Politika Poljčane • »Vsak moški se spozna na nizke gradnje ...« O Stran 8 Podravje Majšperk • Kanalizacija bo za mnoge prevelik strošek O Stran 9 Ptuj, torek, 24. maja 2016 letnik LXIX • št. 41 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski Istajerskitednik . Stajerskitednik I www.tednik.si Krnmmš hH») Podravje • Družba Inter Expo in Agencija za kmetijske trge na sodišču Je dobavitelj opreme res poštni nabiralnik? Kultura Podravje • Kot bi bili v Siriji in ne v Evropi ... O Stran 10 v N t d Na Okrožnem sodišču na Ptuju poteka zoper družbo Inter Expo ®o • Bo ter odgovorno osebo v podjetju Igorja Rakušo sojenje zaradi Zavrč osta 1 a|i bo domnevnega poskusa kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske Aluminij prvoligaš? unije (EU). Primer je že leta 2010 začela preiskovati policija, na O Stran 11 So(//šču se je prvič znašel šele lani. Več o tem na straneh 2 in 3. Motokros • Gajserja hitra in dobrodelna O Stran 12 Kajak sprint • Vidovič blizu najboljšim na svetu O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik -/ - Forum o turizmu * Tiho, ker nimajo idej ali ker se ne želijo nikomur zameriti? Z> Strani 4 in 5 Dom krajanov na Vičavi • Vroča kri zaradi menjave kljUčavnic O Stran 24 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 24. maja 2016 Slovenija, Podravje • Zgodba o domnevnem poskusu goljufije iz leta 2009 še danes brez sodnega epiloga Poslovna iznajdljivost ali goljufija: off shore« podjetju iz druge strani » Na Okrožnem sodišču na Ptuju poteka zoper družbo Inter Expo ter odgovorno osebo v podjetju Igorja Rakušo sojenje zaradi goljufije na škodo Evropske unije (EU). Podjetje Inter Expo je aprila 2009 kandidiralo na javnem razpisu za nepovratna sredstva, na ukrep Programa razvoja podeželja - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Z vlogo so bili uspešni. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) jim je avgusta odobrila možnost koriščenja nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 200.000 evrov - za sofinanciranje nakupa proizvodne linije za proizvodnjo letečih tarč Top target. Novembra je Inter Expo na Agencijo posredoval zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev. Do izplačila ni prišlo, saj je Agencija v postopku preverjanja ugotovila, da investi- Uvodnik cija ni bila izvedena v skladu s predpisi in zahtevami javnega razpisa. Zahtevek za izplačilo je marca 2010 z odločbo zavrnila. Zapletlo se je pri uporabnem dovoljenju. Objekt v Slovenji vasi, za katerega je Inter Expo v vlogi navedel, da bo vanj postavil proizvodno linijo, naj ne bi imel ustreznega uporabnega dovoljenja, ki pa bi ga glede na pogoje iz javnega razpisa moral imeti. Podjetje naj bi potem opremo namestilo v drug, sosednji objekt na isti lokaciji in isti parceli, o čemer pa Agencije naj ne bi pravočasno obvestili. V skladu z zavezo iz pogodbe bi moralo podjetje Agencijo o vsaki predvideni spremembi obvestiti ter o tem pridobiti njeno soglasje. Boj po donkihotovsko Na današnji dan, 24. maja, v Evropi praznujemo dan parkov. Ta dan združuje parke in zavarovana območja po vsej Evropi v skupni misli približati ljudem naravo ter jih ozaveščati o pomembnosti ohranjanja naravnih lepot v zavarovanih območjih. Velik prispevek k temu so gotovo slovenski naravni parki, ki slovijo po zelo bogati, celo nadpovprečni biotski raznovrstnosti. Temu priča podatek, da je dežela na sončni strani Alp po deležu površine, vključene v omrežje Natura 2000, prva med državami članicami Evropske unije. Ta delež namreč znaša dobrih 37 odstotkov celotne površine. Kot ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije, je to skoraj petkrat več od deleža Danske, ki je po vrednosti tega podatka zadnja med omenjenimi državami. Gotovo je, da imamo posebna naravovarstvena območja, namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so v Evropi že redki ali zaradi človekove dejavnosti celo ogroženi. Kljub temu pa se ob vseh teh strogih varstvenih režimih in pravilih mnogokrat izkaže, da smo Slovenci bolj papeški od papeža. Lep primer so vetrne elektrarne: celi dve premore naša bojda zelena dežela, medtem ko so te nekaj povsem običajnega v tujini. Ni treba daleč - le preko meje, kjer so neskončna polja dobesedno posejana s plešočimi vetrnicami... In medtem ko vetrnice po vsem svetu vsakodnevno proizvajajo velike količine čiste energije, pri nas povzročajo nekoristen vihar - predvsem v glavah nasprotnikov, strastnih zagovornikov ptic. Pa čeprav je jasno, da je čista energija, ki jo vetrne elektrarne proizvajajo, vredna bistveno več. Bomo videli, ali se bo sploh kdaj ta brezupen boj, lahko bi rekli celo donkihotovski, vendarle obrnil v pravo smer in bo naša zelena dežela tudi po proizvodnji električne energije postala bolj zelena. Monika Levanič Pingpong med Agencijo, upravnim in vrhovnim sodiščem Inter Expo se je na odločbo o zavrnitvi zahtevka za izplačilo sredstev pritožil oz. sprožil upravni spor. Oddelek upravnega sodišča v Mariboru je marca 2011 tožbo zavrnil, podjetje je nato vložilo revizijo na vrhovno sodišče. Slednje je novembra 2012 razsodilo v korist podjetja in zadevo vrnilo v ponovno sojenje na upravno sodišče. Februarja 2013 je nato tudi upravno sodišče dalo prav Inter Expu, odločbo o zavrnitvi zahtevka razveljavilo, zadevo vrnilo v ponovno odločanje Agenciji ter ji naložilo, da podjetju povrne stroške sodnega postopka v znesku 3.288 evrov. Igor Rakuša veliko sodeluje s poslovneži iz arabskega sveta. Leta 2013 je v Slovenijo pripeljal Arabce, ki so Do konca lanskega leta je bil Rakuša tam tudi direktor. Fotografija je iz leta 2011, ko je strelski center Agencija ugotavlja, da dobavitelj sporne opreme v Švici ne obstaja Agencija je o izplačilu zahtevka odločala še enkrat in ga aprila 2013 z odločbo, ki je precej obsežnejša od tiste iz začetka leta 2010, vnovič zavrnila. Agencija je med argumenti za zavrnitev izplačila ponovno navedla neustreznost uporabnega dovoljenja in preselitev naprave v drug objekt, ne da bi o tem podjetje pridobilo njihovo soglasje. Agencija nadalje zavrnitev zahtevka utemeljuje s sumom, da nabavljena oprema (proizvodna linija) naj ne bi bila nova, temveč rabljena in obnovljena. V skladu z razpisom se smejo sredstva dodeliti samo za nakup nove in ne rabljene opreme. Na Agenciji se sprašujejo tudi o verodostojnosti predračuna in računa za nakup opreme. Na predračunu in računu je kot izdajatelj navedena švicarska družba Bestop Investment, na žigu obeh dokumentov pa družba Bestop Investments (na koncu naziva dodana črka s). Ime in priimek odgovorne osebe podjetja na predračunu in računu nista navedena. Je pa na obeh dokumentih neberljiv podpis, ki po mnenju Agencije naj ne bi bil enak. Kaj je pri kontroli zmotilo Agencijo - sum glede starosti opreme ob kontroli na kraju samem, - nadomestitev originalnih tablic o karakteristiki opreme s tablicami neobstoječega podjetja, - neskladje med žigom in navedbo imena izdajatelja računa, - spreminjanje izjave stranke o poreklu opreme: najprej naj bi bil uvoz izveden iz Švice, po nadzoru carinske uprave pa iz Italije, - nakazilo 445.000 evrov na račun podjetja, ki je kot »offshore« - poštni nabiralnik registrirano v ameriški zvezni državi Delaware, kjer je zagotovljena anonimnost podatkov o podjetju, - neobstoj kakršnihkoli podatkov o proizvodnji podjetja Bestop Investment(s), - neobstoj navedbe imena in priimka katerekoli odgovorne osebe podjetja Bestop Investment na dokumentih, ki jih je izdalo neobstoječe podjetje. Vir: Odločba Agencije za kmetijske trge, marec 2013 / Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptui.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 24. maja 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 plačilo Atlantika domnevnega poskusa kaznivega dejanja Foto: Črtomir Goznik odkupili premoženje propadle radeške papirnice in jo na novo zagnali. Gaj obiskal takratni predsenik RS. Bestop Investment(s) tudi v ZDA samo poštni nabiralnik? V skladu z dokazilom o plačilu opreme, ki ga je predložil Inter Expo, je bilo plačilo izvedeno na račun podjetja Bestop Investments iz ameriške zvezne države Delaware. Agencija je v švicarskem trgovskem registru, bazi Zefix, pobrskala za podatki o podjetju Bestop Investments in ugotovila, da le-to v Švici ne obstaja. Telefonske številke, ki so navedene ob imenih te družbe, po podatkih slovenskega veleposlaništva v Švici pripadajo drugim uporabnikom. V zvezi z neobstojem podjetja Bestop Investments so v Inter Expu pojasnili, da niso vedeli, da družba v Švici ne obstaja in da naj bi bila to samo povezava do istoimenskega podjetja v ZDA. Tudi če bi bila švicarska družba zgolj izpostava oz. poslovalnica matičnega podjetja iz ZDA, bi po mnenju Agencije morala biti v švicarski trgovski register vpisana z enakim imenom - Bestop Investments. »V skladu z navedenim štejemo dokazila, na katerih je navedeno podjetje Bestop Investment (Lugano, Švica) za neverodo-stojna: račun v višini 445.000 evrov in tablice s karakteristikami opreme, ki so nameščene na napravah. Podjetje Bestop Investments iz ZDA, na račun katerega naj bi se nakazal znesek, pa je primer tako imenovanega »offshore« (poštni nabiralnik) podjetja. Registrirano je na sedežu družbe Harvard Business Services, ki se ukvarja z registracijo podjetij v davčni oazi Delaware (ZDA). Glede podjetja Bestop Investments tudi ni nobenih dokazov, da bi se ukvarjalo s kakršnokoli proizvodnjo opreme, ki je predmet zahtevka za izplačilo. Na podlagi vsega navedenega ne sprejemamo navedb odgovorne osebe Inter Expa, da ni vedela za neobstoj podjetja Bestop Investment (Švica),« v odločbi iz aprila 2013 navaja Agencija. Kaj so odgovorili v Inter Expu Pred izdajo odločbe je Agencija družbo Inter Expo seznanila z ugotovljenimi okoliščinami. Iz podjetja so odgovorili, da so že med prvim postopkom predložili vsa potrebna dokazila, njihova vloga da je bila popolna, zato so jim bila sredstva z odločbo tudi odobrena. »Odločba je pravnomočna in v to stanje več ni možno posegati. Že v fazi odločanja je bil upravni organ seznanjen z izbranim podjetjem - dobaviteljem opreme. Carinska uprava je preverila dodatno računovodsko dokumentacijo dobavitelja Bestop Investment. Nepravilnosti v tej smeri niso bile ugotovljene. Dejstvo je, da smo opremo nabavili, kar dokazujejo izdani računi, prevoznica, dobavnica, pregled inšpektorjev, agencije. Oprema je bila plačana. To izkazujejo predloženi bančni izpiski in pričevanje bančnega uslužbenca. Pri Bestop Investment gre za povezavo in ne samostojno pravno osebo. Zaključke (trditve) Agencije o neobstoju podjetja, neverodostojnosti računa in drugih dokazil prerekamo, jih ne sprejemamo. Oprema je tu in že to je dokaz, da zaključki upravnega organa ne morejo vzdržati. Lokacija namestitve opreme se ni nikoli spremenila. Ugotovitev, da proizvodnja ni nameščena v prijavljeni objekt, ni pravilna. Že v vlogi smo navedli, da bo oprema nameščena v dograjenem objektu z ustreznim uporabnim dovoljenjem. Do spremembe naložbe dejansko sploh ni prišlo, tako ni potrebe po dodatnem soglasju za spremembo s strani Agencije. Navedbe o starosti opreme so podane pavšalno, brez kakršnihkoli utemeljitev in sklicevanja na konkretno listino. Nabavili smo povsem novo opremo, zato je tudi dišalo po novi opremi,« so na očitke o domnevnih nepravilnostih odgovorili v Inter Expu. Navedbe podjetja Agencija označuje kot neutemeljene in jih zavrača, saj da so v nasprotju z listinskimi dokazi. Tudi zoper aprila 2013 izdano odločbo Agencije za kmetijske trge, iz katere smo za pripravo članka povzeli večino podatkov, se je Inter Expo pritožil na upravno sodišče. Sodišče je tožbo zavrnilo. Do danes Agencija podjetju za ta projekt ni nakazala nobenih sredstev. Mojca Zemljarič Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Primer leta 2010 na policijo, v sodno dvorano šele 2015 Zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin in poskusa goljufije na škodo EU je Agencija marca 2010, ko je zaznala domnevne nepravilnosti, primer predala policistom. Pisno naznanitev suma storitve kaznivega dejanja so vložili na Policijsko postajo Ljubljana Bežigrad. Ljubljanski kriminalisti so zoper družbo Inter Expo ter odgovorno osebo v podjetju Igorja Rakuša oktobra 2010 na Okrožno državno tožilstvo (ODT) v Ljubljani vložili kazensko ovadbo. Januarja 2012 so primer od ljubljanskih kolegov prevzeli ptujski tožilci in marca na sodišče vložili zahtevo za preiskavo. Po zaključeni preiskavi je tožilstvo septembra na Okrožno sodišče na Ptuju vložilo obtožnico, zoper katero sta zagovornika obdolženih (pravne in odgovorne osebe) vložila ugovore. Izvenrazpravni senat je ugovore oktobra 2014 zavrnil. Prvi predobravnavni narok je bil razpisan za 5. marec 2015. Zaradi odsotnosti obdolženega, ker je bil poslovno v tujini, je sodišče narok prestavilo in