GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Uubljana, 26. novembra 1955
LETO II. ŠTEV. 88
Okrajni ljudski odbor
PREDLOG ODLOKA
0 POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA 0 IZVRŠITVI PRORAČUNA BIVŠEGA OLO LJUBLJANA-OKOLICA
(Gradivo za sejo OLO Ljubljana)
1.	člen
Potrjuje se zaključni račun o Izvršitvi proračuna Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica za leto 1954.
2.	člen
Doseženi dohodki ln Izvršeni kdatkl so znašali po zaključim računu Okrajnega ljudskega odbora v letu 1954:
1. — Po proračunu OLO: dohodki	1.316,452.228	din,
a*čLatki	1.216,810.171	din,
Presežek dohodkov nad izdatki 99,642.057 din.
D. — Po zaključnih računih Ilnančno samostojnih zavodov OLO:
dohodki	474,451.647 din,
•sdatiki	417,181.410	din,
Presežek dohodkov nad izdatki 28,586.408 din. Primanjkljaj 1,316.261 din.
Dl. — Po zaključnih računih ‘kladov:
dohodki	347,333.265	din,
kdatki	226,725.003	din,
Presežek dohodkov nad izdatki 120,608.202 din. i
3.	člen
Presežek po proračunu OLO se uporabi za odplačilo neporavnane obveznosti deleža LRS na dohodkih okraja za leto 1954.
4.	člen
Presežek po zaključnih računih okrajnih finančno samostojnih zavodov se razdeli takole: za razdelitev na sklade se prepusti zavodom 28,326.701 din, na dohodke zavodov se prenese
v leto 1955	259.797 din.
Primanjkljaj se krije iz dohodkov zavodov v letu 1955.
5.	člen
Presežek po zaključnih računih posebnih skladov se prenese kot dohodek skladov na poslovanje v leto 1953.
6.	člen
Zaključni račun Okrajnega ljudskega odbora z zaključnimi računi finančno samostojnih zavodov ln zaključnimi računi skladov OLO za leto 1954 je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV ZAKLJUČNEGA “ACUNA PRORAČUNA OLO LJUBLJANA-OKOLICA — 1954
Dohodki	Plan	Ostvarltev	o/o
i' Dohodki iz gospodarstva j' Dohodki od prebivalstva	550,596.000	898,748.670	163.2
	133,635.000	116,461.591	87.1
• Dohodki uradov in ustanov	680.000	422.156	62.0
j- Ostali dohodki	1,360.000	26,104.661 :	1,919.0
«^Pres. dohodkov pret. leta	285,911.000	274,715.150	96.0
»^kupaj dohodki	972,182.000	1.316,452.228	135.4
sKupaj	972,182.000	1.316,452.228	135.4
^	Izdatki	Plan	Izvršitev	o/o
2- Dotacije gospodarstvu *• Negospodarske Investicije	431,632.000	16,40o!o00- 645,632.000	149.5
*• Prosveta ln kultura	168,663.000	189,937.448	112.6
Socialno skrbstvo	68,410.000	61,519.225	89.9
8. Zdravstvena zaščita	51,476.000	60,320.379	117.2
9. Državna uprava	190,983.000	197,312.882	103.3
9. Dotac. družb. org. In društ.	6,500.000	6,500.000	100
»^-^Proračunska rezerva	54,518.000	39,188.237	71.8
Skupaj izdatki	972,182.000	1.216,810.171	125.1
Presežek dohodkov nad izdatki		99,642.057	
°KUpaj	972,182.000	1.316,452.228	135.4
1»	POJASNILO
zaključnemu računu bivšega OLO Ljubljana-okolica za leto 1954
Proračun Okraja Ljubljana
j^lica za leto 1954 je bil spre-j na seji obeh zborov OLO g- ® 5. aprila 1954 v znesku Din j •182.000.—» Izvršen je bil z d , ®<lkl Din 1.316,452.228.—, tz-Dln 1.216,810.171,— in pre-h; °m dohodkov nad Izdatki n 99,042.057.—. p	DOHODKI
ttru?-ben«m planu, ki je bil r^Jet istočasno s proračunom,
Je Okraj razpolagal s skupnimi sredstvi v višini 2 milijarde 52 milijonov, ustvarjenih v letu 1954 ln s 750 milijont dinarjev presežka iz leta 1953. Pri tem je bil Okraj dolžan odvesti le-publlkl na deležu dohodkov znesek 428 milijonov dinarjev. Zaradi porasta realizacije dobička v gospodarstvu, Je OLO sprejel spremembo družbenega plana, po katerem so se skupna
sredstva zvišala na 3.347,000.000 din in prispevek republiki na
1.134.000.	000 din. Tudi te kvote niso bile dokončne, ker so določila republike o višini deleža na dohodkih okraja lzpreminja-la obveznost OLO in istočasno narekovala nove ukrepe pri razdelitvi predvidenih sredstev.
Po- družbenem planu, odnosno spremembah, sprejetih na zasedanju obeh zborov 6. novembra 1954 je znašal dobiček Din 2 046,000.000, realiziran pa je bil
2.483.000.	000.—, ostali dohodki Izkazujejo realizacijo 570,OOO.OOQ prt planu Din 491,000.000.—.
Ta porast skupnih sredstev okraja se odraža tudi v realizaciji dela dohodkov predvidenih za kritje proračunskih izdatkov ln to tem bolj, ker je prvotni plan proračunskih Izdatkov vkljub tzpremembam družbenega plana ostal tekom leta 1954 isti.
Ce primerjamo plan dobička gospodarskih organizacij z realizacijo In istočasno vsporejamo porast prometnega davka, ugotovimo, da je dvig pri dobičku neprimerno višji kot pri prometnem davku, kar Je razum-lj.vo, saj dobiček ni bil rezultat povečane proizvodnje, temveč so na to uplivall drugi pojavi v gospodarstvu, predvsem porast cen, čemur je sledila imobilizacija dobičkov.
Kmečka dohodnina je bila v letu 1954 nižja kot v letu 1953, zaradi neskladnosti, ki so se pokazale pri Izračunu katastrskega dohodka. Obvezna registracija računov pa Je ugodno upll-vala na dotok dohodnine od samostojnih poklicev ln premoženja.
Izpad na okrajnih taksah je nastal, ker so po kasnejših določilih okrajne takse pripadale občinam ln okraju za stanovanjsko in komunalno graditev ter so se zbirale na posebnih računih.
