ŠTEV. (No.) 53. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. entered as second class matter octobbr h. 1919^ at post office at chicago, ill., under the act of march 3rd 1879. CHICAGO, ILL., PETEK, 8. JULIJA, 1921. LETO (VOL.) VEL (N*. i*i7. mi file at the Post Office *f DL — By the A. ft. NAJNOVEJŠE YESTI. ŽENSKE PROTI ŽENSKI VO LIVNI PRAVICI. Nič novega ni, da ima ženska vo-livna pravica med ženskami samimi najhujše nasprotnice. To so večinoma ženske, ki so srečno poročene ali ki sicer zavzemajo v družbi tako ugodno stališče, da ne žele ničesar drugega, a na svoje manj srečne sestre ne mislijo. Takih žensk je povsodi, zato se ne smemo čuditi, da obstojajo n. pr. v Švici, v Nem čiji in drugod organizacije, ki imajo edini namen pobijati žensko gibanje za ravnopravnost in zlasu žensko volivno pravico. Podobno organizacijo imajo tudi v Združenih državah, kjer so ženske nedavno dobile volivno pravico v osrednji parlament. Organizacija se imenuje "Narodna družba za pobijanje ženske volivne pravice"'. Ta organiza- večino za se in ljudstvo premotiti, da bi glasovalo za mir in za Anglijo. KRVava VSTAJA V EGIPTU (Izvirno poročilo za "Edinost".) Aleksandri ja, dne 10. junija 1921 V Aleksandriji smo imeli zopet revolucijo, večjo kakor je bila leta 1882. Danes tri tedne, bilo je dne 22. maja, so začeli Arabci razbijati vse magazine in to največ na trgu pri Morum's. Potem so začeli napadati in pobijati ljudi, ki so jih dobili po cestah in trgih, l^vropejci so seveda branili svojo kožo in so vdarili po Arabcih. To je bilo kakor prava vojska. Streljali so kar so mogli. Arabci so požigali hiše kjer so stanovale evropejske družine. Šli so na policijo in nesli seboj petrolej in slamo ter zažgali poslopje. Tako so napravili z vsemi policijami in nihče jih ni ustavljal, ni- IZ DELAVSKE KONVENCIJE V DENVERJU. Kon vencija Amerikanske delavske k vojaštva se baje imenu- j Federacije se je izrazila za skrajša-ši", ki čakajo samo zna-lnje delavnika in naročila izvrševal- nemu odboru, da naj podpira vsa- mi ne. Po hišah so najprej vse pokradli cija je kljub svojemu porazu silno hče jim ni branil, tudi policaji sa-bojevita in njena predsednica gdč Marv Kilbreth napoveduje, da ne bo preje položila orožja, dokler se žen-jin pobili prebivalce, nato pa so jih ska volivna pravica zopet ne odpra- j zažgali, da so zgoreli ne samo mrtvi, vi. Kot prvega sredstva v tem bo-!temveč tudi tisti, ki so se poskrili, ju se pa družba poslužuje ravno — 'Požarni brambi so razbili vse lestve ženske volivne pravice. Poslanke, ki izidejo iz njene srede, imajo samo to nalogo, da v parlamentu po-bijafo žensko volivno pravico. "Mi zaničujemo — pravi gdč. Kilbreth — politiko in ves politični sistem 'bossov\ ki jih nadzorujejo agenti težke industrije in proti temu se bomo borile do zadnje kaplje krvi". Pri vsem tem pa dokazuje ravno ta družba proti ženski volivni pravici, da se da vsako zlo v javnem življenju — naj že kdo smatra za zlo to ali ono — najuspešneje pobijati edino le na — parlamentarnih tleh in na ta vodi samo volivna pravica. Že samo s tem je ženska volivna pravica opravičena in utemeljena. ADMIRAL SIMS JE DOBIL JAVNI UKOR. Admiral Sims je dobil javni ukor od mornariškega tajnika, ker se je izrazil v Angliji proti amerikanskim Ircem in jih imenoval osle. To je bilo pa tudi vse, kar je vlada storila, da je pomirila ameriške Irce. Irski krogi so jako razočarani. Oni so zahtevali popolno odpu-stenje iz službe. Vendar vlada tega ni naredila. Irci se motijo, ako mislijo, da je v "beli hiši" še demokrat Wilson. Takrat bi se dalo kaj takega doseči. ANGLIJA PROSI ZA MIR. Angleški ministerski predsednik Lloyd George je v posebnem pismu povabil De Valera, predsednika Irske Republike, v London na mirovni razgovor. De Valera sme pripeljati seboj kogar hoče izmed svojih svetovalcev. Vsem obljublja vlada varen prevoz in da se bodo nemoteno lahko vrnili nazaj na Irsko. — To Je že velik kofak naprej za Irce. Vsi ki poznajo Anglijo, vedo sicer, da ima Anglija zopet samo kako zvijačo pripravljeno, s ka- IPREBIVALSTVENE RAZMERE tero hoče vjeti Sin Fejnerje v svo- } - NA ČEŠKOSLOVAŠKEM, jo past in jih zopet dobiti pod svo- j Po dosedaj zbranih podatkih ljud- lor-i I slcptra Stptia fin C PcLrnelAiTipl-o^. in razdejali vse sesalke, tako da ni mogla ničesar rešiti. Neki znanec je