Poštnina plačana v gotovimi Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo : 210 din), za '/« leta BO din, za ‘/4 leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača ln toži se v LJubjani. TRGOVSKI LIST Številka 124. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor* čičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino, Industrilo, obrt In denarništvo ^ prl hranfl- nlcl v Ljubljani it 11.951. fahaia vsak ponedeljek, lafldja sredo ta petek Uubliana, petek 11. novembra 1938 posamezni 4>CII vcnd številki din ■ Belgija bo uvedla gospodarski svet Belgijski gospodarski minister Heymans je izdelal celo vrsto zakonskih načrtov, na katere je belgijska vlada tudi že pristala. Najvažnejši teh načrtov predvideva novp ureditev vseh poklicnih organizacij, ki naj bodo temelj bodočemu gospodarskemu svetu. Nova organizacija bi se nanašala tako na vse delodajalske ko tudi delojemalske organizacije. Novi načrt ministra He.vmansa določa med drugim: Sedanje poklicne organizacije, strokovne zveze, organizacije delodajalcev itd. morejo dobiti značaj pravnih oseb, če za to zaprosijo. Izvajanje kolektivnih pogodb more vlada proglasiti kot obvezno. Obstoječi paritetni obratni odbori naj dobe nova zakonita pravila, cela vrsta takih odborov pa bi se morala še ustanoviti. Poleg teh organizacij pa bi se imenovali še razni poklicni sveti, v katerih ne bi bile zastopane samo vse socialne skupine, temveč delojemalci in delodajalci, temveč tudi vele- in detajlna trgovina. — Naloga teh svetov bi bila, da svetujejo vladi in parlamentu o vseh stvareh, ki se tičejo poklicnih organizacij, zlasti pa o vseh novih zakonskih načrtih, protekcionističnih ukrepih vseh vrst, izvoz-11'Ml' HIK‘1'1 Ib‘ Ittf. Poleg tega pa narj bi ti sveti urejali vsa notranja vprašanja v posameznih poklicnih skupinah, tako glede cen, dogovorov o tržnem nadzorstvu, izravnavanju nasprotstev v skupinah itd. Zlasti pa bi morali ti sveti preprečiti tudi vsako medsebojno konkurenco izvoznikov na tujih trgih. Vrhovna organizacija vseh teh svetov bi bil gospodarski generalni svet, ki bi slonel na medpo-klicnj podlagi in kateremu naj bi pripadali: zastopniki delavskih organizacij, industrije, trgovine, kmetijstva in svobodnih poklicev ter določeno število univerzitetnih profesorjev. Vse podrobnosti iz novih zakonskih načrtov še niso znane. Minister Heymans je pred bruseljsko trgovinsko zbornico utemeljeval potrebo nove organizacije po poklicih, da bi se mogla Belgija na tujih trgih uspešno uveljavljati. Ce deluje v drugih državah izvozna trgovina s pomočjo državnih sindikatov in kartelov, mora tudi Belgija organizirati svoje gospodarstvo bolj krepko. Na res svobodnem tujem trgu se more tudi belgijska industrija brez vseh protekcionističnih ukrepov uveljaviti proti konkurentom, ki nudijo svoje blago po cenah, ki so le še v rahli zvezi z resničnimi proizvodnimi stroški, pa si mora tudi Belgija pomagati na podoben način. Ne zadostuje pa danes samo pasivni protekcionizem, temveč je treba včasih pustiti na domač trg tudi tuje proizvajalce, da se more v ni ih deželah prodati belgijsko blago. Tudi Belgija mora začeti voditi dosledno politiko kompenzacij. Združitev in koordinacija vseh gospodarskih skupin pa je potrebna tudi zaradi domačega trga. Nova zakonodaja o poklicnih organizacijah sloni na dosedanjih osnovah, ki jih samo dopolnjuje. * Kakor se iz tega poročila vidi, ne bodo v Belgiji ustanovili go- spodarskega sveta iz kakšnih ideoloških razlogov ali zato, da bt posnemali razne korporativne cisterne, temveč le iz praktičnih razlogov, da se omogoči belgijskemu izvozu lažji dostop na tuje trge. Prav tako tudi jugoslovanski trgovci niso zahtevali ustanovitev gospodarskega sveta, da bi posnemali kakšne tuje vzore. Zahteva po ustanovitvi gospodarskega sveta je nastala iz žive potrebe, iz spoznanja, da bo slonela naša go-sfvodarska politika na pravih temeljih šele tedaj, kadar bodo imeli vsi gospodarski stanovi soodločajočo besedo pri vseh vprašanjih, ki se tičejo narodnega gospodarstva. Samo gospod, svet more preprečili, da se ne bodo izdajali takšni zakoni in predpisi, ki so za gospodarstvo škodljivi, ker so bili narejeni od ljudi, ki premalo po- znajo potrebe posameznih gospodarskih stanov. Gospodarski svet je dejansko samo nujno potrebna korektura k pomanjkljivi organizaciji našega javnega življenja. Zato je gospodarski svet nujnost, zato ga uvaja visoko kulturna Belgija, zalo je pri nas, kjer so razmere neprimerno slabše, tembolj potreben. Ves naš gospodarski razvoj zastaja, ker nimamo centrale vsega gospodarstva, ker nimamo gospodarskega sveta. Zadružna misel oficialno pokopana Član nabavlialnih zadrug more postati vsakdo da oficialno sprejemajo v članstvo zadrug za državne nameščence vsakogar, ki le hoče pri njih kupovati. Zadružna misel je umrla, namesto nje je zavladala želja po profitu! Dejali smo že večkrat, da bodo privilegiji ubili idealizem v zadrugah. Sedanji primer dokazuje, da je bila naša napoved resnična in da zaradi privilegijev zadružna misel degenerira. Za njeno zopetno ozdravljenje ni drugega leka, kakor da se vsi ti privilegiji odpravijo in da zažive zadruge zopet V starem duhu. In to bo tudi koristno za državno blagajno, ki zaradi zlorabljanja zadružne misli izgublja milijone in milijone. Naravnost dokument nepravega zadružnega dela je uvodoma omenjena sprememba pravil in zato upamo, da jo sodišče tudi ne bo registriralo. Na vsak način pa bo trgovstvo proti takšni nedopustni zlorabi zadružnih privilegijev nastopilo z vso odločnostjo — in upamo, da tudi z vso uspešnostjo. Vsaka stvar ima svoje meje in te meje so sedaj prekoračene. Kadar koli so voditelji konsum-nih in nabavljalnih zadrug zagovarjali bogate privilegije, ki jih poklanja država konsumnim in nabavljalnim zadrugam, vedno so te privilegije utemeljevali z visokim pomenom zadružne misli ter zaslugami nekdanjih zadrug. In z zaslugami nekdanjih zadrug, ki so rešile kmeta pred oderuhi,, so se kitili tudi konsumi, ki so bili ustanovljeni šele v zadnjem času in ki so imeli s prejšnjimi zadrugami edino to zvezo,, da so uživali od teh zadrug priborjene privilegije. Nekateri so sploh bili ustanovljeni le za ruti i njih. Pri vsej piškavosti teh neodkri-tosrčnih zagovorov krivičnih kon-sutnnih privilegijev pa so imeli ti zagovorniki vsaj toliko takta, da so spoštovali vsaj na zunaj zadružno misel in da so se ogibali temu, da bi oficialno kršili zadružno misel. Sedaj tudi tega takta ni več, sedaj ni več nobene obzirnosti do zadružne misli, sedaj velja samo še profit, ki ga doseže zadruga. Prejeli smo namreč dopis, v katerem se nam sporoča, da je neka nabavljalna zadruga drž. uslužbencev na Gorenjskem spremenila svoja pravila v tem smislu, da morejo biti člani nahavljalnc zadruge drž. nameščencev tudi osebe, k i ni-o nameščene v državni službi. Nismo mogli prav verjeti, da je kaj takšnega sploh mogoče in zato smo se informirali še naprej in ugotovili, da je vest popolnoma resnična. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Kranju je na svojem izrednem občnem zboru dne 23. oktobra sklenita, da spremeni svoja pravila po vzorcu novih pravil, ki jih je izdal Savez nabavljačkih zadruga drž. službenika u Beogradu. Cl. 4. teh novih pravil se glasi: »Člani zadruge: uslužbenci in delavci državnih, banovinskih, samoupravnih in zadružnih ustanov, uradi, podjetja in zbornice, aktivni (uslužbenci) in v penziji, vse druge osebe, ki dobivajo na državnih in banovinskih blagajnah redne prejemke, zadružne ustanove, k« tudi vsaka druga fizična in pravna oseba, v kolikor se ne bavi zaradi profita s poslom, ki je Istoveten ali soroden obratnemu predmetu zadruge po točki 1. čl. 3. pravil.« Vsak, kdor le hoče, more torej postati član nabavljalne zadruge drž. nameščencev. Načelo zadružno samopomoči je s tem brezobzirno vrženo v grob. Kajti smisel nabavljalnih zadrug drž. name- ščencev je ta, da si državni nameščenci enega kraja skupno nabavijo blago in s tem olajšajo življenje. Krog zadružnikov je z določim, da je to zadruga državnih nameščerev, ostro zarisan in nihče, ki ni državni nameščenec tudi ne bi smel in mogel biti član takšne zadruge. To pa je nedopustno še iz drugega in zelo tehtnega razloga. — Nabavljalne zadruge drž. nameščencev ne uživajo samo običajne privilegije zadrug, temveč so te še prav pošebno privilegirane ravno zato, ker so zadruge drž. nameščencev. Reklo se je pa 1)1 r reč, da morajo dobili te zadruge posebne privilegije zato, da se drž. uredništvu pomaga, ker je danes res preslabo plačano, ltavno iz tega razloga so se priznali tem zadrugam še posebni privilegiji (kakor brezobrestni krediti, oprostitev davka za žito iz zadružnih mlinov itd.). Do vseh teh posebnih privilegijev imajo naravno pravico le oni, ki so drž. nameščenci! Nihče drug pa do teh privilegijev nima in ne more imeti pravice! Neverjetno zlorabljanje, državne naklonjenosti je zato, če sj sedaj nabavljalne zadruge državnih nameščencev laste pravico, da podeljujejo kar same posebne privilegije komur le hočejo! To je zloraba, ki je ni mogoče trpeti in ki je zlasti ne hi smela trpeti državna oblast. Naj bi n. pr. sledile primeru nabavljalnih