V	tretjem delu — dohodki uradov ln ustanov — je minus realizacija nastala zaradi tega, ker Je moral okraj plačevati delež republiki od vsake vrste dohodkov okrajnega proračuna ln vseh občinskih proračunov. Raz.nl dohodki občin pa so bili tako visoki, da je republiki pripadajoči delež presegel celotne dohodke te vrste pri OLO ter je odvod deleža povzročil minus realizacijo.
V	četrtem delu so razni ln nepredvideni dohodki zelo močna postavka. Ostvarjenl so bili v višini Din 15,000.000,— ker so se sem stekale obresti od nepravočasno plačanih proračunskih dohodkov, zlasti dobička.
Presežek Iz leta 1953 se jo
znižal za znesek, ki ga je moral OLO prispevati za kritje primanjkljaja Zavoda za soc. zavarovanje za mesto ln okraj v Ljubljani.
Ker so se proračunski dohodki povečali za 35%, je OLO lahko sprejel tudi dodatni plan Izdatkov, saj so obstojale potrebe tako pri investicijah kot pri ostalih delih proračuna. Ker je dodatni plan znašal le 9% od prvotnih kreditov proračunskih Izdatkov brez investicij, smatramo da je bil plan izdatkov postavljen dokaj realno. Krediti so se povečali pred-
eden od perečih problemov okraja.
Z investicijami za ceste i* mostove so bili popravljeni mostovi, ki so bili v slabem stanju in rekonstruirani nevarni cestni odseki.
Investicije v zdravstvu so bile namenjene za dograditev zdravstvenega doma v Litiji in Grosupljem, ter za ureditev sodobnih prostorov za zdravstveno službo v ostalih zdravstvenih centrih.
Elektrifikacija v okraju je bila leta 1954 že v zaključni fazi.
V odstotkih je koriščenje proračunskih investicijskih sredstev v letu 1954 sledeče: šolstvo	26%
zdravstvo	12
ceste in mostovi	22
vodovodi,	elektrifikacija 14
VABILO NA 4. SKUPNO SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO
Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS 19-89/52), v zvezi s 7. členom Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS 26-130/55) sklicujem
4.	SKUPNO SEJO okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v petek dne 2. DECEMBRA 1955 OB 9. URI dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani.
Predlagan je naslednji dnevni red:
1.	Poročilo in razprava o bilanci sredstev po družbenem planu bivšega MLO Ljubljana za leto 1954.
2.	Poročilo In razprava o zaključnih računih za leto 1954 bivšega MLO Ljubljana in bivšega OLO Ljubljana-okolica ter sklepanje o odlokih o potrditvi zaključnih računov.
3.	■ Predlog odlokov o ustanovitvi skladov za pobijanje alkoholizma, za pospeševanje obrti in za pospeševanje gostinstva in turizma.
4.	Razprava in sklepanje o prenosu finančno samostnojnih zavodov na občine.
5.	Predlog odločbe o ustanovitvi:
a)	Zavoda Izvendomske soclal-no-zdravstvcnc zaščite otrok v Ljubljani;
b)	Okrajne porodnišnice v Ljubljani;
vsem zaradi novih potreb dotacij v gospodarstvu ter izplačila 60% osebnih prejemkov ob zaključku leta 1954.
NEGOSPODARSKE
INVESTICIJE
Največ denarnih sredstev v letu 1954 je bilo porabljenih za šole, saj jo bilo v okraju veliko število porušenih ln poškodovanih šol. Pri večini je bil uničen tudi šolski Inventar In učila. Zato so bile gradnje šol
c)	Sole za vojne sirote v Podsmreki pri Višnji gori.
6.	Predlog odločbe o prenehanju Zabavnega gledališča v Ljubljani in o prenosu njegove dejavnosti na finančno samostojni zavod »Ljubljanski festival« v Ljubljani.
7.	Predlog odločbe o ustanovitvi sklada za štipendije.
8.	Predlog odločbe o ustanovitvi vajeniške šole pri Zavodu za rehabilitacijo invalidne mladine v Kamniku.
9.	Predlog odločbe o ustanovitvi vajeniške šole pri Usnjarskem tehnikumu v Domžalah.
10.	Predlog odločbe o preimenovanju Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani.
11.	Potrditev odlokov o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev občinskih ljudskih odborov.
12.	Razprava in sklepanje o garancijskih izjavah za gospodarske organizacije in druge gospodarske zadeve.
13.	Predlog o aktu o razlastitvi.
14.	Sklepanje o menjalni pogodbi.
15.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite skupščinski pisarni OLO, Kresija soba št. 12 (tel. 21-939).
S.	F. — S. N.i Predsednik OLO: dr. Marijan Dcrmastia 1. r.
občinske zgradbe	4
regulacije, melioracije ln komunal, dejavnost	»
ostalo	13
PROSVETA IN KULTURA V letu 1954 so se v pogledu finansiranja prosvetnih ustanov izvršile znatne spremembe. Predračuni materialnih izdatkov gimnazij ln strokovnih šol so bili prenešenl v občinske proračune. V okrajnem proračunu so bili vključeni le osebni
PRIHODNJA -ŠTEVILKA »GLASNIKA« BO IZJEMOMA IZŠLA V ČETRTEK. 1. DECEMBRA 1955.
Izdatki za vse šole, v celoti pa predračun šole za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šol v Grobljah, tečaja za partizanske sirote v Podsmreki ter vzgajališči v Logatcu in Višnji gori. S tem ukrepom je bilo olajšano finančno poslovanje prosvetnih ustanov, obenem pa je bila vzpostavljena boljša povezava prosvetnega kadra z lokalnimi oblastnimi organi.
Izdatki so bili v letu 1954 večji kot v letu 1953 predvsem zaradi zvišanja osebnih prejemkov učnemu in vzgojnemu osebju, obenem pa se je povečalo tudi število tega osebja in honorarnih predavateljev.
Znatna sredstva je OLO dal za vzgojne domove v Logatcu ln Višnji gori. V obeh vzgaja-liščih je bilo 119 gojencev iz vse Slovenije. Ker sta bili obe ustanovi proračunski so vsi izdatki bremenili le Okraj Ljubljana okolica.