pravil, kako je vi-del iz svojega okna moža, ki se je vračal po cesti domov in ni morda še nič vedel o vstaji. Nenadoma so ga obsuli arabski divjaki, mu vzeli denar in vso obleko, ki jo je imel na sebi, takega so pretepli z nabu-tom (z železom okovana gorjača) po glavi in po celem telesu, da končno ni bil drugega kakor ena sama rana. Nato so ga vrgli na kup slame, ga polili s petrolejem in zažgali. Živa luč, to je bilo njihoyo največje veselje. Tako in podobno so napravili z več nesrečnimi žrtvami. Dekletom so z britvijo rezali prsa, otroke pa so z oken metali na ulice in počenjali vsakovrstna grozodejstva, ki jih sploh ni mogoče popisati. Najhujše pri celi stvari pa je bilo to, da so tudi vojaki (Buluk Ga-farJ) potegnili s podivjanimi domačini in streljali na Evropejce po cestah in po oknih, tako da nihče ni bil varen v svoji hiši. Tudi oni so1 kradli kolikor'so mogli; Arabci in vojaki, to je bilo vse eno. 18 Evropejcev so našli mrtvih, koliko pa je bilo mrtvih sploh, se ne da dognati, ravno tako tudi ne število ranjenih. Časopisi poročajo samo, da je bilo več mrtvih kakor leta 1882. In vemo, kako grozno je bilo tistikrat. Ko so prišli Angleži, so kar hitro napravili mir, toda ^>rej je moralo obležati nad 2000 Arabcev, po večini mrtvih. Sedaj ni nič posebnega več. Vsak mora biti ob 10. uri zvečer doma. Ako zalotijo koga po tem času na ulici brez dovoljenja, ga takoj ustrele. Vsi večji evropski narodi so poslali svoje parnike v našo luko, tako da nas v slučaju ako bi se zopet kaj pcfdobnega zgodilo, odvedejo na R. K. O DELAVSKIH NEMIRIH V W. VA. " Senat je sklenil poseben q^bor zbornice, ki bode natančno preiskal delavske nemire v W. Va. letošnje spomladi. Skušali bodo najti, kedo je zakrivil te nemire in kje je krivda, da so se nemiri začeli. "N Če le ves ta odbor ne bode samo nekoliko grmenja, pa malo dežje. JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA. Dopisnik katoliškega dnevnika "Tribune" piše z Dunaja v svojem poročilu temu listu zanimivo pismo, v katerem trdi sledeče stvari: Jugoslavija mobilizira svoje čete ob Karavankah ob meji med sedanjo Avstrijo in Jugoslavijo. Poseben oddelek je "sabotaši menja, da bodo planili iz Karavank na Koroško in jo zasedli. Jugoslavija je poslala v Pariz zahtevo, da odločno zahteva za Jugoslavijo vse pokrajine prav do Drave, kakor tudi Celovec in še nad Celovcem, sploh vse kraje, kjer stanujejo Slovenci. Baje vedo na Dunaju. da so velesile naktonjene tej zahtevi in ni izključeno, da bi ji ne ugodile. Ministerski predsednik Pašič je izjavil v zbornici, da zahteva Jugo-Jslavija mejo med Avstrijo in Nem-jčijo prav do Drave, kajti ako zasede res Nemčija Avstrijo, oziroma a-ko se Avstrija združi z Nemčijo, potem ima Jugoslavija pravico do novih mej. Dopisnik je prepričanja, da je gotova stvar, da se bode Avstrija združila z Nemčijo. Toda predno boste pa Čehoslovaška in Jugoslavija dovolili, da bi se res to zgodilo, boste dosegli, da vsaka dobi še velik kos Avstrije. Jugoslavija je baje dobila iz Pariza že nalog, da naj zasede Koroško, ako ne bode kmalu prenehala glasna agitacija po Avstriji za združenje z Nemčijo. Za slučaj, da bi se to res zgodilo, se baje Jugoslavija pripravlja, da bode zasedla tudi celo Štajersko prav do avstrijske meje. Tako bi prišel tudi Gradec pod Jugoslavijo. Kakor sporoča dopisnik, so na Dunaju in po celi Avstriji prepričani, da se bode vse to zgodilo v najkrajšem času. Ko H ko je na tem resnice, seveda mi ne vemo. njič prav živo popisal, kako in kaj je videl, so mu nekateri vendar verjeli. Šli so in začeli kopati in res so našli mrtvo truplo globoko v blato zakopano. Deček je vedel tako natančno, kje leži truplo, da je vedel, kje je glava in kje noge. Pred nekoliko leti je ta deček napovedal smrt svoje tete, ki je živela daleč proč, nekako pet ur predno je prišel brzojav, ki je naznanil smrt. Tudi v tem slučaju je deček videl prikazen in vedel tako za gotovo, da so se mu najprej smejali, potem pa čudili, ko je res prišel brzojav. ko združeno unijo, ki bi začela gibanje za znižanje števila ur na dan na 6 ur. Bil je stavljen tudi predlog, po katerem bi se naj konvencija izrekla za šest urni delavnik in odprava vsakega "over time". Toda vnela se je dolga debata radi tega predloga. Slednjič pri glasovanju je bil predlog zavržen. Stavljen je bil dalje predlog, po