Delavska Pravi Glasilo Krščanslceoa delovnega ljudstva r«ak četrtak pop.; v (lučaja praznika ■■ Posamezna številka Din 1*—. ~ Cana: n 1 maacc II Oglasi, reklamacije m naročnina na uprav* 4aa poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 4'—, ca četrt leta Din 10*—, za pol leta Din 20"—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad. ••v* a. — Nefrankirana pisma M n« »prejemajo II iaocematvo Din T— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.900 Jože Gostinčar: • « v « Znamenje odrešenja Velikonočnih praznikov se gotovo vsi veselimo. To je čas, ko se probuja narava iz zimskega spanja in poiUka. Ptički ie veselo Ivrgolš in prepevajo v upanju na nov zarod. Drevje poganja popke, iz katerih se razvija perje in cvetje. Polja in travniki zelene ter nudijo krasno sliko, ki je mogoča le spomladi. Človek, tudi siroma&nejši, se veseli pomladne mladostne slike in blagodejne toplote. Kristjani in posebno katoličani, se še posebno vesele teh praznikov, kot spomin na odrešenje človeškega rodu. Krščansko socialistično delavstvo se pa teh praznikov izredno veseli, ker se zaveda, da je Bog — človek in delavec, prinesel na svet rešilni in zveličavni nauk, po katerem bi vse človeštvo lahko postalo srečno z?, zemeljsko in večno življenje, ako bi po tem nauku človeštvo praktično in dejansko Uvelo. Toda človeštvo v veliki večini zametuje Kristusov soctatrii nauk, ali*fju ~pa ne pozna. Med to večino spada tudi velik del sicer dobrih kristjanov, ki hodijo v cerkev in tudi molijo. Toda o drugi največji in prvi enaki Kristusovi zapovedi: >Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe,< pa ne vedo ali pa nočejo vedeti veliko, ali pa tudi nič. Če opazuje človek današnje gospodarske in družabne razmere, se mora v resnici resno vprašati: Ali je na svetu še kaj kristjanov, ki hočejo gospodarstvo in življenje, ki naj vstreza zapovedi: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!*? Vsak dan vidimo večjo brezposelnost in revščino, denar pa, s katerim bi se moglo zboljšati to stanje, leži v inozemstvu na »varnem« ali pa v zamrznjenih bankah in posojilnicah. Posledica kapitalistično nenasitnega gospodarstva. Kako gnila je sedanja kapitalistična družba v svoji samo- Potrebna V zadnji »Delavski Pravici« smo napisali, da se je edino delavstvo borilo proti kapitalistični ofenzivi gospodarskih krogov. Kot tako je bilo v prvi vrsti tudi poklicano, saj so karteli in trusti v prvi vrsti napadali delavske mezde. Direktnega stika med karteli in trusti in med kmeti v razvojni dobi ni bilo. Kmet je lahko obdeloval nemoteno svojo zemljo naprej in prav za prav z industrijskimi podjetji ni prišel nič v dotiko. Toda delavstvo je bilo za ta boj preslabo. Strokovne organizacije so bile vsled delavske nezavednosti slabe in uprav radi tega je bil njegov odpor proti zahtevam industrije prešibek. Plače so stalno padale, poleg tega je nastopila še doba tako zvane racionalizacije, ki je kar na debelo metala delavce na cesto. Inozemski kapital, ki je pričel dotekati v našo državo, je pa gradil svoje tovarne redvsem na podeželju, računajoč s tem na kmeč-o okolico, ki bo dala cenejše delovne moči kot gcltnosti nam najbolje dokazuje tole: v letu 1933 je umrlo na celem svetu 2,400.000 ljudi za lakoto, 1,200.000 ljudi je napravilo samomor radi obupnega gospodarskega položaja in brezposelnosti. V istem letu se je pa uničilo 588.000 vagonov žita, 144.000 vagonov riža, 267.000 vreč kave in 2,560.000 kg sladkorja. Razen tega so požgali 423.000 vagonov žita in uničili 2,500.000 kg mesa v konservah in 1.420.000 kg svežega mesa. Iz teh številk se vidi vsa ostudnost kapitalističnega gospodarstva. Vsa navedena živila so bila uničena samo zato, da se vzdržijo višje cene. Vidi se pa tudi brezbrižnost do-tičnih držav in ljudstva, ki trpe tako ogromne zločine. Na celem svetu divja požar siromaštva in brezposelnosti. Temu stoje nasproti sicer dobrodelni zavodi kakor pri nas Vin-ceneijeve konference in drugi. Toda vsa prostovoljna dobrodelnost, ki je sicer visoko vzvišena, ne more po kapitalizmu zapaljenega požara bede in pomanjkanja tigasiti. Ta svetovni požar izvira iz zasmehovanja Kristusovega rešilnega nauka, ter se zrcali v glavnih in vnebovpijočih grehih in v prekršenju desetih božjih zapovedi. Gnoj, ki tu gori, duši vse narode zemeljske oble. Velikonočni prazniki bi morali biti vsaj za krščanske narode resen opomin na velike žrtve Odrešenika, ki jih je doprinesel in pretrpel zato, da bi osvobodil človeški rod vsega zla, pa tudi satansko kapitalističnega robstva. S kapitalizmom je izginila ljubezen do sočloveka, z njo pa sreča in blagostanje človeštva. Zato pa mora kršč. delovno ljudstvo toliko bolj trdno verovati v Kristusov nauk, ki je nauk ljubezni in pravice, in se z vsemi silami boriti, da se zopet uveljavi v človeški družbi. skupnost pa industrijski centri. Prav tako so tudi druge industrijske panoge, tako celo rudarska industrija, pričele pritegovati v delo ubožnejše kmečke fante, poklicne delavce pa puščale v brezposelnosti S tem korakom industrije je nastopilo važno vprašanje pojmovanja kmečkega človeka o socialnem vprašanju in o odnosu do delavske borbe. S korakon) v tovarno je kmečki fant že pristopil v armado delavcev in delil z njimi svojo usodo. Toda, ker tega fanta ni nihče pripravljal r.a to novo življenjsko pot, se tudi ni znašel v novem položaju. Šel je za vsako ceno v tovarno in z veseljem vzel vsak dinar, ki mu ga je tovarna dala. Za delavsko strokovno organizacijo ni imel smisla in mu je bila popolnoma tuja. Ker ie fant ali pa dekle še vendarle imelo doma najpotrebnejšo življenjsko preskrbo, tudi ni čutil potrebe do kake zaščite proti delodajalcu. In vprav ta nov delavski kader, ki se je rekrutiral iz podeželja, je bil za delavsko borbo v novejšem času najslabši in kakor da bi skočil v hrbet organiziranim delavcem, je bil najboljši materijal industriji za znižanje delavskih plač in demontiranje socialne zakonodaje. Danes je seveda drugače. Vsled popolnega obubožanja industrij, delavstva so padli kmečki pridelki na komaj še vredno ceno, na drugi strani so industrijski izdelki vsled uspešne borbe industrijskih organizacij, kartelov in trustov ostali pri visokih cenah, tako da je danes stopil na težko pot gospodarske krize tudi naš kmet. Kmečki pro-letarijat v industriji