I SOCIALNO SKRBSTVO
Povprečno je okraj mesečno izplačeval 800 podpor ln oskrbnin v domovih in Internatih. Podpore partizanskim sirotam in otrokom ZFT v znesku Din 12,000.000,— so bile prenešene v del prosvete in kulture, zaradi česar so se povišali funkcionalni izdatki v 4. delu, realizacija v 5. delu pa je nižja od plana. Pomembno postavko v izdatkih socialnega skrbstva predstavljajo oskrbnine za domsko oskrbo starih in onemoglih. V domovih onemoglih je bilo v letu 1954 326 oskrbovancev, od tega nepremožnih 152 ln 68 delnih plačnikov, ostali pa so bili samoplačniki. Z zvezi z uredbo samofinansiranja socialnih zavodov se je oskrbovalnina v letu 1954 zvišala na Din 5.000.—, v primerjavi z zunanjimi domovi je bila najnižja.
DOTACIJE DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM
V planu predvideni kredit je bil dodeljen le tistim družbenim organizacijam In društvom, katerim je bil že ob sprejetju proračuna določen. Vse naknadne prošnje za dotacije je obravnavala proračunska komisija in jih podeljevala lz proračunske rezerve.
PRORAČUNSKA REZERVA
Sredstva proračunske rezerve eo bila virmirana za kritje povišanih osebnih Izdatkov, ostali kredit Din 39,188.237,— pa je bil porabljen za razne in nepredvidene Izdatke, ki so nastopili tekom leta. predvsem za dotacije, na katere odpade 26.583.740.— din, od toga 10,090 060.— kot prispevek za poplavljene« v Celin. Celotno potrošnjo proračunske rezerve je obravnavala proračunska komisija, ki je stalno spremljala izvajanje vseh delov proračuna ter s pravočasnimi ukreni uravnavala financiranje. Ker je bil doto* dohodkov stalen in zadosten je finansiranje potekalo brez posebnih motenj.
Zaradi snrpmeimhe v stopnjah deleža LRS na dohodkih okraja, se je povečala obveznost i okraja do republike že po tem, 1 ko so bila sredstva potrošena. ! Zato je proračunski presežek
Din 99,042.057.— le navidezen, ker je istočasno obstojala neporavnana obveznost okraja do LRS, ki je izkazana v bilanci sredstev OLO.
Sveti so plan in realizacijo proračunov obravnavali na svojih sejah ter pravočasno ukrepali. da ni prišlo do nepravilnega angažiranja kreditov. Okraj je zato svoje obveznosti lahko v redu izpolnjeval, razen plačila deleža republiki, ki iz navedenih razlogov ni bil v celoti poravnan.
Izvajanje proračuna je bilo uspešno, ker so prt tem delu sodelovali z odsekom za proračun tudi finančna uprava ln ekonomsko planski oddelek, le zaradi pomanjkanja inšpekcijskega kadra ni bilo mogoče nuditi dovolj strokovne pomoči finančno samostojnim zavodom ter izvrševati občasne preglede njihovega finančnega poslovanja
PROBLEMATIKA FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV PO
PREGLEDIH ZAKLJUČNIH
RAČUNOV ZA LETO 1954
1.	Sistem vodenja knjigovodstva
Finančno samostojni zavodi vodijo deloma enostavno knjigovodstvo po proračunskem sistemu ali pa dvojno knjigovodstvo. Knjigovodstvo posestev: Ponoviče, Črnelo ln Groblje, kakor tudi knjigovodstvo lekarn se v bistvu v ničemer ne razlikuje od knjigovodstva gospodarskih organizacij. Isto velja tudi za knjigovodstvo Mladinskega okrevališča Šentvid pr: Stični. Drugače pa je s knjigovodstvom socialnih zavodov, za katere še niso izšli posebni predpisi. Dom onemoglih v Mengšu je za svojo ekonomijo vodil dvojno knjigovodstvo, za ostalo svoje poslovanje pa enostavno. V letu 1955 pa je ta zavod v celoti prešel na sistem dvojnega knjigovodstva. Dvojno knjigovodstvo po sistemu za zdravstvene zavode je vpeljal v tem letu tudi Dom onemoglih v Črnem potoku.
Pri formalnem pregledu knjigovodstva so bile pri zavodih ugotovljene različne nepravilnosti. Najslabše je bilo v letu 1954 vodeno knjigovodstvo v Domu onemoglih Črni potok, kjer je bil ob pregledu od vseh evidenc finančnega poslovanja na razpolago le blagajniški dnevnik. Knjigovodklnja, ki je vršila posle v letu 1954 se ne nahaja več v zavodu, nova knjl-govodkinja pa vodi evidenco skrbno. V Domu onemoglih Vrhnika je bilo ugotovljeno, da je zavod poleg proračunske evidence vodil še blagajniško knjigo, v kateri je Izkazoval drobne gospodinjske dohodke in izdatke, pa tudi razna prejeta darila in nagrade. Promet te knjige pa ni bil zajet v obračunu dohodkov in izdatkov. Dom onemoglih v Domžalah vodi sicer obsežno evidenco, ki pa ni dovolj sistematična In zaradi tega tudi ne izčrpna. Nekateri zavodi tudi ne pazijo dovolj na pravilno likvidacijo dokumentov.
2.	Primerjava zaključnega računa s predračunom
Predračuni dohodkov in Izdatkov so bili potrjeni za vse finančne samostojne zavode i razen posestvo VGS Groblje pri i Domžalah. Pravni položaj tega posestva namreč ni bil urejen.
Dočim je bila šola vezana na okrajni proračun, ni bilo te povezave pri posestvu niti neposredno in niti posredno preko šolskega proračuna. Ker posestvo ni bilo ustanovljeno in registrirano kot podjetje in niti kot finančno samostojni zavod, torej kot pravna oseba sploh ne obstoja. Pravno pa tudi ne obstoja v okviru šole. Ker posestvo, menza in internat niso bili vključeni v proračun VGS, so jih defaeto tretlraii kot finančno samostojni zavod, čeprav za to ni bil sestavljen niti za leto 1953 in niti za leto 1954, zaključna računa za obe leti pa sta bila pregledana skupno.