katerem bi naj delavstvo zahtevalo šest urni delavnik in osem urno plačo. Toda predlog ni prodrl. MESO V NEW YORKU CENEJE. Kakor poročajo listi, je chicaško meso veliko ceneje v New Yorku, kakor pa v Chicago. Kako je to mogoče, to vedo samo špekulantje z živili. IZ KATOLIŠKEGA SYETA. RIMSKO VPRAŠANJE. Dasi se je splošno pričakovalo, da se bode pri zadnji mirovni konfei renči reševalo tudi rimsko papeževo vprašanje, še vendar o tem niti besedice ni spomnilo. Vsi zboro-valci so bili prepričanja, da je to samo Italijanska notranja zodeva. Te dni pa poroča Messagero, prostozidarski dnevnik, da bode italijanska vlada primorana, da še en- Španiji vse pogoje za razvoj in ni dvoma, da bo kmalu zavzela v deželi eno prvih mest. varno. jo peto. £ato je De Valera jako previden in ni takoj odgovoril angleški vladi, temveč jo je pustil več dni čakati na odgovor. Kakor se baje govori, misli vlada predlagati plebiscit za južno Irsko, da si nai ljudstvo samo izbere način vlade.— Tako upa najbrže Anglija s političnimi zvijačami in pritiskom dobiti ____ skega štetja na Češkoslovaškem je bilo tamkaj dne 1. februarja 1921. 1 »933 776 hiš, 3,121.430 stanovanj-strank in i3>595-730 prebivalcev. Na vsakih 100 hiš odpade 161 strank in 703 prebivalci. Na Moravskem in v Šleziji se je število prebivalstva zvišalo za 1.3 proc., na Češkem pa za 1.7 proc. padlo. VELIKANSKA KONVENCIJA K. C. 2., 3. in 4. avgusta bode v San Francisco največja konvencija, katero je kedaj imela organizacija Kolumbovih Vitezov. Več kakor 21 posebnih vlakov iz vzhodnjih in srednjih držav bode peljalo delegate na konvencijo. Nad 20 tisoč udeležencev se pričakuje: S konvencijo bode združeno tudi veliko "romanje", oziroma obisk vseh zgodovin skih frančiškanskih misijonov, ki sc bili prvi začetniki californijske civilizacije. V ŠVICI ŠTEVILO KATOLIČANOV RASTE. Švica šteje po zadnjem ljudskem štetju 3,883.000 prebivalcev. Med temi je 1,528.000 katoličanov, 2,217.- 596 protestantov raznih sekt, 26.280 starovercev in 20.951 zidov ter je treba popraviti statistiko, kjer se je govorilo o četrtini ali slabi tretjini katoličanov. Dejanski jih je skoraj . . . . , polovica, imajo najbolj razširjene krat spravi na posvetovanje rimskol - _ ... . . . / časnike ter močno organizacijo, ka- \ pra>,inje. toliško vseučilišče v Fryburgu. — To, da je Francije poslala svojega (Zdaj hočejo ustanoviti še drugo vSe_ poslanika v \ atikan, 111 je sedaj to- učilišče v Luzernu. Njih šolstvo, po-raj edina država, ki nima ^e odpo- sebno srednješolsko, je v najlepšem slanika v \ atikanu pole^ Združenih pr0cvitu držav Italija. ? _ Toda vpliv papeštva danes v sve-r Rev Dr Hugo Bren Q R p je tovni politiki je tolik, da vidi celo oclšel te dni v WiIlard> Wis^ na od_ dih, da si pokrepi svoje zrahljano zdravje Že doma, v starem kraju, ni bil popolnoma zdrav. Obilno de- prostozidarski dnevnik potrebo, da se tudi Italija zgane in poskuša najti^ most med Kvirinalom in Vatikanom. In to list tudi povdarja, da treba to storiti ne iz načel, temveč iz potrebe. NOVA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA. Nemčiji, Italiji in drugim evropskim deželam, kjer se katoliško ljudstvo zbira pod praporom mogočnih krščanskih ljudskih strank, se hoče sedaj pridružiti tudi Šapnija. — Tam snujejo sedaj ljudsko stranko po vzoru nemškega Centra in italijanske Popolare. Stranka ima v lo sedaj pri uredništvu "Ave Maria" mu je nekoliko škodilo. Rev. Father Novak ga je pa povabil na sveži farmarski zrak v Willard, od koder bode gotovo po nekoliko tednih prišel pokrepčan nazaj. Težko ga bomo pogrešili, vendar zdravje je prvo. . Rev. P. Benvenut Winkler OFWT je šel za nedeljo v La Salle, 111., kjer je nadomestoval Rev. Fr. Šalo-vena, ki je na važnem opravku v Springfieldu, 111. POSLUŽITE! SE PRILIKE SEDAJ. * IZVANREDEN DAR DEČKA. Iz Dickinsona, N. D., se sporoča: Pri povodnji v No. Dak. je odnesla voda tudi nekega družinskega očeta Mr. Thoma Everett. Vse iskanje po blatu za truplom je bilo zastonj. Niso ga našli. Pretekli teden je pa njegov 11 letni sinček Raymond naenkrat videl prikazen, nekaj, kar mu je povedalo natančne kraj, kjer lež! očetovo truplo. Deček je začel prigo-varati in prositi, naj bi šli na mesto, da bi kopali. V začetku so se mu vsi smejali. Toda ko jim sled- l * * + + + + + * + + + + + * + + * * * * * * * Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. Vse kaže, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla do svoje stalnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se po-služiti prilike sedaj. Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v vse dele Evrope. Vsaka pošiljatev je garantirana in dospe na svoj cilj v dveh do treh tednih. Ker se pa cena evropski valuti vedno giblje na borzah, zato bova vedno računala po cenah istega dne, ko prejmeva od pošiljateljev denar. OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE: Za jugoslovanske krone: 500 kron .............$ 2.80 1,000 kron............ 5,000 kron............ 37*50 10,000 kron.......... 74>00 J. JERICH & M. ZELEZNIKAR v uradu "Edinost" 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. Za italianske lire: is- 50 lir.........-...$ 2.90 100 lir........... 5.40 500 lir.... .......26.00 1,000 lir .............51-00 f * * * * * * 4» * ♦ * "EDINOST" ___ je prijel pod pazduho in ga pe-j samo da bi bil vedel, kam da naj | bh^jega srca. Ne so varela lica in domov. Spotoma se je tolažil, gre. V tvornico, v vas se ni mogel ,ki go s\ep[\e [n goljufale njega, vrniti; saj bi ga bil zadel v srce neizkušenega mladeniča. Tu sta slo- . - - ljal domov. Spotoma da on vendar ni odjenjal in da bi bil že ugnal Brnota, če bi imeli delavci količkaj samozavesti in poguma. • Delavci, ki so se bili razšli pred orožniki, so se začeli zopet shajati v živahnih gručah. Vsem je bilo srce tako polno, da so se morali raz-govoriti. Kdo da je kriv te nesreče, kaj da nastane iz teh dogodkov, to je šlo vsem po glavi. " "Dve žrtvi!" je dejal Brnot in si brisal oči. "Moja Lojzika", ihtenje mu je trgalo besedo, "je morala zmrzniti, ker ima za objestno gospodo kos premoga več vrednosti ko Od druge strani je pritiskal Janez, kakor da bi slutil, da je zdaj pravi trenotek, da se znosi nad sovražnikom. Vpil je, da je Brnot gnal v smrt otroka in goni v smrt tovariše; on je kriv vse stiske in bede delavcem; kaj jim je vse natvezel o izboljšanju plač in skrajšanju delovnega časa! in kaj imajo sedaj! Lakoto in nyaz in smrt. 4'Kaj ga še poslušamo! Kaj se bojimo tega strahopetca ! Pustimo ga in pojdimo na delo! Kdor je mojih misli, ta gre z menoj". Več se ni slišalo, ker je srdito u-govarjanje udušilo Janezove besede. Hitro so obstopili Brnota najodloč-nejši pristaši, drugi so pristopali v strahu, da ne bi ostali v manjšini, in kmalu je ostal Janez sam s svojim pogumom. , Jemec in njegov sin sta ga držala za roke in se rvala z njim, da se jima ne bi iztrgal in drl v nesrečo, Meta ga je pogovarjala in mirila. Od druge strani so letele psovke inkletve, nekateri so grabili|ce- kako iih ie hujskal, da bi izdali i pobirali kamenje vas- svoje tovariše, da bi prekrižali vsak ledeni pogled in'kakor očitanje bi mu zvenelo najprijaznejše opravičevanje. Domov ni hotel iti, da ga ne bi izpraševali, če je res zmrznil v tvornici delavski otrok in kako da se je moglo to zgoditi. Govoriti o tem ni mogel več in misliti ni hotel. Proč tedaj od kraja, kjer je ležala v sneg umrtva deklica, proč od ljudi, ki so jo videli in milovali in obtoževali krivce. Oh, da bi on nikdar ne bil prišel v Javorje in na Fužine! Naj bi bil rajši ostal med lahkomiselnimi lahkomiseln tovariš! Vsaj ga ne bi zdaj tožilo srce in Artur je stopil naglo naproti, znal dr. Lajba poleg Rumpla in mu je zavrela. r. .j. j i * a "Ah, dva sleparja s poštenjakoi nela na ranti in gledala v bistro vo- .„ .r ' .j. ! . A • - med zobmi , je dejal Artur s sti* do. Vse prešlo! Niti rante 111 vec ... . . ... njenimi ustnicami. ob strmini. Naibrv so jo bili raz- J __ . m J 1 ' Jezik za zobmi! je zavpil Laj! 11 živil j en je ubogega delavskega otro- Pekla vest m Poganjal spomin. Ali ka. Sam mladi gospod Klepš je za- Je res žlvljenje sama prevara in le- piral snoči vrata. Ali je vedel, da P°' dokler se "e Pozna in ne vldl je priprl otroka ali ni vedel, kdo °dblizu? Kakšni so se videli prija- vet" > telji in kakšne je spoznal! Veseli- "O vedel, vedel", se je oglasil iz- tl se ie hotel tuJ*e sreče in niti to ve med poslušalcev delavec. se mu ni Privoščilo. Janez in drli in odnesli ubogi delavci in si zakurili z njo mrzle peči. Žalosten je gledal Artur zadnjikrat, kakor se mu je zdelo, po tihi pokrajini, ki se mu je bila tolikanj priljubila. Premotili so ga nekako