zadrug drž. nameščencev še železničarske zadruge. Te plačajo n. pr. za prevoz blaga samo polovično prevoznino. Ce bi tudi le sprejemale v članstvo kogar bi hotele, potem bi bil deležen polovičarske prevoznine tudi vsak, pa čeprav ne bi bil v prav nobeni zvezi z železnicami. In vendar je samo za železničarje dan in tudi edino za nje utemeljen la privilegij. Jasno je, da bi s takšnimi privilegiji podprte zadruge krasno konkurirale z vsemi trgovci in da bi s temi privilegiji res mogle doseči to, kar so nekateri preveč goreči njih člani tudi že izklepetali, da bi namreč čisto uničili trgovce. Tega pa državna oblast pač ne sme in tudi ne more trpeti, ker kje naj dobi nadomestila za uničene najboljše davkoplačevalce? Stvar je jasna, da ne more biti bolj. Čeprav imajo nabavljalne zadruge drž. nameščencev milijonske dobičke, se tem zde ti še premajhni. Zato bi hoteli še bolj povezati krog njih odjemalcev in zato so se odločili celo k temu, Kemal Ataturk umrl V četrtek ob desetih dopoldne je umrl v Carigradu Kemal Ataturk, ustanovitelj moderne Turčije in njen preroditelj. Kemal Atatiirk je bil eden največjih mož in najpomembnejših državnikov moderne dobe, ki pa je doživel tudi to izredno zadoščenje, da je svoje veliko delo dokončal do konca in tako utrjeno, da bo Turčija prenesla tudi njegovo nenadomestljivo izgubo. Kemal Ataturk je bil patriot najčistejšega kova, reformator jeklene volje in državnik, kakor jih pozna zgodovina le malo. Kot vsak reformator je bil tudi fanatik in noben odpor ni mogel zaustaviti njegove poti. Trda je bila dostikrat njegova roka. A kljub temu je danes ves turški narod v popolni slogi združen okoli krste, ker ves narod ve, da so tudi njegovi najbolj trdi ukrepi imeli svoj zadnji vzrok v njegovi ljubezni do Turčije. Tej pa je služil z vsemi svojimi izrednimi silami. Ni pa bil Kemal Ataturk patriot ozkega horiconta, temveč mož širokih pogledov, ki je hotel, da se njegov narod kar najbolj živo so-udeležuje splošnega kulturnega življenja. Uvedba latinice v Turčiji je bilo tako veliko dejanje, da si je že samo s tem priboril Kemal častno mesto v zgodovini človeštva. Kemal Ataturk je bil velik prijatelj našega naroda in naš resničen zaveznik. Te svoje simpatije do našega naroda je veliki vodja nove Turčije pokazal dostikrat in tudi na zelo pomemben način. Jugoslovanski narod se je tudi vedno zavedal, da mu je Kemal Ataturk naklonjen in zato deli danes v iskrenem sočustvovanju žalost prijateljskega turškega naroda. Večna slava spominu velikega Kemala Atatiirka! i Pliaeka siromašnih in bednih Plače nameščencev v veleblagovnicah Pod tem naslovom piše trgovec z železnino V. 11. v »Jugoslav. Gvoždjarju« naslednje: »Delam v znani beograjski veleblagovnici za 400 din mesečne plače. Delam od 7 zjutraj pa do 10 ali 11 ponoči z opoldanskim odinor|m ene ure... S 400 din mesečne plače ne morem shajati in zato sem prisiljen, da živim to nočno življenje... Oprostite mi, toda ni teh 400 din zadosti... Zato oprostite, da ne grem z Vami v noben lokal, čeprav sem lačna in žejna, ker se moram naspati. Zato ije najbolje, da greva takoj spat, pa se bova v postelji pogovorila. Tako me je nagovorilo neko prečansko dekle, ki je nameščeno v prestolnici v veleblagovnici, ko sem jo po golem naključju nagovoril v Vasini ulici...« Ta dogodek ni pripovedka iz 1001 noči, temveč resničen dogodek in žalosten znak naše dobe. Ta dogodek dokazuje, v kako silni zmoti so oni odločilni činitelji, ki še vedno tolerirajo veleblagovnice. Ta dogodek temeljito postavlja na laž vse plačane obrambe teh veleblagovnic, ki se zlasti v zad- njem času vedno bolj pogosto lan-sirajo v javnost. * i Z veliko samohvalo se govori v j teh zagovorih veleblagovnic, kako da so te samo v službi potrošnika. In ponavlja se neprestano, kako so koristne za narod. A niti svojih nameščencev ne plačujejo tako, kakor bi bilo treba. Ali je res še potreben večji dokaz, kako malo mar je to tem veleblagovnicam naš potrošnik, kako poznajo le eno: svoj profit in nič drugega! In zaradi tega profita naj bi se do-l volilo tujim velekapitalistom, da uničijo našega domačega trgovca in da izkoriščajo do neusmiljenosti svoje nameščence! Res, velikanska je slepota človeka, da vse^ to prenese! Seja ožjega odbora Zveze; trg. združenj bo v četrtek, dne 17. t. m. ob pol desetih dop. v Trgovskem domu v Ljubljani. Dnevni red: tekoče zadeve. Predsednik: Stane Vidmar. I Stran 2. *, i Plenarna seja Zbornice za TOI lfc> r sredo, dne 16. novembra 1938 ob 9. uri dop. sr 'dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Dnevni red: |l. Naznanila predsedstva. !2. Ob dvajsetletnici. (Krateli pre-i gled zborničnega dela). jS. Poslovno poročilo o delovanju zbornice v zadnjem polletju. 14. Razprava o zborničnem proračunu in sklepanju o pokritju proračunskih potrebščin. 6. Izpremembe in dopolnitve zborničnega taksnega pristojbenika. €. Izpremembe pristojbin za zbornično razsodišče. !?. Imenovanje sodnikov pri zborničnem razsodišču. S. Predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. Ljubljana, dne 7. novembra 1938. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik: Ivan Jelačin s. r. ameriški vojni proračun na leto od 1 na poldrugo milijardo dolar-ev. Konkretno predlaga Roosevelt: povečanje ameriškega zračnega brodovja od 2320 na 7000 letal. Povečanje stalne vojske od 178.000 na 400.000 mož. Popolna vojna oprema pa se mora pripra- Naša lesna trgovina z Madžarsk Podrobnosti o zadniih neoficialnih pogaianiih z Madžarsko Eskontiranje italijanskih klirinških nakazil V zadnji petkovi številki smo Iporočali, da je Narodna banka odgovorila pozitivno na vlogo Zveze trg. združenj glede eskontiranja italijanskih klirinških nakazil malim lesnim trgovcem. Narodna banka je v celoti ustregla Zvezi in dovolila svojima podružnicama v Mariboru in Ljubljani, da odkupujeta italijanske klirinške nakaznice, glaseče se na dinarje, tudi od malih lesnih tr-govcev-izvoznikov z 2% (in ne 2‘5%, kakor smo poročali) skon-tom poleg običajnih odbitkov. Rok za vložitev prijav za odmero zgradarine za davčno leto 1939. Po razpisu davčnega oddelka tninistrstva financ v Beogradu z dne 12. okt. 1938. 70.648/111-1938 se morajo vložiti prijave za odmero zgradarine za davčno leto 1939. v času od 1. do 30. novembra 1938. pri oni davčni upravi, v katere območju stoji zgradba. V smislu določil čl. 4 zak. o nep. davkih smejo davčni zavezanci — dokler teče rok — t. j. do vštetega 30. novembra 1938. prositi v posebno važnih primerih pristojno davčno upravo, da jim rok za vložitev podaljša. Taki razlogi so: bolezen, odsotnost itd. Vsi oni, ki ne bi vložili davčne prijave v določenem roku, bodo morali v smislu določil čl. 137. zak. o nep. davkih poleg osnovne ga in dopolnilnega davka plačati kot kazen 3% oz. 10% osnovnega davka, na kar izrečno opozarjamo. Fin. Zbornik št. 43 z dne 27. ok tobra 1938. ______ Začarani krog oborože- vanja Miinclienski sporazum je nastal iz spoznanja, da je Anglija pre malo oborožena, da bi mogla tvegati oborožen konflikt. Zato je angleška vlada sklenila, da poveča svoje oboroževanje, zlasti pa svoje letalstvo in pa obrambo proti napadom iz zraka. Povečanje oboroževanja v Angliji pa je vznemirilo Nemčijo, ki se boja, da bi se razmerje premaknilo v njeno škodo. Zato je nemška vlada sklenila, da ustanovi posebno ministrstvo za zračno obrambo. Poleg letalskega ministrstva bo torej imela Nemčija še ministrstvo za zračno obrambo. Hitler pa (je v svojem govoru v Weimaru šel še korak dalje ter razoroževalno misel odkrito od klonil. Sedaj prihaja iz Amerike vest, da bo predložil predsednik Roosevelt kongresu velikopotezen oboroževalni program, ki bo dvignil viti za en milijon vojakov, kolikor imajo danes Združene države Severne Amerike že izvežbanih rezervistov. Mobilizirati se mora industrija, da se more v vojni popolnoma preorientirati na izdelovanje vojnih potrebščin. Nobenega dvoma ni, da bo ta oboroževalni program Amerike sprožil podobne oboroževalne programe v drugih državah. Eden se oborožuje zaradi drugega, nihče pa ne more nehati in tako se giblje vsa debata o razoroževanju v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda. Dne 1. oktobra je prenehal delovati Madžarski zavod za uvoz lesa in namesto njega je začel delovati Madžarski urad za zunanjo trgovino. Ta sprememba je nastala, ker je hotela madžarska vlada Žide čisto izločiti iz lesne trgovine, ki je bila dosedaj večinoma njihovih rokah (za približno94% vse trgovine). V novem uradu za zunanjo trgovino pa niso imeli glavne besede resnični lesni trgovci, temveč osebe, ki so samo hotele izkoristiti trenutno konjunkturo, ki je nastala z ustanovitvijo novega zavoda. To je povzročilo nered na trgu in podražitev blaga. V nasprotju s prejšnjo prakso so začele sedaj madžarske oblasti na veliko izdajati dovoljenja za uvoz mehkega lesa iz Jugoslavije, dosedaj že okoli 3000 vagonov rezanega in 1700 vagonov tesanega mehkega lesa). Ta sprememba e nastala deloma zaradi ustavitve avstrijskih, češkoslovaških in poljskih lesnih dobav, deloma pa zaradi madžarskih vojnih priprav, deloma pa tudi zato, ker niso hotele madžarske oblasti, da bi se omejil uvoz lesa na najmanjšo