9. številka.
Ljubljana, v četrtek 12. januvarja.
XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan zvr(er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta S gld., /a jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanji
za četrt leta 4 t?lil., za je na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiši, ,.Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
V I Jubljani 12. januvarja. Ne le ruski, ampak tudi nemški in angleški listi že pišejo, da so dnevi Koburžanovega vladanja že šteti. Moj vlnstmi se v kratkem začno ali so Be pa že začela nova pogajanja zastran Bolgarije. Kakor se kaže, so že skoro vse velevlasti v tem jedine, da mora Koburžan iz Bolgarije, da se ohrani evropski mir, a o tem se še neso sporazumele, kdo naj bode bodoči bolgarski vladar in kako naj se vrši volitev, da ga bodo mogle vse velevlasti potrditi. Najmanj se pa velesile strinjajo v tem, kako naj se stvari v Bolgariji pozneje urede, da se ustanovi kaj stalnega in se ne bode treba vedno bati, da se na Balkanu kaj ne prigodi, kar hi utegnilo rušiti evropski mir. Rusija hoče, da bode nov vladar pravoslavnega veroizpovedanja in temu najbrž ne bode dosti ugovarjala nobena evropska velevlast, če bode le v druzih ozirih njim ugajal. V zapadni Evropi ne dajo take važnosti verskim zadevam, da bi se dosti prepirali o tem, ali naj bode nov bolgarski knez pravoslaven, katolik ali protestant. Rusija pa s tem še nikakor ni zadovoljna, ampak bode hotela, da se v Bolgarijo zopet pokličejo ru-dsi častniki in se kak Rus imenuje vojnim ministrom. O tei zadevi bode pa sporazum ljenje težje. Zapadne velevlasti vidijo v tem veliko nevarnost za njih upliv v Bolgariji. Mislijo pa tudi, da bi ne bilo dobro, da bi bolgarska vojska bila bolj zavisna od Rusije, nego pa od kneza, ker bi potem novi vladar ne mogel prav utrditi svojega prestola, ampak bi bil v vedni nevarnosti, da ga ne vrže Rusiji udana vojska, ko bi se kaj zameril carju, ali bi ruski in bolgarski interesi kaj prišli navskriž. Poleg tega pa po mnenji nekaterih velevlastij tako stanje ni prav v soglasji z Berolinsko pogodbo, katera Rusom ne daje nobene večje pravice v Bolgariji, nego jo imajo druge velevlasti. To so pa diplomatje iznašli še le posleduja leta. Pod Battenbeižanoin je bil dolgo Rus za vojnega ministra v Bolgariji in ruski častniki v bolgarski vojski, ne da bi se bil kdo nad tem spod-tikal. Nekaj so se stvari res poslednja leta na Balkanu premenile, kar bi utegnilo nekaterim velevla-stim vzbujati še večje pomislike proti obnovljenje ruskega upliva na Bolgarskem. Obe Bolgariji sta se zjedinili. Temu je res ugovarjala Rusija in se sklicevala na  to, da   nasprotuje   Berolinski pogodbi.
A ko bi postal v Bolgariji ruski upliv zopet mero-dajen, hi pač Rusija temu več ne ugovarjala, ampak bi bila še vesela tega zjedinenja Njen upliv bi nc segal potem le do Balkanskih gora, ampak skoro do Drinopolja. Da bi se pa Bolgarija zopet razdelila, na to pač skoro nikdo več ne misli. Ruski nasprotniki bodo pa baš zategadel se bolj upirali urejen j u stvarij v Bolgariji v ruskem zmislu, ker vidijo, da bi s tem le odprli vrata, skozi katera bi se ruski upliv v kratkem razširil do Carigrada in postavil sveti križ na Aja Sofiji. Na kongresu v Berolinu so bili razdelili Bolgarijo in Turčiji dovolili, da sme svoje posadke imeti na Balkanskih gorah, da bi tako zabranili, da bi v bodofie ruske čete ne mogle tako lahko v kakej novej vojni s Turčijo prodirati proti Carigradu. In če sedaj privolijo velevlasti v v ruske želje, bi s tom podrle ograje, katere so mislile postaviti proti  Rusiji z Berolinsko pogodbo.
Ti pomisleki velevlastij utegnejo še nekaj me secev Kohuržana obdržati na bolgarskem prestolu, še ga ne bode pognal narod sam, kar se pa lahko zgodi. Kakor trdijo privatna izvestja iz Bolgarije, narod ne mara zanj. Ne da se tajiti, da je Rusija dosegla s svojo politiko precejšnje uspehe. Spoznanje se j*' razširilo, da se proti njeni volji ne da rešiti bolgarsko vprašaoje in vla9ti so jej pripravljene že precej prijenjati. Z nadaljevanjem svoje dosedanje politike bode morda dosegla, kar želi, ker velevlasti zaradi Bolgarije najbrž ne bodo marale začenjati vojne, a mpak bodo Rusom rade še marsikaj prijenjale, da se le ohrani — evropski mir.
Iz deželnih zborov.
Deželni zHoor Icraonjslsi.
(XII. seja dne 10. januvarja leta 1 888.) (Konec.)
O zgradhi ceste skozi Kopač ni CO poroča deželni odbor, da znašajo zgradbnni troški za zvr-šena dela po odbitku 12°/0, za katere je podjetnik delo ceneje prevzel 19.803 gld. G3 kr. Podjetnik pa je predložil svoj račun, po katerem je imel troškov 27.299 gld. 31 kr. Ker je podjetnik zaradi pomankanja denarjev delo ustavil, moral ga je nadaljevati deželni odbor. Cesta je dodelana, a Loški okraj ne more prevzeti vseh troškov za vzdržavanje te ceste, ki za okraj nema nobene po-
sebne vrednosti, temveč pa v strategičnem oziru. Zato nasvetuje finau^ni odsek :
1. Podjetniku Francu Bevku dovoli se polovica povračila v znesku 776 gold. 33 kr., katerega je komisija, ki je zvršila kolavdacijo, še predlagala za neproračunjena, od imenovanega podjetnika zvršena dela, in sicer v odpadlem znesku 388 gld. lfi1'a kr.
2. Deželni odbor se pooblasti, da ukrene, kar BO mu zdi potrebno za utrjevanje ceste, oziroma, da da izvršiti potrebne stavbe in da plača dotične troške do 700 gld. iz deželnega zaklada.
3. Kopačniška cesta ostane, dokler se kaj druzega ne ukrene, v oskrbi deželnega odbora; vzdrževalne troške 1. 1888. plačati je predplačiloma iz deželnega zaklada. Zaradi primernih don-skov za vzdrževanje ceste in za napravo potrebnih stavb pa se naroča deželnemu odboru, da se dogovori s c kr. deželno vlado in z okrajnim cestnim odborom Škofjeloškim, tako da c kr. erar donaša saj 50% vsakoletne potrebščine.