zunani glasovi, ki so se čuli vedno* razločneje, ker so se bližali in ker je ležala o-kroginokrog mrtva tišina. "Torej tak slepar je ta ^fClepš?" ie slišal Artur govoriti prijatelja Rumpla. "Na razstavi bi dobil prvo darilo", je odgovoril glas, ki ga je bil tudi že nekje slijal Artur. "Sploh je vsa ta svojat ena žlahta". in stopil za Rumpla. takoj!' Prekličite (Dalje prihodnjič.) Za bolezni in bolečine & PAIN-EXPELLER Tvorniik« znamk* reg. v pat. ur. ZA t. d*. Prijatelj v Potrebi "Tem strašneje", je vzdignil Brnot. ilZ živaljo ima dober človek usmiljenje, ti ga nimajo niti z ljudmi, niti z otroki. Tako so vajeni izrabljati delavca kot vprežno živino. Bolje se godi psom v Javorju ko delavcem na Fužiniih. In zdaj to čudno naključje, očividna kazen! Kako je zavajal mladi Klepš delav- ledeni sneg, drugi pobirali kamenj ali segali v žepe kakor po nože. "Janez, prosim te, kakor se Bog prosi, miruj ! Usmili se sebe in mene !" je vpiia Meta. Janez pa se ni brigal ne za prošnje, ne za grožnje; iztrgal se je z vso močjo iz rok in se obrnil proti tvornici. Meta je skočila predenj, da bi ga zadržala ali vsaj branila; od vseh strani pa so navalili nanj delavci. Nastala je gneča in iz gneče* so se dvigale go-rijače. * 'Narazen, narazen!" so kričali o-rožniki in izkušali predreti in raz-gnati množico. A v splošnem vpitju se ni razločila nobena beseda, in vaše načrte in se potegnili proti vaši koristi za korist tvornice. Toda ob vaši možatosti, vaši stanovski zavesti se je razbil ta naklep in čre-pine so ubile tisto delavko in ranite tistega delavca, s katerima je občeval najrajši mladi Klepš. Ali bi mogla biti kakšna kazen pravičnejša? Skoraj bi želel človek, da naj se zgodi tako vsem sebičnežem, ki iščejo v splošnem boju svojih koristi. Toda ne! Ti ubogi ljudje, ki so Šli v smrt za svoje zatiralce, niso vedeli, kaj da delajo". Molče so poslušali delavci besede. Srditost, ki je hotela izbruhniti ob Meta, kako sta ga imela oba za norca, sporazumljena in dogovorjena! Zakaj? Čemu? Kaj jima je bil storil on? Slepljenje v obraz, roganje za hrbtom. Tak je človek. Ne prenese ne lepega, ne grdega ravnanja, enkrat nesramno prevzeten, enkrat pasje ponižen. In če se tako hlinijo preprosti 'ljudje, kaj šele oni, katerim je olepotičila masko izobrazba! Nekako razumevna se mu je zdela želja tistega rimskega cesarja, ki je obžaloval, da nimajo vsi Rimci skup enega samega vratu, da bi dejal vse z enim mahom ob glavo. Kako rad se je izprehajal Artur prej po tem bregu. Tukaj je govori! z njo o svoji in njeni bodočnosti in dokazoval, da bi oj osrečil, kako da so si enaki vsi ljudje in najboljši tisti, ki je naj- kdo se zmeni v divjem srdu za ne- truplu male Lojzike, se je bila po- varnost! V metežu so mahale palice in ena je zadela, trdo, suho, tako da izpreleti od otlega zveka od-daleč človeka mraz. *'Jezus!" je zastokala Meta in omahnila. Hrum in kričanje je takoj prenehalo in groza je prepadla strmeče obraze. Vpili so samo še orožniki, ki so se prerivali skoz množico. Ta se je zdaj umikala sama. Janez je stal raztrgan in krvaveč in držal Meto, ki se ni več zavedla. Prihitele so ženske, ki so jo prenesle v bližniš stanovanje, jo dramile in močile in vpile, kje da je zdravnik, naj gre kdo po zdravnika. Množica pa se je razhajala in se hudovala, zakaj da je rinila Meta naprej, zakaj se obešala na kmetskega trdoglavca; vsi so valili krivdo nanjo in na Janeza. Janez, ki je bil ostal trmast na bojišču, si je brisal kri z obraza in z roke in si popravljal razdrapano obleko. Tresel se je po vsem životu in rad se je oprl na Jožeta, ki Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v JUGOSLAVIJI. Pišite po cenik za pošiljanje denara. ŠIFKARTE za vse linije- EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. legla, ko je padla druga žrtev. Tam so lahko valili krivdo na druge, tukaj težko od sebe. Ona nesreča je govorila zanje, ta proti njim. Upadal je zopet pogum ; srca so se polnila s topo brezupnostjo ali pa s srdom, ki je grizel in mesaril v svoji onemoglosti sam sebe. Artur je bil skrivaj, še preden je bila nastala ta rabuka, zapustil tvornico skoz vratca, ki so peljala skoz majhen gaj proti Peščati in odtod na cesto. Nikogar ni hotel srečati, ne delavca, ne uradnika, nihče mu tli smel brati z obraza, da se čuti on količkaj krivega. V meglo zavit je šel skoz grmovje, ki je sipata nanj ledeno ivje. Potem se je obrnil navkreber ob vodi, ki je šumela globoko med strmimi bregovi in po- ccm, kakor tudi vsem Hrvatom in dila studene valove proti jezu nad j Slovanom v Chicagi in okolici, tvornico. Arturja je zeblo, da se je; 1330 West 18th St., Chicago, I1L YIN KO ARB A NAS CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Sloven- FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE: CANAL 2534. a i W. Szymanski. zavijal v debelo suknjo, stiskal gla-: vo med rame in skrival v žepih mrzle prste. Radi bi.bil pospešil korak, Phone: Canal 4340. 