meS
tu-
V so'
Drugi nastop v nedeljo ob 10. uri-	-
..................otvoritev Vlil-
boto dopoldne je imamev vi**-	- pinti
skega ledna na razstavišču z .	,.^10'
razstavami, prireditvami, koncerti, ' ‘ pi. tekmami in zabavami.
J
i
Kultura
Orači
Kurentovanje
Cm,v	sc? eotovo zimsko obredje, ki nazna-
?rlJ° Prehod v pomlad, ko bo treba kmetu sitim na,. P°Ue. Najdemo jih po vsem Drav-Pn J-u’oPa tudi v Slov- goricah niso nc-defai i Sv Marku so iim kot orača pri-čaje enta in i'h zaf0 uvrstil' v pustne obi-
- !“»i° .vselej
dvsTc-T1"^ 0‘V'T‘ v skuP>nah po dva in a. tden je opravljen v kokotiča, drugi pa
Lfnlac; Kokotiček nosi na glavi papirnato
z dolgimi raznobarvnimi trakovi, oble-
Daliri6 ,V ikak0 ze-nsJk° spodnje krilo in jaše
Slave ’	J?™-	®	i'ma podobo petelinje
o£a? *®ra -na us*ne harmonike, kokotič pa oshn ^°g ,nJeg?' Men>m. da so kokotiči preše 0hrL!it lai^Lg:a_!P=eteIinjeea I50««- ,ki ie
'Jujass, m j c
ea	v. <~rnl S°ri in drugod. Morda so
le „PI“es> Pfseljenci k Sv. Marku. Značilno sem „ f!a podobnega pustnega lika ni-| m jušel nikjer drugje vse tja do Mure. ja k°iicem sliči kura, le da je nekoliko več-
Drm^?;Veda’ ki je v žakljevino in kožo zavit, Poberi* ??nlač ,z bičem, za njima pa hodi driif., ’. Pobira, kot pri oračih, jajca in darila. Cela skupina se ustavi pred °» gonjač zapoje:
Skači, skači Marko in «ii; , P° zeleni trati... skokP,, .veda’ da pleše, ali pa da dela >na-m da preskakuje ograde in klopi. nl™ se tudi meče s kurenti, ki pa morajo Mph P?begniti. iti Da ved. i« preostanek pomladnega obredja, takL,,e danes že izumrlo, štrekelj popisuje toedviv)™6, da °d Mure, ki je bil oblečen v Pje(J .!° pžo, v vlapah« pa je držal kij. 'iubaJ -m šel mladenič, ki so ga za »godo-hitro s,tn?.e^- Na koncu vasi se je medved >akiai p ; vk?r drugače bi ga »pološnjak« jc m°Josrijak je imel sekiro, in ker se mu So zap^- skr’'> je začel led sekati. Otroci pa
Prošlo je medvedovo došlo bode Jurjevo po potokih curilo po bregovih zelenilo RUsr .. °J veselo bo.
ohi;u ^ga, škomrda, gambela) je šema
. .UK* konia L-; lrx	rliro	lonto
terei
rjuho. Eden drži v roki kol, na ka-
.imr^j lesena konjska glava, obita z ježevi
pokrita' 2*<0-nia’ kL j° predstavljata dva fanta,
je
prav .^dicami in perjem, drugi pa rep, Ruso rasli jalco spremljata gonjač in poberač. Od-Rusj Jj otroci imajo z njo posebno veselje. Po ijudXla po vasi in hlasta s svojim gobcem na tia • Včasih postane uporna in se vleže mol2e,-“ . jo morajo s koli dvigovati; tudi jo Afai '"^Pčujejo z njo.
Venskih • rusa se razlikuje od rus v Slo fan(asfičt^ori^ah- Predvsem je mnogo bolj
. goricah
k;er 7^1Cna °d one v Babincih pri Ljutomeru^ ali «•. ,rnaj.° c.e'° v svojem občinskem grbu, Biserjanah, kjer nastopa v »biser-
ja. Pa v
finskem šterjaku«. V splošnem pa je prešla *lov. goricah rusa v ženitovanjski običaj, itti prejšnjem stoletju je rusa ob Ščavnici o,,6la se celo obredje, ki pa žal danes ni več ^njeno. Tako poroča Trstenjak: Mladenič, le vodil tako ruso po vasi, je pel:
Belo ruso vodimo Konjem srečo prosimo Zobi ji ne dajemo j, Z meglo jo napajamo m'acwJe Prignal ruso do potoka, sta vrgla k°nisko • -k' ?ta predstavljala podobščino ‘ in
flo
pisker (glavo) in metlo (repo) v vo-Sl trije so zapeli:
Smo Ruso v vodo stirali Konjem srečo sprosili Zdaj bomo pa pobirali Ruso Da bomo težko nosili.