Deschman omenja, da bi se morala opustiti Zavodniška cesta, ker je zdaj nadomeščena s cesto skozi Kopačuico. Dalje ugovarja proti nasvetu, da bi ta cesta ostala v oskrbi deželnega olbora.
Deželni predsednik se izreče za nasvet, pa ne more zagotavljati, bode li cestni erar hotel donašati k vzdrževalnim troškom Kopač.niške ceste.
Poslanec Detela pobija Deschmanove ugovore in mu oponaša, da svojih pomislikov ni izrekel v deželnem odboru, kjer se je stvar obravnavala. Deschmauov predlog se niti pesnim smatrati ne more, ker je protipodtaven.
Deschman silno razljuten brani svoj predlog, ki pa je bil odklonjen. Potrjeni so bili predlogi finančnega odseka.
Prošnja mestne občine Ljubljanske , da bi se na zaklad prisilne delavnice prevzel znesek 800 gld., katerega je občina plačala usmiljenim sestram za dovoljenje porabe nekateiih prostorov v hiralnici v namen bolnišnice za silo za koleru-bolne, ushsi se v toliko, da deželni zbor sklene prevzeti polovico teh troškov na deželni zaklad.
Deschman u to ni bilo po volji in repenčil se je nad takim izdatkom iz deželnega zaklada. Ljubljansko mesto da deželi ne kaže nobene prijaznosti, ker se brani vspivjemati na kužnih boleznih obolele prisiljence v mestno bolnico za silo.
Poslanec M u mi k konstatuje, da je že v deželnem odboru bil za to, da naj se mestu vrne odškodnina.
Poslance Grasselli zavrne Deschmana ter podpira predlog finančnega odseka. Apfaltrern se poganja za Deschmana in napadu Ljubljanski mestni magistrat ter zraven tega še deželno vlado.
Deželni predsednik odgovarja,  da je deželna
LISTEK.
Otci in sinovi.
Boman.
Ruski spisal  J. S. Turgenfiv, preložil Ivan Gornik. XIII.
(Daljo.)
Evdoksija svalkala je cigareto s svojimi od tobaka orumenelimi prsti, potegnila po njej z jezikom, posesala jo in zapalila. Ustopila je služabnica s podnosom.
— A, tu je zajutrek! Ali hočete pokusiti ? Viktor odmašite steklenico; to je vaša stvar.
— Moja, moja, govoril je Sitnikov ter se zopet pisčoče zasmejal.
— Ali so tu lepe ženske? vprašal je Bazarov izpivši tretjo čašico.
— So, odgovorila je Evdoksija: — a vse so tako puste. Na primer, mou amie Odincova — ni grda. Žal da ni baš na najboljem glasu . . . Sicer pa to nič ni, a nikake proste razmotritve, nikakega obzorja,Jničesar ... Bo uredbo uzgoje treba ple-
meniti. O tem sem že premišljevala; uaše ženske so vse slabo uzgojene.
— Ničesar ne bodete na njih prenaredili, povzel je Sitnikov. — Prezirati se jih mora, in jaz jih preziram popolnem, do skrajnosti. (iMožnost prezirati in izražati svoje preziranje, bil je Sitnikovu Jako prijeten občutek; posebno rad napadal je ženske, ne misleč na to, da mu je bilo namenjeno čez nekoliko mesecev plaziti se pred svojo ženo, radi tega, ker je bila ona rojena knjeginja Durdoleosova). Nijedna iz njih bi ne mogla razumeti naših besed; nijedna iz njih ni vredna, da bi mi, resni možje, govorili o njej!
— Saj jim prav nič ni treba razumeti naših besed, rekel je Bazarov.
— O čem govorite? utaknila se je Evdoksija v pogovor.
— O lepih ženah.
— Kako? Vi ste torej Proudhonovih mislij V Bazarov uzravnal se je zaničljivo.—Juz uisem
nobenega mislij; jaz imam svoje.
— Pogin avtoritetam! zakričal je Sitnikov, obradovavši se slučaja, da je mogel rezko izraziti se v prisotnosti človeka, pred kojim je klečeplazil.
— A sam Macaulav . , . začela je Kukšina.
— Pogin Maeaulay-u! zagrinel je Sitnikov. — Vi zastopate te babe!
— Ne bab, a pravico žensk, katero bom branila do zadnje kaplje krvi, kakor sem se zaklela.
— Pogin! ... A tu je umolknil Sitnikov. — Saj jaz jih ne zaničujem, dodal je.
— Ne, vidim, da ste slovanofil.
— Ne, jaz nisem slovanofil, dasi konečno . . .
— Ne. ne, ne! Vi ste slovanofil. Vi ste zagovornik „Domostroja" *). Vi bi le radi imeli bič v rokah!
— Bič je jako dobra stvar, opomnil je Bazarov: — vender prišli smo uže do zadnje kaplje.
— Česa? vprašala je Evdoksija.
— Šampanjca, milostiva Avdotja Nikitišna, šampanjca — ne naše krvi.
— Nikakor ne morem ravnodušno poslušati, kadar napadajo ženske, nadaljevala je Evdoksija. — To je strašno, strašno! Mesto da bi jih napadali, čitajte raje knjigo Micheletovo: de V Amour. To je čudo!   Gospoda, govorimo o ljubezni, dostavila je
i:) „Doinostnij" je dolo Silvestra, svetovalo* Ivanu IV. (16. stoletju).   Po njeni bil jo položaj /.ensk jako žulo-jtcn
vlada ob času kolere storila svojo dolžnost. Mesto Ljubljansko pa se ni moglo siliti, da hi vsprejemalo vse obolele prisiljence v mestno bolnico.
Predlog finančnega odseka je bil vsprejet, Desch-manov predlog odkloujeu.
Okrajno cestni odbor Logaški prosi podpore k zgradbi ceste od Dolenjega Logatca na Rovte in za odpis dolga 1000 gld.
Finančni odsek nasvetuje, da 8e dovoli podpora v znesku 2000 gld., toda proti temu, da cestni odbor iz tega zneska vrne dolg 1000 gld. deželnemu zakladu. Vsprejeto.
Okrajno-cestni odbor v Škofjiloki prosi, da bi se vsaj deloma odpisalo deželno posojdo 4000 gld v potledn ih letio je bilo veliko popravil pri cesti ter je cestni odbor i dal blizu 6000 gld., ki neso bili pokriti s 15°/0 priklado. Zato je prosil večkrat posojil pri delelnemn odboru io dolžuje zdaj 4000 gld. dež. zakladu. Finančni odsek je uvaže val, da je v Loškem okraji več cest /. umetnimi stavbami in da cestni odbor dozdaj ni dobil nobene podpore. Finančni odsek nasvetuje, dovoliti podporo 2000 gld., katere ima vrniti cestni odbor deželnemu zakladu, ostalih 2000 gld. pa mora vrniti tekom tega leta. Deschman zopet ni zadovoljen, da dobiva Škofjeloški okraj tako podporo in strastno napada cestne odbore, da brezvestno ravnajo z denarji okrajnih cestnih blagajnic
Poslanec Lavrenčič ostro zavrne Deschmana ter zahteva, naj imenuje tiste odbore, ki tako ravnajo. On da za Vipavski okraj odločuo odbaciva tako obrekovanje.