Nekateri finančno samostojni zavodi so sestavili zaključne račune samo kot gospodarska podjetja, ne da bi izvršili primerjavo s predračunom (na pr. lekarne). Dom onemoglih v Črnem potoku je prikazal samo izvršitev predračuna, ni je pa primerjal s samim predračunom. Za večino ostalih zavodov pa velja, da predračun dohodkov ln izdatkov, s katerim primerjajo dejansko Izvršitev, ne soglaša s potrjenim predračunom. Na splošno pa je bilo za-paženo, da polagajo zavodi premalo pažnje na obrazložitev odstopanj med posameznimi postavkami predračuna in njegove izvršitve. Tudi se strlkno ne ravnajo po predpisih o izvrševanju predračunov.
3.	Osnovna sredstva
Osnovna sredstva so bila ocenjena le pri posestvih, zdravstvenih zavodih in lekarnah, neocenjena pa so pri Usnjarskem tehnikumu ln socialnih zavodih. Nekateri socialni zavodi sploh nimajo Izvršene razmejitve med osnovnim! sredstvi ln drobnim Inventarjem (na pr. Dom onemoglih Vrhnika). Skoraj pri vseh pa je bilo zapa-ženo, da imajo Izkazana tudi osnovna sredstva brez vrednosti. Zaradi tega točne evidence nad osnovnimi sredstvi ne bo možno toliko časa nastaviti, dokler ne bodo ocenjena. Dom onemoglih v Črnem potoku je interno ocenil svoja osnovna sre.dstva, vendar ob pregledu ni bilo modno najti zapisnika, tz katerega bi bilo razvidno, po kakšnih principih. Vsi tisti za-vodl, ki vodijo enostavno knjigovodstvo, tudi niso v letu 1954 ločevali Investicijskih izdatkov ol tekočih.
Inventura osnovnih sredstev pri zavodih je bila ob koncu leta 1954 sicer izvršena, vendar ne povsem dosledno. Posestvo Ponoviče in Posestvo VGš Groblje sta le preverila stanje osnovnih sredstev, posebnega Inventurnega seznama pa nista
1.	člen
Potrjuje se zaključni račun o izvršitvi proračuna Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana za leto 1954.
2.	člen
Doseženi dohodki ln Izvršeni Izdatki so znašali po zaključnem računu Mestnega ljudskega odbora v letu 1954:
sestavila. Pri nekaterih zavodih popis obsega samo količine, nc pa tudi vrednosti, čeprav so osnovna sredstva ocenjena (Lekarna Logatec). Pri Domu onemoglih Vrhnika ob inventuri ni bila izvršena razdelitev na osnovna sredstva, drobni inventar, potrošm material in živila.
Evidenca osnovnih sredstev ni povsem urejena. Lekarna Logatec na pr. nima nastavljene inventarne knjige osnovnih sredstev. Dom onemoglih v Mengšu vsako leto znova vpisuje v Inventarno knjigo ob inventuri ugotovljene inventarne predmete, kar ni potrebno. Nastale razlike med novim inventurnim stanjem in starim stanjem osnovnih sredstev niso bile obrazložene ter je bil zaradi tega dan nalog, da zavod naknadno o njih poroča.
4.	Inventura in materialna
evidenca
Pri zavodih, ki vodijo poslovne knjige po proračunskem sistemu, stanje zalog ne vpliva na njihov finančni rezultat. Kljub temu pa bi morali Izvršiti točno inventuro vseh svojih sredstev, po drugi strani pa tudi primerjati inventarno stanje s knjižnim. Ugotovljeno pa je bilo, da na pr. Dom onemoglih na Vrhniki sploh ni popisal domačih živali v pitanju koit zajcev in prašičev. — Isti zavod je tudi popisani inventar ob zaključku leta 1954 Izkazal po drugačnih cenah kot so bile v inventarnih knjigah, zaradi česar ni možna vrednostna primerjava. Dom onemoglih v Domžalah prav tako ni vodil nikake evidence o spremembah pri živini. Pri analizi gibanja prašičev v letu 1954 je prišla komisija do spoznanja, da je bila tudi inventura 31. XII. 1954 Izvršena pomankljlvo, ker je bil v njej upoštevan tudi 1 prašič, ki je bil nabavljen že v mesecu januarju t. 1. Premalo pažnje so zavodi polagali na ugotavljanje ev. inventarnih razlik.
5.	Plače
Skoraj vsi zavodi so izplačevali plače v letu 1954 po predpisih o plačah delavcev in uslužbencev državnih organov. Posestvo Ponoviče je v začetku leta izplačevalo plače še po svojem tarifnem pravilniku iz ieta 1953. Isto velja za posestvo Črnelo. Usnjarski tehnikum v Domžalah se je ravnal po pravilniku o plačah, ki ga je izdal Svet za kulturo in prosveto OLO Ljubljana-okolica. Vprašanju plač učnega osebja tega zavoda pa v letu 1954 ni bilo urejeno niti v okviru pravilnika
o plačah, niti s strani OLO Ljubljana-okolica ter so 56 plače določevale z odločbami direktorja.
6.	Finančni rezultat
Oni finančno samostojni zavodi, ki vodijo dvojno knjigovodstvo so sestavili svoj zaključni račun po sistemu razlike med dohodki in stroški na račun leta 1954, ostali zavodi pa po sistemu razljke med dohodki in izdatki v letu 1954. Edino Dom onemoglih v Domžalah je upošteval računsko leto do 25. I. 1955 v smislu navodil v Glasniku OLO Ljubljana.
Finančni rezultat po sistemu obračuna dohodkov in izdatkov nikakor ne more prikazati dejanskega premoženjskega stanja in uspeha. Ne upošteva namreč stanja zalog ter obveznosti i® terjatev ob zaključku računskega leta. Zaradi tega lahko izvir® izkazani presežek tudi iz zmanjšanja zalog ob koncu leta, i® večjega števila neporavnanih računov ob koncu ieta ali P® manjšega števila odprtih terjatev ob koncu leta. Na tak način se lahko deli ob koncu let® neki presežek, ki dejansko izvi' ra le iz slučajnih ali pa špekulativnih manipulacij zavoda. Zaradi tega bi bilo potrebno prt analizi finančnega rezultata P® obračunu dohodkov in izdatko* upoštevati tudi gibanje razmerja med stanji sredstev, zalog, terjatev in obveznosti v začetku leta in ob zaključku. T® primerjava pa v večini primerov ni bila možna zaradi slabo vodene materialne evidence i® zaradi neizvršenih popisov °® koncu leta 1953, ki bi izkazali iudj terjatve in obveznosti.