ga izvedlo 25. marca 2015. Prva glavna obravnava je bila razpisana 11. maja 2015. Od takrat do danes - v enem letu - je sodišče izvedlo pet narokov za glavno obravnavo. Zadnjega minulo sredo, ko se je glavna obravnava začela znova, saj so od zadnjega naroka potekli že več kot trije meseci. Obramba predlaga izločitev dokazov - dokumentacije in fotografij Agencije za kmetijske trge Pred sodišče sta tokrat stopila izvedenca za fotografsko in strojno stroko. Ker sporne proizvodne linije, zaradi katere je Rakuša danes na sodišču, več ni na lokaciji v Slovenji vasi, je to opremo možno videti samo še na fotografijah iz leta 2009, s katerimi danes tožilstvo in sodišče razpolagata na CD-ju. Ob kontroli jih je takrat posnela Vlasta Tetičkovič iz Agencije na kmetijske trge. Izvedenec za fotografsko stroko je ugotavljal, ali so bile fotografije na CD-ju morebiti spremenjene. Tega ni ugotovil. Jih pa ni mogel primerjati z izvirnikom, saj le-tega za zdaj nima (original SD-kartice iz fotoaparata, na katero so se fotografije posnele). Izvedenec Gregor Kovač je tako na sodišču med drugim povedal, da fotografije na CD-ju niso bile nič spremenjene. Ne more pa reči, ali so enake tistim iz SD-kartice. Sodišče je odločilo, da bo pridobilo kartico in bo potem izvedenec opravil še to primerjavo. Obramba obdolženega je sicer predlagala izločitev vseh dokazov, ki jih je zbirala Agencija za kmetijske trge in so bili podlaga za vložitev kazenske ovadbe zoper Inter Expo ter Rakuša. Po mnenju zagovornikov obdolženega je dokaze pridobila nepooblaščena oseba. »Dokazi so pridobljeni nezakonito. V določilih Zakona o kazenskem postopku je jasno navedeno, kako se zbirajo dokazi za kazenski postopek. V tem primeru jih je zbirala nepristojna oseba v imenu nepristojnega organa (Agencije). Dokazi so nezakonito pridobljeni in jih je treba iz spisa izločiti. Pa tudi fotografije opreme niso originalne (op. a. neposredno iz SD-kartice),« je poudaril zagovornik obdolženega, odvetnik Daniel Planinšec. Tožilstvo je predlogu o izločitvi dokazov nasprotovalo. Sodnik Marjan Strelec je odločil, da dokazov za zdaj ne bo izločil in da si sodišče možnost odločitve o tem predlogu pridrži do konca glavne obravnave. Strojev v Slovenji vasi več ni, prodali naj bi jih v Zagreb in nato v Kuvajt Drugi zagovornik obdolženega, odvetnik Konrad Rebernik, je dejal, da je njegova stranka sodišču ponudila ogled naprave na kraju samem, vendar naj bi tožilstvo med predkazenskim postopkom oz. v fazi preiskave to možnost zavrnilo. Danes je proizvodno linijo za izdelavo letečih tarč Top Target, ki jo je Inter Expo kakor da nabavil od švicarske podružnice ameriškega podjetja Bestop Investment, možno videti samo še na fotografijah. V dokaznem gradivu so fotografije, ki jih je leta 2009 posnela Tetičkovičeva iz Agencije za kmetijske trge. Pa še te naj bi bile slabše kakovosti. Ko sta tekla preiskava in predkazenski postopek, naj bi bila linija še na lokaciji. Potem naj bi jo prodali hčerinskemu podjetju v Zagreb in nato dalje v Kuvajt. Po besedah obrambe naj bi tožilstvo v fazi preiskave odredilo, da ogled naprave na lokaciji ni potreben. Ker sporne naprave več ni v Sloveniji, je izvedenec strojne stroke za izdelavo mnenja imel možnost pregledati samo fotografije. Izhodišča za pripravo poročila po njegovi pripovedi izhajajo iz podatkov tožilstva v kazenskem spisu. »Vedno opravim pregled, v tem primeru to ni bilo možno. Ugotavljam, da gre za starejši tip stroja, dokumentacije ni zraven, ni podatkov oz. dokumentov o varnostnih standardih. Na opremi, ki je na fotografijah, so vidne deformacije: štrleči vijaki in deli, ki so bili zavarjeni zraven. Oprema je prenovljena, popravljena in dodelana z nekimi stvarmi, ki niso standardne,« je med drugim izpovedal izvedenec ter na vprašanje tožilstva, ali vztraja, da je oprema na fotografijah rabljena, neposredno in jasno odgovoril pritrdilno: »Glede na videne slike - da.« Obdolženi Rakuša je pripomnil, da je bil stroj prevzet in da ima vsa potrebna homologacijska dovoljenja, njegov odvetnik Rebernik pa je poudaril: »Proizvodnja na tej liniji je bila v teku. Jasno, da je stroj rabljen. Deformacije na opremi lahko izhajajo iz prevoza ali pa uporabe na kraju samem.« www.tednik.si 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 24. maja 2016 Ptuj • Drugi gospodarski forum Tiho, ker nimajo idej ali ker se ne Izjemno velika udeležba na 2. gospodarskem forumu, katerega osrednja tema je bil turizem, je obetala zanimivo druženje in potencialu, nujnosti sprememb in podobno. Premalo pa o konkretnih načrtih za prihodnost, številkah in načinu, kako jih bomo v tudi oblikovalci turistične ponudbe v mestu, jih je spregovorila le peščica. Drugi so o turizmu na Ptuju raje debatirali po koncu Razvijali bi turizem, lastniku hostia pa »odrežejo« tablo Velika udeležba ponudnikov, ki imajo lokale v mestu, je obetala sočno debato. Njihove težave slišimo velikokrat. A tokrat o tem očitno niso želeli govoriti. »Prepričana sem, da so ljudje tiho, ker se ne želijo nikomur zameriti,« je povedala Iva Koželj, ena izmed peščice tistih, ki so se vstali in povedali svoje mnenje in težave. Zgrožena je bila nad dejstvom, da so usmerjevalno tablo za hostel Sonce, ki je v lastni njene družine na Zagrebški cesti, kar »odrezali«, medtem ko so nekemu drugemu oglaševalcu na tem istem mestu tablo pustili nedotaknjeno. Dejala je, da so se obrnili na občino, a neuspešno. GOnčeva ji je odgovorila le, da bodo table uredili po celotnem mestu ter da tudi marsikateri spomenik ni primerno označen. A v najboljšem primeru bodo nove usmerjevalne table v mestu šele prihodnje leto. Ta odgovor Koželjeve razumljivo ni zadovoljil, dejala je, da je to zelo dolga doba in da privatniki tudi sicer ne morejo konkurirati tistim, ki delajo z javnimi financami. Povedala je tudi tisto, pred čemer si zatiskamo oči: da so turisti nezadovoljni, ker da velikokrat potožijo, da je mesto mrtvo in neurejeno. Še en aspekt nezadovoljstva turistov je predstavil solastnik Muzikafeja Igor Benčevič, ki je predlagal, da se za turiste pripravijo kakšni zanimivi vodeni ogledi po regiji, da bi goste lahko v mestu obdržali dalj časa. A Senčar jim je le vrnil žogico, rekoč, da dogodke, ki se dogajajo v mestu, morajo bolje izkoristiti tudi privatniki sami in priznal, da imajo ti premajhen izplen. A po njegovem ne zaradi tega, ker tisti, ki bi morali skrbeti za dogajanje v mestu, delajo slabo, temveč zaradi pomanjkanja samoiniciative privatnikov. Na pobudo Mestne občine Ptuj je bil v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj, Območno-obrtno-podjetniško zbornico Ptuj, Manager klubom Ptuj, Štajersko gospodarsko zbornico ter Zavodom za turizem Ptuj izpeljan 2. gospodarski forum. Tema tega je bil turizem: povezovanje in promocija mesta, regionalno povezovanje za preboj turizma ter opis primera dobre prakse mestne kartice. Da je odziv javnosti presegel pričakovanja, je v uvodu povedala v. d. direktorice novoustanovljenega zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc. Župan Senčar: »Občina skrbi za infrastrukturo« O tem, da turizem ne prinaša hitrih rezultatov kot tudi ne hitrega zaslužka ter da ima Ptuj gotovo še veliko neizkoriščenega potenciala, je spregovoril župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. Priznal je, da je naloga občine, da zagotovi potrebno infrastrukturo, pri čemer je izpostavil načrte za prihodnost. Večina teh je sicer za zdaj le še na papirju, a Senčar je optimističen. Kot je dejal, se obeta prenova mestne tržnice, Gorazd Orešek, Peter Vesenjak, Odziv ljudi je bil velik, a so o obetih, v načrtu naj bi bila tudi prenova minoritskega trga, izdelan je načrt za ureditev razgledne točke, prenoviti nameravajo letno vsaj štiri fasade v mestnem jedru, prodali bodo prazna stanovanja, izpeljali projekt Ptujske hiše govorijo, v izdelavi je portal, na katerem bo seznam praznih občinskih prostorov za potencialne najemodajalce, Slovenija, Podravje • Zavajanje kupcev Holandsko mleko iz Podravja O tem, kako podravsko mleko Prekmurci prodajajo Angležem, Francozom, Portugalcem in Arabcem, ob tem pa jih prepričujejo, da gre za nizozemskega... Nekaj malega pa tudi o tem, da se povprečen potrošnik brez detektivske žilice med vse številčnejšimi oznakami in označbami živil težko znajde. Morda je tudi vas zbegal oglasni letak, v katerem slovenski trgovec Tuš oglašuje mleko Hollandis. Kljub tujemu imenu blagovne znamke, izključno angleškim, francoskim, portugalskim in arabskim napisom na embalaži (tetrapake so s slovenskimi deklaracijami najbrž polepili študenti mednarodnih odnosov ali filozofije, za 3,5 evra na uro) in za Slovenijo neobičajnemu deležu mlečne maščobe (3,1 %) trgovec opozarja, da gre za izdelek slovenskih Pomurskih mlekarn. Dodal je celo slogan: »Kupujmo, kar je naše, slovensko.« Včasih kupimo »slovenski« izdelek, pa ugotovimo, da smo se ušteli. Vse kaže, da je mogoča tudi obratna pot. Proizvajalca omenjenega mleka smo prosili za pojasni- la. Darja Ficko iz Pomurskih mlekarn potrjuje, da gre res za njihov izdelek, ki pa je načeloma namenjen izvoznim trgom - seveda tistim, ki zahtevajo vsebnost maščobe 3,1 %. Pojasnjuje še: »Mleko je popolnoma enako in zadostuje vsem standardom, identično kot mleko z drugačno vsebnostjo maščobe. Z izvorom surovine to ni povezano, saj ima mleko, ki prihaja v mlekarno, 4,1 % maščobe in ga je v vseh primerih treba tipizirati na količino maščobe, ki jo za posamezni proizvod potrebujemo. Ta pa je lahko od 0,5 do 3,5 %.« Blagovna znamka je (zares) fantazijsko ime Napisi na tetrapaku so iz- ključno v tujih jezikih, Fickova pa opozarja: »Deklaracija je seveda tudi v slovenščini, saj se sicer proizvod na slovenskem trgu ne more prodajati.« Ne jezik ne blagovna znamka pa nista dokaz porekla ali predelovalnega obrata, pojasnjuje Jasmina Bevc Bahar z Zveze potrošnikov Slovenije: »Blagovna znamka je neko fantazijsko ime trgovca, distributerja ali predelovalca. Če pa je na embalaži izbranega izdelka trditev, da je proizvajalec/predelovalec določeno podjetje, mora to držati.« Trditev je v tem primeru le diplomatski »Made in Europe« (naša deklaracija priznava, da gre za Slovenijo). Kar drži. Ime je torej povsem svobodna domena proizvajalca, nekoliko težje pa bo raztolmačiti, zakaj se ob oblizujoči se kravi odpira pogled na prekrasen tradicionalni nizozemski (no, holandski) mlin na veter. So v Prekmurju na črno postavili vetrnjače? Te pri nas niso zaželene, a neukim Arabcem je to španska vas in jih najbrž ne vznemirja preveč. Seveda gre samo za simbolično fotografijo, ki zategadelj ne more biti sporna. Poleg tega je borba z mlini na veter, kot vemo, don-kihotsko početje ... Slovenci izvažamo le najboljše pridelke ... Ko izgubite vse upe, da boste kdaj dognali poreklo izdelka, preverite ovalni znak. Bevc Baharjeva pojasnjuje: »Na embalaži živil živalskega izvora za Ptujčane. Svojo mlekarno smo pripojili (= evfemizem za prepustili) Pomurskim mlekarnam, čeprav Mlekarska zadruga Ptuj z nekaj simboličnimi odstotki še zmeraj sodeluje v igri. Ta vsekakor presega (npr. mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, ribe in ribji izdelki, med .) mora biti tudi veterinarski znak odobrenega obrata, kjer so predelavo izvedli. Ta znak je ovalne oblike s skrajšanim nazivom države članice EU (SI za Slovenijo) in številko obrata.