1907 BLUE ISLAND AYE., Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak. ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo. Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si'mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago. Se priporočam vsem Jugoslovanom! CHICAGO, ILL. PHONE: CANAL 597. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice r 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le 54 za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. — JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ tan ST. CLAJK AVEMUE . CLEVELAND, O. Pripravite se za neodvisnost \ ^ Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. tim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in Varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Da ugodimo onim, ko ne morejo priti veto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devatih zvečer. •a % £.....fi - . ž > . ,-" m č&i-scz ... - .. :-. . i.'. "EDINOST" EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVST1 Iz jaha dvakrctt na teden. [ERIKI IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Slovenian Franciscan Press. x*4Q W. »and St. Telephone Canal Chicago, I1L ADVERTISING RATflVS ON APPLICATION. Published Sami-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. Miid St.. CHICAGO, ILL E»ttr*4 as second-clas« matter Oel. 11, 1919, at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Resna beseda starišem in dečkom. Alojzij Verbiščar. Chicago, 111. — Dne 3. julija je Kakor na drugem kraju sporočamo, sprejemajo slovenski frančiška-l bil slavnostni dan za našo naselbini slovenske dečke, ki so dokončali svojo ljudsko šolo ali vsaj sedmi raz Uo in župnijo. Imeli smo sicer pored, v svoje zavode za jako znižano ceno, kjer jih vzgojujejo za duhov- sa smo na varnem, toliko časa vemo, da bodo Alojziu Verbiščarju in njegovim milijon tovarišem sledili v smrt še milijoni če treba in bode drage volje dali kri in življenje za ideala, za kateri leži kot žrtva tu (pred nami truplo tega mladeniča. Celi čas med pogrebom so vaja-ški zrakoplovi obkrožali cerkev in zvonik in metali cvetke na pogreb junaka Alojzija Verbiščarja. Stariši so mu postavili v naši cer-l kvi krasen spomenik, kajti angel, ki stoji na obhajilni mizi pri oltarju Matere božje in drži svetilnik, ki se prižiga vsikdar pri delitvi svetega obhajila, je postavljen v njegov spomin. Te dni pride bronasti napis na kip. Vsi rojaki pa, ki bodo pristopali k mizi Gospodovi, naj se pogosto spominjajo v tem trenutku pokojnega vojaka junaka in naj molijo zanj. Angelj na obhajilni mizi jih bode za to prosil v imenu pokojnega Alojzija Verbiščarja. POSLANA SVOTA $15850 IZ CHICAŠKE NASELBINE NA JUG O-S LAV RELIEF, 217 NORTHERN AVE., PUEBLO, COLORADO. Nabiralca: Anton Horwat, 1903 W. 22nd St. Louis Bobich, 1828 \Y. 22nd Street. ski in redovni stan. Prav toplo priporočamo vsem slovenskim starišem, ki imajo dečke te starosti in teh šol, naj pomislijo nekoliko, ali morda nima njih sinček poklic za ta vzvišeni stan. Res, da duhovski stan po zaslugi starokranjske gonje proti duhovnikom med nami Slovenci ni vzvišen stan, temveč stan zaničevanih 44prekletih fa . . . v". Vendar pa je to samo v očeh onih propalic. ki so sami tako nizko padli, da iz svojega nemoralnega blata vidijo tudi solnce umazano. Ves krščanski svet pa ve, da je dober in navdušen in goreč duhovnik največji blagoslov za svoj narod, največja sreča za župnijo, kateri načeljuje, največje veselje svojih starišev, največja sreča pa sam za se. Ni ga vzviše-nejšega stanu, kakor stan, ki postavki mladega moža pred oltar Najvišjega, da mu služi in da lajša človeško bedo, uči narod lepega poštenega in s tem srečnega življenja. Če je čast nositi kake svetne