Pri socialnih zavodih je bi1 izvršen obračun stroškov oskrbnega dne. Ti stroški se sučejo okoli 5000.-- in znašajo pri P0* mu onemoglih Mengeš 5146 dih« v Domžalah pa 4920 din. Prl Domu onemoglih v Črnem P°' toku izračun ni bil možen, kf* se ni vodila evidenca oskrbnih dni. Tudi skupno število oskrbnih dni ni bilo možno ugotoviti pri vseh zavodih. Na Vrhniki J® znašalo 13.455.—, v Domžalah P® 26.645.—, V Mengšu je bilo P®' vprečno zasedenih 139 mest, dočim je evidenca v toliko nepri' kiadna, da ni bilo možno ugotoviti skupnega števila oskrbni® dni. V Črnem potoku je b>l^ prav tako možno dobiti le P®' vprečne podatke, po katerih 3. bilo ob kapaciteti postelj " dnevno tudi preko 60 oskrbo' vancev.
Vsekakor lahko trdimo, da bilo finančno poslovanje zav®' dov bolj solidno in pregledu; če bi bili prejeli več navodil 0 pristojnih organov.
PREDLOG ODLOKA
0 POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA BIVŠEGA ML0 GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA ZA LETO 1954
L — Po proračunu MI.O:	,,,)
dohodki ................................ 2.558,628.705	®
Izdatki................................. 2.558,628.705	®
II. — Po zaključnih računih finančno samostojnih zavodov
dohodki .................................. 1.758.486.385 ®
Izdatki................................. 1.654,154.346
presežek dohodkov nad Izdatki............... 101,332.039
III. — Po zaključnih računih skladov:
dohodki........................................... 566,641.324	din
kdatki............................................ 539,566.284	din
Presežek dohodkov nad izdatki..................... 27,075.040	din
3. člen	| nih mestnih finančno samostoj-
Presežek po zaključnih raču- | nih zavodov se razdeli takole:
» mestni proračun se oddi......................... 1,294.000	din
6a dohodke zavodov se prenese	v	leto	1955	.	,	.	15,791.336	din
ia razdelitev na sklade se prepusti	zavodom	.	.	.	87,346.703	din
4.	člen
Presežek po zaključnih raču-P'h skladov MLO se prenese kot "“kodek skladov na poslovanje v leto 1955.
5.	člen
Zaključni račun Mestnega tJddskega odbora z zaključnimi
računi finančno samostojnih zavodov in zaključnimi računi skladov MLO za leto 1954 je sestavni del tega odloka.
6. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
redno visoko so prekoračeni tudi razni dohodki, ki jih ni mogoče naprej realno planirati. Izpod plana so samo dohodki uradov in ustanov, ker je v drugi polovici leta 1954 nekaj predračunskih zavodov prišlo na lastno finansiranje in so s tem njihovi dohodki in delno tudi Izdatki Izpadli iz proračuna. Dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva, ki zajemajo 87°/o vseh dohodkov v letu 1954, so podrobneje obrazloženi v Izvršitvi družbenega plana in zato še posebna obrazložitev pri samem zaključnem računu ni potrebna. Številčno se i sicer dohodki po družbenem pla-
II. IZDATKI
Pregled izvršenih Izdatkov po posameznih dejavnostih (proračunskih delih) nam kaže, da je bil proračun izdatkov s ponov-
nim rebalansom proti prvotnemu planu v glavnem zvišan v gospodarskem delu za 18.5%, i-edtem ko se je v splošnem delu zvišal le za 0,6%, kakor je razvidno iz sledeče tabele:
B — Splošni del
	Plan	Izvršeno	%_
1. Prosveta in kultura	543,568.000	571,104.735	105
2. Socialno skrbstvo	343,673.000	331,141.462	96.3
3. Zdravstvena zaščita	55,054.000	54,440.888	98.8
4. Državna uprava	314,785.000	324,336.901	103
5. Komunalna dejavnost	163,499.000	186,509.578	114
6. Proračunska rezerva	71,291.000	31,750.066	44.5
7. Dotacije občinam		3,000.000	—
Skupaj	1.491,870.000	1.502,283.630	100.6
CELOTNI PRORAČUN A + B	2.383,060.000	2.558,028.705	107.3
pregled predvidenih in doseženih dohodkov ter odobrenih
ZA LETO 1954 PO DELIH
IN IZVRŠENIH IZDATKOV PRORAČUNA MLO
Dohodki	Predvideno	Plan po izvedenem rebalan.	Doseženo		%		Doseženo	
	po proračunu			1:3		2:3	proti proračunu	
!• Dohodki iz gospodarstva	1.903,530.000	1.973,452.000	1.953,215.648	102.6		98.9	+	49,685.648
2- Dohodki od prebivalstva	172,470.000	281,000.000	271,473.030	157.4		96.9	+	99,003.030
3' Dohodki uradov in ustanov	35,750.000	50,000.000	25,849.851	72.3		51.6	—	9,900.149
Ostali dohodki	3,250.000	40,000.000	39,181.789	1,205.0		97.9	+	35,931.789
“• Presežek dohodkov iz prejšnjega 1.	268,000.000		269,000.000	268,908.387	100.3		99.9	+	908.387
skupaj	2.383,000.000	2.613,452.0 00	2.558,628.705	107.3		97.9	+ 175,628.705	
		Plan po						
Izdatki	Odobreno	izvršenem	Izvršeno		%		Izvršeno	
	po proračunu	rebalansu		1:3		2:3	proti proračunu	
		in virmanih						
L Dotacije gospodarstvu	176,670.000	228,119.564	226,199.312	128.0		99.1	+	49,529.312
2. Investicije	714,460.000	858,897.691	830,145.763	116.1		96.6	4*	115,685.763
Prosveta in ljudska kultura	543,568.000	576,669.538	571,104.735	105.0		99.0	+	27,536.735
4- Socialno skrbstvo	343,673.000	332.687.831	331,141.462	96.3		99.5	—	12.531.538
Zdravstvena zaščita	55,054.000	55,400.839	54,440.888	98.8		98.2	—	613.112
6' Državna uprava	314,785.000	327,777.465	324,336.901	103.0		98.9	+	9,551.901
•• Komunalna dejavnost	163,499.000	186,627.000	186,509.578	114.0		99.9	+	23,010.578
8- Dotacije	—	3,000.000	3,000.000	—		100	4-	3,000.000
?■ Proračunska rezerva	71,291.000	34,989.527	31,750.066	44.5		90.7	—	39,540.934
skupaj izdatki	2.383,000.000	2.604,169.545	2.558,628.705	107.3		98.2	+	175,628.705
POJASNILO
k zaključnemu računu bivšega MLO Ljubljana za leto 1954
sprejel rebalans 8 katerim se je
proraču-
odobreni
Proračun Mestnega ljudskega . hora Ljubljana, ki ga je odo-, *a skupščina obeh zborov na . °li seji dne 30. aprila 1954, je devaj 2.383,000.000 dinarjev ln prav toliko Iz'
teku leta se je pokazalo, da ti s'an dohodkov bil razmeroma 4 *° Predviden ter je Izvršitev . Puščala možnost povečanja liiia a^una ter ie zato Mestni * odbor na seji dne 15. av-
% 11 Ki
<3lI1 un zvišal za 481,660.000 din. precle na to, da je bil splošni del 40 računa sestavljen dokaj real-bj’ v tem delu ni prišlo do l%V°noga povečanja, kljub t8j a; da so posamezni sveti oz. hrn 'i?tva skušala izrabiti ugodno *Vj!'ko in so delno neupravičeno fšdi aIa sv°ie proračune. Za-%h irn°hJHzacije proračunskih fdstev s povečanjem udeležbe liJi^Uškeg3 proračuna na do-v ak>h MLO od 30 na 45%, se je cija Cmbru Proraiunska situacij« z°ostrila ter je prišlo zaradi rinia dohodkov do ponovne-tnije.halansa izdatkov, ki so se 1 z. drugim rebalansom za ^ 14.000 dinarjev.