Poslanec Pak i ž govori v istem zmislu iu Deschinanu očita, da le natolcuje. Deschman trdi, da to, kar, trdi lehko dokaže iz aktov, a da imen neče imenovati.
Poslanec Pok luka r poleraizuje proti Deschinanu. De tel a dokaže iz poročil dež. odbora, da v istem času, ko je vladala nasprotna stranka, so maloue vsi cestni odbori imeli višje doklade, nego zdaj.
Predlog finančnega odseka je bil potem vsprejet. Prihodnja seja v petek 13. januvarja.
ZD3Ž;elxii z "bor štajerslsi.
(17. seja dne 1 8. in 1 '.3. januvarja 1 888. 1.)
Ces. nam. bar Kiil>eck odgovarja na interpelacijo posiauca Kukovca in dr. zastran okrajnega zastopa P ujskega.
Namestnik baron Kitbeck pred vsem trdi, da to ni nič nepostavnega, ako sta sedaj na Ptuj i dva okrajna zastopa, kajti dokler neso akti, tikajoči se volitve, popolnem gotovi, oziroma dokler dotične odločbe neso pravoveljavne, tak dolgo vladi ni možno, dobiti cesarjevega potrdilu. Kaj nataučnejega v tej zadevi pa ne more povedati, ker se stvar še rešuje.
Očitanje, da bi vlada postopala nejednako in se ravnala po tem, je ii okrajni zastoj) po svoji večini slovi usko konservativen, ali pa nemško liberalen, zavrača g. namestnik kot neosnovano ter se sklicuje na okiajnega zastopa volitve 1883. oziroma 1884. 1. Takrat da ,e bil položaj obraten. Odstopivši okrajni zastop bil je večinoma sluvensk?konservativen, novo izvoljeni nemško-liberalen. Ta v novembru 1883.1. izvoljeni za.stop prišel je Š6 le v juniji 1884 do po Blovauja in je odstopivši z;istop CVa meseca, torej dalje nego sedaj naprej posloval, ne da bi se bil kdo pritožil.
Nadalje zanikava, da bi se bil glede določbe volilnega roka rušil s 23 zakona o okrajnih zastopih in zavrača trditev, da bi se bila cesarjeva potrditev namenoma zavlačevala, temveč da se je vse vršilo v okviru postavnosti. Ker je sedanje stanje popolnem zakonito, vlada tudi ne bode ugajala pozivu, naj napravi zakoniti red.
Odgovor na interpelacijo, je kakor vsakdo lahko razvidi, od stavka do sta\ka negativen, kakor skoro ni bilo drugače pričakovati.  Danes ne budemo o
tem odgovoru izgubili nobene besede več, pridržujemo si pa, izreči pri   priliki v tej zadevi svoje mnenje.
Potem je bila obravnava o zakonu, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona o izvršitvi lovske pravice. Odslej bi se moral vsaki občinski lov naj meni na šest let dati v najem, le izjemno na štiri leta. Konservativec Pscheiden želi, da bi ob činam bilo svobodno, ali hočejo lov dati v najem ali ne. Divjačina se preveč množi in oškoduje sadjar stvo. Poslanec Jerman nasvetuje, da smejo občine dohodke iz lovske najemnine staviti v občinski proračun. Ces. namestnik ugovarja, ker najemnina ni last občine, temvee posameznih občanov. Veleposestnik grot Kotulin8ky nasvetuje, da se doba lovskega najema raztegne na deset let, da se torej občinam še bolj omeji njihova pravica. Predlog ni obveljal ker je bil končno zakon potrjen po nasvetih odsekovih.
Deželni zbor g-orišlsi
(X. seja 4. januvarja 1888.)
(Konec.)
Dr. A h ram poroča v imenu deželnega odbora o preudarkih za leto 1888. nekaterih občin. Po njegovem predlogu se potrdijo naslednji občinski davki:
1. Za občino Gorjansko priklad po 162% k neposrednjim davkom in sicer 62% v denarji, 100% v službah, potem davščina 1 gld. 70 kr. od hI. piva in 4 kr. od vsacega litra žganj in.
2. Za občino Vojščico priklad po 83'/a% k neposrednjim davkom in davščina 10 kr. od litra žganja.
3. Za občino Solkan davščiua po 6 kr. od vsacega litra špirit, žganja in po 12 kr. od vsacega litra Špirita.
4. Za občino Livek priklad po 108% k neposrednjim davkom, to je 33% v denarji in 75% v službah.
5. Za občino Grado priklad po 100% na užit-niuo vina in mesa, davščina  1 gld. 70 kr. od vsacega hI piva iti po 10 kr. od litra žganjin.
G. Za občino Čepovan priklad po 57% k neposrednjim đakom, to je 27% v denarji in 30% v službah, davščina po 1 gld, od vsacega hI. piva in 2 kr. od vsacega litra žganja.
7. Za občino Veliki Repen davščiua 1 gld. od vsacega hI. piva in 5 kr. od litra žganja.
8. Za občino Deskla priklad po 77 kr. k neposrednjim davkom, to je 50% v denarji, 27% v službah.
i). Za občino Kal priklad po 95% k neposrednjim davkam, to je 45% v denarji, 50% v službah.
10. Za občini Ciopris in Viškon davščino 1 gld. od vsacega hI. piva.
11 Za občino Kronberg davščino 10 kr. od vsacega litra žganja.
Dr. A hram poroča za pravni odsek o prošnji političnega društva „Slovenski jez" v Brdih za omejitev ženitev in po odsekovein predlogu prestopi zbor brez ugovora na dnevni red o tej prošnji.
Jednaki osodi jo zapala prošnja „Slovenskega jeza" in nekaterih krajnih šolskih svetov, da bi se prepovedali javni plesi ali da bi se vsaj zabranil šolski mladini uho l do njih. (Poročevalec dr. Nik. Tonkli). 0 nagibih obeh teh sklepov hočemo poročati po končanem zborovanji.
Slede poročila peticijskega odseka.
Poročevalec Del Tone. Društvu sv. Vinceu-cija v Gorici se dovoli 200 gld. podpore.
Poročevalec M a h o r č i č. O prošnjah Ajdovske, Čezsoške in Svetovske občine za podpore iz dež. zaloga za javna dela se prestopi na dnevni red.