mero in da lesni trg ne bi bil založen z vsemi potrebnimi lesnimi vrstami v zadostni meri. Veljavni madžarski predpisi o rajoniziranju, prodaji uvoženega lesa na Madžarskem, o vinkulira-nju uvoznih dovoljenj za jugoslovanski les so medtem izgubili na Madžarskem vsako upravičenost, zlasti še, ker Madžarska tudi v bodoče ne more računati na uvoz lesa iz Avstrije ter je bilo zato pričakovati, da se bodo mogli vsi ti predpisi odpraviti. V zadnjem Času pa so bile na Madžarskem uvedene tudi številne takse, ki so skupno s prometnim davkom znašale 7‘70 penga na kub. meter, kar pomeni obremenitev lesa s približno 11 odstotki njegove vrednosti. Naravno je. da so naši izvozniki proti tem velikim taksnim bremenom protesti rali. V zadnjem času pa so redno nastajale tudi težJroČe pri podaljšanju izvoznih dovoljenj za blago, ki je prišlo na mejo ter so zahtevali Madžari za to blago znova celotno plačilo vseh nvoznih taks. Iz vseh teh razlogov so se začela sredi oktobra na pol oficialna pogajanja, za katera pa se je dogovorilo, da imajo le zasebni značaj. Na teh pogajanjih se je dogovorilo: Sklenjeno je bilo, da se v bodoče doseže najožji stik med Madžarskim uradom za zun. trgovino in našim Zavodom za pospeševanje zun. trgovine. Obe stranki bosta predložile pristojnim oblastem predlog, da se ustanovi mešana jugoslovansko-modžarska komisija, ki naj bi razpravljala o vseh vprašanjih lesne trgovine med obema državama. Madžarska je odklonila jugoslovanski predlog, da dobi Jugoslavija ingerenco na razdelitev dogovorjenih kontingentov. Češkoslovaška in Romunija imata sicer to ingerenco, a jo bo skušala Madžarska odpraviti, ker da se zaradi nje samo podpira židovska lesna trgovina. Pač pa je pripravljena Madžarska iti vsem tozadevnim jugoslovanskim predlogom čimbolj na roko. Madžarska je sprejela jugoslo-lter proti raznim drugim taksam, vanski predlog, da se v bodoče | Zaradi teh taks je jugoslovanski razdeljujejo kontingenti semestra! no in ne četrtletno. Jugoslavija je zahtevala, da se odpravi sedanji način kontingenti-ranja jugoslovanskega lesa, ki se deli na normalno in pogojno ter je pogojno odvisno od tega, koliko naroči Jugoslavija na Madžarskem industrijskih izdelkov. V bodoče naj bodo samo normalni kontingenti. Madžarska je na to zahtevo načelno pristala. Z jugoslovanske strani se je nadalje zahtevalo, naj se smatrajo v bodoče dogovorjeni kontingenti kot minimalni in hkratu maksimalni in da jih zato Madžarska ne bi smela prekoračiti. Ta zahteva je bila sprejeta. Sprejela je bila tudi jugoslovanska zahteva, da se na Madžarskem odpravi rajoniranjc rezanega mehkega lesa in vinkuliranje uvoznih dovoljenj, ker je sedaj zelo malo verjetno, da bi se s tem mogel pospeševati uvoz lesa iz Avstrije, kar je bil njih namen. Z jugoslovanske strani se je tudi ugovarjalo sedanjim madžarskim taksam. Tako predvsem proti taksi 50 pengov za uvoz vagona (10 ton) mehkega tesanega lesa les na Madžarskem obremenjen za 2‘80 penga više kakor domač madžarski les. Z madžarske strani se je priznalo, da so ti očitki v mnogem upravičeni, da pa ne bo mogoče doseči odprave vseh zahtevanih taks. Pač pa bi se moglo doseči, da se pri prekoračenju uvoznega roka ne bo uvozna taksa plačala v celoti še enkrat. Vsi ti dogovori so bili tudi pismeno fiksirani. Iz vseh pogajanj se je videlo, da na Madžarskem ne računajo več z dobavo nemškega in avstrijskega lesa in da bo tudi z dobavo lesa iz Češkoslovaške in Poljske težava. Madžarska je zaenkrat navezana predvsem na na« in romunski les. To ugodno priliko moramo vsekakor izkoristiti in doseči primerne kontingente. Izvoz na Madžarsko bi mogel dati vsemu našemu lesnemu izvozu neko stabilnost. Zelja Madžarske pa je, da tudi Jugoslavija zagotovi Madžarski stabilnost v dobavi vsega lesa, ki ga potrebuje Madžarska. Ustvarjena je torej dobra podlaga za trgovinska pogajanja z Madžarsko in za ureditev našega lesnega izvoza V Madžarsko. Bodočnost Medmurja Petrolei bo glavni vir dohodkov Medmurja Poročali smo že, da se na meji med Medmurjem in Prekmurjem v bližini madžarske meje že delj časa pridobiva nafta, da pa je bila produkcija doslej še zelo skromna. Nekoliko se je letos zboljšala in je produkcija že doslej, dasi tekoče leto še ni pri kraju, mnogo večja kot v vsem preteklem letu. Geologi so ugotovili, da so na tem delu, na vzhodnem robu Slovenije in zapadnem delu Hrvatske, v zemlji ogromna ležišča zemeljskega olja, ki se razteza pod Muro daleč tja na Madžarsko. Komaj nekaj kilometrov onstran državne meje, t. j. reke Mure, pridobivajo pri vasici Lispe Madžari letos, ko so zboljšali in povečali naprave, da 45 vagonov surove nafte na dan in krijejo s tem že skoraj dve tretjini lastne potrebe. Glavna ležišča petroleja pa so na naši strani in se bodo razprostirala še dalje proti zapadu, gotovo tudi do Murskega polja, ker govori vsa geološka sestava za to. Dočim se je do pred par meseci bavilo samo manjše podjetje z iskanjem in pridobivanjem nafte, Medjumursko petrolejsko d. d., ki pa ima le neznatna sredstva na razpolago, sta zadnje mesece nastali kar dve veliki podjetji, Panonija d. d. in Jugoslovensko istra-živačko d. d., obe s sedežem v Beogradu, ki se že pripravljata, da čimprej začneta z delom, t. j-najprej iskanjem in potem dviganjem nafte. Dasi nameravata obe družbi preiskati vse pomembnejše kraje, kjer bi se utegnili nahajati vrelci itekočega zlata«, imata vendar predvsem v mislih Medmurje in Prekmurje ter severovzhodni del Podravja, torej več ali manj petrolejsko plast, ki se razteza na obeh straneh Mure, kjer je že' zdavnaj ugotovljeno zemeljsko olje.i Dobro fundirano je v prvi vrsti1 Jugoslovansko istraživačko d. d., ker stoji za njim ena največjih pe trolejskih družb na svetu, ameriška Standard Oil Company of NewJcrsey, ki je pripravljena investirati za nakup obširnih zemljišč, za nabavo ogromnih svedrov, motorjev rafinerij itd. 4 milijone dolarjev, kar znaša v našem denarju 200 milijonov dinarjev. V rudarstvu so potrebni ogromni kapitali, ki se pa, kot n. pr. pri Boru in Trepči, spričo visokih današnjih cen za kovine, zlasti one, ki jih v prvi vrsti potrebuje oboroževalna industrija, obrestujejo zelo dobro. Kjer so težki milijoni na razpolago, tain je uspeh zagotovljen in na našem petrolej skem območju se bodo kmalu jeli dvigati vrtalni stolpu Nafti se ima Romunija poleg žita v prvi vrsti zahvaliti za svoje dobro razvito gospodarstvo, čeprav je kapital skoraj ves v tujih rokah. Tudi v Prekmurju in v Medmurju bo hitro vzcvetela petrolej ska industrija in stotine pridnih rok bo imelo zaslužka zase in za svojce. Kakor smo izvedeli, se že ne kateri finančniki, ki pa so gotovo v zvezi z eno omenjenih velikih petrolejskih družb ali pa z obema zanimajo tudi za polja okrog Pe klenice, kjer so tudi že ugotovili nafto. Tudi je, kakor že poročano kupila Mestna hranilnica maribor ska premogovnik Peklenico. Na nijenem ozemlju so precejšnje množine nafte. A. B Politične vesti Knez-namestnik Pavle je poslal predsedniku turškega parlamenta sožalno izjavo k smrti Kemala Atu-tiirka. Prav tako tudi predsednik vlade in zun. minister dr. Stoja-dinovič. Novi predsednik Turčije bo izvoljen še danes, kakor določa to ustava. Pogreb Kemala Atatiirka bo v Ankari. Vlada Kjuseivanova je doživela nepričakovan poraz v sobranju. Po strastni debati je bil odklonjen vladni predlog, da se dovoli za tiskarno vladnega lista »Dness kredit 8 milijonov, z 69 proti 67 glasovom, čeprav je to vprašanje čisto notranje-političnega značaja, pa je verjetno, da so odločevali na glasovanje tudi drugi oziri. Vlada bo demisionirala, računa pa se s tem, da bo sestavil novo vlado zopet Kjuseivanov, ki bo sprejel v svoj kabinet voditelje vladne stranke. Italijanska vlada zahteva med drugim od Francije, da bo tudi ona zastopana v upravi Sueške pre-kopne družbe. Italija se pritožuje, da mora plačevati previsoke pristojbine za prevoz skozi Sueški prekop. Francoski listi pišejo z ozirom na številne italijanske zahteve, da novi veleposlanik Poncet ni šel v Kirn z kovčkom, ki bi bil poln daril za. Italijo, temveč samo kot zastopnik države, ki je pripravljena na sodelovanje v Evropi. V tem oziru se ni treba vdajati nobenim iluzijam. Lavalov načrt pa bi mogel služiti za podlago poga-anj. Na kongresu vodstva francoske socialistične stranke je bila spre-eta resolucija Bluma s 6700 glasovi, dočim je dobila resolucija Zyromskega, ki je zahteval nezaupnico Daladierovi vladi, samo 1249 glasov. Izvršni odbor radikalne stranke e ugotovil, da je zaradi postopanja komunistov prenehala ljudska fronta v Franciji. Na kongresu belgijske socialistične stranke je ostal stari voditelj stranke Vandervelde v manjšini ter je zato odstopil kot predsednik stranke. Izjavil je, da se bo v bodoče kot navaden član boril za obnovo stranke. Zaupnica vladi, ki jo je zahteval ministrski predsednik Spaak, je bila sprejčta s 386 tisoč proti 133 tisoč glasovom. Kriza belgijske vlade je bila v zadnjem hipu preprečena, ker je katoliška stranka opustila svojo zahtevo, da mora belgijska vlada takoj priznati vlado gen. Franca kot vojskujočo se silo. Nekateri pišejo, da mora kriza vsak hip znova izbruhniti. Vodja Hitler odide po proslavi