je v tej razvojni dobi. sicer podzavestno, pridno sodeloval v borbi med delavstvom in industrijo, na strani delodajalce/, tako da si je v tem še sam sebi poslabšal razmer* na delovnem trgu. Prav isto pot kot kmečki živelj, je šel tudi naš obrtnik. In tako imamo danes pogorišče novodobne kulture tu. Na eni strani silno bogastvo, na drugi strani pa revščino in pomanjkanje. Največja krivda je pač v vzgoji malega človeka preteklih desetletij. Nič ne kaže danes tarnati nad slabimi časi, jeziti se nad trusti in karteli, ki so se pač znašli v pravem času, ugotoviti moramo le, da je to popolnoma naša lastna krivda. Edino strokovno organizirani delavci so razumeli-čas. Koliko beležijo ta odločilna leta v delavski strokovni organizaciji idealizma, truda, požrtvovalnosti ia žrtev, tega ne ve nihče. In ves ta idealizem v delavskih vrstah je žel sama nasprotovanja, da, naši tovariši so bili malodane proglašeni celo za nezanesljive katoličane in ljudi, katerih se mora vsak pošten delavec izogibati. Pa o tem bo že še govorila zgodovina. Ne bi prišli tako daleč, ko bi v boju proti kapitalistični ofenzivi stal ob strani organiziranemu delavcu ves mali človek. Ako bi bilo mnenje, ki so ga delali pri tem odločujoči faktorji, tako zvano javno mnenje, slonelo vso dobo na absolutni pravici in se stalno borilo z delavstvom vred proti kapitalistični miselnosti in njenemu praktičnemu udejstovanju, bi imelo danes delavstvo močno strokovno organizacijo, ki bi imela veliko uspehov za seboj in preprečila marsikaj, kar je prišlo. Prav tako bi lahko imel naš kmet svojo lastno strokovno organizacijo, ki bi se solidarno podpirala med seboj z delavsko strokovno organizacijo v vprašanjih, ki se tičejo obeh. Ta kmečka strokovna organizacija bi lahko že oživotvorila tudi kmečko stanovsko zbornico, ki je tako nujno potrebna. Toda naš kmet se ni mogel dvigniti iz lastne moči, kakor je naredil to delavec, ampak je bil miselno stalno odvisen od raznih strankar-sko-političnih kovačnic, ki so mu le obljubljale, dale pa razen malenkostnih podpor za kake vodnjake ali ceste, prav nič. Tudi vprašanje našega obrtnika je slično kmečkemu vprašanju. Šel pa je tudi ta prav isto pot kot kmet, zato pa so danes v gospodarski krizi delavec, kmet in obrtnik. Želja naša je edinole ta, da bi vsaj težki časi zbližali malega človeka, da bi spoznal medsebojno skupnost in potrebno podpiranje v boju proti edinemu skupnemu sovražniku — kapitalizmu. Naša največja industrija papirja je združena v delniški družbi -»Združene papirnice« Vevče, Goričane in Medvode. Ta delniška družba ima 8 tovarn za proizvodnjo papirja in celuloze. Producirati morejo mesečno do 150 vagonov papirja in celuloze. Kapaciteta tovarn pa je izrabljena samo do 61%. čisti dobiček v 1. 1933 je znašal 1,500.000 Din in je napram letu 1930 in 1931 za 50% nižji. (Industrijski pregled.) Bonboni Čajanka Jk fk Express kava Čokolada Deserti »r\ i\ rs IX«. Detail Wafelni Keksi KJjLXkJXjL KRANJ Huda jama, 14. aprila. Vedno je težko, ako kdo revnemu človeku vzame imetje ali ga prikrajša na dohodkih. Dvakrat hujše pa je še, ako se to zgodi pred prazniki. Pri nas se je to zgodilo. Vsako leto imamo praznike. Že mesec pred veliko nočnimi in božičnimi prazniki so se rudarji pogovarjali: Plača, za katero sedaj delamo, bo za praznike, in vsak se je potrudil, kolikor je mogel, da bi več zaslužil. Tako tudi letos. Toda oči-vidno jc. da se nekaterim zdi škoda, da bi rudar imei tudi za praznike kak priboljšek. Zato bi mo* Vjili rud rji (kopači), ki so pri enakem napornem delu pred leti zaslužili 50 do 70 Din, sedaj za- služiti le po 37 Din na šilit. V ponedeljek, dne 15. aprila se je praznovalo. Plača je bila zato že v soboto 13. t. m. Skoraj vsak delavec je imel kake načrte za praznike. Gremo na obisk, otrok, ki sem mu boter, bo nekaj rlohil, žena dobi kak del obleke, morda prepotrebne čevlje. No in če bi si ga človek, ki gara v globinah zemlje kot suženj ob največjih prazni-lPridi Sveti Duh«, govorom in slovesnimi litanijami po vseh ljubljanskih cerkvah. Dne 29. junija: Ob 8 na Stadionu nastop mladine; ob 8 po vseh ljubljanskih župnijskih in samostanskih cerkvah slovesne škofovske sv. maše; ob 10 stanovska zborovanja; ob 15 I. manifestacijsko zborovanje na Stadionu z dvema slovenskima in enim hrvat-skim govorom; ob 17 bo slovesno preneseno Najsvetejše na Stadion, kjer bodo pete litanije z ljudskim petjem in nato blagoslov z Najsvetejšim; ob pol 20 koncert Pevske zveze na Kongresnem trgu; ob 21 se izpostavi v vseh ljubljanskih cerkvah Najsvetejše ter se vrši do 24 nočno češčenje (v stolnici in v cerkvi sv. Jožefa traja nočno češčenje preko cele noči); ob 22 nočna procesija mož in fantov z Najsvetejšim po ljubljanskih ulicah na Stadion; ob 24 na Stadionu slovesna polnočnica s kratkim nagovorom in skupnim sv. obhajilom mož in fantov; ob 24 slovesne polnočnice za dekleta in žene pa vseh ljubljanskih cerkvah. Dne 30. junija: Ob 9 na Stadionu slovesna sv. maša, ki jo daruje papežev legrit; med sv. mašo izvaja zbor preko BOO pevcev koralno »Angelsko mašo«; med sv. mašo kratka pridiga; ob 10 II. manifestacijsko zborovanje na Stadionu; ob 15 slovesna procesija vseh udeležencev z Najsvetejšim po ljub-1 ljanskih ulicah na Stadion, kjer bo zaključek kongresa s slovesnimi petimi litanijami z ljudskim petjem, kratkim nagovorom, posvetitvijo Kristusu Kralju, slovesnim »Tebe Boga hvalimo«, blagoslovom in petjem himne »Povsod Boga«. Dne 1. julija: Zborovanje duhovnikov adoratorjev; zborovanje katehetov; Izseljen ski kongres; narodno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje; Izleti na Bled, na morje itd Da se ne pozabi Celje, 15. aprila. V celjski »Novi dobi« z dne 12. aprila t. 1. smo brali članek o regulaciji Savinje. Po vsebini sodeč je to napisal človek, ki se vsak dan masti in kateremu je delavstvo brezpravna drhal! Tako, sedaj pa naprej! Večkrat smo že omenili, da dobiva delavstvo za 10 urno delo 18—20 Din in smo to tudi grajali. Pisec pa pravi, da vse kritike »niso upoštevale težke dražbene pogoje«. Povedali smo že, da nas prav nič ne brigajo težkoče, ko vemo, da se daje denar že leta in leta v različne sklade in ionde in ko je treba kaj delati pa nastanejo takoj »težkoče«. Seveda žrtev vseh takih »težkoč« mora biti vedno le delavec in če se isti nekoliko glasneje