« Vse številke slovenskih predelovalnih obratov so javno dostopne na spletnem portalu Uprave za varno hrano, veterino in varnost živil v zavihku Registri. Ker vemo, da imate čas. Sicer pa je glede na slovensko psihologijo ta prispevek lahko le reklama za to mleko; toplo vam priporočam, da ga kupite! Slovenci namreč v tujino izvažamo le najbolj izbrano grozdje in pšenico. Kar ostane, pač porabimo sami ... Kar še toliko bolj velja HoUattdU Nežno zavajanje kupcev je dovoljeno. torek • 24. maja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 želijo nikomur zameriti? debato. Slišati je bilo veliko lepih fraz o povezovanju, neizkoriščenem turističnem prihodnosti dosegali. Kljub pričakovanju, da bodo svoje ideje in težave predstavili srečanja. Aleksandra Pivec in Katja Gone. načrtih, želenih številkah... izvedeli bore malo. uredila naj bi se tudi pot, ki vodi na ptujski grad. Izkoriščen naj bi bil končno tudi potencial reke Drave (letos bo 1. potekal Festival Drava), podeljena je namreč koncesija za upravljanje s ptujskim jezerom, pri čemer je župan izpostavil, da bodo za marsikoga rezi na tem področju precej boleči. Izpostavil je še pomen mestnega avtobusa, ki se je zelo dobro prijel, in festivale, ki privabljajo goste v mesto. Ob vsem tem pa je prepričan, da mesto veliko dobiva tudi z novoustanovljenim Zavodom za turizem, ki naj bi imel izjemno veliko vlogo. Infrastrukturno naj bi občina, kot je zatrdil Senčar, svojo vlogo opravila v skladu z možnostmi. Kaj pa vsebinsko? Podžupan Orešek: »Bistvo težav je slaba komunikacija« Podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek je izrazil prepričanje, da so tudi z vsebinskega vidika naredili veliko. Dejal je, da se je le treba pogovarjati in uskladiti ideje, saj večina težav izvira iz nepravilne ali pomanjkljive komunikacije. „Vsekakor pa je turizem nekaj, kar se splača razvijati," je še dodal in si zaželel, da čim prej postavijo realne kratkoročne cilje. „Mesto potrebuje drzne projekte in prepričan sem, da se da veliko narediti z ne tako ogromnimi vložki," je še dodal podžupan. Naloge Zavoda: označevalne table, splet, zloženke ... Tisti, ki bo vsebinske zadeve, povezane s turizmom na Ptuju, koordiniral, pa je novoustanovljeni Zavod za turizem Ptuj. Njegove cilje in naloge je predstavila Gon-čeva. Med pomembnejšimi projekti bosta postavitev označevalnih tabel in promocija turistične ponudbe na spletu. Koordinirali pa bodo tudi prireditve v mestu: letos bodo organizator martinova-nja, silvestrovanja in Ptujske pravljice, prihodnje leto pa še Kurentovanja in Ptujske poletne noči. V. d. direktorice je še poudarila, da si želijo več povezovanja s tujino, pa tudi dobro usposobljene vodnike, ki so pomemben stik gostov z mestom. Rezerve vidijo tudi na račun pridobivanja domačih in tranzitnih gostov. Že letos naj bi bilo pripravljeno gradivo, ki ga bodo delili vse od vstopa v Slovenijo do hrvaške meje. Posebno zloženko pa pripravljajo za obiskovalce in domačine. V tej bo napove-dnik dogodkov, ki se obetajo od junija do septembra, obenem pa bo to tudi vodič. O pomenu regionalnega povezovanja in štirih geografskih znamkah, ki jih promovirajo kot turistične produkte, je spregovorila Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj. Primer dobre prakse uvedbe mestnih kartic pa je predstavil Peter Vesenjak. Dženana Kmetec Ptuj • Rezervacije in izpisi iz vrtca Vse želje ne bodo uresničljive Foto:ČG Približno tretjina staršev, ki imajo otroke v Vrtcu Ptuj, vsako leto izkoristi možnost počitniških rezervacij. Večina pričakovano v poletnih mesecih, ko je čas dopustov. Tudi finančno se mesec ali dva uveljavljanja rezervacij precej pozna. Koliko prej je treba oddati vlogo za uveljavljanje rezervacije in kdaj otroke, ki gredo septembra v prvi razred, izpisati iz vrtca? »Čeprav vsak starš podpiše pogodbo o medsebojnih obveznostih in pravicah, med katere spada tudi ravnanje obojih ob izpisu otroka, se to običajno v letih od sprejema do izpisa pozabi. Izpis je treba opraviti 30 dni pred želenim datumom izstopa iz vrtca,« pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Pri rezervacijah je zadeva nekoliko drugačna in je dovolj, če se starši na upravi oglasijo dva tedna pred začetkom uveljavljanja le-te. »V zvezi z možnostjo koriščenja rezervacije v času dopustov oziroma v času šolskih počitnic pa ostaja enako kot vsa leta do sedaj. Pomembno je poudariti, da ima v skladu s sklepom MO Ptuj vsak starš, ki ima skupaj z otrokom stalno prebivališče na območju MO Ptuj, pravico koristiti odsotnosti s pomočjo sofinanciranja MO Ptuj. Vsak posamezni razlog, torej bolezen ali poletna rezervacija lahko traja dva meseca, vendar skupaj ne več kot dva meseca v letu,« odgovarja ravnateljica. Praksa kaže, da poletne rezervacije koristi kar 25 % do 30 % otrok, njihovi starši pa v času uveljavljanja te plačajo le polovico njim določene cene. Koliko otrok bo v prihodnjem letu v Vrtcu Ptuj, še ni dokončnega podatka. Zaključujejo s centralnim sprejemom, zato še niso oblikovali vrste oddelkov. A pozitivna novica je, da jim je uspelo ugodno rešiti prav vse vloge. V veliki večini tudi želje, povezane s tem, katero enoto bo otrok obiskoval. Ponekod je sicer povečan pritisk, enote ne razpolagajo z zadostnim številom prostih mest, zato tem staršem ponudijo možnost vključitve v drugo enoto in možnost kasnejšega premika v želeno enoto. Dženana Kmetec horizonte Ptujskega polja in je pravzaprav asimptota univerzalnemu. Edino počelo tega sveta je denar, drobne laži pa pomagajo, da vse teče kot po (ljutomerskem) maslu. Eva Milošič Foto: EM Podravje • Protipoplavnih ukrepov za 16 milijonov evrov Realizacija je odvisna od uspešnosti pridobitve evropskih sredstev Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je včeraj udeležila delovnega srečanja z župani in županjo sedmih občin v Dravinjski dolini. Med drugim je razprava tekla o protipoplavnih ukrepih v porečju Dravinje. In kateri ukrepi so predvideni? Ureditev akumulacije v Medvedcah in širitev Polskave, ureditev protipoplavne varnosti Polskave na Zgornji Polska-vi, izgradnja visokovodnih nasipov v Majšperku. »Projekt izgradnje visokovodnih nasipov ob Dravinji na odseku Stogov-ci-Koritno v občini Majšperk je v fazi pridobivanja zemljišč, sledi pridobivanje gradbenega dovoljenja, sama izvedba je, kot rečeno, odvisna od uspešnosti pridobitve finančnih sredstev, česar v tem trenutku ni mogoče napovedati. Ocenjena vrednost projekta je okoli 600.000 evrov brez DDV,« so pojasnili na ministrstvu. Protipoplavni ukrepi v Dravinjski dolini so predvideni še na območju Mlač in Zbe-lovega (Občina Slovenske Konjice), sicer pa je predvidena tudi ureditev protipoplavne varnosti Framskega potoka v Framu, izvedba ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti na območju Hotinjskih po-nikalnikov (2. faza) v občini Hoče-Slivnica. Predvidena je tudi poglobitev Framskega potoka ob izlivu v Polskavo jca Vtič Ministrica Irena Majcen seje o protipoplavnih ukrepih pogovarjala z župani občin Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Poljčane, Makole, Majšperk in Slovenska Bistrica. in ureditev razbremenilnika Framskega potoka v Šikolah. Skupna vrednost vseh naštetih ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti v porečju Dravinje je približno 16 milijonov evrov (z DDV). A kot je razvidno iz odgovora okoljske-ga ministrstva in direkcije za vode, ki smo ga pridobili še pred obiskom ministrice, so protipoplavni ukrepi v porečju Dravinje odvisni predvsem od uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev. Naj ob tem spomnimo, da sredstva sklada za vode letos obsegajo 41 milijonov evrov, od tega bo 35 milijonov evrov porabljenih za gradnjo in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture, gradnjo infrastrukture v sklopu gradnje HE na Spodnji Savi. MV 6 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 24. maja 2016 Ptuj • Dobrote slovenskih kmetij ohranjajo tradicijo podeželja Ponos slovenskega podeže Okusi slovenskega podeželja so bili minuli konec tedna združeni pod streho minoritskega samostana na Ptuju v okviru 27. ki pomagajo ohranjati tradicijo in kulturno dediščino, prav tako se je veliko slovenskih posebnosti ohranilo ravno zaradi te Dan Haloz - Dobrote iz Haloz Okuse vinorodnih Haloz so v najstarejše mesto pripeljali člani Vinarske zadruge Haloze, ki trenutno združuje okoli 30 članov, Franc Roškar s Turistične kmetije Kozarčan in Jani Vuk iz pizze-rije Špajza, ki pa je poskrbel, da je na Ptuju zadišalo po haloški južni. »Tradicionalnim okusom in jedem smo nadeli moderno obleko. In sicer smo pripravili Pajs-gibanico, rulado iz domačih mlincev s piščancem in zelenjavo, potrosili smo jo z domačimi ocvirki in smetano in jo postregli na posteljici iz stročjega fižola in zeljnih krpic,« je jed opisal Vuk. In kaj je namen dneva Haloz? »Da obiskovalci starega mestnega jedra okusijo haloška vina in tako spoznajo kulinarično ponudbo Haloz,« je povedal Jernej Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo. Dodala je še, da državna razstava s svojo bogato bero odraža raznolikost slovenskega kmetijstva. »Naše kmetije so resda majhne in razmere za kmetovanje so neugodne, zato je celotna slika kmetijstva svojska, vendar v pozitivnem smislu. Na tako majhnem ozemlju se povezuje geografska različnost ter pestra bera kulinaričnih običajev, bogata kulturna dediščina in ta majhnost je naša prednost.« In da si lahko raznolikost slovenskega podeželja na enem mestu vsako leto ogleda skoraj 10.000 ljudi, so zaslužne Dobrote slovenskih kmetij, ki so po besedah ptujskega župana Mirana Senčarja postale pomemben turistični produkt najstarejšega mesta. »Pomembno je tudi to, da lahko kmetje na Dobrotah pokažejo, kaj delajo doma. Prepričan sem, da so naše gospodinje vsaj tako dobri chefi, kot jih gledamo na televiziji, ob tem da morajo skrbeti še za kmetijo in družino.« I Štajerski TEDNIK I www.tednik.si Stajerskitednik I Stajerskitednik Največ podeljenih priznanj zlatega leska Da so izdelki, ki jih pripravljajo skrbne roke slovenskih gospodinj in gospodarjev in jih vsako leto znova spoznavamo na Dobrotah slovenskih kmetij, odlične kakovosti, pa pričajo številna priznanja. Namreč letos je strokovna komisija ocenila 1304 izdelke in skupaj podelila 1136 priznanj, od tega kar 511 zlatih in 75 znakov kakovosti. »Morda smo Slovenci premalo ponosni na to, kaj imamo na podeželju in kaj znajo narediti naši gospodarji in gospodinje. V prihodnje bo zagotovo eden izmed izzivov Dobrot, da znanje in kakovost, ki ju premoremo, še bolje iztržimo,« je povedal na slavnostnem odprtju predsednik organizacijskega odbora 27. Dobrot in vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Peter Pribožič. O pomenu Dobrot za slovensko kmetijstvo pa je direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek dejal, da ta prireditev povezuje Foto: Črtomir Goznik Letos si je razstavo ogledal tudi Jose Graziano da Silva, generalni direktor FAO (Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo). slovenske kmete, kar da je še ne spremembe, ko agroživilska posebej pomembno v obdobju, industrija ugaša oziroma si jo ko kmetijstvo doživlja struktur- prisvajajo tujci. Seveda pa je po- Foto: CG Ptuj, Podravje • Biotehniška šola vabi na posestvo V cem je skrivnost odličnih sadik? Že kar dve desetletji Biotehniška šola ŠC Ptuj skrbi za to, da so njihove kakovostno pridelane sadike dostopne širokemu krogu ljudi. S svojo mladostniško energijo in entuziazmom jih najprej pridelajo, nato pa po konkurenčnih cenah prodajajo na šolskem posestvu. Imajo pa tudi skrivnost, zakaj te potem tako dobro uspevajo. Na šolskem posestvu Biotehniške šole Ptuj na Turniščah je vedno živahno, najbolj pa v spomladanskih mesecih. V rastlinjakih in na šolskem vrtu svoje teoretično znanje s prakso dopolnjujejo dijaki, ki se izobražujejo za poklic cvetličar in horti-kulturni tehnik, pridružijo pa se jim tudi tisti, ki so v kmetijskih in okoljevarstvenih programih. Kmetijska in vrtnarska pridelava, pa tudi predelava in prodaja pridelkov in izdelkov, so le nekatere izmed veščin, ki se jih naučijo najprej v teoriji, nato pa prenesejo še v prakso. Konec aprila namreč odprejo vrata svojih rastlinjakov in takrat nakopičeno znanje začnejo deliti še z obiskovalci in kupci. Sadike zelenjadnic, začimbnic, zdravilnih rastlin, balkonskega cvetja in rož enoletnic, vse to ponujajo na turniškem posestvu, v šolskih rastlinjakih. „Posebej v poklicnih programih je zelo pomembno praktično izobraževanje, saj le tako dijaki pridobljeno teoretično znanje preizkusijo v praksi. Tako so dijaki sejali že v februarju, spoznavali substrate za setev, kasneje sadike presajali spet v druge primerne substrate in v tem času so sadike primerne za presajanje. Pri praktičnem delu dijaki spoznajo tehnologijo pridelave, rastline in njihove rastne zahteve, spremljajo rast in razvoj sadik, jih sadijo na prosto in čez leto oskrbujejo do spravila," pojasnjuje učiteljica na Biotehniški šoli na Ptuju Jerica Korpar. Pohvalijo se lahko tudi s pridelavo sadik zelenjadnic slovenske Posestvo te dni dobesedno cveti. avtohtone sorte, kakšna domača semena in sadike pa jim večkrat prinesejo kar obiskovalci. „Sadike prodajamo že dve desetletji, tako da nas naši kupci dobro poznajo. Ponudba je pestra in raznolika, cene pa so konkurenčne. Posebnost naših sadik je prav v tem, da jih pridelajo mlade roke, polne mladostne energije. Sadike rastejo v substratih, ki jim je dodano šolsko naravno biološko gnojilo GRUDICA, kar je svojevrstna posebnost v pridelavi sadik," še dodaja Kor-parjeva. Prednost takšnega načina pa je obojestranska: za kupce nizke cene in kakovost, za dijake pa pridobivanje izkušenj v pridelavi in prodaji. V slednji se urijo tudi v šolski Štacuni, kjer poleg šolskih pridelkov in izdelkov prodajajo tudi izdelke kmečke pekarne Metličar in bučno olje kmetije Črešnik. Šolska trgovina je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10.00 in 14.30. Svoje delo in dosežke pa bodo dijaki ptujske Biotehniške šole Ptuj letos vnovič predstavili tudi na tradicionalni prireditvi Pomlad na Turnišču, in sicer od danes do ponedeljka. Dženana Kmetec Podravje, Slovenija • Uveljavljanje Kdaj lahko kmetje Kmetje, ki zaradi obilnega aprilskega sneženja in pozebe loškega kmetijstva, bodo lahko uveljavljali