visoke državne službe, koliko večja je čast nositi službo Najvišjega Boga. In gotovo je tudi v veliko slovenskih dečkov, ki zaslišijo globoko v svojem srcu že v nežni mladosti klic božji, kakor ga je začul prerok Samuel v preddvoru svetega šotora, ko ga je Bog klical: 44Samuel. Samuel'*. In ko bi ti dečki slediti temu božjemu klicu, kako bi bili srečni! Koliko dobrega bi storili za Boga in za narod! Toda nesrečni so. Nimajo kakega Helija, ki bi jim svetoval ljubeznjivo: "Ako še enkrat začuješ klic, reci: Govori. Gospod, tvoj služabnik posluša!" Nimajo starišev, ki bi razumeli sreče in časti tega božjega klica. OgUišelo je njih uho za vse, kar drugače zveni, kakor cvenk dolarja. Omrzlo je njih srce in ne ogreje jih več drugega, kakor še kaka posvetna zabava. Zato ne samo, da ne nevdušujejo svojega sinčeka. naj bi tudi on poslušal ta božji klic pred oltar in mu sledil tja, kamor ga Gospod hoče. temveč govore in ravnajo tako, da deček odgovori Bogu na njegovi: Nočem! Ameriški Slovenci ne bi smeli pozabiti, da e njih duhovništvo cvet naroda in sicer najžlahtnejši cvet. Če se najde med njimi kak spriden cvet, ker se je črv zaredil v njem, radi tega še ostalo cvetje ni slabie. Lepota Lilij se ne sodi po kaki gnjili temveč po zdravih. Kakoršen je narod, taka njegova duhovščine in nasprotno. Tudi bi ne smeli pozabiti, da se duhovnikih ne stresejo s hruške. Krvavi žulji slovenskega delavca so nam dali te naše duhovnike, katere imamo. Večino izmed njih so revnih starišev. Navdušen oče je sebi pritrgoval, da je spravil skozi velike boje in težave, skozi marsi-kako razočaranje in marsikako grenko uro svojega sina do cilja. Bil je sam navdušen in je zato hotel posvetiti svojega sina tej veliki misli, temu velikemu cilju: Službi Boga Najvišjega. "Oče duhovnika!" "Mati duhovnika!" koliko sreče, koliko tihega veselja! Še več: koliko zasluženja pred Bogom pomenja to v očeh božjih ta čast! In vendar koliko imamo v Ameriki takih očetov, takih mater? Zakaj jih ni več? Očetje in matere, roko na srce! Gorje Vam enkrat, ako ste bili Vi tisti, ki ste zadnšili v srcu svojega sinčka klic Božji, ko ga je Gospod zahteval pred oltar, pa ste ga raje dali svetu, morda celu peklu, kakor Bogu! Zgrešen poklic je tudi največja nesreča v človeškem življenju. Koliko nesrečnih življenj je na svetu radi tega. Stariši, mislite na to! Vedite, da niste Vi, ki imate pravico odločevati o prihodnjosti otrokovi, kateri stan si bode izbral. Bog je, kateri to odločuje in kateri daje vsakemu človeku tudi potem temu stanu in temu poklicu primerne milosti in pomoči. Zato je dolžnost starišev, da negujejo za dahovski stan pri otroku. Matere, zlasti Ve premislite te besede! greb, ki pa ni bil pogreb žalosti temveč pogreb navdušenja in našega narodnega ponosa. Ta dan je prišlo iz Francije truplo našega vojaka in junaka Alojzija Verbiščarja, ki je položil svoje življenje tam v tujini za svojo domovino in za vzvišene ideale, za katere se je borila zadnja svetovna vojska. Pogreb se je vršil s sveto mašo ob pol desetih. Krsto so nosili vojaki njegovega regimenta, pri katerem je pokojni junak služil. Bil je to žalostni dan za stari-še, ko so dobili nazaj samo mrtvo truplo sina. Vendar je družina Verbiščar lahko ponosna, da ima zlato zvezdo v svoi zgodovini, ki bode v čast in ponos še poznim rodovom in potomcem, da je tudi njih član bil. Rev. F. Mihelčič, slovenski župnik v Ely Minn., odide 9. julija v staro domovino na obisk svojih priletnih starišev. Želimo mu srečen pot in srečen povratek. Collinwwood, Ohio. — Cenjeni g. urednik: — Upam. da mi boste odmerili malo prostorčka v Vašem cenjenem listu Edinosti, saj se tako ne oglasim prevečkrat, ker se tako težko pripravim k pisanju. Dne 20. junija sem bil povabljen na svatbo. Kaj takega me že dolgo časa ni doletelo, sedaj sem bil pa vendarle tako srečen. Poročil ^e je namreč Mr. Alojzij Koželj, moj večletni prijatelj, z gospodično Anico Žužek, sestro našega novega od- ki je položil svoje življenje za tako veliko stvar. Kakor mi slavimo ju-i vetnika v Clevelandu, Mr. Alojzija nake, kateri so prelivali svojo kri za' Žužek, o katerem bom pozneje več našo neodvisnost in svobodo in njih[ povedal. Na svatbi smo se imeli ta-spomin bode ostal kakor dolgo bodo Združene države obstale, tako bomo slavili tudi junake sedanje svetovne vojske še pozna