oglasi čez vse to, tedaj so vse to, po piščevem mnenju, inscinirali različni hujskači. Da, sevedal Delavec bi se moral za to »velikodušno rešitev« zahvaliti vsem gospodom, ki že leta in leta tako »uspešno« vodijo svoj ljubljeni narod. Da, lepo ponižen bi moral biti, da bi tako bolj nemoteno sedeli gospodje ob koritu! Pisec je napisal, da se je govorjenje o regulaciji Savinje nekoliko poleglo. O nikar ne mislite, da se stvar tako hitro pozabi. Videli boste, kako se delavec take »dobrote« dobro zapomni. Pišemo mi to v obrambo delavca, zakaj, dokler bomo videli različne gospode na dobro plačanih mestih, ki se obenem '>■ - f a - t da bi tako svoje žepe še bolj napolnili, tako dolgo bomo rekli vsakomur v obraz, da je sramota, da mora človek garati 10 ur za 18 Din. Vsako tako zagovarjanje pa je absolutno nesocialno. Delavstvo! Zapomni si, da te kapital že leta in leta izkorilšča in po gotovih podrepnikih s« ie začel še norčevati s tvojim brezupnim stanjem. Obiskujmo bolne tovariše Nekajkrat smo že brali v Del. pravici, da so tu pa tam nabrali za družino kakega bolnega ali umrlega tovariša gotov znesek in ji ga izročili, da je imela za prvo silo. Lepo in hvalevredno je to! Nevem pa, če se to vrši povsod. Prav gotovo pa je, da je povsod, kjer je več delavstva, skoro stalno kdo bolan. — če zboli kak boljši človek (kakor pravimo), kako hiti vse k njemu in se gnetejo okrog njegove postelje, tako, da so mu včasih že celo v nadlego, če pa zboli delavec-siromak je pa čisto drugače. Ako je družinski oče, stojijo okrog njega žena in otročiči. Kvečjemu kakšna soseda še pride malo pogledat. Če nima kakšnega posebnega prijatelja, so pa vsi obiski skup. — Kaj pa bolnik sam? Ker je tako osamljen, se mu nehote vsiljujejo najrazličnejše misli in slutnje: kako dolgo bo bolan in če bo še sploh dobil delo kadar bo ozdravil, posebno še, če bo delj časa bolan? Ali če je težje bolan, če bo sploh kdaj ozdravil in kaj bo z njegovo družino? — Vse to je moreče, in tudi zelo slabo vpliva na zdravljenje. Ali vzemimo, da mora v bolnico, tu pa je še hujše. Tovariši, v takih primerih se pa zavedajmo, da je, ne le dobro delo bolnika obiskovati in mu pomagati, marveč tudi naša sveta dolžnost, da to storimo. Ako smo si tovariši pri delu, in se skupno borimo za vsakdanji kruh, si moramo biti tovariši tudi v domačem življenju. — Koliko lažje prenaša bolnik trpljenje, če ga kdo tolaži, to bo vedel samo tisti, ki je to poskusil. Zato obiskujmo bolne tovariše, prinašajmo jim razvedrilnega beriva, in to, če treba tudi v bol- nico. Ne strašimo se tudi malenkostnih žrtev, saj če eden ne zmore, jih zmore pa več, kajti vsakega lahiko doleti nesreča, da zboli ali se ponesreči in bo to bridko okusil, posebno če bo delj časa bolan. — Ako vidimo družino takega tova-.riša v stiski, priskočimo ji na pomoč. — S tem bomo vršili veliko delo, ki nam bo tudi od zgorai bogato poplačano. K. Z. Rudarji Zagorje: Nerazumljivo jo početje tukajšnjega ravnatelja, ko je dal pretekle dni edino pošteno pot, ki vodi mimo njegovo stanovanjske vije v Dole, kjer ima nad 100 rudarskih družin svoje skromne gredice in kjer se trudijo v potu svojega obraza, da bi jim dala narava to, kar jim brezobzirni kapitalisti ne privoščijo — zapreti. In kaka motivacija je vodila gospoda ravnatelja, ki je krščanskega nazora! Pravi, da so otroci rudarjev metali v njegove gosi kamenje in zato ta ukrep, da se bodo bedne postave rudarjev, ki že po ravni poti težko hodijo, plazile po bregovih za tem, kar bo zraslo na njihovih gredicah, ki so last rudnika in za kar morajo plačati dovolj veliko najemnino. — Ali niso te metode enake onim Ciiaj in širi „Del. Pravico“! Občni zbor gradbene zadruge „Delavshi dom“ V nedeljo je polagala račune svojim članom «*.ša gradbena zadruga »Delavski dom« v Ljubljani. Z ozirom na lep cilj, ki ga zadruga zasleduje, bi morala biti udeležba na občnem zboru večja, vendar je tudi tu opažati pomanjkanje čuta za »kupnost. Iz predsednikovega poročila smo slišali kakšno je današnje premoženjsko stanje zadruge. Vkljub težkim gospodarskim ne,prilikam ter negotovosti v gospodarstvu se je vodstvu zadruge posrečilo zadrugo obvarovati vseh neprilik ter naj člani še nadalje ohranijo zaupanje v zadrugo. To zaupanje jim je hilo med letom tudi nagrajeno, kajti zadruga je svojim članom izreklamirala pri Banski upravi prispevke k obrestim. Nadalje jim je šla v vsakem oziru na roke kot garant napram denarnim zavodom, pri katerih imajo njeni člani posojila. Povečini so se izkazali amortizacijski načrti za prekratke, kajti članstvo ne more plačevati previsokih anuitet ter je moralo zaprositi za prolongacijo. V vsakem takem slučaju je načelstvo skušalo članstvu ustreči. Da še uspešnejše deluje za člane, je pripomogla k ustanovitvi Akcijskega odseka gradbenih zadrug. Pomen tega odseka bi bil članstvu razumljivejši, če bi videlo njegovo delo. Koliko intervencij v prilog članstvu je napravil odsek, nadalje predlogov za izboljšanje položaja članstva, jainteresiral je za malega hišnega posestnika vse odločujoče faktorje itd. Vse to je dalo dela in vršili smo ga brez kakega plačila ali nagrade. Položaj malega hišnega posetnikn pa postaja z dnevom v dan slabcjši. Računi, ki so jih delali oni, ki so zidali pred nekaj leti, so z ozirom na splošno poslabšanje življenjskih prilik, postavljeni na glavo. Ali se bo mali hišni posestnik obdržal, ali bo šla hiša na boben? To je vprašanje, ki se nam nehote castavlja in verjetnost poslednjega predpostavka je zelo velika. Obvarovati more člana le zadruga in dolžnost članstva je, da se še trdnejše oklene zadruge. Iz poročila nadzorstvu je lahko članstvo pomirjevalno posnelo, da je vse poslovanje zadruge v redu ter da zasluži odbor polno zaupanje. Zlasti je treba pohvaliti zadružnega načelnika, ki ima mnogo '.»slug, da zadruga tako lepo posluje. Služba in Jugoslovanska strokovna zveza je prejela od Oelavskc zbornice tale razglas ministrstva za so«, »olitiko in narodno zdravje: > zavn- Pri volitvah odbora pa je nastala tedkoča, kajti nekateri člani starega odlbora bi radi izpregli, a jim članstvo ni pustilo, ker ni moglo najti nadomestila. V tem oziru bi moralo biti med člani več zavesti, ker odbornšško delo je delo v dobro celokupnega članstva. Ker je bila med debato izražena želja, naj se raztolmači pomen zadružništva, je