višjo silo. Na povsem uničila posevke oziroma nasade. Prijava primera višje sile načeloma pomeni pri zahtevkih za neposredna plačila, da bo podpora za leto 2016 izplačana v celoti. V primeru zahtevkov za ukrep kmetijsko-okoljska podnebna plačila in ekološko kmetijstvo pa se izplača podpora sorazmerno -upoštevajo se le stroški, nastali do dneva nastanka višje sile, zato na kmetijskem ministrstvu svetujejo, da naj zahtevek za višjo silo kmetje uveljavljalo le v primeru, ko ne bodo mogli izpolniti pogojev in obveznosti zahtev. V zvezi z uveljavljanjem zahtevkov za višjo silo na ministrstvu izpostavljajo, da je treba višjo silo na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja sporočiti le v primerih, ko nosilec ne more izpolnjevati zahtev ali obveznosti za ukrepe, ki jih je prijavil na zbirni vlogi za leto 2016. Višja sila v primeru neposrednih plačil Pri neposrednih plačilih je možno uveljavljati primer višje sile zaradi neugodnih vremenskih razmer le pri podpori za strna žita, podpori za beljakovinske ra- stline in pri izpolnjevanju zelene komponente, vendar samo v primeru, ko so posevki popolnoma uničeni in jih bo kmet preoral oz. nadomestil z drugimi posevki. Za površine s poškodovanimi posevki strnih žit ali beljakovinskih rastlin se bo podpora izplačala, če bo upravičenec posredoval izpolnjen obrazec za višjo silo. Nasprotno se višje sile ne more uveljavljati za podporo za zelenja-dnice. Na ministrstvu so dodali, torek • 24. maja 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 7 Ija in kmečkih rok Dobrot slovenskih kmetij. »Ta državna razstava je zagotovo eden tistih dogodkov, razstave,« je na slavnostnem odprtju poudarila državna sekretarka Tanja Strniša. men Dobrot poleg povezovanja, ohranitve receptov in tradicije tudi promocija slovenskih izdelkov. Izdelkov, ki so plod znanja in vsebujejo skrivne sestavine, kot so obilo energije, volje in ljubezni. Številni spremljevalni dogodki Državno razstavo so dopolnjevali tudi ljudska pesem in koraki folkloristk in folklornistov, praznik sira, ki je obiskovalcem omogočil, da so spoznali in okusili sire iz kmečkih sirarn, člani Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas in društva oldtaimer Polenšak pa so predstavili starodobne traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Pod okriljem Dobrot so se na samostanskem dvorišču predstavili tudi osnovnošolci s svojimi projekti. Učenci iz OŠ Mladika Ptuj so obiskovalcem ponudili fižolovo torto in namaz ter predstavili projekt Fižol in grah iz roda v rod, za kar so na sejmu Altermed prejeli srebrno priznanje. »Otroci so usvojili veliko novega znanja, predvsem glede uporabnosti in raznovrstnosti stročnic, obenem pa je projekt povezal otroke, starše in tudi stare starše,« sta povedali mentorici Silva Ilec in Renata Su-žnik. Učenke Lina Horvat, Tjaša Šarac in Nikita Leber iz OŠ Olge Meglič pa so predstavile uporabnost zdravilnih zelišč. Mojca Vtič Na natečaj prispelo 270 likovnih del Pod okriljem Dobrot je bil razpisan tudi likovni natečaj z naslovom Počitnice na kmetiji. Na natečaj se je odzvalo šest vrtcev in 23 osnovnih šol širše štajerske regije. Učenci in vrtčevski otroci so ustvarili 270 del, ki so navdušila s pestrimi kombinacijami tehnik. Strokovna žirantka Barbara Frank je pohvalila izjemno pestrost izraženih slogov in dodala: »Vsako delo izraža otrokovo notranje podoživljanje, njegova občutja in spomin.« Prejemniki nagrad so Val Škrubej iz vrtca Žalec, učenci 1. B-razreda OŠ Olge Meglič Ptuj, Marko Kolar iz OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki in Nika Fridauer iz OŠ Olge Meglič Ptuj. »Namen natečaja je bil, da mlade spodbudimo k razmišljanju o pomenu kmetijstva, doma pridelane hrane, menimo tudi, da je kmetija okolje, ki daje nepopisen vir informacij in nudi možnosti za izobraževanje,« je povedala Mojca Metličar iz KGZ Ptuj. Kisi | Suho sadje I Sokovi in nektarji Mlečni izdelki Mesni izdelki Vina Olja Krušni izdelki | Marmelade | Sadjevci Konzervirana zelenjava Kompoti | Med Zlato priznanje Srebrno priznanje Bronasto priznanje 6 101 22 33 57 52 91 35 3 37 3 17 5 29 38 52 36 41 40 52 26 24 21 15 28 53 25 29 43 15 19 Znaki kakovosti 0 17 17 Podeljena priznanja 15 33 76 167 127 70 123 121 186 76 72 57 i Za 27. državno razstavo Dobrot slovenskih kmetij so kmetije iz Slovenije in zamejstva prijavile v ocenjevanje 1304 izdelke, kar je največ doslej. Letos je bil na Dobrotah prvič ocenjevan tudi slovenski med s 66 vzorci. Na vseh razstavah Dobrot slovenskih kmetij je bilo skupaj podeljenih 17.187 priznanj, od tega 4.839 bronastih, 5.610 srebrnih in 6.738 zlatih ter 908 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za isti izdelek. višje sile po sneženju in pozebi uveljavljajo zahtevek ne bodo mogli izpolniti vseh ukrepov v okviru okoljsko podnebnih ukrepov in eko-ministrstvu svetujejo, da kmetje višjo silo uveljavljajo zgolj, če sta zmrzal ali sneg da se primeri višje sile ustrezno upoštevajo tudi pri izpolnjevanju navzkrižne skladnosti. Višja sila v primeru ukrepa KOPOP in ukrepa EK Za ukrep KOPOP oziroma ukrep ekološko kmetovanje upravičenec uveljavlja primer višje sile takrat, ko ne more izpolniti svojih obveznosti. Če je v trajnem nasadu poškodovanih le del dreves ali trsov, lahko upravičenec še vedno izvaja vse obveznosti in za to pridobi plačilo v celoti. Tudi če drevesa oziroma trta v letošnjem letu ne bodo rodila, gre še vedno za upravičene kmetijske rastline, za katere upravičenec nastavi vabe, jih gnoji z ekološkimi gnojili, zagotavlja pokritost tal ... »Upravičenec, ki uveljavlja primer višje sile, pridobi le so- Foto: Mojca Vtič razmerni del plačila. Glede na to, da smo še v prvi polovici leta, velik del opravil pa se bo opravil jeseni, bodo sorazmerna plačila relativno nizka. Priporočamo, da upravičenec uveljavlja višjo silo samo v primeru, ko zaradi naravne nesreče površina ni več upravičena do plačila (popolno uničenje, gostota dreves manjša od minimalne),« menijo na ministrstvu. Dodajajo, da če sta sneg in pozeba na njivah uničila posevek in ga bo kmet nadomestil z novim glavnim posevkom, potem naj ne uveljavlja višje sile, temveč opravi dopolnitev zbirne vloge in sporoči novo stanje ter pridobi celotno plačilo zahtevkov za ukrepa. Pri tem mora upoštevati, da je treba ohraniti ustreznost kolobarja. Višja sila se lahko uveljavlja tudi v primeru investicijskih ukrepov ali ukrepov, ki se nanašajo na ukrep, namenjen mladim prevzemnikom kmetij. Višjo silo ali izjemne okoliščine mora upravičenec javiti najkasneje v 15 delovnih dneh od nastanka nesreče, in sicer če je bilo poškodovano sredstvo za doseganje ciljev iz poslovnega načrta. MV » Tekoma t ^rosuplje SOSED V Pekarni Grosuplje smo obogatili Soseda. Po novem smo ga zamesili kar iz 12 vrst semen in žit ter tako ustvarili najbogatejši hlebec, poln dragocenosti narave. Ko boste uživali v njegovem izjemnem okusu boste spoznali, da je le malo stvari vrednih več, kot dober Sosed. 6 5 0 0 6 3 5 8 4 9 3 0 9 4 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 24. maja 2016 Poljčane • Občinski svet tokrat za spremembo enoten »Vsak moški se spozna na nizke gradnje, vsaka ženska pa na vzgojo in prehrano « Osrednje točke majske seje so bile zaključni račun proračuna za minulo leto, seznanitev z energetsko učinkovitostjo ukrepov na območju občine ter potrditev predlaganih dobitnikov priznanj ob občinskem prazniku. Vse sklepe so svetniki soglasno potrdili. »Kako lepo je biti na občinskem svetu,« je enotnost sveta pokomentiral opozicijski svetniki Tomaž Kokot. »Današnja seja je bila sklicana predvsem na željo nadzornega odbora, saj so vzeli v precep zaključni račun, vendar pa jim gradiva še ni uspelo pregledati, niti nimam zapisnika,« je povedal poljčanski župan Stanislav Kova-čič. Svetniki so zaključni račun brez razprave potrdili. Večina občin ima energetski koncept le zaradi zakona V občini Poljčane je bil v letu 2010 izdelan projekt zamenjave energetsko neučinkovitih svetilk javne razsvetljave z energetsko učinkovitimi svetilkami. Prva Stroški energije, investicijskega vzdrževanja javne razsvetljave Leto S j Stroški energije za avno razsvetljavo Investicijsko vzdrževanje in gradnja javne razsvetljave Poraba kWh 2009 66.590 € / 431.840 2012 41.511,37 € 15.965,53 € 353.216 2013 42.947,08 € 20.312,53 € 342.574 2014 44.042,90 € 9.201,71 € 348.624 Foto: Mojca Vtič Znižanje stene kamnoloma neugodno za kakovost življenja?! Svetnica Olga Žolger se je dotaknila poljčanskega kamnoloma, saj da se je med občani pojavil strah, da se bo stena kamnoloma znižala in da bo to neugodno vplivalo na življenje občanov in občank. »Ljudje so naenkrat klimatologi, natančno vedo, kako se vetrovi širijo, kako se bo prah prenašal, iz govoric marsikaj nastane. Dejstva pa so znana že veliko časa. Že od leta 2000 je v načrtih predvideno, da se bo stena, ki je sicer visoka 146 metrov, znižala za 20 metrov. Tako da zadeve niso tako dramatične, kot jih želijo prikazati ljudje. Poleg tega zemljišča niso občinska in to tudi ni stvar občine,« je bil jasen župan. Dodal je še, da sedanji lastnik kamnoloma Trik kamenine še ne izrablja kamnin iz kamnoloma, saj da postopek prenosa koncesije še ni končan zaradi nezaključenih sodnih postopkov med stečajnim upraviteljem Granita in podjetjem Kit-ak, ki je slovenjebistriškega gradbinca kupilo. Foto: Mojca Vtič Sicer soglasni svetniki so si precej besed izmenjali, kako bi morale biti zgrajene mulde pri mrliški vežici v Studenicah. A župan se je ob tej temi obregnil na samo izgradnjo mrliške vežice. »Ta je bila zgrajena leta 1997 in šele letos smo ob obisku gradbenega inšpektorja ugotovili, da nima uporabnega dovoljenja. Tega bo sedaj skušala pridobiti občina. Vse skupaj pa je posledica tega, da se pri nas vsak moški spozna na nizke gradnje, vsaka ženska pa na vzgojo in prehrano.« Vir: Občina Poljčane faza zamenjave je že bila izvedena (263 svetilk), druga faza pa se mora izvesti do konca leta 2016 (361 svetilk). Občina Poljčane sedaj preverja možnosti glede javno-zasebnega partnerstva. Energetska agencija je že pozvala morebitne interesente in odzvala sta se dva. Prvi izračuni kažejo, da je to za občino smiselno, saj bi z obnovo prihranili tudi več kot 50 % stroškov za električno energijo in vzdrževanje. Svetnike je tudi zanimalo, kje je poljčanska občina v primerjavi z drugimi. Vlasta Kr-melj iz Energetske agencije za Po-dravje jim je odgovorila, da bi to težko ocenila: »Že glede na to, da vsako leto poročate, ste med boljšimi, namreč večina občin ima energetski koncept samo zato, da izpolnijo zakonske zahteve.« 170 LETOD PRVE VOZNJEZ VLAKOM VSLOVENIJI ki Pragersko—H odoš Ob 170-letnici prve vožnje z vlakom na Slovenskem, se zaključuje največji železniški infrastrukturni projekt -Obeležujemo tudi 15-letnico ponovne vzpostavitve železniške povezave med slovenskim in madžarskim omrežjem Ob uspešno zaključenem projektu »Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah«, vas vljudno vabimo na slavnostni dogodek, na Železniško postajo Murska Sobota, ki bo 10. junija 2016. Postanite del nepozabnega praznovanja ob 170-letnici prve vožnje vlaka na Slovenskem, 15-letnici ponovne vzpostavitve železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko ter zaključku projekta. Prav ob 25-letnici Slovenije pa bo omenjena naložba v razvoj železniške infrastrukture predana svojemu namenu, kar je prav posebna priložnostza praznovanje. Dela v okviru rekonstrukcije, elektrifikacije, nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš in modernizacije nivojskih prehodov ter izgradnje podhodov na železniških postajah, so znatno prispevala k razvoju železniške infrastrukture in krepitvi gospodarstva na celotnem območju Slovenije ter varnosti v železniškem in cestnem prometu. Investitor omenjenega projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. Ocenjena vrednost projekta znaša 465,5 milijona evrov, delež v višini 207,03 milijona evrov pa bo prispevala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Posegi, ki so bili izvedeni v sklopu projekta, imajo velik vpliv na kakovost življenja prebivalcev vseh občin, ki ležijo na območju železniškega odseka Pragersko-Hodoš in cestno infrastrukturo na tem območju. Pomembne pridobitve uspešno zaključenega projekta so povečana zmogljivost proge, elektrifikacija 109-kilometrske proge in s tem omogočanje električne vleke kot okolju prijaznejše vrste transporta, usposobitev proge za hitrosti do 160 km/h ter povečanje prepustne zmogljivosti proge, kar pomeni, da lahko po progi vozi več vlakov. Skrajšal se bo čas potovanja, obenem ni več potrebna menjava vleke na postajah Pragersko in Hodoš, s čimer se skrajšajo tudi potovalni časi vlakov. Zaradi ureditve izvennivojskih križanj cest z železnico, več časa prihranijo tudi udeleženci v cestnem prometu. Bistveno se bodo skrajšali potovalni časi na pomembnejših relacijah, kjer so omogočeni pogoji za obratovanje potniških vlakov z nagibno tehniko. Na postajah in postajališčih so na novo urejene klanči-ne, kar omogoča lažji dostop za funkcionalno ovirane osebe. Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko-Hodoš predstavlja eno prednostnih na- log pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo. Pred 170 leti je začel na slovenskih tleh voziti prvi vlak, 11 let pozneje pa je bila narejena pomembna železniška povezava med Dunajem in Trstom, tako imenovana Južna železnica, ki je predstavljala najpomembnejšo transportno pot iz Osrednje Evrope do Jadranskega morja. Z razvojem železnice je napredoval tudi gospodarski razvoj. Od takrat naprej seje železniška infrastruktura neprestano razvijala in posodabljala. Ob 170-letnici prve vožnje z vlakom, letos obeležujemo še eno pomembno obletnico, in sicer 15 let ponovne vzpostavitve železniške povezave med slovenskim in madžarskim železniškim omrežjem. Gre za pomembno obeležje, saj je proga Pragersko-Hodoš sestavni del sredozemskega koridorja in hkrati železniške osi Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja, ki predstavlja 6. prednostni projekt omrežja TEN-T. Čim hitrejši razvoj omenjene železniške osi je opredeljen kot prednostna naloga Evropske unije. Slovenija praznuje, praznujte tudi vi! Pridružite se nam na Železniški postaji Murska Sobota, 10. junija 2016. ministrstvo Infrastrukturo DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoj'a okoljske in prometne infrastrukture za obdobj'e 2007-2013, razvoj'na prioriteta 1 - Železniška infrastruktura - KS. torek • 24. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 9 Za prostore nekdanjega vrtca ni zanimanja Pod točko vprašanja in pobude so bili svetniki seznanjeni, da je občini uspelo prodati eno stanovanje za 39.000 evrov. »Za prostore nekdanjega vrtca v velikosti 316 m2 in vrednosti 91.000 evrov ni bilo zanimanja. To je verjetno eden zadnjih poskusov prodaje, nato bomo skušali v teh prostorih urediti knjižnico.« Župan je svetnikom še zaupal, da naj bi se nekdo zanimal za nakup bazenskega kompleksa (v bližini doma upokojencev v Zgornjih Poljčanah), a da bo o vsem občinski svet pravočasno seznanjen. Glede gradnje podvoza v Poljčanah v okviru gradnje obvoznice in rekonstrukcije železniške postaje pa je dejal, da bo predvidoma odpiranje ponudb še ta mesec. »Orientacijska vrednost projekta je 32 milijonov evrov.« O pogajanju za odkup 200 m2 zemljišč Vorančevi ulici pa je Tomaž Kokot povedal, da se stvari premikajo naprej. »Dvakrat sva bila z županom pri gospodu Ipšeku, pogovarjali smo se o možnostih in problemih. Sem optimističen, da bomo rešili problem in da do razlastitve ne bo prišlo. Ni pa enostavno.« Rok za pogajanja se izteče 22. junija. Občina lastniku ponuja, da mu zemljišča ob cesti odkupi po ceni šest evrov za kvadratni meter, da se mu postavi ograja in robniki. »Ponujamo mu enake ugodnosti, kot so jih imeli drugi občani,« je pojasnil župan. Mojca Vtič Majšperk • V Sestržah do konca leta 2021 javna kanalizacija Javna kanalizacija bo za mnoge prevelika finančna obremenitev V kraju Sestrže naj bi se gradila javna kanalizacija. Svetniki so na majski seji sprejeli investicijski dokument, ki je podlaga za pripravo projekta. O vsem pa bodo krajani Se-strž še obveščeni, je povedal direktor občinske uprave Matic Šinkovec. Občina mora namreč v skladu z državno zakonodajo do konca leta 2021 zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda tudi v Sestržah. Darko Drašler in Robert Špendl, pripravljavca dokumentacije, sta svetnikom predstavila dve možnosti izpolnjevanja zakonskih obvez: ali z izgradnjo javne kanalizacije ali z izgradnjo več malih čistilnih naprav. »Na kratek rok je cenejša gradnja množice manjših čistilnih naprav, vendar jih je težje vzdrževati, višja je amortizacija in s tem omrežnina. Ker pa tukaj govorimo o odvajanju in čiščenju odpadnih voda za obdobje 25 ali 30 let, je bolje graditi kanalizacijo. Magična meja za upravičenost javne kanalizacije pa je 50 ljudi.« Špendl je dodal, da so Sestrže tako zgrajene, da tudi ne bo večjih stroškov s priključitvami, namreč strošek izkopa in položitev cevi Foto: Črtomir Goznik od objekta do kanalizacijskega jaška je strošek lastnika objekta. V okviru projekta je predvidena izgradnja 809 metrov javnih kanalov, na javno kanalizacijo pa naj bi bilo priključenih 39 gospodinjstev oziroma 113 oseb. Predvidena vednost investicije pa je z vključenim DDV okoli 300.000 evrov. Ceste gradili z lastnimi prispevki, sedaj bodo šle na prafaktorje K povedanemu je svetnik Zlat-ko Žnidar iz Sestrž pripomnil, da imajo Sestrže 320 prebivalcev Miklavž pri Ormožu • Potrdili rebalans finančnega načrta Polovica razsvetljave na igrišču uničene Člani sveta KS Miklavž pri Ormožu so na sedmi redni seji potrdili rebalans finančnega načrta za leto 2016, s katerim so med drugim namenili več sredstev za obnovo pokopališča. Rebalans finančnega načrta za letošnje leto je bil potreben predvsem zaradi znižanja prihodkov iz proračuna občine Ormož za izvajanje zimske službe, ker je bilo manj akcij (51 % realizacija). Finančni načrt tako izkazuje 6.400 evrov manj na pri-hodkovni strani oziroma vsega skupaj 65.925 evrov. Za približno 2.600 evrov pa se na drugi strani zmanjšujejo odhodki, ki so tako planirani v višini 69.785 evrov. Razliko bodo pokrili s presežkom sredstev iz leta 2015, ki znaša 3.860 evrov. Sicer pa na odhodkovni strani večjih sprememb ni, razen nekaterih prerazporeditev. Tako so z 8.918 evrov na 11.368 evrov povišali postavko za obnovo pokopališča. Kot je pri tem pojasnil predsednik sveta KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, bodo letos končali tlakovanje poti na pokopališču. 1000 evrov več bodo namenili tudi za lokalno samoupravo, saj načrtujejo nakup klimatske naprave v prostorih krajevne skupnosti. Nekaj 100 evrov več pa planirajo še za vzdrževanje mrliške vežice. Trstenjak pa je pri obravnavi rebalansa svetnike še seznanil, da je skoraj polovica napeljave električne razsvetljave na igrišču uničene. »Razsvetljava je uničena, ker je v reflektorje prišla voda. V petih reflektorjih so doze izgorele. Interveniral sem na občino, kaj narediti. Pridobil pa sem si tudi dva predračuna glede razsvetljave, in sicer enega, da bi šli v popravilo teh uničenih reflektorjev, drugega v Štajerski www.tednik.si I Stajerskrtednik Stajerskrtednik V Miklavžu pri Ormožu se pripravljajo na praznovanje 52. krajevnega praznika. pa na podlagi celotne obnove razsvetljave na igrišču. Naj povem, da je razsvetljava stara 17 let, in kot vidim, so tudi ostali reflektorji potrebni obnove. V kratkem se bomo odločili, ali bomo šli v delno popravilo ali v celotno obnovo. Jaz pa mislim, da bi bila bolj smotrna celotna obnova.« Člani sveta so v nadaljevanju obravnavali predloge za podelitev priznanj KS Miklavž pri Ormožu. Kdo so letošnji prejemniki priznanj, bo znano čez dober mesec dni. Prireditve ob praznovanju že 52. krajevnega praznika bodo sicer pričeli prihodnji mesec. Načrtujejo številne kulturne, športne in družabne dogodke, vrhunec praznovanja pa bo potekal 23. junija, ko bo osrednja proslava s podelitvijo priznanj. Monika Levanič in da se s tem projektom zajema manj kot polovico prebivalcev. »In glede na to, da dobro poznam finančno zmožnost 39 uporabnikov, jih vsaj tretjina ne bo sposobna plačati niti 300 evrov, kaj šele več. Kaj bomo v teh primerih?! Gre za kmečke upokojence z manj kot 200 evri pokojnine, ljudi na socialni podpori.« Drašler je odgovoril: »Hišni priključek je vedno strošek lastnika objekta, nato mora plačati še komunalni prispevek in še ostale stroške. Bili smo na ministrstvu, izpostavili smo ta problem, vendar ... « Žnidar je še opozoril, da se je v zadnjih 15 letih urejala cestna infrastruktura, tudi z lastnimi sredstvi. »Z gradnjo kanalizacije bo šlo vse v prafaktorje. Ob tem bomo gradili javno kanalizacijo in čistilne naprave na samem robu kmetijskih zemljišč, ki se raztezajo na vsaj 200 hektarjih. Na teh površinah se letno porabi nekaj 100.000 litrov gnojnice, petčlanska družina pa pridela manj kot 1.000 litrov blatne gošče. Ob tem ves teren visi proti Polskavi in ne vprašajte, kaj teče v Polskavo ob dežju, mi pa se gremo papeže z nekaj litri gošče na leto. To je realnost našega življenja in bivanja tukaj.« Špendl je odgovoril: »Trenutno zakonodaja nalaga, da se v Sestržah zgradi javna kanalizacija.« Občinski svetniki, razen Žni-darja, so dokument, ki je podlaga za nadaljnjo pripravo projekta, soglasno potrdili. O komunalnem prispevku na prihodnji seji Na dnevnem redu majske seje je bila tudi točka, ki je predvidevala obravnavo meril za odmero komunalnega prispevka, z dnevnega reda umaknjena. »Za kmetijski objekt v velikosti 1.000 m2 neto je komunalni prispevek 282 evrov, pozanimal sem se tudi po ostalih občinah in prispevki se zelo razlikujejo. Sicer pa kmetijstvo ni dejavnost, ki bi jo lahko izvajali na malih kvadratih kot frizersko dejavnost. V takih časih, kot smo, ne vem, ali je realna višina prispevka.« Županja Darinka Fakin je poudarila, da je komunalni prispevek v majšperški občini med nižjimi, dodala pa je, da je politična volja v občini, da se gre naproti razvoju kmetijstva. »Predlagam, da oblikujemo predlog, ki bo sprejemljiv za vse.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Manj kaznivih dejanj, ker zavezanci redno plačujejo preživnine Svetniki in svetnice so se seznanili še s policijskim poročilom varnostnih trendov v občini Majšperk. Silvo Pernat iz Policijske postaje Podlehnik je izpostavil padec kaznivih dejanj na področju kriminalitete s 105 na 52 kaznivih dejanj. »Razlog za takšen upad kaznivih dejanj je v bistveno manjši obravnavi kaznivih dejanj neplačevanja preživnine,« je pojasnil. Policisti so lani zabeležili tudi nekaj manj prometnih nesreč kot leto prej. Najpogostejši razlog za nesreče je še vedno neprilagojena hitrost. Glede vlomov v novogradnje, ki so se začeli konec lanskega leta in nadaljevali v letošnje, pa je dejal, da preiskava še poteka. Foto: ML 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 24. maja 2016 Ptuj, Podravje • Predavanje o grajski dediščini ob reki Dravi Kot bi bili v Siriji in ne v Evropi ... Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož mesečno pripravlja predavanja o različnih temah. Ta mesec je v Miheličevi galeriji o grajski dediščini ob reki Dravi, njenem proučevanju in ohranjanju predaval priznan kastelolog dr. Igor Sapač. Arhitekt in umetnostni zgodovinar dr. Igor Sapač je poudaril, da je grajska dediščina ob reki Dravi izjemno bogata, med vsemi gradovi visokega srednjega veka pa najbolj izstopa prav ptujski grad: »Še danes buri duhove in vznemirja raziskovalce. To je stavba, ki pušča odprtih še ogromno vprašanj; arheološka veda bo lahko še na marsikaj odgovorila.« Tudi Dornava, Štatenberg in Turnišče so vrhunske grajske arhitekture: »Skoraj škoda je, da stojijo tako blizu skupaj. Kjerkoli v Evropi bi bili deležni izjemne pozornosti ...