Poznajo vobče po vsej Evropi. Dr.
mSSmL
Tudi naši plavači so se približali evropskemu razredu
BRANKO ŽIŽEK je PREPLAVAL 400 M PROSTO V NOVEM REKORDNEM C ASU 4 :49.4, KAR JE DALEKO NAJBOLJŠI REZULTAT V EVROPI
Pivko opisuje v časopisu za zgodovino in narodopisje 1913 našo ruso, ki jo primerja z drugonarodnimi, kot nemškim »Fastnacht-schimmek, češko »klibno« itd.
Kot je razvidno iz ohranjene pesmice ob Ščavnici, je pri nas rusa lik zimskega obredja, pa tudi nekak živalski patron. Tuji baje-slovci jo smatrajo za žitnega demona ali pa v njej vidijo ostanek vere v pretelesovanje duš.
Bele deklice (vile) hodijo rajat in pet pred vsak hišni prag, za kar so obdarovane. V začetku sem menil, da je ta obred tudi nekakšen spomin na priseljevanje z juga. Predvajali so mi cel prizor, šest majhnih, belo oblečenih deklic koraka v krogu okoli večje de-klicc — »kraljice« in poje:
Deklice male vile smo me v beli obleki sprehajamo se naj se le čuje, čuje, naj se le zna da vsaka naša vila kraljico rada ima.
Pesem in rajanje sta me iztreznila. Zasumil sem, da bi bilo obredje lahko nepristno. Lu-karsko ljudstvo v svoji poeziji ne skandira tako šolsko, tudi jezik in metafore so vse drugačne. Spraševal sem markovske očance, da-li se spominjajo kakega starejšega teksta pesmi, pa so mi povedali, da se vil spominjajo komaj zadnjih deset let. Končno sem dognal, da je neka učiteljica pred leti uprizorila neko pravljično igrico z vilami, te so se pa pozneje samovoljno vključile v kurentovanje, da so tako lahko stale ob strani fantovskim sovrstnikom. Kot nepristen narodni običaj jih bom zato na festivalu izpustil.
(Jutri konec.)
k Zgled slovenske bfanovine. Ob priliki novega razpisa nagrad banske uprave v Ljubljani piše »Jugoslovenski list« v Sarajevu, da se v vrbaski banovini niti banska uprava niti sarajevska mestna ob čina niti katera druga institucija ne briga za take prepotrebne akcije, zato bi bil skrajni čas, da se tudi sarajevska banska uprava prične ravnati po zgledu ljubljanske. Isto ugotavlja in predlaga za splitsko bansko upravo »Nova doba.«
k. Naše gorice. Letošnja 7. številka VII. letnika v Mariboru izhajajočega glasila Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru objavlja razpravo dr. A. Trstenjaka o vinotočih, V. Kureta prispevek o pomenu in potrebi namiznega grozdja pri nas ter razne druge poučne in informativne sestavke.
k Starogrško gledališče v Ohridu. Kakor poroča beograjska »Pravda«, je arheolog dr. Nikola Vulič odkril v Ohridu ostanke stavbe, ki je bila po vsej priliki starogrško gledališče. Dr. Vulič bo nadaljeval izkopavanja, ki naj domnevo potrdijo ali ovržejo.
k. Slovanska pisma. V založbi Giuseppe Laterza v Bariju v Italiji so izšli pod naslovom »Lettere slave« članki, ki jih je 1. 1847., in sicer najprej v angleškem jeziku v Londonu izdal veliki ideolog zedinjenja Italije, Giuseppe Mazzini. Mazzini se je toplo zavzema! za Slovane in itali-jansko-slovansko prijateljstvo, napovedoval ustanovitev velike Jugoslavije od Soče do črnega morja itr klical italijanski narod, naj uresničenje tega načrta podpira.