med slučajnostmi storil to na lahko umljiv ter pregleden način načelnik nadzorstva, poudarjajoč, da sta dr. Krek in Gostinčar položila temelje našemu zadružništvu z željo, da se potom zadružništva osvobodita iz rok raznih pijavk in oderuhov. Denarno zadružništvo je osvobodilo kmeta iz rok raznih posojevalcev, dočim blagovno zadružništvo delavca iz rok oderuha. Lepa je zgodovina našega zadružništva in vsakdo mu mora priznati velike zasluge. Žal pa je pričelo bolehati tudi naše zadružništvo in sicer se je pričela njegova bolezen tedaj, ko je pričela pori njem prevladovati kapitalistična miselnost. Ta miselnost je pri našem zadružništvu značilna v tem, da se je denar, ki ga je zbral v posojilnicah naš mali človek, nalaga! radi trenutne večje koristi v razne banke, posojal raznim tovarnam ter dragim industrijskim obratom, mesto da bi se dal nazaj tja, odkoder je prišel, to je delavstvu in kmetu. Domove, ki bi si jih ta dva s tem denarjem zidala, bi tudi redno plačevala. Na ta način bi ostalo naše zadružništvo likvidno tudi v sedanji denarni krizi ter ne bi imeli žalostnega položaja, da zadružništvo ne more do prihranjenega denarja. Delavstvo danes pri naših zadrugah nima be6ede ter emo bili izrinjeni celo iz zadrug, ki so bile ustanovljene od delavstva m za delavstvo. Radi tega moramo delati za procvit naših, čisto delavskih zadrug, to je Delavske gradbene zadruge in Delavske hranilnice in posojilnice in če drugače ne bo šlo, ustanovili bomo tudi svojo blagovno zadrugo. članstvo je odhajalo iz občnega zbora popolnoma z novimi pogledi na pomen zadružništva ter je ta občni zbor k uveljavljenju zadružne ideje mnogo doprinesel. Debata se je vodila stvarno, vendar pa v popolnoma prijateljskem tonu ter je lahko vsakdo povedal svoje mnenje, čeprav ni imel v žepu govorniške diplome. vojaščina rujejo bodisi take posameznike osebno bodisi njihove družine. Tako je n. pr. v 61. 48. predpisano, da se tistim osebam, ki so morale zapustiti državno službo zaradi odsluženja kadrovskega roka, daje prvenstvo za ponoven sprejem v državno službo, a v 61. 962., 363. in 308. Je predvidena in predpisana podpora družinam siromašnih obveznikov za čas njihove službe v narodni vojni sili. V interesu vojske in države je, da odsluženje kadrovskega roka ali v izpolnitev katere druge osebne obveznosti po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice ni zapreka za ponoven sprejem v službo in zaposlitev, marveč mora biti nasprotno zavestna in voljna izpolnitev navedenih dolžnosti najboljše priporočilo za sprejem v službo in zaposlitev. Sporočajoč prednje, imam 6ast zaprositi Vas, gospod predsednik, da Izvolite naložiti vsem resornim ministrom dolžnost: 1. da se s svoje strani trudijo in odrede, da se osebam, ki so vsled izpolnitve vojne obveznosti bile primorane zapustiti službo, prvenstveno gre na roko v pogledu ponovnega sprejema in zaposlitve in 2. da ob priliki sklepanja zakonskih predpisov, uredb in pravil upoštevajo to 61njenico in vstavijo potrebne odredbe, s katerimi bodo varovani interesi takih posameznikov.« Knjižnici Delavske zbornice stalno napredujeta. Knjižnica DZ v Ljubljani .ie v letošnjem tromesečju Izposodila 15.452, to je 643 knjig' več nego lani v istem času; knjižnica v Mariboru je izposodila v istem času, 10.363 knjig, to je 632 več n e po lani. Knjižnici sta odprta vsak delavnik in izposojnjeta kivije tildi ha deželo Za naše kovinarje Cene žebljev nekdaj in sedaj. Za časa rim* sskega cesarja Avgusta, toiej nekako ob Kristusovem rojstvu, je veljal 1 kg raznih žebljev kakšnih 35 Din, 70 let pozneje, za Vespazijana, ko e ton, dočim je znašala .v 1. 1933 le 1,157.014 ton. Navišja produkcija je bila dosežena v januarju (134 tisoč ton) in v novembru' (131.000 ton), najfližja pa je bila v aprilu in maju, ko je padla na 82, odnosno na 83,tisoč ton’ Zaloge so bile v vsem letu 1934 znatno nižje ko v 1. 1933 in padle v maju in juniju na polovico onih v I. 1933. Prodaja premoga je znašala v letu 1934 1,149.351 ton, dočim je znašala v letu 1933 le 1,101.436 ton. čeprav pa je proizvodnja narasla ,za 83 tisoč ton ali za 7.2 odst., so se mezde delavstva znižale in znašale le 68.8 milijonov dinarjev, do-čim so dosegle v 1, 1933 70.7 milijonov Din. Čeprav je bila proizvodnja v 1. 1934 večja ko v 1. 1933, vendar še dolgo ni zadovoljiva. Dosegla je koipdj slabo polovico one y l. 1929,' ko je znašala 2,239.400 ton. Isto velja glede pro- ■ daje, ki je znašala v 1. 1929 še nad 2 milijona Rozman Joško: Problem brezposelne mladine Naslov prav za prav ni pravilen. Kajti analizirati moramo tu bolj vprašanje prezaposlene mladine. Kajti za to, ker se mladino, pa naj bo to vajence ali mladostne delavce, zaposluje preko po i zakonu določenega delovnega časa, drugi del mla-: dine ostaja brez posla. Delavska socialna zakonodaja daje za ureditev tega vprašanja tako v zakonu o zaščiti delavčevi kakor v novem obrtnem zakonu, točno določene norme, katere pa se prav malo ali nič ne upoštevajo. Ne vem, ali se pri nas prav i nič ne zavedamo, da je mladina vendar samo nekaj časa mladina in da gre potem v praktično življenje, kjer bo, kolikor je sposobna, mogla potem tudi ustvarjati. Če danes malo ali nič ustvarjamo, bo veliko vzroka v tem, ker smo našo mladino premalo vzgojili, da bi v resnici mogla v praktičnem življenju in kjerkoli ja zaposlena, postaviti celoto. Da ne bi kdo pri tem mislil, da hočem pretiravati in da razmere niso take, ki bi bile potrebne remedure, se bom poslužil besed odličnega socialnega delavca dr. Pavla Čepuliča, mestnega zdravstvenega nadzornika v Zagrebu. To, kar velja za Zagreb, bo v veliki meri veljalo tudi za nas in ostale kraje. Takole pravi: »Splošno je znano, da so življenjske prilike obrtne mladine, vajencev in pomočnikov v velikih slučajih zelo težke. To je mladina v dobi od 14. do 18. leta, pa tudi že od 12. leta, ki stopa v učenje. Kakor se drugače mladini posveča velika pažnja, v higi-jenskem in socialnem pogledu, stori vse mogoče, da_ bo mladina vse bolj jaka in odporna, v praksi, t. ]. v obratih o tem ni govora. Pripoveduje se, da ji je treba solnca in zraka, po šolah in raznih inštitucijah so razobeiene slike o higijenskem načinu življenja, kjer prikazujejo, kako je treba, da mladina živi, da prebiva čim več na svežem zraku, se koplje in ima čisto stanovanje, potreben počitek itd. Da bi bila to resnica, je še zelo daleč. 