« Pri nas pač ne - edini grad ob Dravi, ki je v celoti raziskan in obnovljen, ostaja Hompoš. Sapač je opozoril tudi na pogosto nepravilno rabo izrazov grad, dvor (brez utrdbenih elementov) in dvorec (novoveška stavba), vendar dodal: »Izrazi velikokrat variirajo, saj se sistematično raziskovanje teh objektov še ni prav začelo« Stebri z gradu Ravno polje v Kungoti so danes vzidani v zasebni vili pri Grosuplju ... Dr. Igor Sapač je predstavil grajsko stavbno dediščino od Dravograda do Središča ob Dravi Štiridimenzionalni fenomen Prve gradove so pri nas zgradili v 11. stoletju, prepoznamo pa jih po nepravilnih tlorisih, ki so jih prilagajali terenu. »Zaenkrat za najstarejšega velja blejski grad. Opravljenih je bilo namreč premalo arheoloških raziskav, da bi to lahko rekli za ptujskega,« pravi Igor Sapač. Zlata doba gradov je bilo 12. stoletje, dve stoletji kasneje pa so jih večinoma le še širili ali prezidavali. Proti koncu 15. stoletja so gradovi po vsej Evropi pričeli propadati (pri nas so jim življenje nekoliko podaljšali turški vpadi), aktivna doba gradov pa se je dokončno zaključila z odpravo fevdalizma leta 1848. Grajski kompleksi so skozi stoletja živeli in rasli, zato lahko pri posameznem gradu naštejemo tudi deset ali več različnih stavbenih faz. »Gradovi so za razliko od ostale arhitekture štiridimenzionalni fenomen,« pojasnjuje Sapač. Ptuj • Prva razstava Slavice Petrovič Pričakovanje Likovna pedagoginja Slavica Petrovič se širši javnosti v prostorih ptujskega CID-a predstavlja z deli, ki so nastala v zadnjem letu ob študiranju Klimtovih del za namen pisanja diplomske naloge. To je njena prva samostojna razstava. O svojih delih pravi, da predstavljajo začetek razvijanja njenega lastnega slikarskega sloga. Motivi za slike so vzeti iz vsakdanjih občutkov, v abstraktnih delih pa se dotakne razmišljanja, kot se ga spominja iz najstniških let. Figure so slikane po spominu in s pomočjo fotografij, vendar niso upodobljene v ideji portreta, temveč so le sredstvo za izraz določenih čustev. Slike vsebujejo ogromno okrasnih in dekorativnih vzorcev. Slikarka poleg slikanja s čopičem uporablja tudi različne konture, pozlate iz pozlačenih Slavica Petrovič, ki trenutno živi v Bukovcih, se je šolala v Mariboru na Pedagoški fakulteti, smer Likovna pedagogika. V času študija je sodelovala na vseh se-mestralnih razstavah in na skupinski razstavi »Portali krajine« v galeriji Štiblc v Mežici. Ustvarja na področju fotografije, videa in slikanja. V fotografski objektiv lovi predvsem rastlinsko in živalsko tematiko. lističev in lističev iz pravega zlata, koščke ogledala in okrasne kamenčke. Slike Sreča, Pričakovanje in Sanjarjenje so posvečene vlogi materinstva in njenim pozitivnim in radostnim občutkom. Sliki Ženska in Ljubezen izražata strast in ljubezen. Slika Drevo življenja je rezultat razmišljanja o življenju. Upodobljena so štiri življenjska obdobja skozi portrete žensk. Slikarka predstavlja tudi abstraktna dela Vesolje, Labirint in Reka, ki so rezultat spomina na najstniško razmišljanje o prihodnosti. Slika Peroit, ki je bila naslikana za slikarski Eks-tempore Ptuj na temo pusta in ptujske vinske kleti, predstavlja žensko figuro s kozarcem vina v roki v vlogi žalostnega klovna. Kot še zaključuje slikarka Sla-vica, se drži razmišljanja Paula Kleeja, ki pravi, da ni naloga umetnosti, da upodablja tisto, kar vidimo, temveč da nevidni svet naredimo vidnega. Razstavo, ki je na ogled še do 2. junija, je ob odprtju popestrila mlada flavtistka Tjaša Čuš. Patricija Majcen Utrinek z odprtja Digitalne rekonstrukcije za vnuke Zaton grajske dediščine je dobil pospešek v 18. in 19. stoletju, ko so veliko gradov porušili in gradbeni material ponovno uporabili. Svoje je naredila tudi druga svetovna vojna, bolj kot Nemci pa so svojim gradovom velikokrat škodili domačini. Sapač pravi: »Leta 1949 je na Ptuj prišel denar za novo ostrešje vurberškega gradu. Denar je poniknil, zato so ga leto kasneje poslali še enkrat ... Vurberk je bil žalosten, a odločen signal, da se grajski dediščini ob Dravi slabo piše.« Gradove smo zanemarili in jih pustili propadati, zato imamo celo vrsto razvalin, ki jih doslej še niti izmeriti nismo utegnili. »Vedno odlašamo in čakamo boljše čase; ne znamo si postaviti strategije. V 70. letih prejšnjega stoletja smo že imeli seznam 50 najpomembnejših gradov, pa smo ga zavrgli in šli delat novega, iz katerega je nekaj vrhunskih spomenikov izpadlo,« meni strokovnjak za gradove. Naš odnos do gradov je zapleten tudi zaradi zgodovinskih dejstev. »Nikoli se nismo znali odločiti, kaj bi s to dediščino radi. Ne vemo, kaj nam te stav- be pomenijo. Ne vemo niti, ali so res naše,« pravi Sapač. Prepričan je, da težava ni le v denarju, ampak predvsem v razumevanju. Dokaz za to je sosednja Hrvaška, ki je uspela svoje gradove popolnoma obnoviti, v hrvaški Istri pa so sistematično dokumentirali celo tiste gradove, ki so že v razvalinah. Mi iz njih raje krademo (spomnimo se Ravnega polja), gradove pa uničujemo celo načrtno. »Leta 2007 so porušili štok v Vuzenici, pred tem pa niso niti sneli in shranili grbovnih plošč. Ne poznam države, ki bi svojo dediščino rušila. To ni primerljivo z Evropo, ampak morda s Sirijo!« je ogorčen Sapač. Zapravljenega originala seveda ni več mogoče nadomestiti: »Za marsikateri grad bo zanamcem ostala le še digitalna rekonstrukcija.« Eva Milošič Budva • KUD Maska na Karnevalu otvorenog srca Bilo je fenomenalno Mednarodno gostovanje v Črni gori je potekalo od 6. do 8. maja 2016. Balkan ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti; nekatere smo si z navdušenjem ogledali. Pozno popoldan smo prispeli v Budvo. Po večerji in namestitvi smo se odpravili na predstavitveni sprehod maškar v stari del mesteca Budve. Spremljala sta nas Zvonko Križaj in Janez Golc, predstavnika iz Dru- štva svet princev Karnevala Ptuj. Finale našega obiska pa se je zgodil v soboto, ko smo sodelovali v povorki 14. Medunarodnega budvanskega turističkega Karnevala - Karneval otvorenog srca. V dveh dneh smo se predstavili kar v dveh maskah - Bollywood ter Ljubezen in rock'n'roll. Bilo je fenomenalno! V nedeljo smo se napolnjeni s soncem, lepimi vtisi in navdušenjem v srcu odpeljali proti domu. Pisanemu mozaiku našega dela smo dodali še en svetleč kamenček prijateljstva in mednarodnega karnevalskega sodelovanja na Karnevalu otvorenog srca v Črni gori. KudMaska Foto: EM Foto: PM t\ Nogomet Aluminiju tekma za čisto petico, Dravi 3. mesto Stran 12 Motokros Gajserja hitra in dobrodelna Strani 12 Rokomet Ivan Hrupič: »Ptuj je rokometno mesto« Stran 13 Kajak sprint Vidovič blizu najboljšim na svetu Stran 13 Nogomet Vidmu uspel preobrat, derbi Gerečji vasi Stran 14 Tenis Blaž Vidovič še enkrat v finale turnirja TE Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupane, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 36. krog Ko ne premagaš niti najslabše ekipe lige, si obsojen na kvalifikacije ... Luka Koper - Zavrč 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Štulac (38.). LUKA KOPER: Tomic, Andre-jašič, Jefthon Ferreira, Datkovic, Biljan, Štulac, Radujko, Posa-vac (od 68. Muslimovic), Dedic, Štromajer, Horvat (od 72. Valencia). Trener: Milan Obradovic. ZAVRČ: Ranilovic, Karama-tic, Cvek, Matjašič, Antic, Mu-žek (od 87. Šalamun), Jakšic, Pi-hler (od 75. Tišma), Miketic (od 59. Agboyi), Dodlek, Kokorovic. Trener: Slavko Matic. RDEČI KARTON: Jakšic (37.). Nogometaši Zavrča so se s slabo serijo rezultatov (brez zmage so ostali na zadnjih desetih tekmah) spravili v položaj, ko so ogrozili celo obstanek v 1. ligi, ki se je zdel še nekaj krogov pred koncem zgolj formalnost. A nekaj presenetljivih rezultatov najslabše ekipe lige - Kopra - je bilo dovolj, da so se le-ti približali Haložanom in jih prav v zadnjem krogu tudi ujeli. Za preboj Kopra pred Zavrč sta bili ključni zadnji dve medsebojni tekmi - obe so z obilico sreče in sumljivih sodniških odločitev dobili Koprčani. Zavrčani so bili statistično boljši od Kopra v prvem polčasu, a so bili Primorci tisti, ki so povedli z 1:0. Najlepši priložnosti za Zavrč sta imela pri rezultatu 0:0 Matjašič in Cvek, ki sta prišla do dobrih položajev za strel, obakrat je žoga zgrešila cilj ... Koprčani so unovčili enega od svojih dveh zaključnih strelov v prvih 45 minutah, in sicer ga je Leo Štulac, ki je v 38. minuti lepo izvedel prosti strel in žogo čez živi zid poslal v mrežo Haložanov. Ti so sicer večkrat streljali proti tekmečevim vratom, toda vratarju Vjekoslavu Tomicu ni bilo treba niti enkrat posredovati. Za nameček so Zavrčani že od 37. minute naprej igrali z igralcem manj, saj si je Nemanja Jakšic hitro prislužil dva rumena kartona. Sodnik Dejan Balažič ni imel razumevanja za pomembnost tekme in je ob običajnem prerivanju dveh igralcev za žogo dosodil drugi rumeni karton Jakšicu. Zagotovo po pravilih, a brez občutka za srečanje . Tudi v drugem polčasu so Zavrčani kljub igralcu manj večkrat poskušali s streli, izvedli so tudi devet kotov (Koper niti enega), toda izenačujo-čega zadetka jim ni uspelo doseči. Mrežo je sicer zatresel Ovbokha Agboyi v 61. minuti, a bil je v prepovedanem položaju. Ob koncu tekme so imeli gostje najlepšo priložnost na srečanju, po strelu Antiča je bil vratar Tomic že premagan, toda žogo je tik pred golovo Pokal Slovenije, finale: Celje - Maribor, sreda, 25. maja, ob 20.30 v Kopru PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 36. KROGA: Luka Koper - Zavrč 1:0 (1:0); Maribor - Gorica 2:3 (2:1); strelci: 1:0 Bajde (9.), 1:1 Bur- gic (14.), 2:1 Bajde (38.), 2:2 Kotnik (82.), 2:3 Osuji (87.); Krško - Domžale 0:0; Olimpija - - Krka 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Zajc (23 .), 2:0 Eleke (44.), 3:0 Delamea Mlinar (87.); Celje - Rudar 1:0 (0:0); strelec: 1:0 J. Pišek (73.); KONČNA LESTVICA SEZONE 2015/16. 1. OLIMPIJA 36 22 8 6 75:25 74 2. MARIBOR 36 19 11 6 78:37 68 3. DOMŽALE 36 14 13 9 46:31 55 4. GORICA 36 15 7 14 48:49 52 5. CELJE 36 11 12 13 32:46 45 6. KRŠKO 36 10 11 15 24:48 41 7. RUDAR 36 11 8 17 34:52 41 8. LUKA KOPER 36 11 7 18 40:54 40 9. ZAVRČ 36 9 13 14 32:41 40 10. KRKA 36 8 10 18 30:56 34 Slavko Matic, trener Zavrča: »V igri smo bili veliko boljši tekmec od Kopra, a tega nismo uspeli unovčiti z doseženim zadetkom. Prepoceni smo ostali samo z desetimi igralci na igrišču, kljub temu pa smo v drugem polčasu napadali. Pripravili smo si vsaj štiri zrele priložnosti, zaradi neučinkovitosti pa gremo sedaj v dodatne kvalifikacije. Fantom bi privoščil odmor, a treba se bo zbrati še za ti dve tekmi.« črto prestregel Zlatan Musli-movic in pomagal Kopru do rešilnega osmega mesta. Zavrč se bo 29. maja in 4. junija v dodatnih kvalifikaci- j ah meril z Aluminijem. Boljši iz teh dveh obračunov bo v naslednji sezoni nastopal v 1. ligi, poraženec pa v 2. ligi. JM MIH Kol |7|Vf VUK 1, m n -vT« I I» M & w Foto: Črtomir Goznik Lovro Cvek in Sebastjan Antič (Zavrč) sta imela najlepši priložnosti za svojo ekipo na tekmi v Kopru, a zadetka nista uspela doseči. Nogomet • Dodatne kvalifikacije Bo Zavrč ostal ali bo Aluminij postal prvoligaš? Še pred mesecem je bil par dodatnih kvalifikacij Zavrč - Aluminij bolj kot ne stvar utopije, v soboto je postal realnost. Kako je do tega prišlo? Na to vprašanje lahko odgovorimo preprosto v dveh stavkih: Zavrč je po odlično odigrani prvi tekmi Pokala Slovenije (2:1) na povratni v Mariboru dolgo uspešno branil prednost, potem pa v podaljških z igralcem manj doživel visok poraz (5:1), ki ga še vedno ni prebolel. Posledica je deset zaporednih tekem brez zmage in zdrs s 5. na 9. mesto. Pot Aluminija je potekala v drugi smeri: po zamenjavi na trenerski klopi (Bojan Špehonja je zamenjal Simona Sešlarja) je ujel zmagovalni ritem in nanizal serijo 11 tekem brez poraza. Posledica je bil skok s 5. na 2. mesto. Miran Vuk: »Naša ekipa je boljša, kot kažejo rezultati« Miran Vuk: »Končno predzadnje mesto je precej manj, kot bi si glede na sestavo ekipe zaslužili. Ob tem bi opozoril na dejstvo, ki je zame zelo zgovorno: v celotnem spomladanskem delu sezone ni bila v našo korist dosojena niti ena enajstmetrovka - glede tega smo verjetno edino takšno moštvo v vseh evropskih ligah. Nekaj napak smo pri sestavi taktike za posamezne tekme s svojimi odločitvami prispevali tudi sami, ob tem so nas močno redčile poškodbe (Batrovic, Cvek, Tahiraj, Golubar, Rogač ...). Vse skupaj nas je privedlo do dodatnih kvalifikacij, kjer nas zagotovo čakata napeti tekmi. Aluminij ima mlado, perspektivno ekipo, naša prednost pa so izkušnje iz prve lige. Razlika med prvo in drugo ligo vsekakor je velika, naše izkušnje želimo unovčiti za obstanek.« Zvonko Jevšovar: »Mladi so brez težav sprejeli breme in odigrali odlično« Zvonko Jevšovar, predsednik Aluminija: »Vsekakor smo zelo zadovoljni z uspehom našega mladega moštva. Igralci so spomladi dokazali, da je bilo naše zaupanje v njih upravičeno. Naredili so veliko delo, saj je serijsko zmagovati najtežje, njim pa je to uspelo. Zame je najboljši dokaz naše pravilne usmeritve za- Matjašiču dovolili odhod na priprave Jure Matjašič je prvi nogometaš, ki je iz zavr-škega kluba prejel vabilo v člansko reprezentanco Slovenije, njegov odhod na priprave pa je ogrozil poraz v Kopru in uvrstitev v dodatne kvalifikacije. A je Miran Vuk tukaj sprejel drugačno odločitev: »Jure je že odšel na priprave reprezentance. Izjemno smo ponosni nanj, na njegovo prehojeno športno pot. V nogomet je vložil 15 let dela, zato njegovega razvoja nikakor ne želimo ogroziti. Zanj in tudi za nas je vpoklic v reprezentanco veliko priznanje in izjemna priložnost, ki si jo je zares zaslužil. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi selektorju, kije v njem videl potencial za izbrano vrsto.« Foto: Črtomir Goznik Ljubitelje nogometa čakata zanimivi tekmi dodatnih kvalifikacij. dnji krog v Kranju, kjer smo igrali brez polovice prvega moštva, pa so mladi - sedem je bilo mlajših od 20 let! - vse te 'nenadomestljive' zamenjali z odliko in vrhunsko odigrali odločilno tekmo za končno 2. mesto. To je dokaz, da so sposobni prevzeti breme na svoja pleča in ob tem zmagovati. V dodatnih kvalifikacijah je Zavrč nedvomno favorit, 'glavno nagrado' pa bodo pobrali gledalci. Ti bodo lahko spremljali dve zanimivi tekmi z lokalnim nabojem, ki bosta zagotovo prispevali k popularizaciji nogometa v našem okolišu.« Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 24. maja 2016 Nogomet • 2. slovenska liga Aluminiju tekma za cisto petico, Dravi končno 3. mesto F Kalcer Radomlje -Drava Ptuj 3:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Kidrič (20.), 1:1 Avbelj (29.), 2:1 Stoiljkovič (33.), 3:1 Jakovljevič (54.) DRAVA PTUJ: Jarc, Roškar, Roj (od 46. Vindiš), Tomažič Šeruga, Lonzarič, Romih (od 65. Bračko), A. Čeh, Zorko (od 61. Pauko), Perger, N. Čeh, Kidrič; Trener: Damjan Vogrinec Pred zadnjo tekmo sezone je Drava še imela možnosti za dodatne kvalifikacije za preboj v prvo ligo, a prvi pogoj je bil zmaga proti prvaku lige v gosteh. V Radomljah so Ptujčani v enakovredni tekmi izgubili s 3:1, s čimer so po povratku v 2. ligo v prvi sezoni zasedli 3- mesto. Tekmo so bolje začeli nogometaši Drave in Zorko je imel lepo priložnost, saj je prišel s strani sam pred vratarja Andriča, vendar je streljal mimo vrat. V 20. minuti je Zorko izvedel dober prodor in je s strani podal v kazenski prostor do Kidriča, čigar strel je najprej domači vratar obranil, medtem ko je odbito žogo Kidrič poslal v mrežo - 0:1. Strelec zadetka je imel kmalu še eno izredno priložnost, vendar ni zadel iz ugodnega položaja. Po tej situaciji so stvari na igrišču v svoje roke prevzeli igralci Kalcerja, ki so izenačili po protinapadu, v katerem je z odmerjenim strelom dosegel zadetek Avbelj - 1:1. Nalet je ekipa Radomelj kronala še z drugih zadetkom, potem ko je mladi vratar Drave Jarc naredil napako in je žogo nespretno odbil do Stoiljkoviča, ki je s polvolejem iz bližine zabil žogo v gol - 2:1. Po vodstvu so domačini v prvem delu zadeli še vratnico in so Bojan Spehonja, trener Aluminija: »Fantje so odigrali morda celo najboljšo predstavo spomladi, pokazali so zares izjemen pristop in veliko željo po zmagi. Sodelovanje med igralci je bilo na visoki ravni, predvsem Križan in Škoflek sta blestela z zadetki in asistencami. Zelo sem ponosen na vse igralce, ki so spomladi naredili zares izjemno serijo. A ni še končano, čakata nas še dve tekmi z Zavrčem, ki ju bomo zagotovo oddelali tako, kot smo vse dosedanje - pošteno in z željo po zmagi.« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Rok Kidrič (Drava, modri dres) je v Radomljah dosegel šesti zadetek v sezoni. si pripravili tri zaključne strele ter so zasluženo odšli na odmor s prednostjo. V drugem delu je imela Drava bistveno več od igre, vendar si pravih priložnosti ni ustvarila. Dvakrat je iz prostega strela poizkušal Nastja Čeh, medtem ko je njegov brat Aleš zgrešil iz ugodne situacije s strelom z glavo. Na drugi strani so domačini prepustili pobudo gostom in so čakali na svoj trenutek iz protinapadov. Enega takšnih je s strelom s približno dvajsetih metrov natančno zaključil Jakovljevič za zmago Kalcer-ja in njihovo slavje po koncu tekme za osvojitev pokala za zmago v 2. ligi. Nogometaši Drave so v Radomljah korektno odigrali zadnjo letošnjo tekmo in so se do konca pošteno borili Kikboks • Turnir v Avstriji Bratušek in Ritlop viceprvaka v Avstriji Najmlajši ptujski kikbo-ksarji - člani Kluba borilnih veščin Ptuj - so se konec tedna udeležili mednarodnega tekmovanja v Mattersburgu v Avstriji, kjer je sodelovalo okrog 330 tekmovalcev iz 4 držav. Tekmovalci iz Ptuja, ki so nastopali le s štirimi mladimi tekmovalci, so prikazali dobre borbe in so osvojili dve drugi in dve peti mesti. Rezultati v disciplini point fighting: - 2. mesto je osvojil Nino Bratušek (mlajši kadeti nad 47 kg). Nino je po vrsti premagal Lakasa Prohasko (Avstrija), Azad Kadhija (Avstrija) in v polfinalu Jonasa Lautenschlager (Avstrija). V finalu je Ninu zmanjkalo moči in je moral priznati poraz proti domačinu Tobiasu Jancherju; - 2. mesto je osvojil tudi Niko Ritlop (starejši kadeti nad 69 kg) po zmagah nad Jankom Andreasom in Ste-venom Tshurtzom iz Avstrije ter porazu v finalu proti Isv-tanu Lakatosu iz Madžarske. Tilen Repina je nastopal v Ptujčani v Avstriji dveh kategorijah: v kategoriji do 42 kg (20 tekmovalcev) je premagal Lukasa Silera in Erika Zimmermanna iz Avstrije, v četrtfinalu pa je izgubil ter osvojil 5. mesto. V prvem kolu sta izgubila Anej Pivec (mlajši kadeti nad 47 kg) in Tilen Repina (mlajši kadeti do 47 kg). Na povabilo organizatorjev so sodili ptujski sodniki Ed- Žiga Skoflek (Aluminij) se je s tremi zadetki v Kranju prebil na 3. mesto liste strelcev v 2. ligi, pred njim sta samo soigralec Lovro Bizjak in Dejan Sokanovič iz Tolmina. za ugoden rezultat. Gledano v celoti so bili boljši tekmec v polju, a so za ugodnejši rezultat svoje priložnosti v glavnem zapravili že v prvem delu, medtem ko je Kalcer svoje znal izkoristiti. David Breznik Zarica Kranj -Aluminij 0:5 (0:3) STRELCI: 0:1 Škoflek (19.), 0:2 Križan (24.), 0:3 Škoflek (43.), 0:4 Škoflek (70.), 0:5 Bro-dnjak (84.). ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Topolovec, S. Čeh, Kajtna, Vrba-nec, Vezjak (od 81. Klanjšek), Petrovič, Kurež (od 75. Brodnjak), Križan, Škoflek (od 85. Pintarič). Trener: Bojan Špehonja. »Na sredino tekmo v Vidmu se sploh nismo ozirali, morda je bil poraz celo do- brodošel,« je o vplivu pokalnega poraza proti Vidmu na razpoloženje pred tekmo z Zarico povedal trener Aluminija Bojan Špehonja. Njegovi varovanci so za potrditev 2. mesta potrebovali zmago v zadnjem krogu v Kranju, kar jim je tudi uspelo, čeprav so nastopili brez Damiša, Turj-kalja (viroza), Krljanoviča, Bizjaka in Rogine (kartoni). Tekmo so odlično odprli in nizali lepe akcije iz minute v minuto. Pritisk so domačini vzdržali le do 19. minute, ko je po asistenci Mitja Križana zadel Žiga Škoflek. Ista dvojica je bila odlična tudi v nadaljevanju, saj je nekaj minut kasneje zadel mladi Križan, v zaključku prvega dela pa se je ponovila scena iz prvega gola - asistiral je Križan, zadel Škoflek. Tudi v nadaljevanju ni bilo nobenega dvoma o tem, katera ekipa ima vse pod kontrolo, končalo se je s hat-trickom Škofleka in debijem in prvencem Nejca Brodnjaka v prvem moštvu. Kidričani so tako drugi del prvenstva pod vodstvom tre- Prvaki z zmago potrdili napredovanje S tekmami 27. kroga se je končala sezona 2015/16 v 2. slovenski ligi. Že pred zadnjim krogom si je naslov zagotovil Kalcer iz Radomelj, ki je za popotnico za v prvo ligo ugnal ptujsko Dravo s 3:1. Ta je končala na tretjem mestu, na drugem pa Aluminij, ki je s 5:0 zmagal pri Zarici in si s tem zagotovil kvalifikacije za prvoliga-ško tekmovanje. Šenčur, ki je s 3:2 ugnal Farmtech Veržej, in TKK Tolmin, ki je igral 0:0 proti Triglavu, se bosta preselila v nižji rang tekmovanja. Ankaran si je obstanek v ligi zagotovil z zmago proti Rolteku Dobu s 3:1. REZULTATI 27. KROGA: Kalcer Radomlje - Drava Ptuj nerja Bojana Špehonja končali brez poraza, vil tekmah so dosegli kar osem zmag in tri remije, z gol razliko 35:4! Izjemen podatek, če mu pa prištejemo še zadnje tri kroge jesenskega dela prvenstva, pa so neporaženi kar 14 krogov (10 zmag, 4 remiji). Statistika, ki je zares impresivna in vredna vsega spoštovanja. JM 3:1 (2:1) Zarica Kranj - Aluminij 0:5 (0:3) Senčur - Farmtech Veržej 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Rujovic (1.), 1:1 Mauko (56.), 1:2 Vaš (68.), 2:2 Rujovic (71.), 3:2 Jurišic (80.); Ankaran - Roltek Dob 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Zemljak (14.), 2:0 Vekic (24.), 2:1 Lukanc (29.), 3:1 Zlatič (48.); Tkk Tolmin - Triglav Kranj 0:0. 1. KAL. RADOMLJE 27 16 7 4 51:24 55 2. ALUMINIJ 27 14 8 5 61:29 50 3. DRAVA PTUJ 27 13 7 7 43:42 46 4. TRIGLAV KRANJ 27 12 8 7 43:25 44 5. ROLTEK DOB 27 9 5 13 42:44 32 6. FARM. VERŽEJ 27 8 8 11 41:54 32 7. ZARICA KRANJ 27 8 7 12 27:46 31 8. ANKARAN 27 8 7 12 33:45 31 9. TKK TOLMIN 27 6 8 13 36:43 26 10. ŠENČUR 27 5 7 15 38:63 22 Motokros • Dirka za DP Gajserja hitra in dobrodelna Foto: Franc Slodnjak vard Štegar, Milan Breg, Aleš Skledar in Matej Ši- bila, ekipo Ptuja pa je vodil Timi Sitar. Naslednjo soboto čaka Ptujčane zadnji turnir državnega prvenstva, ki bo potekal v Novi Gorici, prvi vikend v juniju pa še zadnja tekma za svetovni pokal v Riminiju v Italiji. Franc Slodnjak Najboljši motokrosist na svetu, vodilni v elitni konkurenci razreda MXGP Tim Gaj-ser, je tudi na domačem terenu nepremagljiv. V nedeljo je nastopil na dirki državnega prvenstva v Mačkovcih in prepričljivo zmagal v razredu open. Ob praznovanju 50-letnice AMD Štefana Kovača je več-tisočglava množica uživala v prazniku tega atraktivnega motošporta. Gajser je tudi tokrat z dvema zmagama potrdil odlično formo. V obeh vožnjah je odpeljal suvereno in številnim gledalcem ponudil vrhunsko predstavo hitrosti in atraktivnih skokov. Kako je priljubljen pri navijačih, se je pokazalo med odmori, ko ni dirkal, saj je bil njegov boks dobesedno 'zabarikadiran' z navijači, ki so želeli avto-gram, sliko ali pa selfie. A si je Gajser brez izjeme vzel čas za vsakogar: "Navijači mx¡ HhAO mi pomenijo ogromno, in ce je to tisto, kar jim lahko dam v zameno, potem mi res ne more biti težko. Steza je bila tako lepo 'speglana', da sem imel občutek, da se vozim po avtocesti. Od starta sem prvi povedel in nato v svojem ritmu odvozil celo dirko. To je zame vedno dober trening, pomembno pa je, da vsako vožnjo izpeljem čim bolje, brez napak. Čaka me vroča poletna sezona, zato sem vesel, ko lahko dobro treniram s tekmeci na stezi, saj mi bo to prišlo še kako prav na pri- hajajočih dirkah MXGP,« je dogajanje strnil Gajser. Vodilni motokrosist na svetu je pokazal, da ima veliko srce tudi izven steze. S svojo ekipo GT 243 in ob sodelovanju AMD Štefana Kovača je prispeval denarni znesek za dve lokalni družini, ki najbolj potrebujeta finančna sredstva zaradi stiske, v kateri sta se znašli. Skupaj z očetom Bo-gomirjem Gajserjem in predsednikom AMD Štefana Kovača so podelili čeka v skupni vrednosti 1.000 evrov. Bogomir je tudi tokrat tekmoval med starejšimi veterani in suvereno zmagal. Najboljše dirkače v DP čaka trimesečni premor, saj se bo prvenstvo nadaljevalo šele 21. avgusta v Zaboku na Hrvaškem. Na domačih tleh pa šele 18. septembra v dolini pod Kalom v Šentvidu pri Stični. sta torek m 24. maja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Rokomet • RK Drava Ptuj je rokometno mesto Ptuj velja za rokometno mesto in ljubitelji te igre so dolgo časa čakali na vrnitev RK Drava nazaj v 1. A-ligo. V klubu so se zamenjale generacije igralcev, ki so imele ta cilj, a v zadnjih letih so v ptujskem kolektivu rastli in so počasi vedno bolj realno lahko sanjali o napredovanju. V sezono 2015/16 v ptujski ekipi s trenerjem Urošem Šerbcem niso najbolje startali, a v nadaljevanju so dobesedno »mleli« tekmece. Do cilja je večinoma mlado in zelo kakovostno ekipo v drugem delu tekmovanja popeljal trener Ivan Hrupič, ki je bil v začetku devetdesetih let eden glavnih igralcev Drave, sedaj pa je vse svoje znanje prenesel na rokometaše, ki so prišli do začrtanega cilja. Nekaj dni po zadnji tekmi, ki je bila pravi rokometni praznik, smo se s trenerjem pogovarjali o drugem delu sezone, ki je z uvrstitvijo v prvo ligo prinesla enega zgodovinskih uspehov ptujske ekipe. »Mislim, da se sploh še prav ne zavedamo tega uspeha, saj smo v drugem delu igrali zares dobro. Po prvem delu smo bili za mnoge že odpisani, saj smo imeli kar velik zaostanek za mesti, ki Aleš Belšak, predsednik RK Drava Ptuj: »Za nas je vrnitev v 1. A-ligo po dveh desetletjih zelo velik uspeh. Ta ekipa se je nekaj let kalila v različnih tekmovanjih in to je bil proces zorenja, skozi katerega so igralci enostavno morali. Počasi smo rastli in smo dosegali vedno boljše rezultate ter vedno višja mesta v 1. B-ligi. V tej sezoni smo predvsem v drugem delu tekmovanja igrali zares dobro in smo izpolnili zastavljen cilj.« prinašata napredovanje. To je pomenilo, da v drugem delu nismo imeli nobenega kredita več, ampak smo morali iti na vseh preostalih trinajstih tekmah po točke. Jaz sem si zastavil ob prihodu na trenersko mesto visok cilj, ki se je glasil trinajst zmag oz. ostati neporažen do konca. Dosegli smo dvanajst zmag in neodločen rezultat, kar je izjemna statistika, ki nas je popeljala v prvo ligo.« Na čem je temeljila napoved serije 13 zmag? I. Hrupič: »Večino igralcev sem poznal že od prej, vedel sem, da imajo v sebi zares polno energije. Prav tako sem opazil, da je bila ta večinoma zelo mlada ekipa premalo agresivna, eksplozivna in je tudi na tekmah premalo tekla. V tem sem videl njihovo veliko rezervo in sem na tem gradil, saj smo z veliko rotacijo igralcev dvignili tempo v igri. Druga stvar pa je bila psihološki moment, saj sem moral pred fante postavit zelo visok cilj. Če bi dejal, da gremo na 3. mesto in če bi se ponudila priložnost za kaj več, ne verjamem, da bi se nam uspelo uvrstiti naprej. Enostavno sem rekel, da nas zanima prvo mesto in za ta cilj moramo odigrati vse tekme šampionsko. Po resnici sem se malo bal začetnih tekem z Moškanjci Gorišnico in Krimom Olimpijo, vendar smo te dve tekmi dobili in nato so igralci začeli vedno bolj zaupati meni ter jaz njim. Med nami je nastala dobra kemija in smo enostavno rasti iz tekme v tekmo. Ob tem, da smo vse tekme zmagovali in da smo izpolnili cilje, pa je zame največja vrednost ta, da so ti fantje zrastli v pravo celoto z močnim ekipnih duhom.