<°.490.000. — Nihanje prora-
tg a navzgor in navzdol je imelo {utlp“8'edico zmanjšanje prora-tVj(j p discipline in otežkočenje t*e *nce nad Izvajanjem pro-
I. DOHODKI
V|,(n Pregleda dohodkov je raz-Htvi0’ da je kljub izredni odteg-zredstev v republiški pro-Jojg.j hil° ostvarjenih 107,3% % ‘‘kov v primerjavi z odo-rn Planom. Presežek dohod-
kov nad postavljjnl plan znaša v celoti 175,628.705 dinarjev. Delno je presežen plan pri dohodkih iz gospodarstva, znatno so preseženi dohodki od prebivalstva in to predvsem zaradi prvotno prenizko planiranega prometnega davka in mestnih taks. Iz-
nu in dohodki izkazani v samem zaklj. Inem računu navidezno ne skladajo, ker zajema družben: plan celotne dohodke posameznih vrst, proračun pa le tisti del, ki je bil odveden v proračun že po odbitku prispevka za republiko, izločeni so dohodki cbeh občin Šentvid in Polje ter odvodi v razne sklade.
Dohodki so bili po posameznih i vrstah realizirani takole:
Razdelnik Dohodki £ proračunu Dose4eno
% več — Manj
1. del dohodkov iz gospodarstva 1. Del dobič. gosp. org. 1.150,000.000 1.275,883.078 112.2 + 125,883.078
2.	Del promet, davka
3.	Ostali doh. iz gosp.
214.500.000
539.030.000
214,746.414 100.1 + 462,586.156 85.8
246.414
76,443.844
Skupaj 1. del
1.903,530.000 1.953,215.648 102.6 + 49,685.648
2. del — Dohodki od prebivalstva
76,240.000 106,297.151 139.4
1.	Dohodnina
2.	Zemljarina	3,900.000
3.	Davek na dediščine
in darila	7,330.000
4.	Državne takse	52,000.000
5.	Mestne takse	13,000.000
6.	Mestni prometni davek 20,000.000
Skupaj 2. del
815.772
5,298.427
60,027.585
24,933.540
73,500.555
+ 30,057,151 20.8 — 3,084,228
72.2 — 2,031.573
116.5	+ 8,627,585 191.7 + 11,933.540
367.5	53.500.555
172,470.000 271,473.030 157.4 + 99,003.030
3. del — Dohodki uradov In ustanov
1. Dohodki uradov
__________35,750.000 25,849.851
35,750.000
in ustanov
Skupaj 3, del
72.3 — 9,900.149
25,849.851 72.3 — 9,900.149
4. del — Ostali dohodki
1.	Doltodki od kazni	975.000	534.498
2.	Nepredvideni dohodki 2,275.000 38,647.291
54.7	—	440.502
1.698 + 36,372.291
Skupaj 4. del
3,259.600 39,131.789	1.205 + 35,931.789
5. del — Presežki dohodkov iz leta 1953
1. Presežki dohodkov
iz leta 1953_________ 268.000.000 268,908.387 100.2 + 908.387
Skupaj 5. del	268,000.000 268^9087387 100.2 + 90ŠU87
SKUPAJ
2.383,000.000 2.558,628.705 107.3 175,628.705
vzrokov, največ pa iz premajhne skrbi in odgovornosti posameznih odredbodajalcev in računovodij pri izvajanju proračuna. Kontrolni organi so ugotovili, da nekateri odredbodajalci ne vodijo pregledne evidence o kreditih in kljub temu izdajajo naročila za razne nakupe ali nastavljajo nove uslužbence, ne da bi se poprej prepričali, če imajo za to potrebno kritje. Prekoračenja v splošnem pa pri posameznih zavodih niso znatna in so stvarno prekoračenja le znak površnega in premalo skrbnega upravljanja proračunskih poslov posebno ob koncu leta.
Zaključni račun bivšega MLO Ljubljana za leto 1954 kljub povečanemu pritoku dohodkov ne izkazuje presežka dohodkov nad izdatki, ker se je z imobilizacijo sredstev finančna situacija proračunskih sredstev bistveno spremenila In je moral bivši MLO p odvzeti ostre ukrepe, da je zajezil izdatke ter izšel brez večje škode za poslovanje in da ni obremenil z dolgovi novega proračuna.
Bivši MLO se je moral za
A — Gospodarski del
	Plan	Izvršeno	%
1. Dotacije gospodarstvu	176.670.000	226,199.312	128
2. Negospodarske investicije	714,460.000	830,145.763	116.1
Skupaj	891,130.000	1.056,345.075	118.5
Izvršitev sama v primerjavi s planom po drugem rebalansu pa kaže, da končni plan ni bil v celoti izvršen, ker so deloma preslabo dotekali dohodki, deloma — n. pr. pri investicijah — pa je bil plan neizvršen zaradi nerealnega planiranja v primerih, ko investicija sploh ni mogla biti Izvršena zaradi pomanjkanja načrtov in slično.