8tov. rudnikov I. 1934 ton, nato pa stalno padala do I. 1933, ko je znašala le Še 1,101.436 ton. Lani se je dvignila prodaja za! približno 48.000 ton. Kljub teinu, da je proizvodnja premoga v 1. 1934 tako zelo porastla je rudarsko delavstvo zaslužilp celih 3.9 odst. manj kakor v letu 1933. Priganjaški1 sistem, dosega v polni meri Svoj rezultat. Koliko časa bodo rudarji še to trpeli? Ali res ni rešitve? Je, toda le v močni enotni in neodvisni strokovni organizaciji. Naš uvoz železa in izvoz rudnin v 1. 1934 Uvoz železa in železnih izdelkov: Ton Din Železo nepredelano in pol- predelano . . . , . 21,321.410 43,783.201 Pločevina . . . .. , . 9,061.862 33,393.271 Žice 2,560.985 8,231.796 Cevi .... . •„ . 2,766,779 20,939.167 Tračnic^, žel. material za mostove in delavnice . . 12,544.238 62,413.719 Plugi., .i . . ... . . 198.071 1,305.665 Vijaki i . . 1 . , , , , . 372,943 3,669.068 Žeblji . . . ., . . 181.090 1,401.092 Razni, popolnoma .izdelani predmeti iz železa . . . 22,871.358 148,195.833 71,876.736 323,332.812 Izvoz rude in železnih izdelkov: j Ton Din Ferosilapija ...... 3,373.881 16,843.960 : Železo V ploščah . 628.. . 3.564 Železo neobdelano , . 385.486 1,971.716 Svinec surov ..... 8,942.145 23,181.260 Baker surov (bauksit) . . 35,977.948 346,334.790 Železna in ostale rude .. . .734,127.073 123,178.358 .j - 782,797.164 511,513.648 Kovinarji! Izrežite in spravite! Taki podatki so 'posebno pri raznih pogajanjih zelo važni. Pomočniki in vajenci, ki gledajo te slike in hodijo v iste Sole, kakor ostala mladina, nimajo možnosti, da bi na ta način živeli. Za nje, kakor da to' ne Velja. Veliki de! naših poslodavcev smatra namreč vsako spremctnbo, ki bi se naredila v prilog delovne mladine, da so s tem oškodovani njihovi gospodarski interesi. Nov zakon o obrti ima neke, ,odredbe v, ;pogledu .zaščite vajencev, toda nikomur niti ne. pade na misel, da bi to čim strožje izvedel. V tem zakonu ni na pr, odredbe; o; zakonitem odmoru vajencev. Ostala mladina, kij študira in,hodi v šole, lahko rečemo, da ima štiri mesece, lptno počitnic, ko naš vajenec tega nima. .niti en dan. Odvisno je to od milosti ■ poslodavca. Vendar je .njegovo delo v največ primerov. zaprto v nehigijenične delavnice, kjer je zrak umazan od rasnih plinov in prahu in je škodljiv’ še odraslim, kaj ne za mlad organizem, ki se šele razvija. Velik del te mladine se nauči svojega dela, čim pa nekaj stori, se takoj zato odpuščajo pomočniki in dela s samimi vajenci. Kako naj tak vajenec zamenja mesto izučenega pomočnika, ko še sam rabi veliko opore in učenja. Pri .tem pa je najbolj žalostno to, da tu ni govora o kaki minimalni nagradi ali plači. Novi obrtni zakon sicer predvideva odškodnine, toda do danes je to še samo beseda, ni pa dejanj. To vprašanje le zelo važno in bi moralo interesirati tako pošlo* davce, delavce, kakor zdravnike.« V nadaljnjem svojem referatu analizira higijen-ske prilike in zdravstveno stanje zagrebških vajencev. Pravi, da je našel veliko primerov, kjer moralo vaienci delati 14, da cclo 18 ur dnevno (Lječ-nički vestnik, broj 9, 1934). Da je to izrabljanje v resnici preseglo meje dopustnosti, dokazuje tudi pisanje »Trgovskega lista^, kjer strogo naroča trgovcem, da naj se glede naobrazbe vajencev točno ravnajo po predpisih novega obrtnega zakona. So primeri, ko delodajalec, oziroma mojster ne pusti vajenca k šolskemu pouku, pomočniki ga pretepajo in tako iz tega vajenca, namesto, da bi postal dober pomočnik, postane zakrknjeni, trdovraten ter nesposoben delavec, ki seveda potem težko dobi zaposlitev. France žužek: Ob Langusovi brošuri Langusova: broSura '»Praktični govornik., mi dopade mnogo bolj, kot bi bila njena vrednost razvidna iz sicer pohvalne in dobrohotne kritiko g. I vo Peršuha ’ v zadnji številki * Del: Pravice«. To .predvsem iz dveh razlogov: Prvič?1 je brošura kratka, zgoščana in pregledna. Neiiicj ’ imajo precej tozadevne literature; toda le preradi se avtorji” zgubljajo’ preVec v" teoriji i ir v praktičnih ' primerili, taUo da človek koncem koncev le ne Ve, kako bi se obrii.il, da bi zdrava pravila govorništva tudi praktično uporabil.' Tov. Langus je nepotrebno črtal in podal v svoji brošuri le to, kar je nujno in bistveno potrebno. — Drugič je tov. Langus zbral in izbral praktične primere za posamezne govorniške finese naravnost iz naše delavske sedanjosti. Bodisi,'da sem jili čital v našem časopisju, bodisi v nasiti proglasih: znani so mi bili, čini jih je dojelo uho. In to je prav! Ni nam treba segali v daljave ali hoditi na posodo na tuje zelnike. Slovenci smo čustven, rekel bi, pesniški narod, pa sanii iz sebe lahko poka ženio, česa je zmožna naša lastna govorniška sposobnost in umetnost. Teh par vrstic pa sem napisal predvsem zato: Slovenci imamo krasnega homiletičnega govornika v osebi stolnega kanonika g. dr. Mihaela Opeke v •Ljubljani. Gradnja njegovih govorov je klasična, ježik klen, zgoščen, pesniški. Govor sam vnaprej do kraja premišljen, naštudiran v snovi, presledkih in v — pravilnem; poudarku. Užitek je, poslušali ga. Ljubljanska stolnica mu je vedno napeto sledila. Kdor pa nima prilike, da bi tega znamenitega govornika kdaj osebno poslušal, naj si nabavi eno ali drugo njegovih knjig, ker so vsi njegovi številni govori zadnjih let tiskani in se dobe za razmeroma nizko ceno v prodajalni Kat. tisk. društva V Ljubljani. Kdor si bo dobro utis-nil nauke Langusove brošure o govorništvu ter se bo Vgradnji govorn skušal ravnati po metodi ‘dr. Opeke, mora nujno postati dober govornik, če le nima fizičnih nedostatkov. Število brezposelnih se je v Nemčiji v januarju dvignilo za 369.000 na skoraj 3 milijone. Umetiii petrolej in bencin iz premoga začno v kratkem proizvajati v Angliji v velikih množinah. Da ta problem v resnici skrbi tiste, ki se zanimajo za vzgojo mladine, j.e dokaz v tem, da bo na letošnjem zasedanju mednarodnega urada dela na dnevnem red,g .vprašanje, kako odpomoci ogromni : brezposelnosti, v kateri, živi ,naša ; mladina. Da ’bUZD v Ljubljani je zaključil leto 1934 s predhodnim presežkom 1.001 milj. Din (v letu 1933 3 307 milj. Din). Računski zaključek se nanaša zi:olj na bolniško zavarovanje (brez nezgodnega zavarovanja in poslovanja z delavsko zbornico in borzo dela). — Poslovni