V Splitu je bil plavalni dvoboj za prvenstvo države med splitskim Jadranom in dubrovniškim Jugom, ki se je po ostri borbi končal s tesno zmago Juga v razmerju 61 :48 točkam. Predvsem je treba poudariti sijajen uspeh Branka Žižka na 400 m prosto, ki je ponovno izboljšal svoj nedavno postavljeni čas 4 :51.6 ter dosegel s tem za enkrat neosporavano vodstvo v Evropi. Razen tega so bili pof stavljeni še trije novi državni rekordi. V posameznih disciplinah so zmagali:
400 m prosto: Branko Žižek (Jug) 4:49.1 (novi državni in evropski rekord);
100 m hrbtno, dame: Danica Beara (Jadran) 1 :29.5;
200 ni prsno: Barbieri (Jug) 3:00.5;
100 m prosto, dame: Danica Beara (Ja-
dran) 1:14.4 (nov jug. rekord);
100 m prosto: Lovro Stakula (Jug) 1:01.1; 200 m prsno, dame: Orlič Maja (Jug
3 :25 (nov drž. rekord);
100 m hrbtno: Ciganovič (Jug) 1:11.5: štafeta 4 X 50 m prosto, dame: Jadrati 9 • 198'
štafeta 4 X 200 m prosto: Jug 9 :32.0. Razen tega je moštvo Ivo Stakula, Luka Ciganovič, Branko Žižek, Lovro Stakula postavilo nov državni rekord v štafeti 4X100 m v času 4:11.8, ki ga jc doslej imela državna reprezentanca s
4 :18.0.
V waterpolu je Jadran po 15 letih dosegel prvo zmago nad Jugom z rezultatoi« 3:2 (2:1).
Mura poražena v Varaždinu z 0:5
V Varaždinu je bilo teniško tekmovanje za državno prvenstvo moštev med varaždinsko Slavijo in Muro iz Murske Sobote. Po zanimivih igrah je dosegla Slavij a sigurno zmago ter je tako po nedavni zmagi nad ISSK Mariborom zabeležila ponoven lep uspeh. Rezultati: Mohr-Cvetko
6:0, 6:1, Briksi-Husina 6:0, 6:1, Koprek-Nemec 6:2, 6:1, Hršak-Kardoš 6:2,6:1 Najlepša igra dneva je bila double Mohr-Briksi: Nemec-Kardoš 6:1, 6:1. V naslednjem kolu bo Slavija nastopila v Čakovcu proti CŠK, zmagovalec pa bo imel za nasprotnika ISSK Maribor.
Medconslco plavalno prvenstvo v Zagrebu
Po propozicijah za državno plavalno prvenstvo je prireditelj letošnjega me d conskega prvenstva zmagovalec v zapadnem pasu. Ta zmagovalec je ljubljanska Ilirija. Ker pa je Zagrebški plavalni klub zaliteval, da se prizna zmaga njemu, češ da je Ilirija ligaški klub ter je mogla sodelovati le nekako izven konkurence', je bil ves spor predložen zvezi, ki je odločila, da je Ilirijo smatrati za ligaški klub kljub temu, da je letos prostovoljno izstopila iz tekmovanja, ter radi tega ne more priti v poštev za izločilna tekmoh vanja, ki naj bi določila novega ligaša.
NEMŠKE MEDDRŽAVNE TEKME
Nemška nogometna reprezentanca bo odigrala letos do konca leta sledeče meddržavne tekme: 27. avgusta v Stockholmu proti Švedski. 17. septembra v Leipzigu proti Lelonski, 24. septembra v Budimpešti proti Madžarski, 15. oktobra v Cu-rihu proti Švici ter v Beogradu proli Jugoslaviji, 29. oktobra na Holandskem proti Holandiji.	/
Protest KrafiSnika in SSK odbit
Poslovni odbor je odbil protest Krajišni-ka in Skopskega športnega kluba, ki sta protestirala proti verifikaciji nedeljskih kvalifikacijskih tekem z Zakom odnosno Balčičem. V nedeljo bo v Podgorici prva finalna izločilna tekma med Balšičem in Zakom.
s Nemška plavalna zveza je povabila našega rekorderja na 400 m prosto Branka Žižka v Munchen, da sodeluje na tekmo-* vanju.
s V finalni borbi ameriške cone Davi« sovega cnpa se bosta srečali Avstralija in Kuba od 10. do 12. avgusta v Seabrighf-tu. Visok favorit je Avstralija.
s V Trstu je Italija v tenisu premagala Madžarsko s 6:0.
s V Zagrebu bodo teniški igralci nastopili za poplavljence. Sodelovali bodo tudi naši mušketirji, ker je potovanje r Ameriko preloženo. Potovali bodo radi krajše proge namreč preko Bremena, tako da lahko odpotujejo šele 11. iz Zat .grebu. V spored bodo vključene tudi no katere prvenstvene igre.
s Na teniškem turnirju „Blau-Weiss‘ kluba v Berlinu je Aliče Florijanova dosegla krasen uspeh z zmago nad Nemko Hein-Mullerovo z 9:7, 4:6, 6:2, dočim je v ženskem doublu z Romunko Bene-scu izgubila proti paru Hein-Muller-Kap-pel z 1:6, 6:8. V moškem singlu je Madžar Gabory po 2 in pol urni borbi premagal sudetskega prvaka Stingla s 6 :2, 7:5, 4:6, 6:4.