Poročevalec Del Torre. Živinozdravniškemu dijaku Adrijanu Nardini-ju se dovoli štipendij 200 gld.
Poročevalec Kovač i č. O prošnji podpornega
lruštva Dunajskih modroslovcev za podporo se prestopi na dnevni red.
Poročevalec Del Torre. Bovški občini se dovoli 50 gld. podpore za čipkarsko šolo.
Poročevalec Kovači č. Dunajskemu vseuči-liščnemu društvu „Asylvereinu se dovoli 50 gld. podpore.
Evdoksija, koperneče »pustivši roko na zmečkano blazinico na divanu.
Nastopil je najedeukrat molk. — Ne, čemu govoriti o ljubezni, dajal je Bazarov: — govorili smo poprej o Odincovi . . . Tako zdi se mi, ste jo imenoval; V   Kdo je ta gospa?
— Krasotit, krasota! zapiskal je Sitnikov ; — jaz va.-, bom predstavil. Duhovita ženska, bogata udova Žalibože še ni dovolj duševno razvita: treba bi jej bilo, da se bliže seznani z našo Evdoksijo. Pijem na vaSe zdravje, Euioxie! Trčimo! „Et toc, et toc, et tin, tin tin! et toc, et toc, et tin, tin, tin!!1*
— Viktor, vi ste malopridkežl
Z ; utre k traial je še dolgo. Za prvo steklenico Bampanrca prišla je druga, tretja in celo četrta . . . Evdoksija govorila je neprenehoma; Sitnikov jej je pomagal.   Mnogo govorilo so o tem, kaj je zakon
— predsodek ali pregreha? in kaki ljudje se rode
— jednaku nadarjen; ali ne V in v čem bistveno obstaja bistvoV Stvar je prišla konečno do tega, daje Evdoksija, vsa rudeea ud izpitega viuu, bijoč 8 svojino ploskvimi nohti po tipkah razglašenega klavirja jela peti s hripavim glasom izprva ciganske pesmi, potem romanco Seimour-Ch ffjvo: „Dremlje v slad-
kem snu Grauada". Sitnikov pa si je ovezal glavo s črnim zavojem ter predstavljal strahopetnega ljubimca, o besedah:
„In usta tvoj.i z mojimi
Spojeti v vroč polj nit."
Arkadij konečno ni mogel već ustrpeti. „Gospoda, to je že kakor v blnzniei," opomnil je tihoma. Bazarov, ki je le redkoma utaknil v razgovor zasmehujočo besedo — imel je preveč s šampanjcem opraviti — zazeval je glasno, ustal in, ne poslovivši se od gospodinje, odšel £ Arkadijem. Sitnikov pohitel je za njima.
— No, kaj je, kaj ?  vpraševal je ponižno le tajoč sedaj   na desno sedaj na  levo: — saj sem vam rekel: čudovita stvar: Glejte, kakih žensk bi nam več trebalo! Ona je v svoji vrsti visoko nraven pojav.
— In zavod tvojega otcu, je-li tudi nraven pojav ? vjnašal je Bazarov pokazavši s prstom na žganjarijo, mimo koje so baž korakali.
Sitnikov so je zopet piščoee zasmejal- Jako se ie sramoval svojtga rojstva iu ni vedel, bi se li čutil pohvaljenega ali razžaljenega radi tikanja Ba zarovljega. (Dalja prit.)
Gundulićeva slavnost na Dunaji.
Po vsej Hrvatskoj se je slavila in se slavi te dni tristogodišnjiea poroda Dubrovniškega labuda, pesnika Ivana Franjiua Gundulića. A vse te slav-nosti na domačej zemlji nadkriluje ona, katero je priredilo pod pokroviteljstom Ivana grofa Draškoviča-Trakoščauskega hrvatsko akademično društvo „Zvonimir" na Dunaji. To ni bila le slavnost hrvatska, bila je slavnost vseh slovanskih plemen, ki so se tu klanjali veleumu pesnika slovanskega, koji je prod tremi veki ostavil stališče strogega narodnega separatizma in kojimu je bil najvišji uzor zje-dinjenje vseh Slovanov.
S\Tcjina niašii.
Ker pokrovitelju te slavnosti ni bilo možno, osobno se udeležiti, — brzojavka, da sta se on in škof Strossmaver že na Dunaj podala , je bila le mistitikacija, — ga je zastopal brat njegov grof Josip Draškovič.
V nedeljo dne 8. prosinca ob uri pela
se je v cerkvi sv. Ane svečana maša. Vsa cerkev bila je do zadnjega prostora napolnjena odličnim občinstvom. Videl si tu poleg grofa Draškoviča mnogo visokih častnikov, mej njimi fzgm. barona Rosen-zvveiga, gra. Osvadiča, nadalje so se udeležili maše grof BooB-Waldock, dvorni svetnik Bartolovič, dr. Amruš i. dr. Slovansko akad. društva bila so vsa mnogobrojno zastopana, tudi rumunsko društvo „Ro-mania Juna" bilo je po svoiih delegatih navzočno.
Pred mašo razvijal je dalmatinski pop gospod Josip Sasso v jedrnatem in lepem govoru, kako da so bili i Guudulići i drugi hrvaški veljaki prošlih časov vsekdar uneti za vero, za dom in svobodo; to bodi tudi gaslo Zvonimircev.
Mej mašo je pelo slovansko pevsko društvo.
Slavnostni koncert 5n ples. Odbor, njemu na čelu stud. med. gosp. Bruu-šmid najel je bil za večer 9. prosinca najlepšo in najimenitnejšo dvorano, koja se more sploh na Dunaji za koncert in ples dobiti.
Koncert imel se je pričeti točno ob osmih, a že ob sedmih pričela se je prostorna dvorana vrtnarskega društva polniti Malo minut pred osmo uro ustopi v dvorano grof Josip Drašković s soprogo, burnimi živioklici pozdravilo ga je hrvaško v špalirji stoječe dijaštvo, a godba je zasvirala „Lepa naša domovina". Grofinji poklonil je odbor krasen bouquet, a grofu ukusno vezan izvod Gundu-ličevo spomenice, kojo jo za ta večer izdalo društvo „Zvonimir" v slavo Gundulića in rojstnega mu mesta Dubrovnika.
Ob osmej uri bilo je v dvorani nad G00 ljudij zbranih.
Sedaj stopi društveni predsednik gosp. Brun-šmid na oder, nazdravi občinstvu ter prečita brzojavko grofa Ivana Draškoviča, ki izraža svoje obžalovanje, da mu ni možno udeležiti se krasne te slavnosti.