Komisija za proračun je že v svojem poročilu, ki je bilo objavljeno v 25. številki Glasnika dne 5. aprila 1955, pojasnila izvajanje proračuna za leto 1954 kakor tudi vzroke, zaradi katerih je prišlo do ponovnega rebalansa. Prav tako so navedene v poročilu pripombe k izvajanju proračuna po tromesečnih planih z navedbo raznih pomanjkljivosti pri izvajanju proračuna ter je o tem že razpravljal bivši MLO ob sprejemanju proračuna za leto 1955. Dokončna izvršitev izdatkov po posameznih tajništvih nam pokaže naslednji pregled:
Glej tabelo na 304. strani!
Prav zaradi ponovne spremembe plana ter končno ob zaključku leta zaradi iskanja sredstev za izplačilo 60% nagrad uslužbencem se je zlasti pri osebnih izdatkih v nekaterih primerih dognalo prekoračenje odobrenih kreditov, ki jih izkazujejo zaključni računi posameznih zavodov. Komisija za proračun ugotavlja, da je do takih prekrškov prišlo deloma iz že navedenih
vskladitev svojih financ z odredbami Zveznih organov odpovedati raznim investicijam, ki bi bile sicer potrebne, vendar pa je z ozirom na splošno ureditev gospodarskih prilik ter zaradi ustalitve cen bilo potrebno, da je odločno pristopil k krčenju izdatkov. Prelomnica v sistemu našega gospodarstva, ki je temeljito zajezila trošenje sredstev za investicije na široki fronti, ki se je pričela izvajati jeseni 1. 1954 in že kaže svoj uspeh v stabilizaciji cen v letu 1955, ki mora voditi v najkrajšem času do znižanja cen in s tem do dviganja standarda.
FINANČNO
SAMOSTOJNI ZAVODI
Izvršitev predračunov finančno samostojnih zavodov bivšega MLO gl. m. Ljubljana ni zadovoljiva. Proračunska služba je sicer šele v mesecu juliju 1955 pokrenila sankcije preko Narodne banke oz. komunalnih bank proti tistim finančno samostojnim zavodom, ki se ne bi' ravnali po odobrenih predračunih, vendar pa je odstop od postavljenih planov v letu 1954 zelo visok in gre v glavnem le za nedisciplino zavodov tako v samem planiranju dohodkov in izdatkov, kakor tudi v izvrševanju pristojno odobrenih predračunov.
Višina odobrenih predračunov finančno samostojnih zavodov za leto 1954 znaša 1.185,886.000 din, izvršitev pa 1.758,486.385 din, t. j. 148.3«/*.

Tabela s 303. strani!
Izdatki	Odobreno oo proračunu	Doseženo	•/*	Več — Manj
1. Tajništvo	48,584.000	67,926.288	139.8 +	19,342.288
2.	Svet za gospodarstvo 3.	Svet za gradbene in komunal	103,653.000	134,253.715	129.5 +	30,600.715
ne zadeve	604,151.000	762,083.098	126.1 +	157,932.098
4. Svet za notranje zadeve	210,666.000	221,462.287	105.1 -h	10,796.287
5.	Sveta za prosveto In kulturo 6.	Svet za zdravstvo ln socialno	891,419.000	889,505.703	99.7 —	1,913.297
politiko	453,236.000	448,647.548	98.9 —	4.588.452
7. Proračunska rezerva	71,291.000	31,750.066	44.5 —	39,540.934
8. Dotacije občinam		3,000.000	— 4*	3,000.000
SKUPAJ IZDATKI	2.383,006.000	2.558,628.705	107.3 +	175,628.705
Naslednji tabelarni pregled I svetih Izvršitev dohodkov zavo-
prikazuje v globalnih vsotah po	| dov bivših	MLO:	
Zavodi iz pristojnosti sveta za:	Plan	Ustvarjeno	
gospodarstvo	46,160.000	55,013.460	119.1
gradbene in komunalne zadeve	245,802.000	402,963.785	163.9
prosveto	219,170.000	268,371.722	122.4
kulturo	11,928.000	20,181.377	169.1
zdravstvo	412,146.000	453,834.501	110.1
socialno varstvo	8,409.000	8,693.427	103.3
Odstop od planov je po raznih svetih, kakor tudi za posamezne vrste zavodov različen. Ni pa	dotacijo iz proračuna In sprostiti zavod pri trošenju sredstev. Prav tako je povsod tendenca		
mogoče trditi, da so se tisti sveti, kjer je odstop najvišji, brigali najmanj za svoje zavode. Komunalni zavodi so plan prekoračili za preko 100%> in vendar je prav Svet za gradbene in komunalne zadeve bil najbolj povezan » svojimi zavodi.
PLANIRANJE
Tendenca, kolikor mogoče prikrivati zmogljivost v ustvarjanju lastnih dohodkov, je skoro pri vseh zavodih enaka. S tem skušajo zavod! vplivati na višjo
doseči čim višji presežek ln s tem doseči čim ugodnejšo razdelitev presežka dohodkov na sklade (za nagrajevanje, lastne investicije). Najrealnejše so lastne dohodke planirale zlasti socialne ustanove in zavodi zdravstva. Tu je vplivala na stabilnost dohodkov odobrena cena oskrbnega dne, ki jo je za vsak zavod odobril pristojni svet. Zato so zavodi morali planirati realno.
Kako so zavodi presegli plan lastnih dohodkov prikazuje naslednji pregled:
Zavodi iz pristojnosti sveta za:	Plan	Izvršitev	o/o
gospodarstvo	46,160.000	55,013.460	119.1
gradbene ln komunalne zadeve	409,302.000	849,178.212	207.4
prosveto	245,509.000	238,334.929	117.4
kulturo	45,339.000	55.849.257	123.1
zdravstvo	425,253.000	467,460.045	109.9
socialno varstvo	14,073.000	16,122.427	114.5
ko tudi med letom nastale spremembe s katerimi posamezne ustanove ob sestavi predračuna niso mogle računati. Zaradi preglednosti navajamo najvažnejše komunalne zavode po vrsti:
ši je plan lastnih dohodkov, toliko večje so prikazane potrebe po dotaciji Iz proračuna. Leto za letom se ponavlja tendenca prikrivati lastne dohodke In ob zaključku leta pa se pojavljajo
velikanski presežki ter borba za razdelitev istih, ki pogosto ne služi interesom skupnosti. Znaten del tega bi že ob realnem planiranju lastnih dohodkov od padel.