s Naša teniška zveza je zaprosila ministrstvo za telesno vzgojo naroda za podporo din 200.000’—, da bi lahko poslala jugoslovansko teniško reprezentanco preko oceana. Upati je, da bo zadeva pravo« časno rešena, ker bi morali naši mušketirji najkasneje 11. odpotovati iz Zagreba, tako da jim bo ostalo itak jako malo časa, da se privadijo novim prilikam, pod katerimi bodo morali nastopiti.
s V Evropskem nogometnem cupu bodo letos tekmovali Madžarska, Švica, Italija in Ceško-moravski protektorat. Za sodelovanje se 'Je potegovala tudi Jugoslavija, a je bila odklonjena.
s V letošnji Tour de France je zmagal belgijski kolesar Maes v 132 : 03.17 pred Francozom Vietto, v Tour de Pologne p* je odnesel prvo mesto Poljak Napiorala.
s Na mednarodnem teniškem turnirju v Baastadu na švedskem je v finalu von Cramm premagal Ceinaria s 6:4, 6:2, Miss Wheeler (USA) Madzarko Somogy s 7:5, 8:6, v 'moškem doublu sta bila uspešna von Cramm-Schroder z zmago proti De Stefani-Kho in Khie s 6:4, 6:4. 8 :6, v damskem doublu pa sta bili prvi Wheeler>-Somogy z zmago proti Gleerup-Hollis s 6 :1, 4 :6, 7 :5.
s Lingiada v Stockholmu je prinesla prirediteljem preko 100.000 švedskih kron dobička.
MARIBOR 2139
Medte
Janko
in s --fni se prostor dvigne na prosto o^k rača- da more sociolog videti čez reje ,s tis°či gred raznotere florev »Hm«, heiežj maia začuden z glavo in si nekaj
hikar^ Pa ta ce^otna naprava prav hej0 111 Pod zemljo?« vpraša, ko se vr-v upravnikov urad.
le za proizvodnjo elektrike pri-
»0t°k
ve tju’ Podzemlje tudi, ker so vse napra-?ojp vodr>e energije in zavarovane. Mo-p Sl jih želite ogledati?« k
reče gost in se dvigne s se-
hljf.^vnik stopi k steni hodnika, ki se krj]'^ °dmakne za velikost majhnih eno-&aj0 ,3Vrat ir se pred njimi pojavi dvi-Dre ', °vabi dvojico, naj sede vanjo, za-kunc,Za seboj vrata in prisede. V par se-Drost S° v °^se^neni ’n ^ko svetlem tlpra°r" kot da bi semkaj sijalo sonce. ®te'niVnik Drema'<ne droben kazalec na da t dvigalu in nastane taka tišina.
je ^ sl®
_	samo	še robota, katerega
Kov; ,t>ren'1aknitev /.ganila k delu v njc-kabini.
pod gladino reke,«
»h "".^ini-Vaiset metrov
Furlan	6
prekine upravnik, ko se gost začuden ozira po prostoru sem in tja... Oko mu obstane na veliki lijasti vdolbini z ogromnim bobnu sličnim kolesom... njegov obod se rahlo dotika in drgne ob druga manjša kolesa ... tam na levi in desni sta med orjaškimi stebri navpični kolesi... nad enim in drugim jajčasta nazobčana naprava... navpik in počez plošče... v svitek zvite debele žice... mreže... velike tuljave ... vrvodi... Kaj naj še gleda? ... gost očividno nekaj pogreša..., ker suče glavo na levo in desno... »In osebje?« vpraša nato.
»Ni ga treba. Stroj je zato, da dela namesto človeka in v njegovo olajšanje ... mislim v splošno dobro. Zato ga tudi ustvarimo. Le ko vsakotoliko onemote in odpove, ga »zdramimo«, sicer se pa mora pokoriti človekovi volji.« Pri teh besedah premakne vzvod in v istem hipu zabuči s titansko zamolklostjo, da se stresejo tla.
Oni robot pa preneha s premikanjem in tipkanjem.
»Ko so stroji umolknili, je razpolagal z rezervno električno energijo robot, ko
pa delujejo, on počiva,« razlaga upravitelj, ko se pred njim dvigne s tal pokrivalo in se v razsvetljeni globini pojavi neka skrivnostna naprava. »Stiskalnice vodne energije,« doda upravnik, ko bulji gost v globino. Nato stopijo po spiralnih stopnicah navzgor v širok hodnik med steklenimi kabinami, opremljenimi z neštetimi aparati. V vsaki je po en vodja-robot, ki enakomerno vrši svoj posel.