Prva točka koncertu bila je Vancaševa himna v slavo tristogodišujice Ivana Fr. Gundulića. Vsi pevski zbori vršili so se pod vodstvom g. Buchte izborno. Posebno ugajal je Zajcev zbor „Zorau iz tragedije „Ariadna" od Iv. Fr. Gundulića, v kojem se je posebno odlikoval solist g. Mlčoh. Vodji gosp. Buditi uročila se je dragoceno vezana spomenica.
Slavnostni govornik g. Kamilo Zajčić označil je kratkimi besedami pomen Gundulića „ pesnika krsta i slobode" v književnosti slovanskej. Sklenil je svoj govor s slavaklici na pesnika in slavno rodbino Draškovičevo.
NajsijajnejŠi del koncerta bile so se ve točke, koje je izvajal c. kr. komorni goslar Fr. Ondf iček. Naudušeni klici in ploskanje ga je pozdravilo, ko je stopil na oder, in hrura se je šele polegel, ko je slavni umetnik pričel igrati Mendelssohuov koncert. Po izvršeuej točki poklonil mu je odbor velik Javorov venec s trakovi narodnih boj in krasno vezan izvod spomenice. Občinstvo pa je oduševljeno odobravalo to ovacijo iu izzivalo umetnika na novo. — Še jedeukrat je nastopil, igral sereuado Čajkovskega in Paganinijev ples čarovnic a ko občinstvo le ni ponehalo s ploskanjem in živio- i slava-klici, dodal je še jeden komad.
Jako zanimiva torka programa bili sta pesni, koji je pel ces. kr. opere pevec Hrvat g. Vilibald Horwit/. Ta gospod je jedna izmej prvih in najboljših močij Dunajske opere in ni se čuditi, da ga je občinstvo živahnim odobravanjem odlikovalo. — Tudi njemu poklonil je odbor lavorov venec in spomenico.
Prav umetniški izvajali so gg. Oto Žert, Mirko Bjelinski i Vlaho Budmani Čajkovskega Grand Trio (A la memoire d' un grand artista); tudi njim ska-zali so se poslušalci v obilnej meri hvaležne.
Zadnja točka programa bil je Farkašev ka-rišik hrvatskih narodnih pjesama, katerega so z znano spretnostjo pod vodstvom g. Belića svirali tamburaši „Zvonimira". Delu občinstva bila je ta godba še popolno neznana, a da mu je ugajala, bil je dokaz to, da ni nehalo prej ploskati, dokler neso dodali še jedne točke in zasvirali „Kolo".
Prav o polunoči pričel se je ples. Nad 50 parov sukalo se je v glavnej in stranskej dvorani. Krog šeste ure šele zapustili so zadnji udeleženci sijajne prostore. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. janua rja.
22. t. m. snide se v Pragi shod nemških zaupnih mož, da se posvetuje, bi li Nemci vsprejeli sporazumljenje, katero jim ponujajo Čehi, ter usto-pili v reški deželni zbor. Nemški liberalni listi so vsi proti sporazumljenju. Najbrž tudi pogajanja ne bodo imela nobenega uspeha, ker Nemci vedno upajo s kujanjem kaj doseči.
Hrvat Mita vlada bode razveljavila Zagrebške občinske volitve in hkratu izdala naredbo, da se volilni listki ne smejo sežgati. Kakor smo povedali o svojem času, je bil predsednik volilne komisije sežgal volilne listke, ker se je bilo bati, da jih bode vlada pozneje pregledovala, da izve, kako so volili uradniki. Vladni organi so pred volitvijo usiljevali uradnikom volilne liste z vladnimi kandidati. Na vsakem teb listov so pa kandidati bili drugače razvrščeni. Iz tega se je dalo sumiti, da ima vlada kak zapisnik, v katerem je natančno navedeno, kako so razvrščena imena volilnega listka, ki se je usilil temu ali onemu uradniku. Potem bi bilo vladi kaj iahko kontrolovati, kateri uradnik ni volil po želji vlade.
Ravnatelj   og*krwkili državnih  železnic je strogo eaukazal, da vsi uradniki, ki neso rojeni na Ogerskem  morajo takoj prositi za ogersko držav ljanstvo, kajti sicer jih bodo odpustili iz službe.
Vuuaije <li*žare.
Srbski liberalci so sklenili, da radikalnemu ministerstVU ne bodo delali nikake osobne opozicije, ampak bodo vse predloge le stvarno pretresovali. Na ta način upajo najprej zopet pridobiti zaupanje krone in priti na krmilo. Ko bi pa delali proti ra dikalnemu miuisterstvu in je vrgli, se pa boje, da bi kralj potem poklical zopet naprednjake na krmilo
Več avstrijskih in nemških podložnikov, ki so člani ruskih vojaških godb, poprosilo je za rusko državljanstvo, a so se njih prošnje zavrnile. S Poljskega in iz Podolije začeli so iztiravati avstrijske podložnike, ki imajo oudi svoja posestva ali so pa upravitelji puspstev. Vse pritožbe so zastonj. Častniki poljske narodnosti, ki so dosedaj bili poveljniki polkov, batalijonov, stotnij, eskadronov in baterij so se odstavili od svojih poveljništev. — Iz-vestje o nameravanem atentatu na carja se še ni potrdilo. Najprej je to stvar objavil „Berliner Tag-blatt" potem so je pa širili še drugi lisi i in brzo javne agencije. Ne ve se pa, če je kaj resnice v tem.
liiiiiimiija hiti z oboroževanjem. Od Kruppa je dobila zadnji čas 247 vagonov krogelj za topove, od neke druge tvrdke pa 480 vagonov delov za oklepne stolpe. — V Rumuniji je sedaj jako živahno volilno gibanje. Mnogo visocih uradnikov je že odpovedalo se svojim službam, da bodo kandi-dovali, kajti po ruinunski ustavi namreč ne sme noben uradnik biti poslanec. Kakor se kaže, bode volilna borba tako huda, kakor še nikoli ni bila. Opozicija vse sile napenja, da bi vrgla sedanjo vlado, ki ni prijazna Rusiji.
Italijani so se naveličali čakati Abesincev v Massaui iu so jo odrinili proti Abesiniji V kratkem je pričakovati kacega poročila o boji, če se jim Abesinci ne bodo umaknili.
Nekateri listi trdijo, da je angleški politik lord Churchill potoval v Peterburg, da se je pogajal z rusko vlado o trgovskih političnih vprašanjih. Au-gleski vladni listi pa tudi to zanikavajo in trdijo, da Churchillovo potovanje• nema prav nobenega političnega pomeaa. — V tem ko se je Rusija začela bolj brigati za evropska vprašanja, ter je mnogo vojsko poslala na nemško, avstrijsko in ru-munsko mejo, deluje angleška diplomacija energično v Aziji. Afganistanskega emira je pregovorila, da naj poprosi za angleške čas:nike, da bodo učili af-
gansko vojsko. Vsled tega ao Angleži tnkoj poslali mnogo častnikov v Afganistan.