obletnice narodno socialističnega puča v Munchen na daljši odmor. Tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop odide na dopust. Pri nadomestnih volitvah v grofiji Kent je zmagala laburistična kandidatka Adamson s 46.514 glasovi proti kandidatu konservativcev, ki je dobil 42.296 glasov. Izjavila je, da je bila izvoljena le zaradi neuspeha Chamberlainove politike. Izdatki Vel. Britanije zaradi septembrske krize so znašali 5,5 milijona funtov. Slovaška vlada je razpustila Hlinkovo gardo, ki si je dovolila velike nezakonitosti ter tudi ljudem pobirala denar. Lord Rothermere je prišel v Bu-dapešto, da se tudi on udeleži slovesnega vkorakanja madžarskih čet v Košiče. Madžari so ga sprejeli z velikimi častmi, ker so prepričani, da jim bo lord Rothermere zopet pridobil izgubljene angleške sirn- ^Nekateri madžarski listi predlagajo, da se postavi Mussoliniju v Budapešti velik spomenik v zahvalo za vse velike usluge, ki jih je Mussolini storil v zadnjih 15 letih za Madžarsko. Bivši šef čsl. generalnega štaba in sibirski junak gen. Gayda bo rehabilitiran, ker se je izkazalo, da je bil obsojen na podlagi fal-zificiranih sovjetskih telegramov. Vesti pa, ki jih širi neki tisk, da bi bil pri tem sokriv tudi bivši predsednik dr. Beneš, so popolnoma brez podlage. Novi poljski državni proračun predvideva povečanje izdatkov za 48 na 2.523 milijonov zlotov. Zaradi atentata židovskega mladeniča na tajnika nemškega veleposlaništva v Parizu bo nemška vlada izdala nove ukrepe proti Zidom. Zaradi umora tajnika v. Ratha, ki je podlegel svojim ranam, so bile bo vsej Nemčiji velike proti-židovske demonstracije. Mnogo židovskih trgovin in sinagog je bilo \& požganih in demoliranih. ,‘f?' Kitajske čete so z nenadno proti-a ' .ti) ofenzivo vdrle v predmestja Kan-IT tona ter spravile japonske čete v Kantonu v silno težaven položaj. Padec cen lesa na nordijskih trgih Na gozdnih licitacijah na Švedskem ni danes redkost, da se plača blago za 30 do 40% niže kakor na prejšnjih prodajah. Povprečno znaša padec cen 25%, to je ravno 2 švedski kroni za kub. meter. Tudi na finskih trgih so padle cene za približno isto višino. Na Norveškem pa se plačuje sedaj kubični mete lesa po 13 25 krone proti 22 kronam lansko leto. V vseh treh skandinavskih državah so sedaj cene lesa izpod višine v 1. 1926./27. Najbolj se sprašujejo sedaj skandinavski lesni izvozniki, kako bo vplival ta padec cen na mednarodni lesni trg. Švedski izvozniki so mnenja, da na mednarodne trgu ne bo pomembnejših razlik, ker so se med tem podražili zaradi velikega snega dovozi lesa in ker so se zvišale tudi delavske mezde. V zadnjem poročilu švedskih izvoznikov se označuje mednarodni lesni trg kot neizenačen in negotov. Z Nemčijo niso bili sklenjeni nobeni novi zaključki, da je od švedskega kontingenta še vedno neizkoriščenih 120.000 standardov. Od finske izvozne kvote pa je ostalo neprodanih še 150.000 standardov ter je čisto negotovo, po kateri ceni se bo moglo prodati to blago. Zato je negotovo, na kateri višini se bodo vzdržale izvozne Cene krompirja se bodo v Italiji povečale, ker primanjkuje krompirja. Povprečna cena za krompir pa se je že dvignila v L 1937. od 31 na 41'70 lire letos. Skupna proizvodnja živega srebra v Italiji Je znašala v prvih 9 mesecih letos 1.750 ton proti 1.715 ton lani. Skupno je letos izvozila Italija 1276 ton živega srebra v vrednosti 44,7 milijona lir. Madžarska bo v bodoče krila večino svoje potrebe na premogu in koksu v Poljski ter v zameno cene. Zunanja trgovina Maja sklenjeno trgovinsko pogodbo s Švedsko so sedaj objavile »Službene novine«. V italijanskem kliringu je izpla čala Narodna banka nakaznice do št. 18.354, z dne 9. avgusta 1938. Izvozniki prešičev in goved se opozarjajo, da v mesečnih prijavah za Nemčijo natančno nazna-čijo, če prijavljajo prešiče za dunajski (bivši avstrijski) ali za nemški kontingent, govejo živino pa ali za svobodni dunajski trg ali za nemški kontingent. V Konigsberg je prišel parnik »Helga« z 2500 tonami našega cementa. Pričakujejo se še novi parniki z našim cementom, ki se bo uporabljal pri javnih delih v Vzhodni Prusiji. Budimpeštanski trgovci so se letos pravočasno založili z drvmi, da se letos ni bati, da bi nastalo v Budapešti pomanjkanje drv, kakor se je to zgodilo lani. Romunija je sklenila s palestin skimi izvozniki pomaranč pogodbo, Po kateri bo dobavila 6 milijonov garnitur zabojev za pomaranče To je polovica vseh zabojev, ki jih potrebuje Palestina. Vrednost teh zabojev znaša 210 milijonov lejev. Preliminarna trgovinska pogodba med Romunijo in Francijo je bila sklenjena. Francoska vlada bo odposlala še ta teden v Romunijo dve misiji, da skleneta praktično pogodbo o vseh finančnih, industrijskih in trgovinskih vprašanjih ki zanimajo obe državi. Organizacija avstrijskega izvoznega urada (Aussenhandelsstelle) na Dunaju je končana. Urad ima 5 odsekov, in sicer: odsek za carinsko službo, kateremu je dodeljen oddelek legislativne informacijske službe, odsek za informacijo, odsek za devizno in davčno zakonodajo, kartoteko in inkaso družbe In odsek za vojno gospodarstvo. Nemška delegacija je pri trgovinskih pogajanjih z Romunijo zahtevala, da še zviša tečaj za marko od 30 na 55 lejev, ali pa bo Nemčija ustavila uvoz romunskih žitaric. , Italijanska vlada je odpravila davek na avtomobile, da bi se večjim avtomobilskim prometom povečala proizvodnja italijanskih avtomobilskih tvomic. Italijanski uvoz premoga je znašal V prvih 9 mesecih 1938 9215 tisoč ton v vrednosti 1,3 milijarde lir 1 1937 pa 9212 tisoč ton v vrednosti 1,17 milijarde lir. Zmanjšal pa se je uvoz koksa po vrednosti za 12 milijonov lir. ., Že v 24 urah in iti burra. plesira kemično so« * obleke.' klobuke itd. Skrobi in svedolik* »rajce. ofrat nike in manšete. Pere. suštrmonga tn lika domače perilo tovarna J 0 S. R E.I CI Poljanski nasip 4-6. Seleoburgov«, n 1. 3 Telefon «. 23-71. • * dobavljala Poljski sadje in sočivje. Švica je zamenjala z Madžarsko večje število goveje živine za rejo za živino za klanje. Za eno grlo živine za rejo je dobila 18 glav živine za klanje. Proizvodnja jekla Je znašala v Franciji v prvih 9 mesecih 1.1937. 4,55, 1. 1938. pa 4,47 milijona ton. Po novi italijansko-turški trgovinski pogodbi se je povečala vrednost vzajemne zamenjave blaga na 450 milijonov lir. Našička unija v Ženevi (Union des Usines et des Exploitations Fo-rčstierea) je objavila računski zaključek za 1. 1937./38. Družba bo izplačala po 2’5 šv. fr. dividende od vsake delnice (nominalna višina 100 fr.). Francosko-japonski trgovinski od- nošaji so zopet obnovljeni, ker je Japonska izpolnila svoje obveznosti. Med nemškimi tvomicami avtomobilov in neko poljsko skupino Je prišlo do sporazuma, da se bodo v bodoče nemški avtomobili izdelovali na Poljskem. Smernice nemške gospodarske Tudi narodni sociaiisti priznavajo, da ne gre brez zasebne iniciative Nemški državni tajnik v gospodarskem ministrstvu Brinckmann e predaval na seji strokovnega društva za banke in zavarovalnice temi: država in gospodarstvo. Iz njegovega zelo zanimivega, na elikem strokovnem znanju temelječega predavanja posnemamo nekaj posebno važnih in splošno zanimivih stvari, ki hkrati tudi karakterizirajo nar. soc. naziranja o gospodarstvu. Drž. tajnik Brinckmann je dejal, da ima po nar. socialističnem načelu politika prednost pred gospodarstvom, z drugimi besedami, da se mora gospodarstvo politiki podrediti. Pri tem pa so cilji gospodarstva in nar. socializma skoraj identični, namreč: ustvaritev močne svobodne države, zboljšanje življenjskih pogojev in življenjske ravni s pomočjo organizacije presežka, ne pa pomanjkanje vseh proizvodov. Načela narodno socialistične gospodarske politike pa so nadalje: pravica do dela in zasebne lastnine, načelo največje storit-' ve in načelo, da ima občna korist prednost pred zasebno. Gospodarski red se zaradi teh ciljev določa po dinamičnem načelu stalnega prilagojevanja gospodarstva na menjajoče se situacije- Podjetniki se morajo brezpogojno ozirati na potrebe države. Zato smatra Brinckmann svobodno konkurenco za nujno potrebno, ker se samo na ta način more povečati storitev do najvišje možnosti. Brinckmann pa je tudi odkrito priznal razliko med sedanjim dejanskim položajem in narodno socialističnim idealom. Država, ki sicer poudarja prostost v uveljavljenju in potrebo svobode v tekmi, ne daje več nobene svobode. V zvezi s tem je omenil omejitev dispozicijske svobode, ustanovitev raznih kontrolnih uradov, uradno določevanje cen, zaukazano stabilnost mezd, prisilno vskladiščenje za konsum pripravljenega blaga itd. »Ugovarjali mi morda boste«, je nadaljeval Brinckmann, da se v senci tega državnega postopka, ki ga imenujete vi najbrže prisilno gospodarstvo, dogaja pred očmi države samo to, kar bi ta hotela preprečiti, da namreč birokratizem ubija zasebno iniciativo, kar pomeni obremenitev gospodarstva z mrtvimi izdatki, omejevanje prostega razvoja in na- vse zadnje tudi to, da postajajo veliki še večji, mali pa še manjši.