uspeh v letu 1934 je nasproti onemu v letu 1933 precej neugodnejši Temu so vzrok slabe gospodarske prilike ter v zvezi s tem poslabšanje življenjske stopnje in zdravstvenega stanja zavarovancev. Dvig zavarovancev od 75.564 v letu 1933 na 79.010 v letu 1934 je pripisovati več ali manj zasilni zaposlitvi, in ne pomeni poživitve delavnosti v pravim smislu. Vendar je ta dvig zvišal dohodke bolniškega zavarovanja za 1.740 milj Din. Nasprobio pa je bolniško zavarovanje izgubilo 0.60(1 milj. Din zaradi padca zavarovane mezde, ki je znašala v letu 1933 na dan Din ‘23.23, v letu 1934 pa Din '22.03 Tako je prišlo od višjega števila ■, »varovancev samo 1.134 milj Din v korist bolniške >a zavarovanja Na drugi strani pa so neugodnejše zdiavstvene razmere povzročile znatno višje izdatke. Poslabšane življenjske razmere zmanšu.oiju odpornost proti obolenjem in tudi zaposliti v zaslužka potrebnih ljudi pri delu kateremu te.esno niso dorasli, zvišuje stanje bolnikov iz leta v leto. Medtem, ko je znašal povprečni stalež bolnikov v letu 1933 le 2.39%, jih izkazuje leto 1914 — 2.71%. Ta višji stalež pomeni za 1.700 milj. Din več izdatkov samo iz naslova lira-narine. 1 j. toliko, kolikor znašajo dohodki vsled višjega stanja zavarovancev Za eirka 0 300 milj. Din n iz istega lazloga povišajo ostale dajatve in s •ribe Tudi podaljšana podporna doba od 26 na .‘ • tednov je Stalež bolnikov nekoliko zvišala. Dohodki bolniškega zavarovanja znašajo. 4(4278 milj Din (49 milj. 1933). Na' prispevke odpade 39.31! milj (38.180 milj. 1933), na povračila 0 328 milj 1 d.28n milj.), na dohod se lastnih kopališč v Lun . ni 0.068 milj. (0.224 milj.), na dohodke lastnih op.dišč v Mariboru 0.154 milj. (0.287). na ohri • ■ (>.299 milj., na tečajni dobiček 0“ . milj 075%) na stroške za- zdiavnike 4 37; m'i(. Din .iaP .10.86% .(4:113 iill.ilj. _ 10,54%), na ): ke za zdravila in zdravilne pripomočke Člani hi svojci skupjjj; 3 .610 'injlj. ali 89% (3019 milj. 7 7 )%)) by oskrbne etroijke v bolnišnicah člani in svojci 5 035 milj. ali 12,51% (5.025 milj. — 12.87%), na stroške v kopališčih in zdraviliščih 3.039 milj. ali 7.55% (2.452 milj. — 6.28%), na stroške zobnega lečenja 0.783 milj. ali 1.94% (0.689 milj. — 1.77%), na stroške vzdrževanja ambulatorijev 1.151 milj. ali 2.86% (1.150 milj. — 2.95%), na upravne stroške 6.592 milj. ali 16.37% (6.347 milj. — 16.26%), na stroške samouprave 0.071 milj. ali 0.18% (0.063 milj. — 0.16%), na stroške laične kontrole bolnikov 0.677 milj. ali 1.68% (0.649 milj. — 1.66%), na odpise 0.252 milj. ali 0.63% (0.414 milj. — 1.06%), na obresti 0.263 milj. ali 0.65%, na stroške vzdrževanja vozil 0.040 milj. ali 0.10% (0.042 milj. — 0.11%), na vzdrževanje nepremičnin (zemljišče na otoku Rabu 0.002 milj. ali 0.01%. Predhodni poslovni presežek znaša 1.0001 mlij. ali 2.48% (3.507 milj. —.8.98%). Pri povprečnem številu zavarovancev 79.010 (75.564) odpade na člana in leto od skupnih dohodkov Din 509.78 (516.62), od skupnih izdatkov pa Din 497.11 (470.21), od predhodnega presežka odpade Din 12.67 (46.41). Od glavnih izdatkov bolniškega zavarovanja odpade na člana in leto, in sicer hranarine Din 137.77 — ‘27:03% (121.56 — 23.53%), stroškov za zdravila Din 45.69 — 8.97% (39.96 — 7.73%), stroškov za zdravnike Din 55.38 - 10.86% (54.43 - 10.54%), oskrbnih stroškov v bolnišnicah Din 63.74—12.51% (66.55 — 12.87%), stroškov za kopališča Din 38.47 — 7.55% (32.45 — 6.28%), stroškov za lečenje zobovja Din 9.91 — 1.94% (9.13 — 1.77%), stroškov za ambulatorij Din 14.58 - 2.86%) (15.22 — 2.95%.). Na dajatvah je bolniško zavarovanje izplačalo 31.376 milj. Din ali 77.90% (28.006 milj. Din — 71.75%). Visoki zaostanki na neplačanih prispevkih, ki znašajo že 16.922 milj. Din, so dosegli nad 4 mesečni predpis, dočim so znašali v letu 1930 komaj 'IVi mesečni predpis. S tem je dosežena najvišja dopustna mera in uradu so odtegnjena skoraj vsa obratna sredstva. To stanje ogroža likvidnost urada. Izplačevanje rednih podpor in clajalev je torej v resni nevarnosti. Tudi ostale obveznosti, bolnišnice, zdravila in drugo izplačuje urad z velikimi zamudami, kar povzroča motnje I11 zastoj pri vseh ustanovah in dobaviteljih, ki imajo poslovne stike z uradom. Te razmere silijo uiad (la izterjuje prispevke bolj rigorozno, kakor v prejšnjih letih Poslovanje bolniškega zavarovanja je bilo v letu 1934 aktivno. Toda ta prebitek je tako neznaten, da bi bilo poslovanje pri najmanjši spremembi v pogledu zdravstvenih razmer v zadnjih mesecih lahko zaključilo z večjim ali manjšim primanjkljajem. Pomoč nameščencem vn*m*šieiwii-.se radi pobahajo, da so . inteligentne ši in bolj izbbraženi od delavstva. V večini slučajev je lo iesnica saj’ k temu jim pripomorejo šole. Nadalje imajo delo. ki zahteva prožnosti duha, iznajdljivosti ler druge duševne lastnosti Vse to mora imeti vsak dober nameščenec. Pričakovali bi bilo vsled ie>a, da bodo nameščenci tudi v obrambi svojih pravic energiiTnejši, doslednejši ter vedno 1111 preži. Vendar kaka zmota! Ravno nameščenec je oni. ki je v tem oziru največja sirota, s katero se igra delodajalec po mili volji, kakor sam hoče. Znižava mu prejemke, ga odpušča itd. V takem slučaju se delavstvo vseh organizacij takoj sporazume ter se krepko postavi v bran z načelom: Vsi za enega, eden za vse. Zato pa tudi uspeh skoraj nikdar ne izostane. Malokrat pa smo čuli, da bi kaj takega napravili nameščenci. Vzrok temu je njihova brezbrižnost za organizacijo. Vsak vidi v organizaciji samo nepotreben strošek, ki ga ima s članarino. Ne zaveda se pa, da mu organizacija pri izboljššanju njegovega položaja more veliko koristiti. More se pogajati z njegovim gospodarjem glede regulacije plače, izplačila dopusta, brani ga pred redukcijo itd. Seveda pa moraš v vsaki potrebi organizacijo obvestiti, ker organizacija ne ve za tvoje potrebe. Kot primer naj navedemo, da smo ravno v zadnjem času uspešno intervenirali za nameščence, ki jim je grozila redukcija In znižanje plače. Seveda je naše posredovanje uspešno le tedaj, če so nameščenci organizirani in zanesljivi. Med njimi ne sme biti cmerikavcev, kakor tudi ne rnhločutnežev, ki ne morejo preboleti, če morebiti doseže njegov tovariš kakih sto dinarjev več plače, nego on. Nevoščljivost je bila kriva marsikakega neuspeha. Priporočamo nameščencem vsled tega v njih lastnem