V Peterburg je prišel kitajski odposlanec, da uredi razna preporna vprašanja mej Rusijo in Kitajem Nedavno so bili še odnošaji mej tema državama precej napeti in govorilo se je žj, da morda pride do vojne. Posebno ao Angleži šuntali Kitajce, da naj bi začeli boj z Rusi. Kakor se pa sedaj kaže, se bodo vse stvari mirno poravnale. Tudi v Pekingu dobro vedo, da bi boj z Rusijo le škodoval njim, koristil pa samo nekaterim evropskim državam
Dopisi.
Mw. 1'ostojiiie d. januvarija. (Izv. dop.) Prijateljice in prijatelji tukajšnje revne šolske mladine priredili so dne 8. t. m. revnim otrokom „božično drevesce", pri katerej priliki je bilo šestdeset otrok oblečenih s popolno, lepo in trdno obleko. To do-brodejno misel sprožili sta prvi že znani šolski prijateljici gospi Joaipina ViČič-eva in Josipina Kraigher-jeva, katerima se je z veseljem pridružila zelo vneta prijateljica i dobrotnica revne šolske mladine gospa Ida pl. Schwarz-eva. Hodile so te tri gospe od hiše do hiše, od rodbine do rodbine ter prosile darov v ta dobrodelni namen. Nabrale so blizu 250 gold., kar jasno sved-jči, kako uneti so tukajšnji prebivalci in domačini za podporo revnim šolarjem.
Razdelitev obleke in slavnost, ki se je vršila v okrašenem šolskem poslopji, poveličavalo je lepo ubrano petje, deklamacije in govori, katero zaslugo je pripisovati našemu neutrudljivemu gospodu šolskemu voditelju.
Poleg mnoge gospode in druzega občinstva sta slavnost počastila tudi g. predsednik okrajnega in g. predsednik kraj nega šolskega sveta.
Zgoraj omenjenim trem gospein, gospodu šolskemu voditelju in učiteljstvu, gospodičinama Amaliji in Antoniji Vičič evi, ki sta tako krasno priredili božično drevo, in vsem drugim, ki so kaj pripomogli v ta dobrodelni namen izreka tem potom v imenu obdarovane šolske mladine najsr nejšo zahvalo prijatelj šole in učiteljstva. Iz Šoštanja 11. januvarja. [Izv. dop. | Zadnja številka „Deutsche "VVueht" od 8. januvarja je prinesla iz Šoštanja kratek popis venčka, kojega je priredilo nemško pevsko društvo „Liederkranz" dne 5. t. m. pri g. Brezniku v Šoštanji. Mej drugim poudarja posebno to, da so bile dvorane prav krasno in sicer samo z nemškimi in štajerskimi barvami okrašene.
Mi potrjujemo to in tudi to, da je imel celi venček strogo uemšk značaj, dostavimo pa samo, da so bili izmej tujih obiskovalcev pri tej veliko-nemški veselici iz Slovenjega gradca jeden, i/. Celja trije in iz Mozirja sedem. Mej zadnjimi tudi gospodičini L. (!) Na ta način je Mozirje, ki je do sedaj slovelo vedno kot popolnem narodno, od teh treh krajev odposlalo največ obiskovalcev.
Domače stvari.
— (Dnevni red XIII. seje deželnega zbo ra kran j sk ega) vLjubljani dne 13, januvarja 1888 ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika XII. deželno zborske seje dne 10. januvarja 1888. 2. Naznanilo dežeželnozborskega predsedstva. 8. Deželnega odbora poročilo glede reorganizacije deželnih uradov in o dovolitvi začasnih doklad pri teh uradih nameščenim osobain. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji diurnista Rudolfa Ahčina v Radovljici za dovoljenje dosmrtne miloščine. 5. Poročilo posebnega odseka za občinski red o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se uravna zdravstvena služba v občinah, veljaven za vojvodino Kranjsko, brez deželnega stolnega mesta Ljubljane.
— (Tukajšnji Hrvatje) prirede v proslavo 300letnice neumrlega svojega velikana, pesnika Ivana Franjiua Gundulića „kornera" v steklenem salonu čitalniške restavracije dne 13. t. in. — Bratje Slovenci dobro došli!
— (Slovenski klub na Duuaji) ima svoj četrti večer v soboto 14. januvarja t. 1. v hotelu „Goldene Ente" I. Riemerstrasse 4 v prvem nadstropji. Pripovedoval bode g. J. Navratil roman: „lliša na samini", ki še vrši na južnem Kranjskem. — Začetek ob osmi uri.
— (Važna razsodba.) „Naše Sloge" urednik g. M. Matildi(5 pred nekoliko tedni ni bil hotel Sprejeti v svoj list italijanski pisanega popravka, ki mu ga je bil poslal Tinjanski načelnik Depiera na hrvatski, v wNaSi Slogi" priobčeui člauek. Vsled
tožbe bilo je obravnava, pri kateri je sodišče spoznalo, da g. Mandič ni imel dolžnosti, vsprejeti v drugem jeziku pisanega članka. Proti tej razsodbi uložil je državni pravilnik priziv in preteklo soboto bila je v tej zadevi pri deželnem sodišči v Trstu prizivna obravnava, pri kateri se je potrdil prve instance odlok ter odbil državnega pravdnika priziv. Po tej razsodbi torej sme urednik odklanjati popravke, ki neso pisani v jeziku njegovega lista.
— (Koncert gospođici u „ Č a m p a -Petne ru.) Odkar so koncertovale v Ljubljani švedske pevke, nesmo imeli takega užitka, kakor včeraj. Švedske pevke bile so izvrstne, a meriti bi se smele z gospodičinami „Čampa-Perner" samo v jednem oziru, glede števila namreč. Kar se pa tiče krasnih glasov, dovršene izvežbanosti in finega pro-našanja, jih gospodičiue Čampa-Perner po našem mnenji daleč presegajo. Točka za točko pela se je z isto gotovostjo, z isto v srce sezajočo milino, da je koncem koncerta vsakdo obžaloval, ila je že konec prekrasnemu petju, katero poslušalca prevzame z nepremagljivo silo, da naposled ne ve, kje je bil vrhunec izredne te krasote. Mnogobrojno in odlično občinstvo z odobravanjem in ploskanjem ni štedilo in se bode gotovo še dolgo spominalo izbornega užitka, ki so mu ga naklonile rečene, svetovno slavne pevke.
— (Na o se p ni c a h) jih je v Ljubljani včeraj 6 obolelo, danes 5; umrli včeraj od poprej obolelih trije otroci.