« Vsi ti ugovori morda ne drže, pravi Brinckmann, vendar pa priznava, da postaja javna roka vedno bolj kompanjon pri dohodku podjetij. Prž. tajnik je nato govoril o drž. finančni politiki nar. socializma ter -navedel pri temi-nekaj novih podatkov. Dejal je, da z*raša-finančna potreha Nemčije na leto. 35 do 40 milijard ltM. Kako zelo raste zaradi tega davimo kremo-v ^emfij^k^e^ §, v 5 j .... nar. - ■— nai. dohodek davki dol. . \,se v milijonih Rm j 45,69 5,14 lljfe 59,98 13,31 22i 45,18 . .13,81 30 ji 70,97 ' 23,79 33fj Brinckmann pa ugotavlja, da tudi v drugih državah rastejo davki v večji meri ko pa narodni dohodki. Tako gre v odstotkih od celotnega narodnega dohodka za davke v Angliji 28% (1. 1913. le 12%), v Zdr. drž. Sev. Amerike 32 (8), v Franciji 34 (17) in v Italiji 37 (18)%. Tudi podreditev gospodarstva pod politiko je napredovala v vseh državah, čeprav ne tako odkrito ko v Nemčiji. Obširno je govoril Brinckmann tudi o davkih. Ti so v resnici zaradi drž. investicijske politike močno narasli ter je postalo davčno vprašanje že pekoče. Potrebno je, da davčni sistem sposobnost za delo in storitev pospešuje ali pa je sistem napačen. Gospodarstvo more samo tako dolgo biti davčni vir, dokler se mu omogoča rast in dopolnitev njegove materialne substance. V zadnjem času pa se v resnici pojavlja naraš.čjsioče mišljenje po-birokratizirunja, ki je povzročilo, da mladina vedno bolj stremi v poklice s pokojnino namesto v samostojne in svobodne poklice. Ta pojav naj bi se s pomočjo zdrave davčne politiko preprečil. Nadalje bi se moralo gledati na to, da se ohrani materialna substanca gospodarstva. Gospodarska Še veliko boli belo bo perilo, politika potrebuje ljudi, ki »nevarno« žive, ki tvegajo. Večje delo in večji riziko pa sprejemajo ljudje le, če morejo del dobička zadržati za sebe in če morejo zbirati rezerve. Ce država ne dovoljuje socializacije izgube, potem mora z davčno politiko omogočiti nastajanje produktivnega kapitala. Če se bomo pustili zapeljati do tega, da bi s prerigorozno davčno politiko ubili veselje do zaslužka, se nam bo godilo tako, kakor jezdecu v puščavi, ki se čisto prepusti kameli, da ona najde vodo. Ko pa pride do vode, ne da kameli nič piti, ker bo potem še bolj žejna in še bolj iskala vode. Ali pa ne bo prežejna kamela opiagala? Podjetništvo sc more razvijati le tam, kjer je mogoč zadosten dobiček. Naraščanje uradništva in nazadovanje malih in srednjih podjetij je glasen opomin, da treba to stanje odpraviti. Zelo dobro §o bile sprejeto Brinckmannove besede o preveliki specializaciji prav^ Predpisov je že toliko, da jim morejo slediti samo velika podjetja, ki nalašč za ta vprašanja nastavljajo ljudi. Ostro je' naglasil Brinckmann, da zahteva državni interes^ da je storilna sposobnost vseh podjetij čim večja. Načelo bi moralo biti: če vzameš vedno BCHICHT0™ TERPENTINOVO MILO .-in ^ namO^°njesVo minimum državnega poseganja v gospodarstvo, maksimum z novo proizvodnjo povečanega ljudskega blagostanja. Zato se svobodna konkurenca mora še bolj razviti. Iz tega razloga so tudi karteli škodljivi, čeprav morejo v nekih okoliščinah biti tudi koristni. V Nemčiji ni po Brinckmannu niti socializiranega niti svobodnega gospodarstva, temveč samo do naroda zavezujoče gospodarstvo, ki naj ustvari narodu najvišje vrednote. Ta cilj se more doseči s tem, da se zasebno gospodarstvo prostovoljno prilagodi za ta cilj, ali pa je treba uvesti državno prisilno gospodarstvo. Zasebnemu gospodarstvu je na prosto dano, da prostovoljno izvršuje svoje na-rodno-gospodarske naloge in da s tem reši državo pred dolžnostjo, da s prisilnimi ukrepi poseže v gospodarstvo. Osnovna misel vseh teh izvajanj drž. tajnika Brinckmanna je, da država, tudi avtoritarna, ne more pogrešati zasebne iniciative in da se more celo dirieirano gospodarstvo uspešno razvijati le s sodelovanjem zasebnega gospodarstva. Zahteve h 1913 1925 1032- 1937 Po konferenci hotelirjev v Zagrebu, ki je bila sklicana na iniciativo trgovinskega ministra inž. Kabalina in o kateri smo obširneje poročali že v prejšnji številki, je bil v torek izredni občni zbor Zveze hotelirjev. Skupščino je otvoril predsednik Zveze Kauffmann, ki je pozdravil zastopnike oblasti in delegate društev, ter poudaril, da je sedanji občni zbor v tesni zvezi z včerajšnjo konferenco z ministrom Kabalinom. Poudaril je nujno potrebo, da se hotelirji bolje organizirajo. Hotelirji so sedaj organizirani v raznih združenjih, kjer so neznatna manjšina in Ste zato tudi njih interesi ne upoštevajo zadostno. Zato je potrebno, da' dobe hotel ir jp-svojo lastno obvezno združenje. Vprašanje kreditiranja hotelirjev se bo po izjavi ministra KabalLna rešilo na ta način, da bo ustanovila Drž. hip. banka poseben odsek za hotelirstvo, ki bo> dajal potem potrebne kredite. Tajnik zveze Ostrogovič je v svojem poročilu opozoril, da se mora naše hotelirstvo brezpogojno prilagoditi zunanji konkurenci, ker drugačp bodo tuji gosti izostali. Potrebno je, da še hotelirstvo tudi'pri naš podpira enako intenzivno, kakor’ se podpira v’ Italiji. Tako daje italijanska vlada hotelom kredite proti Sodsfot-nim obrestim; hoteli dobivajo tudi državno'pomoč za investicije v višini do 25 odstotkov vseh stroškov, nadalje uživajo razne davčne olajšave, država podpira šole za hotelirski obrt, finansira propagandi)" Ifd. M '1 V nadaljnji debati so razni govorniki še opozorili na škodljive posledice nelojalne konkurence med hotelirji samimi. Kritiziralo se je tudi delo »Putnika«, ki da ne postopa z vsemi hoteli enako. Nekateri govorniki so govorili tudi o delu birokracije, ki dostikrat s svojimi neumestnimi predpisi ovira tujski promet Potrebno bi bilo, da bi odšla posebna deputa-cija hotelirjev k predsedniku vlade in mu razložila, kako škoduje birokracija dostikrat razvoju hotelirstva. Ko so se obravnavale še nekatere druge zahteve hotelirjev, je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija; Konferenca hotelirjev iz vse države, ki je bila dne 7. novembra s sodelovanjem trgovinskega ministra inž. Kabalina v Zagrebu ter glavna skupščina Zveze jugoslovanskih hotelirjev dne 8. novembra v Zagrebu sta proučile vse referate o stanju in razmerah hotelirstva in tujskega prometa v vsej Jugoslaviji, ko tudi referate o prizadevnnju hotelirjev, da se to stanje zboljša. S sodelovanjem vseh uradnih ustanov in hotelirjev treba pospeševati tujski pro met' kot eno najvažnejših gospodarskih panog, da 'bodo mogli naši kraji v turističnem pogledu zavzeti isti poldžaj ko druge turi stične države. Da se ta cilj doseže, 'predlaga izredna glavna skup ščina, da se rešijo naslednja vprašanja: * Kot uvod vseh ukrepov za pospeševanje tujskega'prometa na, se izdela sprememba pravilnika o postopanju pri ustanavljanju obli trgovinsko ministrstvo dne 2/ ju nija 1932. II. št. 126B2/U, in sicer v tem smislu, da morejo lastniki hotelov, restoranov, prenočišč, ka vam in penzionov ustanoviti svoja lastna obvezna združenja za ozemlje celih banovin oz. območ je mesta Beograda, in da se morejo ta banovinska združenja združiti v Zvezi hotelirjev kraljevine Jugoslavije. r Vsa hotelska poslopja naj se smatrajo po § 1. zakona o taksnih in davčnih ugodnostih za hotelsko industrijo kot poslopja narodnogospodarskega značaja ter naj se kot takšna subsumirajo pod čl. 32., toč. 7., zakona o neposrednih davkih. Zidanje hotelov naj se oprosti vseh taks in plačil po gradbenem zakonu, a tudi vseh taks za koncesijo. Za hotelsko industrijo naj se v vseh turističnih mestih odpravijo vse občinske takse na uvoz in vse trošarine. Vsa hotelska industrija naj se oprosti za zaščiteni rok 10 let vseh davkov in taks, doklad in občinskih ter banovinskih taks. . Y s vrbo sanacije in pospeševanja hotelirstva naj se omogočijo dolgoročni krediti z največ 2 do 3odstotno obrestno''mero in z amortizacijskim rokom do 32 let. Dovoli naj se hotelom poček za najmanj tri leta. l?stanove naj še 'štfdkovtie 'hotelirske šole. Jugoslovanski hotelirski zvezi naj se omogoči, da bo sodelovala in da bo zastopana pri vseh uradnih in .poluradnih iiiBtauovab* ki delujejo za pospeševati je* tujskega prometa. Klasifikacija hotelov naj se odloži za dve leti, ker bi po sedanji klasifikaciji prišli hoteli v Primorju v tretjo ali pelo četrto skupino. V smislu § 58. obrtnega zalfona je treba dovoliti tudi hotelirstvu ugodnosti pri instalaciji električnega toka, kanalizaciji in vodovodih. Denarstvo Nov predsednik Zveze jug. zavarovalnic Na seji Zveze zavarovalnic kr. Jugoslavije, ki je bila dne 10. t. m. v Beogradu, je bil izvoljen na mesto umrlega predsednika Paunko-viča za predsednika dosedanji prvi podpredsednik Brzakovic, ravnatelj t'r. družbe »Union«. Za 1. podpredsednika pa je bil izvoljen Svetolik Sretenovič, ravnatelj »Jugoslavije«. Poštna hranilnica Število vlagateljev na hranilne knjižice se je v oktobru povečalo za 2778 na 522.082. Vsota hranilnih vlog je narasla za 2,59 na 1192,89 milijona din. Kako so se gibale hranilne vloge pri posameznih podružnicah kažejo naslednje številke (vse v milijonih din): 81.8. 20.9. 31.10. 