leta. Cerkev je bila znotraj in zunaj okrašena z ameriškimi trobojnicami. Razobešena je bila tucfi naša "Service Flag" z dvema zlatima zvezdama rn zastava, katero je daroval Jugoslav Division vladnih delavcev za časa Liberty bondov r imenu vlade. Pred cerkvijo je sprejela truplo naša šolska mladina z ameriškimi zastavicami v rokah. Sv. mašo je služiT naš g. župnik in opravil tudi pogrebne rrrofit-ve. Mr. Račič je pel koralni Requiem. Po maši in po pogrebnih molitvalr je imel nagovor sam g. ko prijetno, da se ne da povedati. Povem Vam. g. urednik, da se slovenske kuharice in spion slovenska dekleta ne podajo, da Vam rečeni: vse- mize so bile tako obložene z vsakovrstnimi jedili, da nisem vedel, česa bi se najprej lotil. Vendar pa moram reči, da najboii pa sem bil vesel — pravzaprav mi itak ne bi bilo treba praviti tega — dobre kapljice, kajti "rumeno vince piti. to me veseli T* ^koda. da nisem imel tisti teden počitnic kakor jih imam zdaj, da bi se bil lahko dalj časa zabaval med novoporočencenra v veseli družbi T Na tem mestu jima še enkrat kličem : Živela! NTaši učenci in učenke šole Mari- pa še v angleščini, v katerem je najprej izražal sožalje družini Verbiščar obenem pa povdarjal kako mora biti ponosen na svoj'ega sina junaka. Prečrtal" je tudV pismo, kate-ro je- pisaT materi njegov kapitan Mr. Rudolph, ki je bil' priča smrti Mr. Alojzija Verbiščara. Tu piše-njegov kapitan : tfcPbkojni junak je-bil blagega značaja, pravi v»j'ak,_ pošten. ubogljiv, hraber in navdušen za svojo dolžnost do Boga in do domovine. Bit sem prav blizu njega,, ko ga je zadela smrt. Tn ker serrr videl" njegovo junaško smrt in njegovo veliko možatost, katero je pokazal takrat, čutim se počešcenega da Varrr morem pisati to pismo*". župnik najprej v slovmeščini potem je Vnebovzete so priredili dne 26. j-umifa: lepo- igro. seveda v aragieškem jeziku, kot za sklep šolskega leta. Nekaj učencev rn učenk je dobilo dipfome, ker so dovršili osmi razred. Ti so zapustili za vedno šol-, ske klopr. drugi pa samo za tri mesece. Imeli smo obilo xabave in tem. da mi nobenemu žal, kdor se je dtefezil te prireditve. Zatorej, rojaki v Cotlinwoodu, podprrajmo svoje jkatoliške šole in cerkev. Odpadni-|ki delajo na vso moč, kako bi iztrgali naši mladini najdražji zaklad iz^ srca: sv. vero. Zato moramo biti oprezni, posebno zdaj med počitnicami, da bomo vedno vedeli, kam naša mladirA zahaja. Slišal sem tudi, da so slovenski OBJAVA. Povodom jednog akta koji je ovaj Generalni Konsulat dobio od našeg Poslanstva u Parizu, Generalni Konsulat skreče pažnju svima putnici-ma koji putuju preko Francuske da putne karte uzimaju samo do Pariza; da se pri iskrcavanju iz brodo-va ne poveravaju nikome; i da če, kad stignu u Pariz, biti dočekani od j strane delegata Poslanstva u Parizu koji ce im sve svršiti u toku dana i omoguciti dalje putovanje. Ovim se obrača putnicima preko Francuske da, kad se iskrcaju u Parizu, neposredno opšte samo sa našim Delegatom koji če ih dalje ot-premiti. Naročito se obrača pažnja da oni putnici koji uzmu sve do mesta opredeljenja gube na svakoj gra-tiici po 3—4 dana,1 jer Kompanije moraju droce» raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M.KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St CHICAGO, ILL. • v znizani ceni TZBA K. * K. J. Ism !▼•]• .«4m nietfai» sej« u arre o«4«lj« v m caeca 1 St- Odr Ave. u4 itr. K. K. Predsednik, Anton Grdina it$j Bast tod Street., tajnik, Jaeeph Kass «5x7 8mm Ave. N. E-; aaatapaik, Jaeepfc 3*rin 1+5x AMim Jtd- W.; Dr^it, tdrmvaik Dr. J. M. Sekskar ne 6127 3air Aveaoe. Meri č&aai se sprejemaja v drviIv« i*-«* lete da leta staraati » e savarujejo sa pasmrtniM fieee jee m »H asoaa nafte drafare plačuje ft.ee ta Kale društva sprejme tudi etreke * Mladinski addelek od 1 de 1* lata etaro-i «■ e aaaarajeje fiee.ee: Otreci pa St . eta »taraeti prestopijo k mm in se savarajeja e ! *la£»vaaje drafeveaUi aae» pri i are dap. ia da 3 «e pap. Kari tieal in čfeafce mi raja Mti fcsai ad adeavnifca aaj Naša trgovina^ je od prta vsak torek, četrtek in soboto sve-1 čer. dobite pri nas sedaj najbolj se moške in fantovske obleke.' Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35-°°» $40.00, $45.00 in $50.00. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. JELINEK & MAJER v Corner Blue Island Ave. and 18th Street.