interesu, naj se oklenejo nameščenskih organizacij ter skrbe vsak v svojem podjetju, da se vsi njegovi tovariši organizirajo, ker le v slogi je moč. IZJAVA. Podpisani obžalujem žalitve, ki »cm jih izrekel pred dvema mesecema proti jugoslovanski strokovni zvezi in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. Breznikar Franc, Gračnica pri Rimskih toplicah. Oblačilno delavstvo Izjava. Ker se v zadnjem času razširjajo o meni razne govorice, ki so pa brez vsake podlage, izjavljam, da bom vsakogar, ki bi te govorice razširjal, primoran sodnijsko zasledovati. — Andrej Bernik, Škofja Loka. Delavci! Priporočam se cenj. občinstvu, da izdelujem vseh vrst čevlje po meri in sprejemam vsa popravila Peter KRISTAN - Kranj Savski breg 10 Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. — Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: S. Žumer. Kranj Trgovina z mešanim blagom. Dobro žganje in štajersko vino v zaprtih steklenicah. — Se toplo priporoča K* TI STHELEC ______________________________ Primskovo - Kranj Naznanjam, da sem opustil gostilno »RUČIGAJ« in prevzel staro znano gostilno A. 5BPII Dobra vina, gorka in mrzla jedila. Cene zmerne Jože in rroncKa Broun Katarina Šilar trgovina z mešanim blagom Stražišče -Gaite j Izdelovatelj damskih tor-b i c, aktovk, nahrbtnikov itd. M. SIPIC, KRANJ Če hočeš imeti dobro izdelano posteljnino in divane obrni se na TONEJC VIKTOR tapetnik Kranj, Lojarjeva 3 Pekarna ANTON TEPINA Stražišče 118, Kranj Vam nudi najboliši domači na vago kruh, bel kakor črn in vsakovrstno pecivo. Pridite in prepričali se boste še sami Vljudno se priporočata ANA IN PETKR VILFAN gostilna, Gorenja Sava 25 Kranj Solidna in točna postrežba Veselo velikonoč želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina Ivan SAVNIK Kranj Avto prevozništvo Franc Smole se priporoča za prevoz selitev in drugih voženj po konkurenčnih cenah Priporoča se Bohorič Franc pekarna poleg hotela Stara pošta Kranj Priporoča se gostilna pri Cilki Mici in Pavla BIDOVC Puharjeva 2 — KRANJ PERNUS IVAN, Kranj trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami Ima za izdelovanje gornjih delov čevljev vseh vrst modelov Blagoslovljeno Veliko noč iele svojim cen), odjemalcem in se priporočajo za nadaljno naklonjenost OSKRBITE Sl za Val« leposlovne, znanstvene In druge knjig« primerne preproste «11 fine TRPEŽNE VEZAVE POSLUŽITE SE za vezavo revij: Dom in avet i! ■ Bi Mladika — Ilustracija in dom ORIGINALNIH PLATNIC — Zena KATERE VAM NUDI KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE r. i. z o.«. UUBUANA KOPITARJBVA UL. 6/11. Zet Veliko noč sp f ■' A*- 0 S: •' m Vsem mojim cenj. odjcmalcem naj velja to moje velikonočno voščilo zadovoljstva za praznik Vstajenja in novega življenja in blagoslova za Vaše delo Terezija ČERNE trgovin« z mešanim blagom in parna pekarna DOBRUNJE 390 - 490.- 90- 170.- 390.- 110.- 290.- 290.- Priroda se obnavlja - - - - obnovite se tudi Vit TIVAR OBLEKE SLAMICEVA RESTAVRACIJA ima najizbranejša vina in najboljio kuhinjo Oglašujte v »Delavski Pravici«! Ivan ROZINA (preje Orient) trgovina barv, lakov in firnežev, Ljubljana Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, Šolskih, Studijskih in umetniških barv, firneži, laki, steklarski in mizarski klej, Selak, špirit denat. »Arti« tuSi, pastele ter sploh vsi slikarske in pleskarske potrebščine. - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. - Najnižje cene in najboljša postrežba Prodajalna Tyrševa cesta (Dunajska) poleg trgovine Schneider & Verovšek Samo nova posojila domačih denarnih zavodov in novih vlog morejo poživeti naše gospodarstvo. — Zaupajte Vaše prihranke Mestni hranilnici ljubljanski ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. I. 1933 neomejeno in jih obrestuje po 4—5% Ljudska posojilnica v Ljubljani r, z, z niom, c. Mildoiičeva cesta 6 (v lastni palači) Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. NOVE VLOGE vsak čas razpoložljiv«, obrestuje po 3%. „SINGER“ Šivalni stroji d. d. LJUBLJANA Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcij«, smo znižali cene za 50"/«, tako da prodajamo DAMSKE PLAŠČE že od 170'— Din naprej Damske volnene in svilene obleke od Din 120'-Damske perilne obleke « Din 60'- Otroške oblekce, perilne « Din 25'- F. J. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Vedno sveže špecerijsko blago po znižanih cenah, kuhinjsko posodo in drugo železnino kupujte pri Jos. JAGODIC, Celje Glavni trg Gubčeva ulica Lepe rozine, okusno prekajeno meso in fino banaško moko po nizkih cenah pri Anton Fazarinc Celje Celje Kdor oglašuje napreduje! Priporoča se Pavla Slugova, Celje ročna dela v predtiskaniu — pletenine Vodnikova ulica, nasproti Ljudske posojilnice Tovariši! Tovarišice! Kupujte vse specerijsko blago v novo oivorjeni trgovini Janko Fiti, Celje Dečkov trg — (nasproti Narodnega doma) 25% ceneje dobe udje Dražbe sv. Mohorja knjige iz njene založbe v Mohorjevi knjigarni v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 19 (pri glavnem kolodvoru) Šolske, pisarniške in družinske potrebščine 1» konkurenčnih cenah. — Priporočamo molitvenik »Veliki teden«. Kranj ZABRET & COUP., DRUŽBA Z o. z. Kranjsha tovarna lanenega olja In ilrneZa DrMof pri Kranlu nudi svoje prvorstne izdelke: laneno olie, laneni firnež in lanene tropine. — Prečastitim župnim uradom priporočamo rastlinsko repično gorilno olje v najboljši kakovosti. Zaupajte nam, postregli Vas bomo vedno s cenenim in dobrim blagom. GORENJSKE MLEKARSKE ZADRUGE (s*uoni obrat) V NAKLEM Nudimo cenj. delavstvu mleko in vse mlečne izdelne : čajno maslo »delel ica«, sirotkino maslo, skuto za štruklje. Sire: ementalec, eidamer, trapist, imperjal, liptavec, romadur, desert. — Vse dobite v naiih poslovalnicah v Kranju, na Primskovem, v Tržiču, Jesenicah in Ljubljani. — Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah. Priporoča se gostilna, pekarija In trgovina TEPINA FRANC Stražišče pri Kranju Posebno priporoča špecijaliteto stražiških piškotov Nova trgovina J Novo blago 1 Nove nizke cenel Priporoča se vsem delavcem in nameščencem manufakturna in modna trgovina PETEK CELJE - Prešernova ulica 21 Oglejte si ogromno zalogo »M a s t n a k« oblek Lastna izdelovalnica oblek po najnovejši modi. — Velika zaloga manufakturnega blaga za damske in moške obleke Ivan Mastnak Celje, Kralja Petra cesta 15 Kadar si urejate nov dom, spomnite se, da Vam nudi vse, kar rabite najugodneje I' družba z o. z. — železnina KRANJ Vesele velikonočne praznike želi Hranilnica in posoiiinica v Št Jurju pri Kranju reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Priporoča vsem delavcem in delavkam, da vlagajo denar v domače zavode. Nove vlog« se izplačujejo takoj. HLEBS steklo, porcelan, kuhinjska posoda KRANJ KRANJ AKO BOSTE ZIDALI dobite ves potrebni les in s« Vam dostavi na stavbo po zelo nizkih cenah pri FRANC GORJANC v Kranju KUPUJTE KB zidno in strešno "opeko pri ZABRET & Sin, bobovk pri kranju IttOS 1935 Industrija perila in splošna konfekcija, manufaktura. - Razni ostanki A ^ v?