»Kakor hitro bi kdo izmed vas skušal v kabino, joj mu!« pojasnjuje upravnik, »robot bi ravnal ž njim nekam tako kakor pajek z muho na svojem mrežastem lovišču.«
»Mi pa se poznamo,« odvrne z nasmehom upravnik.
Nad temi kabinami so oddeljeni prostori, iz katerih vodijo žice sem in tja.
»Od kod ta zamisel?« vpraša sociolog.
»Ne morem trditi, da je vse izvirno naše, vendar pa smo čudo tehnike našega vzhoda spopolnili z mnogimi praktično zelo koristnimi dodatki, na primer: kombinacijo strojev na minimalno porabo Človeških energij, nadzorstvo.. A oče vsemu temu je, naravno, naš nesmrtnik, duševna nebotičnik... naš Nikola, naš rojak Tesla, ki je dal človeštvu kot nihče pred njim... On nam je dal osnovo.«
Krenejo na hodnik, ki vodi na zahodno stran otoka in dospejo do požiralnika,
kamor vre zdaj večja, zdaj manjša količina vode, P° stranskih ceveh pa neki plin, ki jo izredno razpeni... »Ta nasičena voda je bistvo naše gonilne energije,» reče kratko inženir.
»Kaj pa z vodo?«
»Na kraju otoka jo črpamo iz nižine.« Pri teh besedah odpre upravitelj tajna vratca v steni, koder stopijo po nekai stopnicah na — prosto... k bregu levega rokava Drave.
Sociolog se nasmehne in ozre vprašujoče v upravnika, češ: kako se naenkrat znajdemo tukaj? Nato mu pomoli roko, rekoč: »Med ostale nočne vtise uvrščam na prvo mesto to vaše čudo, ki je zame kot sociologa v toliko večje in pomemb* nejše, v kolikor vidim v njem poklon splošnemu dobru narodne družine. Iskrena Vam hvala za prijazna pojasnila.«
»In Vam za veliko zanimanje za naš skromni napredek,« odvrne upravnik, rmi vrne poklon in iskreno stisne desnico v slovo.----------------
Dvojica stopi v čoln, privezan na žici, ki ju kot strel prepelje na nasprotni brest in se nato vrne sam od sebe k otoku.
»Stopiva v onole poslopje,« reče vodnik, kažoč na zahodni grič ob nekdanji Kamnici, kjer sitoji izredno lepa stavbn-Pravkar je okrog nje otroško rajanje.
(Dalje jutri.)
Proti neupravičeni podražitvi papirja
V	Jugoslaviji so bile cene papirju vedno jako visoke v primeru napram drugim državam. Ko se je pred dobrim poldrugim letom ustanovil jugoslovanski kartel papirnih tovarn, v katerega pa takrat še niso bile vstopile tri jugoslovanske tovarne, je kartel določil posameznim vrstam papirja take cene, da je bila z njimi konkurenca tujine otežkočena. Seveda so se cene ravnaje po cenah od zunaj ob upoštevanju zelo ugodne, visoke carinske zaščite, ki je uvoz znatno ovirala. Da bi se jugoslovanski papirni kartel zavaroval proti vsaki nevarnosti in da drži še nadalje tako visoke cene papirju, je sklenil z nemškim kartelom sporazum, v katerem je zagotovil nemški papirni industriji letni uvoz 460 vagonov nemškega papirja v Jugoslavijo pod pogojem, da ga sam odkupi, če bi ga Nemčija v teku enega leta ne mogla sama plasirati v Jugoslaviji, zato pa mora nemški kartel dvigniti cene papirju. Za Nemce je bil to zelo ugoden pogoj in so ga zato sprejeli. S tem je nastala čisto nova situacija. Nemci so dvignili cene za izvozni papir v Jugoslavijo, kar je brez vsake težave pridobljen dobiček. Za jugoslovanske naročnike, ki so pri nekaterih vrstah papirja popolnoma odvisni od Nemčije, ker zaradi raznih težkoč ne
morejo naročevati papirja iz Finske aii Švedske, pa je to zelo občuten udarec.