777,2 704,4 733,0 419.5 284,1 175.5 73,3 27,5 8,1 Trgovinsko z in komisiiska trgovina in niih obrtnopravni Navodila trgovinskega Beograd Zagreb 419,5 348,9 407,9 Ljubljana 284,1 211,1 253,0 Sarajevo 175,5 109,3 108,9 Skoplje n, 73,3 09,5 70,5 Podgorica 27,5 20,7 37,1 Sušak 8,1 0,5 11,0 V čekovnem prometu je bilo odprtih 51 novih računov ter je njih skupno število naraslo na 25.975. Promet po teh računih je znašal nad 8,5 milijarde din. Od tega je bilo brezgotovinskega prometa 54,09%. Vseh vlog v čekovnem računu je bilo 1081,9 milijona dinarjev. Zlati dotok v Ameriko se je ustavil Dotok zlata v Združene države Sev. Amerike je začel padati. Pretekli teden je znašal samo še 20 milijonov dolarjev, proti 43 milijonom v prejšnjem in 139 milijonom v predprejšnjem tednu. Evropske valute so se med tein izravnale z dolarjem na nivoju, ki je nižji kakor oni pred krizo. Posebno velika je razlika v tečaju angleškega funta, ki je sedaj za 5 odstotkov nižji ko preje. Kakšno stališče bo zavzela ameriška vlada proti temu »razvrednotenju funta«, je vprašanje, ki ameriško gospodarsko javnost močno zanima. Verjetno pa je, da vsaj zaenkrat ne misli wasbingtonska vlada na prav nikake protiukrepe. • Narodna banka je začela svoje devizne okrožnice in svoja tolmačenja objavljati v »Službenih no-vinah«. To je postalo potrebno, ker so postale te okrožnice in tolmačenja po odredbi finančnega ministra za vse obvezne. Finančno ministrstvo je dovolilo splitski mestni občini kredit 12 milijonov din, s katerim bo plačala del svojega dolga pri Mestni hranilnici ter nekatere druge dolgove. Drž. hip. banka pa je pristala na to, da odplačuje splitska občina svoj dolg v višini 3'5 milijona din v mesečnih obrokih po 15.000 din. Na širši konferenci obrtnikov f Subotici je bil soglasno sprejet predlog, da se zahteva od Zanat-ske banke, da zniža obrestno mero za obrtniške kredite. Borza v Bukarešti Je prepovedala kupčevanje s svobodnimi devizami. Vzrok je najbrže v veliki razliki uradnega tečaja in pa tečaja v svobodnem prometu. Razmerje med češko krono in madžarskim pengom so določile madžarske oblasti na 1 pengo je 7 Kč, 1KČ pa 14,28 madžarskih stotink. Csl. bankovci po 100, 50 in 20 Kč se bodo zamenjavali le do 19. novembra. Po ustavi iz 1. 1937. se predvideva v Braziliji nacionalizacija bank in zavarovalnic. Posebna komisija vlade proučuje sedaj, kako bi se ta določba izvedla, ker je braziljska vlada trdno odločena, da se nacionalizacija tujih bank izvrši. Od nacionalizacije bodo posebno prizadete belgijske in francoske banke, katerih je znatno število. Argentinska vlada je zvišala te čaj pezosa od 16 na 17 za funt. Uradni izvozni tečaj pa znaša še nadalje 15. S tem se bo dobiček argentinske vlade povečal. Dobiček namerava vlada porabiti za podpiranje pšeničnega izvoza Ministrstvo za trgovino in industrijo je pod II. št. 36.409/u z dne 28. oktobra 1938 na predlog, naj bi se kakor za špedicije, agenture in trgovska zastopništva brez skladišč vezalo na posebno dovolilo (koncesijo) tudi izvrševanje komisijske trgovine in trgovskega zastopništva s skladiščem, po zaslišanju zbornic in na osnovi § 4(10 obt. zak. izdalo naslednje navodilo: »I. Kakor je bilo to že nagla-šeno v nekaterih prejšnjih pojasnilih ministrstva, je komisijska trgovina po svoji naravi, z ozirom na predpise zakona o obrtih trgovinski obrt, ki je enak vsem drugim trgovinskim obrtom. Razlika med enimi in drugimi, — da prodaja običajen trgovec v lastnem imenu in na lasten račun, komisionar pa v lastnem imenu in na račun komitenta —, je povsem internega privatno-pravnega značaja med ko-misionarjem in komitentom, ki na zunaj in zlasti proti kupcem niti ne prihaja do izraza in tudi ni treba, da prihaja do izraza. Potem takem komisijski obrt ni obrt posebne vrste, marveč izraz »komisijski obrt« kaže samo privatno-pravni odnos med imetnikom olir-ta in ono osebo, katere blago prodaja. To sledi tudi iz določb § 138. odst. 1. zakona o obrtih, po katerih ima vsak trgovec pri izvrševanju svoje obrti pravico dajati in prevzemati v komisijo blago, ki je predmet njegovega obrta, ne da bi se niti malo izpremenil značaj njegovega obrta po predpisih obrtnega zakona. Ker nima prej omenjeni privatnopravni odnošaj nobenega pomena za javnopravni značaj obrti po obrtnem zakonu, je neumestno izdajati pooblastila, odnosno dovolila za »komisijsko trgovino«, marveč je pravilno, da se izdajajo samo pooblastila, oz. dovolila za trgovino one stroke, s katero se hoče dotična oseba pečati. Na osnovi tega odrejam, da se v bodoče v pooblastilu, oz. dovolila za take obrti, ne sme uporabljati naziv »komisijska trgovina«, marveč naziv trgovine z navedbo stroke, kot je bilo prej navedeno. Iz tega tudi sledi, da se izvrševanje komisijske (rgovinene more vezati na dovolilo kot je to predpisano za špedicije, agenture in trgovska zastopništva brez skladišč, ker po zakonu o obrtih takih trgovin sploh ni. H. Trgovski zastopnik je oseba, ki se v vidu samostojnega pridobitnega poslovanja bavi s posredovanjem v trgovinskih poslih samo za eno osebo. S takimi posli se bavi tudi imetnik agenture v smislu uredbe II. št. 41.030 u od 30. oktobra 1937, samo da se ta ne peča s posredovanjem pri sklepanju takih poslov le za eno osebo, marveč za vse one osebe, ki se v po- sameznih primerih v te svrhe na njega obračajo. V bistvu predstavlja torej eden in drugi obrt posredovanje pri sklepanju trgovinskih poslov, ki se izvršujejo v vidu rednega pridobitnega poslovanja in zato sta oba po predpisih obrtnega zakona istovrstna obrta in sta naziva »trgovski zastopnik« in' »posrednik v trgovinskih poslih« sinonimna izraza za isto delavnost. V prej citirani uredbi sta navedena oba izraza samo zato, ker sta se oba izraza uporabljala na raznih naših pravnih območjih za označbo istega samostojnega pridobitnega poslovanja. Kar tiče držanja skladišč blaga po trgovskih zastopnikih, predpisuje tj 148. zakona o obrtih izrečno, da trgovski agenti ne sinejo imeti takih skladišč. Po prej navedenem velja to v celoti tudi za trgovske zastopnike in potem takem ne more biti govora o tem, da se izvrševanje trgovskega zastopništva s skladiščem veže na dovolilo. Ce pa v praksi obstojijo taka zastopništva, morejo biti imetniki istih samo komisionarji in blago, katero imajo na skladišču — ker so ludi sami samostojni imetniki obrta — smejo prodajati samo v lastnem imenu in na račun osebe, katero zastopajo. V takem primeru velja za njih vse, kar je bilo rečeno pod 1. za komisionarje. Obrtniki in trgovinskih Tolmaienie odst. 4« § 19, zakona o obrtih Zbornica za TOI v Ljubljani je prejela na svojo vlogo od ministrstva za trgoviuo in iudustrijo to pojasnilo: Po določbah § 19. (4.) obt. zak. je imetnikom rokodelskih obrtov dovoljeno prijaviti izvrševanje trgovinskih obrtov, za katere se zahteva dokaz izobrazbe, če dokažejo, da so poslovali v svoji stroki najmanj tri leta samostojno. Ker se v praksi dogajajo primeri, da prijavljajo izvrševanje trgovine na osnovi prednje določbe rokodelci, ki so že pred leti opustili izvrševanje rokodelskega obrta ter so neposredno pred prijavo izvrševanja trgovine prijavili ponovno izvrševanje svojega rokodelskega obrta samo zato, da morejo na osnovi obrtnega pooblastila za rokodelski obrt prijaviti izvrševanje trgovine, je zbornica prašila ministrstvo, naj bi izdalo tolmačenje in potrebna navodila, da bi se taka ©čividna izigravanja izjemne določbe, ki jo predvideva zakon za rokodelce, v praksi preprečila. Na vlogo je ministrstvo za trgovino in industrijo poslalo zbornici v Ljubljani pod II. št. 41.4(8», u z dne 31. oktobra 1938 pojasnilo v tem smislu, da govori § 19 (4) obt. zak. o imetnikih rokodelskih obratov jn ne o imetnikih pooblastil, oz. dovolitev. Obrat v smislu določb zakona o obrtih ni samo pooblastilo, oziroma dovolilo, marveč stvarno organizirano delo, oz. poslovanje na osnovi pooblastila, ali dovolitve, t. j. stvarno izvrševanje gospodarske podjetnosti. Potem takem se izjemna pravica po § 19. (4) obt. zak. sme priznati sa Na tokijski borzi padajo še dalje tečaji državnih vrednostnih papirjev, čeprav poročajo, japonski listi neprestano' o salnih uspehih tri zmagah Japonske vojske na Kitajskem. Najbolj vplivajo na znižanje tečajev nazadovanje trgovine ter vesti o novih davkih na vojne dobičke. mo onim imetnikom rokodelskih obratov, ki v času, ko želijo izkoristiti to izjemo, stvarno izvršujejo svojo rokodelsko obrt in ne tudi onim, ki imajo samo pooblastilo za izvrševanje, rokodelske obrti, obrti pa stvarno ne izvršujejo. Na vprašanje zbornice, ali se smejo zavračati vloge onih oseb, ki rokodelskega obrta pred prijavo niso izvrševale tri lela nepre-rgoma, je ministrstvo odgovorilo, da po gorinavedeni določbi zakona ni potrebno, da obrtnik dokaže, da je izvrševal rokodelski obrt ti i lela nepretrgoma, marveč je zadostno, ako oseba, ki želi izkoristiti predmetno izjemo dokaže, da je v celoti izvrševala rokodelski obrt tri.leta, ne glede na to, kdaj je ta obrt izvrševala. Odstotek zaslužka pri prodaji soli V zvezi s sklepom konference vseh trgovsko-iudustrijskih zbornic v državi je zagrebška zbornica [»odvzela pri vseh kompetentnih oblastvih potrebne korake, da se trgovcem-detajlistom poviša zaslužek pri prodaji soli. Z okrožnico št. 2623 z dne 31. oktobra 1938 je zagrebška zbornica obvestila vse zbornice, da je po poročilu njenega zastopstva v Beogradu, preko katerega je intervenirala glede rešitve predmetne vloge, Uprava