// žc **"" ^alie, vsakovrstno moško perilo, srajce že od Din 15'- dalje. — Izgotovljene hlače raznih vrst že od Din 32'— dalje. — Jubilejno 50. leto obstoja Vam jamči dobro blago in Hrani priznane nizke cene Priporoča se.vsem delavcem v kranjski okolici _________ Jamnik Franc lm®v za,o5i suhomesnate mesar izdelke vseh vrst, kakor Kranj tudi sveže m so po konkurenčni ceni Obiščite me! —-* Se priporoča Albin Jazbec Konfekcija Kranj Dravska banov na Delavstvu se pnporota JANŽA FANI - trgovina z mešanim blagom Gorenja Sava Solidna in ločna KRANJ postrežba Priporočamo HOTEL IN RESTAVRACIJO JELEN V KRANJU Izborna vina. - Vedno sveže pivo. Mesečni abonenti - Opoldanski menu Din 12 - Tujske sobe po zmernih cenah - Garaga Priporoča se hotelir WAN D Rudolf Vsemu delavstvu te naitopleje priporoča za naklomeuost naicenejia trgovina na Gorenjskem Logar & Kalan manulakturna zaloga naslednik Srečko Vidmar, Kranj Poleg skrano nizkih cen dobijo vsi delavci še 4% posebni popust Kristančič Ana (poleg Zlate Ribe) Priporoča zalogo vsakovrstnega perila, predpasnikov, čevljev, nogavic - po nalmijUi cenah Viktor KRIŽAJ pekarna — Puharjsva S Se priporoča vsem delavskim slo)em Priporoča se gostilna ,(BEKSEL" Božena ČI2EK modistinja Kranj Sroievr&tca oglas. — V nekem listu je izšel naslednji nenavadni oglas: Novo ustanovljena trgovina za pivo v steklenicah išče tihih družabnikov. Gospodje z gumastimi podplati in dolgimi prsti »majo prednost. Drugega strokovnega znanja ni Vel*. Janko RANT, Kranj Trgovina z deželnimi pridelki in z mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo. Tel.: Kranj št. 65 - Brzojavke: Rant Kranj Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem prevzela znano gostilno RUČIGA] Za cenjeni obisk se priporoča Ručigoj Alka MtuOOil Hakovc trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami . Dupi e s« najtopleje priporoča. Vsemu delavstvu se priporoča VALENTIN ROZMAN Glavni trg S Novo ustanovljena lekarna v Kranju Mr. Metod Rauch v mestni hiši Izdaja zdravila na recepte vseh bolniških blagajn Vrtnarstvo Sušnik Franc Kranj Venci, šopki in cvetlice JOS. ČERNELIČ manufaktura KRANJ Priporoča Be mesarija Klemenčič Janez — Kranj BJaljvajsova cesta 21 Gostilna pri Lukežu toči pristna štajerska in dolenjska vina ter pristno črnino. — Za praznike čez ulico Din 1'— ceneje. Topla in mrzla jedila vedno na izbiro. Za obilen obisk se priporoča gostilna Lukež Diiavci! Namesto da bi šli v gostilno, pridite rajši v slaščičarno Ione notiar-Jager * liranfu kjer boste dobro in prijazno postreženi. NOVA. PEKARNA ELKO PIRNAT, Primdcovo-Kranj Nudi Vam najuoljši domači kruh, kakor tudi prvovrstno pceivo Pridite in prepričali se boste sami PREŠERNOVA KLET Prictna dalmatinska vina, tropinec in morske ribe Cene zmerne Solidna, postrežba Se priporoča LRAL.1IC ANTON REBOLJ LOVRO, gostilničar Nakup In prodaja posestev v Kranju Tavčarjeva 10 Trvdka VILJEM OROSEL, KRANJ Priporoča veliko izbero nogavic, rokavic, kravat, svilenega perila in torbic po n a j n i ž j i ceni. Ovčiak J. nas!. klobučarstvo Kranj - Lajerjeva. Vse vrste čevljev izdeluje do znižanih cenah samo svari Pivk, Kranj Sprejemajo se vsa y to stroko spadajoča popravila. Pridite in prepričajte se ! Izdeluje se po meri. Točna postrežba. ce hočeS imeti lepo in poceni izdelat* V vije, Tt Jib naredi Grašič Ignnc, čevljarski mejite; Stara cesta 11 — Kranj Strah pred letalom. — Neko letalo je letelo pred kratkim proti nekemu gorskemu ozemlju tako nizko, da se je zdelo z naše precej visoke vasi, ltakor da se bo dotaknilo streh. Majhnega fantka je to tako preplavilo, da je stekel k očetu in mu zaklical: Oče, zapri vrala, drugače bo priletelo še v hitrj« ZA VELIKO NOC! Din 95' Din 35*“ 40'- 45'- Št. 19—22 St. 23—28 Št. 29—30 Damski salonski čevlji, črni ali rjavi. DIR 125- ista oblika v drugi kombinaciji usnja. Din 125'- 135'- Št. 36—39 Št. 40 dalje Lahki moški poletni čevlji v rjavi barvi iz boksa in z usnjenim podplatom. Otroški čeveljčki na zapono iz rjavega ali črnega boksa. Dobra kakovost -pa vendar poceni! čevlji! Din 125a Okusni ženski čevlji v najnovejši obliki na zapono iz rjavega usnja. Din 95** Trpežni čevlji za gospode iz črnega ali rjavega boksa in z usnjenim podplatom. Gostilna pri Luzarju priporoča pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina Bohorič Anton pek Glavni trg - Tržič Da boste zadovoljni in imeli lepo glavo, si napravite trajne kodre po — najnižji ceni Brivsko frizerski salon »ANGELI« JOSIP PETRIČ - TRŽIČ Zelo znižane cenei Bogata izbiraj Vesele velikonočne praznike Za gospode: želi tvrdka Za dame: rokavice, ročne torbice, čepice. Vseh vrst damskih, moških inotrožkih nogavic srajce, kravate, klobuke, itd., itd. K. Koželj m v * v Trzic ran v • v Ttztc Blaž Jeglič mesar ln prekajevalec Glavni trg - Tržič Romih Martin - pek Glavni trg - Tržič se priporoča cenjenim odjemalcem Stranskij Pavla - manufaktura TR2IČ se te v nadalje priporoča Radomlje Vesele velikonočne praznike želi gostilna in trgovina Ciril Cerar, Radomlje Moste Joško Stanovnik trgovina s špecerijskim blagom Moste - Predovičeva ulica Priporoča se Avtobusno podjetje Jožef Goričan - Tržič Izletne vožnje na Sušak in Koroško meseca maja in junija. — Natančna pojasnila dobite ▼ pisarni Godnov Jožef mesar Glavni trg 17 - Tržič D. Franko manufakturna, galanterijska ln modna trgovina Tržič ANTON BELHAR mesar in prekajevalec v • v Irzic Se v nadalje vdano priporoča cenjenim odjemalcem Nabavljajte svoje potrebšine DdttVSki Pf&VtCi Kupujte le domače^ iz-pr* tvrdkah, hi oglašujejo v ■■ im -- m«.................delite ! Svoji k svojim!