Hkratu je to posebno občuten udarec za vse, ki naročajo tiskovine. Edino za rotacijski papir do sedaj z Nemci še ni sporazuma. Tu so Nemci trdovratnejši, ker naše papirnice niso urejene za racionalno izdelovanje rotacijskega papirja za časopise in so nekatere nemške tovarne pri tej vrsti popolnoma konkurenčne. Baje se v tej zadevi pogajanja nadaljujejo, da se tudi ta papir podraži in ni izključeno, da pridejo naši odjemalci še do presenečenj. Kajti taki sporazumi v takih okoliščinah izključujejo svobodno trgovino in pravično trgovsko tekmo ter dajejo kartelu vso možnost svobodnega razpolaganja z naročniki in svobodnega določanje in diktiranje cen. ki tudi niso upravičene. Iz tega pa baš v tej stroki na korist neke skupine podjetnikov vele-industrijalcev nastajajo usodepolne posledice za tiskarne, narodno prosveto in kulturo, .ki je izročena temu kartelu na milost in nemilost, da izkorišča sedanji položaj. Vprašanje ne ostane torej v okviru gospodarstva obenem, ko ima že narodno gospodarstvo izdatno škodo od take gospodarske politike, temveč gre za ves organizem narodnega življenja. Predrag papir, osobito če so forsirane tudi
ŽELEZNA PLJUČA SO GA REŠILA
V	Soutkendu na Angleškem so pf>Pe'
cene inozemskega blaga, kar je dejstvo v tem primeru, pomeni škodo našemu
lastnemu gospodarstvu; da Je pa naš domači papir predrag, je razvidno iz zaščitnih postavk za blago, za kolikor najmanj je v resnici cenejše tuje blago Sem štejemo carino s sporednimi stroški, pri čemer pa še ne upoštevamo prevoznine, ki je za tuje blago večja, in nobenih posebnih stroškov, ki pridejo v poštev tudi pri domačem blagu. T! stroški znašajo za posamezne vrste papirja od 2.50 do 6 din za 1 kg.
Sedanja podražitev papirja pa je popolnoma neupravičena. Zadnje povišanje se je izvršilo zaradi malenkostne podražitve celuloze, vendar pa bi to majlmo povišanje celuloze papirni kartel lahko sam prenesel, ker so bile cene papirju itak že takrat previsoke. Medtem pa so se cene celuloze zopet znižale in razumljivo bi bilo, da bi se postavile prejšnje cene. Tudi delavske mezde se niso zvišale, ampak so se deloma celo znižale.
Zaradi tega moramo upravičeno zahtevati, da ministrstvo trgovine odločno nastopi proti temu kartelu in da naredi konec takemu postopanju.
ljali v bolnišnico moža, ki si je pri sto*® v plitvo vodo zlomil tilnik. Da bi PaC1^ tu pomagali pri premikanju glave, so
kraju postelje namestili nad zgla™
na
posebno pripravo, železna pljuča. ---ga po treh dneh vzeli iz .te priprave, t mož že lahko dvignil roko.
POŠT
MED NEBOM IN ZEMLJO
Na newyorški razstavi se je primeril* nezgoda, ki je imela čudne posle'djjl Obiskovalci so skakali s padali s stolp Neko padalo se ni takoj odprlo in rt neki uradnik, je z ženo vred visel Pet 8 med nebom in zemljo na padalu, ki se' bilo zataknilo v ogrodje stolpa. '9
Le
Št
Zanimivosti
Abesinija najmlajša kolonija sveta
'Abesinsko cesarstvo je najstarejša država v vzhodni Afriki. Njeno ozemlje je približno šestkrat večje od Jugoslavije, je zelo hribovito, gorske formacije prehajajo v stepe in pustinje. Velike planine sežejo tudi 4600 m visoko, se spuščajo postopoma v ogromne planjave, te pa spet niže v ravnine* ki so le nekaj metrov nad morjem.
Abesinija ima polno rek in jezer. Brez njih bi bila dežela pusta, pa tudi Egipt bi ne imel svoje plodnosti, ker ga napajajo abesinske vode. Razen deževne dobe Abesinija sploh nima oblačnih dni, razlika med dnevno in nočno toploto znaša tudi nad 20® C. Kraji do 500 m nad morjem trpe zaradi strašne vročine, ker se po njihovih močvirjih razvija malarija, so za Evropce sploh nezdravi. V krajih nad 1000 m je že bolj suho, prijetnejše podnebje. Zemlja je tod povoljnejša za kolonizacijo. Hladnejši, pa zdravi so kraji, ki leže nad 2000 m visoko. Dežuje tod dva-
trava požene tako visoka, da izgine jezdec v njej. Vsak kmet točno ve, kdaj bo deževalo in po tem naravna svoje delo.