IZDATKI
Tudi Izdatki so se gibali daleč preko mej odobrenih predračunov. Kolikor višji so bili doseženi dohodki, toliko višji so bili tudi izdatki. Ni zavoda, ki bi se ravnal po odobrenem predračunu, pač pa so sc zavodi ravnali
Zavod	Lastni Plan	dohodki v 000 Ustvarjeno	din «/e	Razlogi
Mestni vodovod	77,786	97,208	125	nova strojnica
Snaga	14,000	18,566	132	v Šentvidu nerealno
Javna razsvetljava	1,000	3,741	378	planirano nerealno
Kanalizacija		6,947	planirano nerealno planirano	
Zale	23,720	28,513	120	nerealno
Uprava cest	1,700	112,613	6624	planirano nerealno
Vrtnarija	4,000	14,391	359	planirano nasadi v Šiški
Presežek dohodkov je		prav le po saldu razpoložljivih denar-		
Odstop od predračunov je najvišji pri komunalnih zavodih. Tu pa je treba upoštevati, da ne gre
povsod za namensko prikrivanje lastnih dohodkov, marveč so vplivale na izvršitev plana lah-
tako znaten pri drugih zavodih oz. svetih. Izstopa tudi Svet za prosveto, kjer znaša presežek preko 49 milijonov. Presežek dohodkov je tu nastal delno zaradi opreznega planiranja, pretežno pa zaradi zvišanja oskrbo.valnlne med letom.
Svet za kulturo je dosegel presežek dohodkov pri svojih gledališči' ki dohodkov niso realno planirala, da bi prejela višjo dotacijo.
Potrebi realnega planiranja lastnih dohodkov smo posvetili več pozornosti, ker se izraža posredno v celotnem proračunu ljudskega odbora. Kolikor manj-
nih sredstev. V letu 1954 ni bilo primera, da bi kak zavod predložil ljudskemu odboru v odobritev zvišanje plana Izdatkov glede na dosežene višje dohod-
ke, . kakor je to določeno v Temeljni uredbi o finančno samostojnih zavodih.
V planiranih Izdatkih ni bila zajeta investicijska dejavnost zlasti komunalnih zavodov. 7* tega naslova so bili Izdatki prekoračeni :a cca 144 milijonov dinarjev, ostanek prekoračitve V znesku cca 329 milijonov dinarjev pa gre na račun neodobrenega In samovoljnega prekoračevanja v breme višjega dotoka dohodkov. Tako poslovanje z* bodoče ni vzdržljivo, ker ni v skladu s predpisi, ruši disclpHn° in jemlje planiranju vso resnost-Zato to stanje terja nujne >° učinkovite ukrepe. Potrebno jCl da pri tem sodelujejo predvsem posamezni sveti. Pregled zaključ'* nlh računov zavodov je prepozen ukrep, odkriva sicer nedo-statke, ki so po večini le formalnega značaja, ni pa zadostno sredstvo za dosego pravilneS3 finančnega poslovanja.
Ob začetku leta je bivši imel skupaj 92 finančno samostojnih zavodov. To število s® i9 zaradi prehoda 4 domov °ne' moglih (Bokalce, Poljanska cesta-Radgona in Šmarje pri JelSa na lastno finansiranje, ustan° vitve Jakopičevega paviljona to proglasitve gospodarske organ zacije Javna tehtnica za flRan no samostojen zavod poveča na 96.
Dohodki finančno samostol111, zavodov so znašali skup
zavoaov so znasau 1.758,486.385 din, izdatki slcUP" 1.654,154.346 din, presežek dob°° kov nad izdatki pa 104,332.039 m ' Ta presežek je bil porazdeli In sicer:
za odvod v proračunu MLO Ljubljana na sklade zavodov
za prenos med dohodke naslednjega leta
1,294.000 d'n 87,246.703 dl° 15,791.336 d16
Komisija za proračun je obravnavala posamezne predloge komisije za pregled zaključnih računov finančno samostojnih zavodov ter Je v nekaterih primerih spremenila predlagano
do prepričanja, da doseženi F . sežki niso bili povsod rezm prizadevanja delovnega kok* j, va ln predlog za sklad za jevanje ni bil vedno v sorazm ju do plačnega fonda oz. do t ,
razdelitev presežka, ker Je prišla 1 sklada drugih sorodnih zav-
00000000000000000000000000000000GGGG0GG0G0G0GGGGG00|3j Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja ŽIVILSKA INDUSTRIJA, Kamnik, v letu 1954
Podjetje izdeluje kvas, gorčico in testenine ter predeluje povrtnine. Proizvodnja je zelo otežkočena zaradi zastarelih naprav ln strojev, ki so že skoraj tirani. V letu 1954 je podjetje doseglo 116,386.883 din prometa. Za plače Je bilo Izplačano 5,341.288 din, kar znaša pri 54 zaposlenih povprečno 8.243 din na mesec.
AKTIVA
BILANCA na dan SL decembra 1954
Naziv postavk«	Znesek v 000 din	Ze^'	Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna ln Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	42,289	1. Sklad osnovnih sredstev	42,289
2. Investicije v teku	362	*. Dolgoročni krediti ra dokončane Investicije	
8. Izločena sredstva In druga Investicijska		8. Razni skladi	3,769
sredstva	2,967	4. Dolgoročni kredit za finansiranje Ivestidj	
B. Obratna sredstva		6. Drugi viri finansiranja Investicij	302
4. Skupna obratna sredstva	12,003	B. Viri obratnih sredstev	
O. Sredstva v obračune tn druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	12,06*
d. Kupci in druge terjatve	13,020	C. Viri sredstev v obračana ln druga pasiva	8,841
8. Druga aktiva	51	1. Dobavitelji ln druge obveznosti	
D. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	3,370
t. Razporejeni dobiček	23,116	D. Finančni nspeh	23,n8
8. Izguba	—	9. Dobiček	
		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	93,808	Skupaj:	93,808
Vodja računovodstva: Hcla Kane
Predsednik upravnega odbora: Rozika Novak
Direktor podjetja: Frane Zore