državnih monopolov bila pripravljena ugoditi zahtevi trgovcev ter je predlagala g. finančnemu ministru, naj poviša odstotek zaslužka P1' prodaji soli, toda g. finančni minister predloga ni. sprejel iz tiskalnih razlogov. Trgov inska pogajanja s Francijo -Zbornica za TOI - v Ljubljani zbira po halbgu .ministfstva material za trgovinska pogajanja s kontrolorji niso upravičenj pobirati kakršno koli odškodnino ali dnevnico od strank in morajo s tem takoj prenehati. Francijo. Vsi interesenti naj sporočijo zbornici čimprej svoje želje in predloge. Stroškovniki kontrolorjev za pregled izvoznega sadja Kr. banska uprava dravske banovine je izdala pod VIII. No, 6354/1 z dne 2. novembra 1938 vsem sreskiin načelstvom in mestnim poglavarstvom naslednjo okrožnico: »Ministrstvo za trgovino in industrijo, Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, je na neko predstavim opozorilo z razpisom z dne 16. oktobra t. 1. VI. št. 33.214, da kontrolorji za pregled sadja na območju te banovine pobirajo dnevnice od sadnih izvoznikov na sedežu poslovanja v svojo korist z motivacijo, da imajo za to odobritev oz. nalog tuk. kr. banske uprave. Ministrstvo se sklicuje na odredim z dne 4. avgusta t. 1., K. št. 1186, po kateri bo ministrstvo odredilo nagrade po končani izvozni sezoni glede na število pregledanih pošiljk in glede na razpoložljiva sredstva v državnem proračunu, v proračunu banovine in v posebnem proračunu zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. To se Vam sporoča v vednost s pristavkom, da o tem obvestite vse kontrolorje sadja na tam. območju z opozoritvijo, da je bilo vsakemu kontrolorju t dekretu o njegovem imenovanju izrečno nožna njeno, da se ti« hhgrada za delo, ki ga bo vršil, določila R posebno odredbo. Z ozirom na t« Oddaja kapitala v Italiji Na zadnji seji italijanskega ministrskega sveta je bila sklenjena oddaja kapitala. Vsa zasebna industrijska in trgovinska podjetja, ki niso delniške družbe, bodo morala oddati državi 7 in pol odstotka svojega kapitala. To velja pa le za podjetja, katerih pridobnlna znaša nad 10.600 lir. Skupno bo od te oddaje kapitala prizadetih 120.000 tvrdk. Italijanski listi poročajo, da bo dala ta oddaja kapitala 1,2 milijarde lir. Delniške družbe so od oddaje izvzete, ker so morale že preje oddati premoženje, in sicer 10% in ne samo 7,50%. Načrt ministra Reynauda Po poročilu evropske izdaje : New York Herald Tribune« tvori sanacijski načrt novega finančnega ministra Reynauda naslednjih šest točk: 1. Proračunsko ravnovesje se mora doseči najkasneje do konca leta 1939. 2. Kreditna ekspanzija brez bistvene denarne ekspanzije. 3. Poenostavljenje socialne zakonodaje, da bi se čim prej doseglo povečanje števila tedenskih delovnih ur. 4. Industrija mora preiti na serijsko in množestveno proizvodnjo povsod, kjer je to le mogoče. 5. Povečanje proizvodnje za nižje stroške izdelave, da bi mogla francoska industrija tekmovati s tujo, ki je danes v prednosti, ker so francoske cene nad svetovno pariteto. 6. Uvesti se mora neki prenosni sistem prj carinah na vsem francoskem ozemlju, tudi kolonialnem, da se poveča odjem francoskega blaga v francoskih kolonijah. Kar se tiče delavskega problema, je Reynaud nasprotnik znižanja mezd, ker bi se s tem zmanjšala kupna sila delavstva. Na vsak način pa hoče Renaud odpraviti 40 urni tednik. Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 16. novembra ponudbe za dobavo žebljev, krede, sidola, podložk, hrastove skorje in hrastovega jamskega lesa. Štab mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprejema do 22. nov. ponudbe za dobavo ročnih pil za kovino in strojnih pil, paste za čiščenje metala, azbesta, žebljev, vijakov in žice iz železa in medi, cinkove, železne in aluminijaste pločevine, kravje kože, plošnatega železa ter plovca; do 10. decembra za dobavo raznega jekla. Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 26. novembra ponudbe za dobavo raznega elektrotehničnega materiala ter brestovih desk. .. Direkcija drž. rudnika sprejema do 25. novembra ponuu be za dobavo dežnih plaščev kratkih pelerin. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) in Štev. 15.211,38. Nabava Drž. rudnik Velenje razpisuje na dan 23. 11. 1938., neposredno pismeno pogodbo za dobavo 1 el. motorja 40 k\V, 500 voltov 700 ob-račajev/nnn., 50 per./aek. s trop. avtomatičnim stikalom. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenja, dne 3. novembra 1938. TBftftVSKlPOTNIK Dopise prost z dolgoletno prakso, prvovrsten prodalalec, po vsej Sloveniji zelo dobro vpeljan, ve5č vseh plsarniSkth del, I i C e stalno nameSčenle. la reference na razpolago, pod t,Sam«at«)ita na upfavo lista. Zastoj na blagovnih in denarnih trgih Dočim je bila predpretekli teden tendenca na blagovnih trgih mlačna le za agrarne proizvode, za industrijske pa čvrsta, je bila pretekli teden padajoča več ali manj za skoraj vse najvažnejše agrarne in industrijske proizvode. Ta mlačnost pa je izvirala predvsem iz tržno-tehničnih in špekulativnih razlogov. Vendar pa to ne pomeni, da bi se bližala splošna depresija, ker se je industrijska delavnost povečala v Angliji in v USA. Iz Amerike poročajo celo o izraziti konjunkturi. Ne denarnih trgih pa je bilo večinoma slabo poslovno zanimanje. Ponudba denarja je narasla. Velike borze pa so še v stanju pričakovanja. Dotok zlata v USA ni presegal 2 milijonov dolarjev na dan. Stabilnost na deviznih trgih se tolmači kot znak nepotrjenih vesti o dozdevni devalvaciji dolarja. Zlate rezerve v USA so že prekoračile 14 milijard dolarjev. Doma in po svetu N j. Vel. kraljica Marija je bila v Curihu operirana. Odvzeli so ji velik žolčni kamen, nato pa je bila operirana še zaradi slepiča. Obe operaciji sta se popolnoma po-' srečili. Finančni minister Dušan Letica bo kandidiral v koreničkem in . slunjskem okraju. Nosilec liste JRZ v Beogradu bo sedanji župan Beograda in industrialec Ilič. Člani Jugoslovanske skupine savske banovine, kakor se imenujejo sedaj bivši člani JNS, bodo, kakor poročajo »Novosti«, kandidirali na listi predsednika vlade. Skupno bodo postavili 14 kandidatur. Za kandidata na listi dr. Mačka v, Splitu je določen dr. Sutej, za njegovega namestnika pa Marijan Odič. Za okraj Split pa bo kandi-. diral Paško Kaliterna. Novosadski »Dan« poroča, da so Madžari v Vojvodini sklenili, tia bodo celotno glasovali za listo JRZ. w " , zdrava, suha, rešetana, plač. proti duplikatu, franko va-• gon .naklad postaja lo0-- 125*- 102-50 105-- 155-— 157'50 157*50 160'- 150- 155- 145- 147-50 152-50 V prodajalnicali mnogih trgovin vidijo odjemalci pred seboj večinoma lepe omare, ki so napolnjene z blagom, blaga samega pa ne vidijo. Vidijo samo to, kar jim prinese prodajalec. V takšni trgovini ni blaga, ki bi samo opominjalo in vabilo kupca, da bi kupil kaj več. Na vprašanje, če bi hotel še kaj kupiti, je kupec v zadregi, ker ne zna prav povedati, dočim bi tpu bil odgovor -'zelo olajšan, če bi mogel kar pokazati na blago, kj utu je po volji. 'Res ,jey d& izložbe večine trgovin nudijo zelo lep pregled o predineti.b. ki -se nudijo v trgovini. Ali pa se morejo vsi predmeti sploh dati v izložbo? Ali pa so tudi z razstavljanjem v izložbi doseženi že vsi nameni? Vsak je že videl, kako kupci z užitkom gledajo blago, ki je zbrano na mizi po sklenjeni kupčiji. Kar je koristno pri zaključni kupčiji, to more biti tudi pozneje. Ni pa niti treba mnogo prostora za razstavljanje blaga v trgovini. Mala miza z najnovejšimi predmeti ali z najbolj iskanimi izdelki zadostuje. Seveda pa je treba paziti tudi na to, da bo razstavljeno blago lepo aranžirano, da bo vsa razstava prikupna. Treba pa se je ozirati tudi na letni čas, da se diskretno opozori kupca, kaj bo sedaj potreboval. Tako ije neki trgovec pritrdil nad omaro leseno ploščo in na njej lepo aranžira! vse predmete, ki so potrebni za nedeljske izlete. Venec umetnega cvetja je še olepšaval vso to skupino. Na vrhu pa je bil napis: Vse to je za jesenske izlete. Z enostavnim sredstvom si je uredil tako ta trgovec izložbo v trgovini in imel je uspeh. Na j več ja češkoslovaška sladkorna tovarna je ostala češkoslovaški Sladkorna tovarna v Mšlniku proslavlja te dni svojo 251etnioo. Tovarna je ena največjih sladkornih tovarn v srednji Evropi ter je ostala Češkoslovaški. Dnevno predela ta tovarna 17.000 metrskih slotov sladkorne repe, njena dnevna proizvodnja sladkorja pa zna- ša v sezoni okoli 9000 metrskih stotov rafiniranega sladkorja. Na dan porabi tovarna 45 vagonov premoga. Poleg stalnega kadra nameščencev in uradnikov ima tovarna v času kampanje še nad 1600 delavcev. Tovarna ima lastno električno centralo in skladišče, ki je največje v Evropi. V zadnjih 10. letih je izplačala tovarna delavcem nad 52, sadilcem sladkorne repe pa nad 66 milijonov Kč. Tržna poročila žitni trg Na domačem pšeničnem trga so narasle ponudbe pšenice. 