Do italijanske zasedbe je pripadala zemlja državi in domačemu plemstvu. Domačini so imeli nasledstveno zemljiško pravo, Evropci so lahko najemali svet za 99 let. Razlike med veleposestvi in majhnimi grunti ni. Pri veleposestvih delajo še s sužnji. Zemlja je rodovitna, sejejo pred poletnim dežjem, okrog 15. junija. Žanjejo v decembru, po večini s srpom, mlatijo z, živino in vejejo na vetru. Sejejo največ pšenico, ječmen, neko vrsto trave tef, sončnice, posebne vrste grah in sladkorni trs. Goje krompir, bombaž, lan, kavo, tobak in konopljo, od povrtnine pa papriko, tikve, lubenice in dinje. Sadno drevje tvorijo oljke, limone, oranže, banane. Živino pasejo vse leto zunaj, živinoreja je še na zelo nizki stopnji.
Italijani bodo imeli še mnogo opravka, da bodo zastarelo zemljo dvignili na
ŠKORPIONI V POSTELJI
Mesto Mardin v Turčiji je znano ii!i' di velike množine škorpionov- ki so " tam zaredili. Kraj je vlažen, leži ni® in golazen se dobro počuti v njem. bM pioni so se vgnezdili po hišah, posefli še v posteljah. Nevarnost pred njiio’| postala tako velika, da so prebiva ustanovili poseben odbor, ki bo in°f
m
Ko
tiri
Jai
P011
spri
ca
voditi ostro borbo z nevarnimi žuzell
Darujte za azšlni sklad PTl*
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOMi V malih OElasib stane vsaka beseda 6t) nar: ualmaniSa orlstoibina oglase le din 6.—. Dražbe, oreblicl dopisovanja In ženltovanlskl oglasi dlo 1.— oo besedi. znesek za le oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvoino. Onlasnl dav j enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za tnale oglase se olačule takol nrl naročilu oziroma vposlati v nismu skupaj i naročilom sl) oa oo ooštn) položnici na čekovni račun št 11.409 * pismene odgovore glede malib oglasov se mora priložiti znamka za 3 din
Razno
krat na leto, dve do tri ure na dan, pb- I stopnjo, ki jo Abesinija po svoji vrednosti tem sije sonce. Takrat je tod najlepše, * v bodočnosti lahko doseže,
Slana in neslana jedila...
»Sol je več vredna kakor zlato« pravi narodni pregovor, ki ga je treba dopolniti z ugotovitvijo »kadar je ni« • • ■ Sko-ro vsak afriški film kaže privlačnost zamorcev za sol. Kadar nima živina soli, liže zidovje po hlevih, da bi našla v apnencu nadomestek. Nedostatek kuhinjske soli povzroča tako pri ljudeh kakor živalih motnje v telesu.
»Kadar nosijo otroci prst v usta, je lo morda znak življenjskega nagona izzvanega zaradi nedostatka soli. Po zaslugi prof. Blurna so odkrili težka obolenja pri pomanjkanju soli, tako pri vnetju ledvic. Voda, ki jo vsebuje človeško telo do 70%, v stvari ni drugo, kakor raztopljena sol. Pri izločanju vode iz telesa, tako pri potenju, dihanju, uriniranju, zapušča telo tudi količina koli, ki jo je treba po okusu in navadi nadomestiti.
Celokupna teža soli v človeku znaša povprečno 150 gr, dnevna človekova potreba soli se giblje med 5 do 20 gr. Kuhinjska sol je zastopana v skoro vsaki hrani, imamo jo v žitu, najmanj pa v sadju. S kemičnega stališča je sol spojitev natrija in klora. V krvi je sol razkrojena, natrij postane žrtev jačje kisline, a klor tvori z vodikom za želodčno steno kislinsko izločino. Otroci, ki uživajo radi sladkarije, v katerih je kaj malo
kuhinjske soli, se ločijo od drugih po pomanjkanju teka in bledikavosti. Že stara slovanska tradicija, da sprejemajo goste s kruhom in soljo, kaže na to, kako so naši predniki razumeli koristnost soli v človeški prehrani.
Sladkor v sipi za vkuhavaujc kakor prvovrstni kis za vlaganje vedno na zalogi »KAVALIR«
Gosposka 28.	7029—1
Najboljša kava samo pri »KAVALIR«
Gosposka 28.	7028—1
»EFKA« MIZARSTVO
Frančiškanska 12. Maribor, razstavlja tudi na letošnjem Mariborskem tednu. Se pripo roča za naročila stanovanjskih oprem. Korošec Franc.
7072—1
SAVINJČANI.
vabljeni za Mariborski teden na dobro kapljico v gostilno »Bela zastava«, Studenci pri Mariboru. Se priporoča Albina Virant-StrauB. 6856-1
OSETOV »GRIC« VABI!