— (»Popotnik. List za šolo in dom") prinaša v 1. štev. sledečo vsebino: Vabilo na na-ročbo. — A. Gradišnik. Novo leto. — Fr. Praprot-nik. Kako naj slovenska mladina obhaja 40letni spomin vladarstva Njih Veličanstva Franca Jožefa. — Marka Fabija. Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega preložil prof Fr. Breznik — —pr.— Železo. Učna slika z ozirom na branje 102. v Drugem berilu. — Književna poročila — Dopisi. —■ Novice in razne stvari. — Listnica. — Natečaji.
— (Gosp. Vincencij Jezov nik) izvoljen je načelnikom kraj nega šolskega sveta v Velenji.
— (Bralno društvo v Borovnici) melo je pred kratkim letni občni zbor. V društveni odbor so voljeui gg.: Ivan Maj ar on, župan, predsednik; Fran Papler, nadučitelj, podpredsednik; Aug. Pire C, učitelj, tajnik; Josip Košir, gostilničar, blagajnik; Josip Ver bič, posestnik v Bistri, in Iv. Drašler, posestnik, odbornika.
— (Novi zasto p Čitalnice Metliške:) Navratil ravnatelj; Pavlic tajnik; Wacha blagajnik; Abodič, Gregorač, Kožar Šest, odborniki.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi Kamniška čitalnica v nedeljo dne 15. prosinca 1888 na korist staroste igralcev g. Gregorja Slabanje. Vspored: 1. Dr. Benjamin Ipavec: „Danici", zbor, poje „Lira". 2. Prvikrat: Šolski nadzornik. Veseloigra s petjem v jednem dejanji. 3 Gjuro Eiscnhut: „Ti!", čveterospev. 4. Ponesrečena glavna skušnja. 5. Ples. Ustopnina navadna. — Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici prav uljudno vabi odbor.
— (Vabilo k veselici) s petjem, deklamacijo, tombolo in plesom, katero priredi Čdalnica Postojinska v svojih prostorih v nedeljo   15. janu varja t. 1.   Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina prosta.   K prav obilnej udeležbi uljudno vabi
odbor.
— (Žrtve snega.) V „Hrvatski" čitamo uprav grozno podrobnosti iz okolice Senjske. Silna burja, sneg in led preprečili so ves promet in pobrali mnogo žrtev. V občinah sv. Jakob, Krmpote in Kriviput poginilo je 14 osob, mej njimi večinoma matere mnogobrojnih otrok. Poginile so na cesti, ki vodi na Vratnik. Na Stolci mišlo je tudi več ljudij smrt. Govori se, da tri ženo in dva možaka. Mej drugim poginila je majka petero nedoraslih otrok, na potu do bližnje hiše, kamor je nesla vrečico žita, da bije na žramljih (ročnem mlinu) zmlela. Druga žena šla je na pomoč deklini, ki je v borbi proti vetru in snegu že opešala. Obe sta poginili, našli so jih zmrznjeni pod nekim zidom. Iz Stolca poginila je starka z dvema osloma, s katerima je vsak dan prihajala v Senj, da si je zaslužila kak krajcar. V nekem gorskem stanu poginila sta dva dečka in 17 glav drobnice. V Evmotinnh zrušila se je pod težo leda in snega kmetska hiša ter pobili gospodarja, 2 vola, 2 osla in 37 ovac Našli ao veliko zmrznjene živine, konj, mezgov, ovac. Mnogo konj prišlo je v mesto Senj brez gospodarja. Ti konji bili so pokriti  vsi ž ledeno skorjo.   Beda jo
grozna in bati se je da, se bodo polagoma razkrile Se grozneje podrobnosti o tej elementarni nezgodi, ki je tako hudo zadela hrvatsko Primorje in itak že bedne hribovce.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Dunaj 12. januvarja. „Wiener Zeitnng" objavlja cesarjevo ročno pismo na Taaflea, s katerim se državni zbor sklicuje na 25. t. m.
Rim 12. januvarja.   Pri avstrijskem ve leposlaniku včeraj velik vsprejemni večer. Prisotni so bili ministri, senatorji, poslanci, vse častne dame kraljičine, cvet Rimske družbe.
Peterburg 12. januvarja. „Birževija Vjedomosti" : finančnega ministra izvestje poudarja, da se vojni budget ni samo povikšal, temveč celo nekoliko zmanjšal. To je dokaz velike in odkritosrčne ljubezni do miru. Upati je, da bode ruska vlada mirovni politiki carjevi pripomogla do zmage.
Berolin 12. januvarja. Zdravje cesarjevo bilo včeraj povoljno, brez bolečin. Cesar ustal za nekaj časa iz postelje. Pretekla noč dobra.
Mnogoletna opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedi j, sploh pri vseh želodčnih boleznih so pristni Moli-ovi „ S ei d 1 i t z - p r a šk i u zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospo-šujočim in želodec okrepčujočiin uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli , lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(31 — 1)
„LJUBLJANSKI ZVON"
Mtoji (I«*—204)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gid. 2.30; za četrt leta gid. 1.15.
3--- ' ---ra.rpr-------r*tta-----gr+Jft-------^
Tujci:
11. januvarja:
Pri Himni: Tschampa, Perna z Dunaja. — Snih, Schlanger z Dunaja. — Nachod iz Prage. — Anton R. iz Gradca. — Kulicnda iz Kaniže. — Muruiaver iz Maribora.
— Caks izpod Kloštra. — Zigan iz Polzelo. — Culcmann iz Trsta.
Pri Mali«i : Longguth,  Holobek,  Steger z Dunaja.
— Tober i?. Budimpešte. — Crnozižec i/. Mengša. — Sterr iz Trsta.
Pri j užneiai kolodvora: Sabioli iz Linca. — Mlakar, Robb! iz Trsta.
Umrli so v Ljubljani:
10. januvarja: dane/. Segattu. mestni ubog, 92 let, Karlovska cestu 7, za pij urni m emtisemom.
11. januvarja: Milan Nržič, brlv ov sin, Pilot, Ulice na Orail 18, za kozami. — Marija Snovnik, gostija, 81 let, Kravja tlolina 11, za oslabljenjem. — Jožefa oker), posestnika bdii T let, Karlovska cesta 11, za kozami.
12 jaiiuvarja: Anton Sela«, hišni posestnik, 67 let, cv. Petra cesta 8.
Tržne cene v fJunljani
dne 11 januvarja t. 1.
	srl. kr.			kr.
Pšenica, liktl.    . .	5 Hfi	Spth povojen, kgr. .	—	64
' Rež,        „      . .	. 4'iii	Surovo maslo, „	—	»»:>
Ječmen, „	.    .i 41	Jajce, jedno :   .   , .	_	3;
Oves, „	.   2 5*7	Mleko, liter ....	_	8
Ajda,        „        . .	. I 3 90	Goveje       meso, kgr.		r»n
PiOBO,           „            . .	.   3 74	Telečje          „ „	—	r.-j
Koruza,    „      . .	.   5 .>	Svinjsko        „ „	_	69
Krompir, „      . .	.   2 67	Kostrunovo    - „		.42
Leča,       „      . .	■ I18		_.	40
' Grah, „	. n-	Gtolob......	_	
Fižol,       „      . .	. ii -	Seno,   100 kilo .   . .	! 2 «7	
M;islo, kgr.	• ' i-	Slama,   „     „   .   . .	1 2 14	
Mast, „	.;U66	Drva    trda, A □aietr.	j 7 20	
Špeh frišen „	• — 54	„   mehka, 4 „	1 4|50	
Meteorologično poročilo.
[ Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
d	7. zjutraj	749-81 mm.	— 0-8° C	Sl. 8 V Z.	obl.	0-O0mmJ
■-— i -	2. popol.	747"27 mm.	2'0°0	sl. vzb.	obl.	
3	9. zvečer	744*84 nun.	— 4\->°C	brczv.	jas.	1
ID-ujaaosIsa. boiza
dne 12. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  78-3^ — gld.
Srebrna renta.....„    HO- 0 — „
Zlata renta.......110-05 — n
6' „ marčna renta  ....     „    93-25 — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   869*— — „
Kreditne akcije.....                        ,   999*90 — „
London........„   126-85 — m
Srebro........n    —•— — n
Napol.........                                      „     10 08«/, — ,
C kr. cekini.....„       V97 — „
Nemške marke.....„     62*25 — „
4/   državne srečke iz L 1S54     960 gld. 132 gld,
Državne sročke iz 1. 1864         100   „ 164 „
Ogn-ska zlata renta 4*/0...... 97 „
Ogerska papirna renta 5°/0..... > 2 „
f>70 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . 105 „
Dunava reg. srečke  5°/0   .   .     100 gld. 117 „
Zemlj. obč. avstr. 4V»0/o "lati zast. listi . 12 I „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig  Ferdinandove sev. železnice 99
Kreditno srečke.....100 gld. 176 „
Rudolfove srečke.....10   „ 19 „
Akcije anglo-avstr. banke  .   .   VM   „ 99 ,,
Trammway-društ. velj. 170  gld. a v.    . 206 ,,
danes
TMO 80-4O 110-30 93 40 H72-— 271 — 126 85
1003 597
69*93*/, — kr.
50 „
20
85 „
»
so
25 „
g » 50 ,.
Potrtega in prežalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jo vsegamogoćnemu BagU dopalo, našo preljubljeno, predobro mater, oziroma staro mater in taščo, gospo
MARJETO GERBIĆ roj. OBREZA,
po dolgi in mučni bolezni, v 81. letu njene starosti, previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče, nocoj ob •/< na 1- uro k sebi poklicati v boljše življenje.
Svete zadušne maše so bodo stregle 14 t. m. ob 8. uri v farni cerkvi, od koder se ponese truplo predrage nepozabljivo nam ranjke na pokopališče sv. Janeza k večnemu počitku.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem priporočamo nepozabljivo nam raujko v blag spomin iu molitev.
V Cerknici, dne 12. januvarja 1888.
Fran Cierhiv, profesor glasbe in vodja šoli „Glasbene Matice", sin. — FPranlc*n, množ. de SrliiuvH, hči. — Antou de N«liiuvi»« trgovec, r'et. — lika Gerbi«, roj. Dane*, snaha. — Jaroinllu (jieruić, v n ih" k a. — llugo Cierbiv, vnuk.
Srednja temperatura — 1-1°, za 1-5° nad normalom
Zahvala.
Za hitro precenitev škode, ki mi je nastala vsled dveh požarov in za točno izplačilo določene odškodnine izrekam slavnemu zavarovalnemu društvu
„Rrunione Adriatica di Sicurta"
in njegovemu glavnemu zastopniku gosp. «f. l*er-dauii v lijnl»lj»iii svojo toplo zabvalo.
V Ljubljani, dne 11. januvarja 1888. (30) Jurij Auer.
Vozni listi za vožnio po železnici ia po morji»
^ pri c kr. konc. Anchor Line,
Dnuaj, I., Kolowratring I.
Cvet zoper trganje
po dr. n^lii ii a r,4) kr.,
zoper prerin ter revmali/etn, trganje p« udih, liolci im> v križ: ter živcih, oteklin«, otrple živce i, kite ir.l. V IVoJMi iirinkn j;>   nepresenljiv   fu   hitro   ter radikalno
_____zdravi,  kar dokji.-.njc na stotine priznanj
5d)u^marf*. h najrazličnejšui krofov.
Prodaja (605—13)
,Li;KAKilm TRVK(»€ZV' wm zraven rotovža v Ljubljani tm
Razpošilja
iiMa#«<a»>
;ie  vsak  dan   po pogfj.
CACAO
ČOKOLADA
UlCTOR
ScHMIDT & SOHNE
ki ^ jta pri prvej  Dnnajskej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, Častnim  diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—44)
8© pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likatos, V Ljubljani pri g. £ etru I.itssiiik-u. Razpošilja se v provincije pr^.i poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIbi <k SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalniea
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (pole£ jnž. kolodvora).
l>r. Friderik. IjCiigiel-ov
Brezov balzam.
Ze sam rastlinski sok, kateri te«"e iz breze, ako so navita njeno deblo, je ud pamtiveka znan kot najizvrstiiej.se Upotilo j ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drrgl deli polti, lo£l|o nc /.i■ <Irut(l dan ».«■-»iKliie luHkln«* od polti, ki poNtaue VHled tega ei»to beln iu nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike tor mu daje mladostno barvo; polti pode-bije beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge ncsnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kid. 1.50.
/ia!o»a  v   IJul»ljani  pri U. pl. Trn-
k<»<•*,>'-ji. Iekarji. (745—8)
<
N
I ' O
CD     8 I
<
<b ■—'
cra P
e-t-
«2.
o w
za 5>
SO
Prevzet je vrtnarije.
Udano podpisani naznanja častitemu občinstvu, da je dolgo let obstoj e6o
vrtnarijo g. i EAMACORE v Ljubljani
prevzel od lastnice gospe Eriuacore iu se priporoča hkratu za najukiiN-in-j«.«- izdelovanj«
nevestnih, plesnih, kotilijonskih in gratulacijskih buketov, žalostinskih vencev s trakovi ali brez njih. Provzeuilje tudi dekoracije vsake vrste ter prodaja rastline. Poštno pošlljatve izvrše se točno.
Zagotovljajoč reelno postrežbo in zmerne cene, prosi udano za mnogobrojna natočila
FRAN HERZMANSKY,
J. Ermacore vrtnarija v Ljubljani.
(11—3>
v
CEBEL1T0-V0ŠČE1TE SVEČE
(885—8)
PRIPOROČA
V LJUBLJANI.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: I>r. Josip Vofinjak.
Lastnina iu tisk „Narodne Ti-kume".