8. novembra je kupil Prizad 246 vagonov. Vsi njegovi nakupi v tej sezoni so narasli že na 14.441 vagonov. Prizadove cend so ostale ne-izpremenjene:' 160 din vlačilec Tisa. Izvozna pariteta za efektivno blago proti Rotterdamu 49,20 din. Na tujih trgih cene padajo zaradi novih ponudb USA. Na domačem koruznem trgu je položaj nespremenjen. Vagonsko blago po 97—98 din. Izvozna pariteta za november v Rotterdamu 65,50, za efektivno blago 70,30 din. Na tujih trgih ni nobene spremembe. Francoska vlada je prepovedala uvoz pšenice tujega izvora v francoske kolonije. S tem je dobila frančoska pšenica mbnopol Za vse čezmorske francoske kolonije. Sadni trg Na Dunaj- je prišlo dne 9» 11. 5 vagoliov grozdja iz Jugoslavije, 3 pa iz Bolgarske. Kakovost našega grozdja je bila dobra. Dan preje so prišli iz Slovenije 4 vagoni, iz Srbije pa 1 vagon jabolk (budimk). Cene nespremenjene. Češplje so se prodajale za industrijske namene po 17 fenigov za kilogram franko meja. Na Francoskem postajajo zaradi manjših dovozov cene vedno bolj čvrste, zlasti za grozdje. Padle pa so cene za orehova jedrca. Podražili so se tudi kostanji. Trgatev v Italiji je končana. Po količini je bila trgatev v vsaki pokrajini različna, po kakovosti pa je bila skoraj povsod odlična. Povpraševanje po novem vinu je zelo živahno. V Piemontu se prodaja 1.1 odstotno viuo po 120 lir za hi. Tudi sicilijanska vina se močno zahtevajo, V okolici Maršale se plačuje. 17 odstotno vino po 675 lir -za hi. - — • Tržne cene v Celju dne 1. novembra 1938. Goveje meso; (Cena mesa je mišljena s priklado.) 1 kg volovskega mesa od 10 do 12, kravjega mesa 8 do 10, vampov 6, pljuč 5, jeter 8 do 10, ledvic 12, loja 6 din. Teletina: 1 kg telečjega mesa 10 do 14, jeter 16 do 18, pljuč 10 din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15 do 18, pljuč 8, jeter 10, glave 9, slanine 16 do 17, suhe slanine 20, masti 19, šunke 20 do 22, prekajenega mesa 20, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 12, jezika 22 din. Drobnica: 1 kg koštrunovine 10 dinarjev. Klobase: 1 kg krakovskih 20, de-brecinskih 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16, polsuhih kranjskih 26. suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 45 do 50 din. Perutnina: 1 piščanec 10 do 20, kokoš 20 do 28, raca 18, gos 45, puran 60. domači zajec 5 do 15 din. Ribe: 1 kg krapa 14, postrvi 50 dinarjev. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 175 do 2, kisle smetane 10 do 12, 1 kg surovega masla 24 do 28, čajnega masla 30—36, masla 24, bohinjskega sira 24 do 28, trapi-stovskega sira 16 do 28, polemen-talskega sira 30, sirčka 6, eno jajce 1 din. Kruh: 1 kg belega kruha 425, polbelega kruha 3'85, rženega kruha 3'85, črnega kruha 3'60, mala žemlja 0'50, velika žemlja 1, bela štruca v teži 47 dkg 2, bela štruca v teži 94 dkg 4, polbčla štruca v teži 52 dkg 2, polbela štruca v teži 104 dkg 4, ržena štruca v teži 52 dekagr. 2, ržena štruca v teži 104 dekagr. 4, črna štruca v teži 56 dekagr. 2, črna štruca v teži 112 dkg 4 din. Sadje: 1 kg jabolk 3 do 5, hrušk 6 do 8, navadnega kostanja 2'50, orehov 10, luščenih orehov 36, suhih češpelj 9 do 12, suhih hrušk 7, 1 limona 1, 1 kg grozdja 4 do 10 din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave 64 do 98, čaja 90 do 130, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15'50, sladkorja v prahu 16, medu 20, kavne primesi 19, riža 5'50 do 12, 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 17 do 31, bučnega olja 13, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli 2'75, popra 40 do 44, paprike 20, testenin 7 do 10, mila 9 do 12'50, karbida 8'50, sveč 14 do 15, kvasa 32 do 36, marmelade 10 do 28, sode za pranje 2 din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo 3'25 (na drobno 3 50 >, št. 0 3'25 (3'50), št. 2 3'10 (3'30), št. 4 3 (320), Št. 5 2'85 (3), št. 6 250 (2'75), ržene enotne moke 3 (3'50), pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2 25, pšeničnih otrobov 175 do 2, koruzne moke 2 do 2’25, ajdove moke 5 do 5'50, kaše 4’50, ješprenja 4 do 4'50, ovsenega riža 7 din. žito: 1 q pšenice 200, rži 190, ječmena 190, ovsa 180, prosa 255, koruze 170, fižola 200 do 300, graha 1000, leče 800 do 1200 din. Zelenjava in gobe: 1 glava solate 0‘50 do 1, endivije OTO do 1, krožnik motovilca 1, 1 kg poznega zelja 1, kislega zelja 3, ohrovta 2, karfijola 8, 1 koleraba 0'50, 1 kg kolerabe 2, 1 krožnik špinače 1. lkg špinače 4, paradižnikov 4, 1 kg čebule 3, česna 8, krompirja 1, repe 0'50, kisle repe 1'50, krožnik jurčkov 5, 1 jurček 2, krožnik sivk 1‘50, krožnik štorovk 1, krožnik lesičk 1 din. Sejmi 12. novembra: v Bušeči vasi, Brežicah, Celju, Trbovljah. 14. novembra: Radeče pri Zid. mostu, Šmartno pri Litiji, Središče; 15. novembra: Metlika, Grahovo, Vransko, Poljčane, Ormož, Ptuj, Gornja Radgona, Dolnja Lendava, Trbovlje, Murska Sobota; 16. novembra: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje; 17. novembra: Šmihel-Stopiče, Turnišče; 18. novembra: Senožeti, Maribor, Blanca; 19. novembra: Raka, Brežice, Celje, Trbovlje, Podsreda, Slovenj Gradec, Sv. Jurij pri Celju, okolica. Štev. 14.737/38. Nabava Drž. rudnik Velenje razpisuje na dan 23. 11. 1938 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 650 m jeklenožične vrvi 0 22 mm. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenju, dne 3. novembra 1938. Najugodneje kupite' vsakovrstne trgovske knjige, kot amerikanske m w w žurnale, glavne knjige, blagajniške knjige itd. pri A. Janežič, Ljubljana,Florjanskaul.12-14 ker smo jim cene vsled velike zaloge v engros in detajlni prodaji globoko znižali // Trgovina s papirjem. Šolskimi, pisarniškimi in knjigoveSkimi potrebHinami na debelo in na drobno Lastna industrija trgovskih knjig in Šolskih zvezkov oM potrebujete obleko, suknjo, plašč itd. S prvovrstnimi angleškimi in češkimi tkaninami najnovejših vzorcev po solidnih cenah Vas postreže MANUFAKTURA IMOV A K LJUBLJANA — Kongresni Irg 15 ki cerkvi pri n u n s Nainopolneiši žarometi proti megli in ostali avtomaterial M. BAHAR - LJUBLJANA Celovška c. 38 - Telefon 22-92 Sobota dne 12. nov. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Gorjuše inGorjušci (dr. Jože Rus) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Nikola Djurkovič, prvi srbski moderni komponist — 19.50: Beseda k prazniku — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Dolenjsko martinovanje — Napisal Jože Dular, izv. člani rad. igr. družine in Fantje na vasi — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja dne 13. dec. 8.00: Radijski Šramel — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor (Jože Jagodic) — 10.00: Koncert radijskega orkestra — 11,30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo: Duet citer (gg. V. Kosi & A. Skok) in duet orglic in harmonike (gg. M. Petan &A. Stanko) Duet citer — 13.00: Na povedi — 13.20: Akademski pevski kvintet — 14.00: Plošče — 17.00: Kmet. ura: Zakon o pridelku in njegova praktična uporaba (ing. Bogdan Pahor) — 17.30; Plošče 18.00: Strah v koruzi. Vesela kmečka zgodba. Za radio napisal Milan Pavlovčič — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Koncert radijskega orkestra, vmes Trboveljski pevski jazz-kvartet 21.15: Samospevi in dvospevi, pojeta gdč. Štefka Korenčanova in ga. Dragica Sokova — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Ponedeljek dne 14. nov. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Zdravstvena ura: O pre- bavi. (ga. Božena dr. Zajc-Lavrl-čeva) — 18.20: Maurice Ravel: Dafnis in Kloe, simf. pesnitev (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: Narodopisne starine v Kamniku (Rudolf Dostal) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.10: Komorni trio (gdč. Fr. Or-nikova, gg. C. Šedlbauer in prof, M. Lipovšek) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«. A. Šarabon LJUBLJANA # Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s špecerijo Veieprazarna za kavo Mlini za dlSave Glavna zaloga rudninskih voda Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 D0MAHE ČISTILO Ne kupujte tehtnice!!!*^ preden niste vpraiali pri nas 5letna garancija! od 2 do 20 kg v prvovrstni kvaliteti v raznih barvah 5letna garancija! Izdelujemo 3 vrste avtomatičnih tehtnic i Titan d. d.t Kamnik Vam je pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, medenine, emajla, steklenine itd. res neobhodno potreben, ker Vam osnaži vse brez uporabe kakih drugih pripomočkov. Ovoj z modro deklico je znak naše kvalitete. Za cenjena naročila se priporoča SLAVIN! Ustanovljeno 18 5 0 Zaloga v»«h »ril stekla, porcelana m karamika. Stavbno in umetno ste* klantvo. Ipeclalna »aloga in okvirjanje »lik_____ JULIJ KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 Telefon 22-62 KOŽUHOVINA Velika zaloga krznene konfekcije Sprejemamo vseh vrst popravila in prikrojevanje po najnovejših modelih JOSIP DOLENC, krznar t)UBL]XNA, Sv. Petra ta Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. PjMjjdiMZdrajre je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatinol Ustanovljena leta 1881 KMETSKI) rOSOJILHICB UUBUANSKE OKOLICE r. z. z n. z. v Ljubljani Nove vloge ~ so vsak čas izplačljive in jih obrestuje po 4 /o vezane na 3 mesece pa..............P® 5% Vlagajte tvoje prihranke v najttarejJi tioventkl denarni zavod knjigoveznica E JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 journale, šolske % v e z k^jn^p^odjm^ izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mibalek, vsi v Ljubljani.