Klopotec, avtogaraže, prenočišča, amerikanska elektrika. Mozler liter 10 din. 6944-1
SOKOL SLIVNICA
priredi dne 6. t. m letni telovadni nastop. Vabimo v prijazno Slivnico, da io poseti-te. Na svidenje!	7101—1
4 SOBNO STANOVANJE
ob parku oddam za t. septem ber. Vprašati: Kaič, Vrazova 9.	7104—5
ENOSOBNO STANOVANJE
s parketom se odda takoj. —
Betnavska 23.
7106—5
Oddam takoj
ENOSOBNO KLETNO STANOVANJE
v novi hiši. Dalmatinska 18.
7108—5
Dopisi
Službo dobi
iašl
ske
k
ro,
ra
Bi
W
° INŠTRUKTOR
v slovenščini za srcdnjcsOj Naslov v upravi. 71”i
MAJERJI fr
tri osebe, sc sprejmejo. J ■ Saki 28.	7111
lt
z
li
v
s
tl
ii
o
d
Priprosta
NATAKARICA bar se sprejme v gostilno u- v pri opekarni Košaki- nOSta ribor.	711“
PRAKTIKANTKO
za trgovino takoi spre# Ponudbe pod »Začetn^caf upravo lista.
7id:
Nezaupanje ?
MRAVLJE ODKRILE MANGAN
V Mehiki so odkrili velika ležišča mangana. Glavno vlogo pri tem so imele mravlje. Neki inženir je opazil, da je pesek, ki so ga nosile mravlje v svoje gnezdo, neobičajne barve. S kemično analizo je ugotovil, da je v pesku velik odstotek manganove rude. S kopanjem po mrav-ljini sledi so prišli do 6 m debelih slojev, ki vsebujejo 22% manganove rude.
Da odpraviš slabo razpoloženje, potrtost in utruienost, uži aj dobra pristna .vina. Naroči jih v Kneza Koclia ulici 5 »PLZENSKI DVOR«
Cez ulico že od enega litra naprej znaten ponust. 7109—1
VRABEC — POŽIGALEC
V Shellcyu v Ameriki je nedavno zgorela hiša. Preiskava je dognala, da je hišo zažgal vrabec, ki je pobral na cesti še žareč cigaretni čik in ga nesel v gnezdo pod streho hiše. Gnezdo in za njiui hiša sc je vnela, vrabca kot požigalca seveda niso mogli zapreti.
— No, Izak, zdnj mi pa povej, kaj je več vredno ort milijona din.
— Kaj neki, sc odreže Izak, dva milijona din...
JAJCA
vedno sveža, no eksportni ce ni. skladišče Koražiia. Kolodvorska ul.	7114—1
Kupim
obrnite se na grafologa KARMAHA ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra fologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče živlienjc. Obiske sprejema v Mariboru, hotel »Zamorc« vsak dan od 9.—12. dop. in od 14,—19. nop. Odgovarja tudi na došlo kore spondcnco. V Mariboru, ostane do 10 avgusta.
KuPim malo raiblieni BILJARD
Ponudbe na upravo nod »Bii-1 jard«.	7107—3
Prodam
Proda se velika
SVINJA
lepe pasme. Gosposvetska ul. 44. Pobrežje.	7105—4
Stanovanje
maaBSmmmamamavsams imu i——p
STANOVANJI
2-sobno s kopalnico in 3-sob-jio s toplovodno napravo, komfortno, za oddati 1. sept. Jakob Lah, Glavnj trg 2.
7098-5
Pouk
Kadar pošljet* denar po pošti« $ sledu o bojazni*"
zakai bi se torej bali < ročih blago po pošti'
Ako blago, ki ga Vam 6 mo poslali, ne bi ustrez3 Vam ga zamenjamo vrnemo denar.
abiturient
odličnjak, poučuje nižješolca za popravni izpit. Ponudbe pod »Inštruktor« na upravo lista.	7099—13
ABITUR1ENTKA
drž. trg. akad. išče primerne zaposlitve v Mariboru. Ponud be na upravo pod »Vestna«.
7100—13
Sobo odda
SOBA
s štedilnikom se takoj odda. Streliška l.	7103—7
Zahtevajte naš brczpl3^ bogato Ilustrirani ikaDpri
najrazličneišega blaga zelo nizkih cenah.
Veleblagovn
Mica
Zagreb
dopisi: iagrtb II., poilni
Za ..Mariborski teden“ velika razprodala celotnega letnega blaga, ... -
kopalnih kontu mo v. poletnih oblak, irlkot-bluz. svilenih bluz ifd. po posebno ugodnih cenah pri
Ddlrtfi in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. -ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefou uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67., —
■ Oglasi po ceniku.
Poštni čekovni račun štev
I Rokopis' s« 11. 409'