« Skozi vso sezono ste izpostavljali ta ekipni duh. Zakaj je bil tako pomemben? Kajak sprint • Tekmovanje v Duisburgu Vidovič blizu najboljšim na svetu V Duisburgu sta bili od srede do nedelje dve zelo kakovostni tekmi v kajak sprintu na mirnih vodah, in sicer evropske olimpijske kvalifikacije ter tekma za svetovni pokal. Slovenijo so zastopali trije tekmovalci: Ti-len Vidovič, Jošt Zakrajšek in Špela Ponomarenko Janic, ki je po pričakovanjih dosegla najboljše rezultate. Ptujčan Vidovič se je letos po daljšem - skorajda dveletnem premoru - popolnoma resno vrnil v kajak in je svojo formo v zadnjih mesecih gradil za nastope v Nemčiji. Član BD Ranca Blaž Vido-vič je svojo dobro pripravljenost potrdil že na državnem prvenstvu v sprintu na 200 metrov in s to dobro popotnico je šel v Duisburg preverit svojo trenutno formo tudi med svetovno elito. Prvi dan evropskih kvalifikacij je nastopil v močni predtek-movalni skupini, v kateri je neverjetno veslal Španec Saul Craviotto, medtem ko se je sam s petim časom 37.223 sekunde prebil v polfinale. Tudi v tem drugem nastopu je mlad veslač dal vse od sebe in je v še močnejši konkurenci veslal še hitreje, kar ga je s časom 36.728 sekunde popeljalo do 6. mesta v njegovi polfinalni skupini, kar pa je bilo žal premalo za vstop v finale A, v katerem so se delile vstopnice za nastop na olimpijskih igrah v Riu. Po tem nastopu je Tilen nastopil še na absolutno Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) najmočnejši letošnji tekmi za svetovni pokal, saj je bilo za nastop prijavljenih kar sedem polnih skupin s po devetimi tekmovalci. V tretji skupini je bila izredna konkurenca in Ptujčan je zasedel z najboljšim odveslanim časom 36.507 sekunde v Tilen Vidovič, BD Ranca Ptuj: »Tekmi v Duisburgu sta bili zame pravi test pripravljenosti in s svojimi nastopi sem zares zadovoljen. Na evropskih olimpijskih kvalifikacijah sem veslal v zelo močni skupini, vendar sem se kljub zamudi na startu uvrstil v polfinale, kjer sem bil še hitrejši. Za finale mi je zmanjkala še kakšna sekunda in pol. Veslal sem na želenem nivoju, še boljše pa sem nastopil na tekmi za svetovni pokal, vendar sem bil ponovno v izjemno močni predtekmovalni skupini, tako da se žal nisem uvrstil v polfinale. Po dobrem nastopu sem bil malo razočaran, da nisem napredoval, a kljub vsemu sem bil zadovoljen z doseženimi časi, ki so dober kazalnik, kam trenutno sodim. Po tej tekmi v Duisburgu me čakajo ponovno intenzivne priprave za nove tekme v drugem delu sezone, za katere bom še dvignil svojo pripravljenost in najboljši rezultat si želim doseči na evropskem prvenstvu za mlajše člane do 23. leta starosti.« Foto: Črtomir Goznik Ivan Hrupič, trener RK Drava: »Prepričan sem, da bomo v boljši ligi pokazali še kakovostnejše predstave kot doslej.« I. Hrupič: »Ta ekipa ima zelo dobre posameznike, a nima kakšnega zares izstopajočega. Naša prednost je bila ta, da imamo neko igralsko širino, ki smo jo znali izkoristiti, saj je rokomet izrazito kolektiven šport. Vedno poudarjam, da ni pomembno, kdo bo zabil več zadetkov, ampak da vsi igramo tako, da na koncu ekipa doseže zadetek. Še bolj pa je bil ekipni duh prisoten v naši igri v obrambi, saj so si igralci zares med seboj pomagali. V ozadju smo imeli še vratarja Boštjana Belca, ki je pravi ru-tiner, vratar z visoko kakovostjo. Vse skupaj je bilo dovolj za končni uspeh.« Kako je bilo odigrati zadnjo tekmo, ko se je na Ptuju v športni dvorani Ljudski vrt ponovno zbrala številčna publika? I. Hrupič: »Iz tekme v tekmo se je čutilo, da na naše tekme prihaja vedno več ljudi. Dober obisk je bil prava nagrada za naše dobre igre skozi sezono. Seveda je popolnoma drugače igrati pred polno dvorano, saj se čuti tista prava energija s tribun. Ta tekma je za nas prava popotnica za tiste v prvi ligi. Verjamem, da se bo takrat vedno zbralo veliko gledalcev, saj je Ptuj pravo rokometno mesto. Prepričan sem, da bomo v boljši ligi pokazali še kakovostnejše predstave kot doslej.« Kakšen bo program dela za naprej? I. Hrupič: »Normalno bomo skupaj trenirali do konca junija. Sledil bo mesec dni premora in nič več, s tem da bodo igralci dobili tudi za to obdobje načrte za individualne treninge. Avgusta se bomo začeli pripravljati za nastopanje v prvi ligi in čaka nas veliko dela. Po tej uspešni sezoni sam verjamem, da je ekipa dobila to zmagovalno mentaliteto in tako želimo nadaljevati tudi v novi sezoni.« Se obetajo kakšne igralske spremembe? I. Hrupič: »Poizkušali bomo le malo razširiti igralski kader. Mnogi pričakujejo, da bomo sedaj kupili veliko igralcev, a tega zagotovo ne bomo naredili. Kdo bo prišel, pa bo veliko odvisno tudi od finančne situacije in zmožnosti v klubu ali sponzorskega dela. Z okrepitvami bomo poizkušali narediti še večjo širino med igralci, vendar osnova bodo ostali ti naši igralci, ki so bili že sedaj nosilci igre.« David Breznik Radenci • 36. maraton treh src Mulej in Javornikova državna prvaka Foto: Črtomir Goznik Radomljah 6. mesto, kar ni bilo dovolj za napredovanje v polfinale. V finalu je kasneje zmagal Italijan Manfredi Rizza, medtem ko je evropske olimpijske kvalifikacije na 200 metrov dobil Španec Saul Craviotto. David Breznik Letošnjega maratona treh src v Radencih se je udeležilo rekordno število tekačev - v vseh konkurencah okoli 10.000, po pričakovanju pa so kenijski tekmovalci zasedli najboljša mesta. Zaradi precej visokih temperatur rekorda ni bilo. Najuspešnejši Kenijci Najdaljšo preizkušnjo na 42 kilometrov (maraton) je dobil Samson Kagia iz Kenije, ki je za rekordom proge zaostal za več kot deset minut. Drugo mesto je pripadlo njegovemu rojaku Joelu Mwangiju, z zaostankom 16 sekund, na izvrstno tretje mesto pa se je uvrstil najhitrejši Slovenec Janez Mulej in postal tudi državni prvak v maratonu. Srebro je osvojil Martin Ocepek, bron pa Robert Kotnik. Tudi v ženski konkurenci je zmaga na najdaljši razdalji odšla v Kenijo, prvakinja je postala Hellen Kimutai, druga je bila Hrvatica Marija Vrajic, tretja pa Helena Javornik. Ob praznovanju abrahama je slovenska maratonska rekorderka tokrat v Radencih pretekla svoj 50. maraton in hkrati osvojila že 40. naslov državne prvakinje. Kenijski tekmovalci so se izkazali tudi v malem marato- Množica tekačev na 36. maratonu treh src nu (21 km), saj so pri moških zavzeli kar prvih pet mest, pri dekletih pa prvi dve. V cilju sta bila najhitrejša Philimon Maritim in Stellah Barsosio, Blaž Orešnik je bil na šestem mestu najboljši Slovenec, pri dekletih je to uspelo Darji Bajc, ki je bila tretja. Progo malega maratona je premagal tudi predsednik države Borut Pahor, redni udeleženci radenske prireditve pa so bili tudi tokrat člani nordijske reprezentance. V cilju so podeljevali medalje nastopajočim, med seboj pa so se pomerili v teku na 10 kilometrov. Slavil je Jurij Tepeš, sledili so Peter Prevc, Anže Lanišek, Cene Prevc in Nejc Dežman. REZULTATI - moški (42 km): 1. Kagia (2:26,27), 2. Mwangi (oba Kenija, 2:26,43), 3. Mulej (Slovenija, 2:34,57). Ženske (42 km): 1. Kimutai (Kenija, 2:47,59), 2. Vrajic (Hrvaška, 2:58,32), 3. Javornik (Slovenija, 3:01,32). Moški (21 km): 1. Kipkorir (1:03,59), 2. Kimaiyo (1:05,09), 3. Ki-mani (vsi Kenija, 1:05,14). Ženske (21 km): 1. Barsosio (1:17,03), 2. Biwott (obe Kenija, 1:18,59), 3. Bajc (Slovenija, 1:21,30). Moški (10 km): Marton (Madžarska, 33,58), 2. Vimpolšek (34,17), 3. Fi-javž (oba Slovenija, 35,37). Ženska (10 km): 1. Stauber (40,37), 2. Grilc (45,19), 3. Burgar (vse Slovenija, 45,32). Moški (5,5 km): 1. Poteko (17,17), 2. Rizmal (18,17), 3. Kojc (vsi Slovenija, 18,22). Ženske (5,5, km): 1. Škedelj (20,32), 2. Berčič (22,13), 3. Matic (vse Slovenija, 22,29). NŠ Foto: NS 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 24. maja 2016 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Tenis • Turnir serije TE Vidmu uspel preobrat, derbi Gerečji vasi Vidovič še enkrat v finale Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi so po zmagi v Bukovcih le še dve točki oddaljeni od vodilne ekipe Cirkulan. 3. SNL sever: Za konec sezone še lokalni derbi v Podvincih REZULTATI 25. KROGA: Mons Claudius - AjDAS Lenart 3:0 (0:0), Brežice 1919 - Radlje 3:2 (2:1), Šmarje pri Jelšah - Fužinar Noži Ravne 1:2 (1:1), Videm - Dravinja 3:1 (0:1), Koroška Dravograd - Podvinci Betonarna Kuhar 5:0 (0:0), S. Rojko Dobrovce - Šampion 2:8 (0:3), Šmartno 1928 - Maribor B 3:3 (1:0). 1. BREŽICE 1919 25 2Q 3 2 64:2Q 63 2. MARIBOR B 25 17 7 1 9S:24 5S 3. ŠAMPION 25 16 4 5 73:34 52 4. VIDEM 25 12 7 6 47:44 43 5. FUŽINAR NOŽI 25 13 4 S 42:45 43 6. ŠMARJE PRI J. 25 12 6 7 57:4Q 42 7. MONS CLAUD. 25 13 3 9 41:33 42 8. KOROŠKA 25 9 6 M 42:39 33 9. AJDAS LENART 25 S 2 15 3S:6Q 26 10. DOBROVCE 25 7 2 16 4S:69 23 11. DRAVINJA 25 5 7 13 34:54 22 12. ŠMARTNO 28 25 5 5 15 29:56 2Q 13. RADLJE 25 5 3 17 21:55 1S 14. PODVINCI 25 3 1 21 1S:79 1Q VIDEM - DRAVINJA KOSTROJ 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Ramšak 42. - 11 m, 1:1 Kmetec 60., 2:1 Krajnc 82. - 11 m, 3:1 Osterc 88. VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Leskovar, Kostanje-vec, Tement (od 73. Plajnšek), Kmetec, Bošnjak (od 66. Hre-ljič), Osterc, Krajnc, Škvaric (od 73. Kovačič). Trener: Primož Gorše. Da so nogometaši Vidma še naprej lačni zmag, dokazuje tudi zadnji domači obračun v tej sezoni, ko so se dolgo mučili proti Dravinji, toda z železno voljo jim je na koncu uspelo zlomiti neugodnega tekmeca. Videlo se je namreč, da so bili rumeno-zeleni fizično in psihično »prazni« po izjemnem zmagoslavju v ptujskem pokalu sredi tedna, ko so šokirali Aluminij. Na koncu jim je uspelo, v drugem polčasu so zrežirali preobrat za novo slavje. Že sedaj lahko rečemo, da bo sezona najuspešnejša v bogati, kar 80-letni zgodovini kluba. Videm je začel dobro, nasprotnika je potisnil na njihovo polovico, toda omembe vredne priložnosti ni dočakal. Gostje, ki bi potencialno lahko še izpadli, a so jih s porazom »rešili« Radeljčani, so se potegnili na svojo polovico in čakali na protinapade. V konici so imeli hitrega Ramšaka, ki je domačinom povzročal kar nekaj preglavic. Tako je v 40. minuti najprej po podaji prej omenjenega igralca čez vrata Vidma streljal Hribernik, kmalu zatem pa je priložnost zapravil še sam Ramšak. V 41. minuti je v svojem kazenskem prostoru Bošnjak nerodno igral z roko in glavni sodnik tekme Tkalčič je pokazal na enajstmetrovko, ki jo je realiziral Ramšak. V drugem delu so domačini, ki so nastopili brez Cafuta in Laha, še bolj pritisnili, obroč okoli vrat Dravinje je postajal vse ožji in Kmetec je po uri igre vse vrnil na začetek. Gostom so počasi pohajale moči, varovanci Primoža Goršeta pa so tudi z opravljenimi menjavami »jurišali« na zmago in zapravili nekaj lepih situacij. V 82. minuti je Podkrajšek podrl Osterca, upravičeno dosojeno najstrožjo kazen pa je realiziral kapetan Krajnc. Tik pred koncem je za potrditev zmage zadel še Osterc, na koncu pa so bili Videmčani upravičeno nagrajeni z aplavzom 150-gla-ve množice. Z zmago je Videm skočil na 4. mesto na lestvici, v zadnjem krogu pa bomo priča lokalnemu obračunu, saj bodo rumeno-zeleni gostovali v Podvincih, ki se vsaj za eno sezono poslavljajo od tretjeli-gaške konkurence. KOROŠKA DRAVOGRAD - PODVINCI BETONARNA KUHAR 5:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Fasvald 49., z 11 m., 2:0 Rogina 62., 3:0 Hudin 67., 4:0 Kogelnik 72., 5:0 Fasvald 80. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klinger, Hren, Lah, Topolovec, Toplak, Orovič, Korpič, Petek, Krajnc, Pihler, Kuserbanj (od 57. Zelenik). Trener: Boštjan Kuserbanj. Z zadnjega letošnjega gostovanja so se nogometaši Pod-vincev vrnili s petimi zadetki v svoji mreži. Čeprav se bo glede na končni rezultat slišalo smešno, pa so bili v prvem polčasu gostje boljši tekmec, a zaradi kroničnih težav z neučinkovitostjo niso prišli do vodstva. Fantje si za prikazano vsekakor zaslužijo čestitke, še posebej starejši del ekipe, ki je vztrajal vse do konca, čeprav je že nekaj časa jasno, da bodo izpadli. Ko zraven prištejemo še kartone, poškodbe in službene ter šolske obveznosti, se šele zavemo, kako je delati v takih razmerah. Za potrpežljivost in vztrajnost je treba sneti klobuk tudi pred trenerjem Boštjanom Kuserbanjem, ki je tokrat po sili razmer celo nastopil na igrišču. V prvem delu je daleč najlepšo priložnost za goste zapravil mladinec Krajnc, ki je za las zgrešil vrata Dravograda. Tudi Toplaku se je ponudila obetavna situacija, toda ostalo je pri 0:0. Zeleni v tem delu igre niso resneje zapretili, toda stvari so v nadaljevanju vseeno prišle na svoje. Že kmalu v začetku drugega polčasa so domačini zadeli iz upravičeno dosojene enajstmetrovke. Sledili so kar trije domači zadetki v dobrih desetih minutah, ki so dokončno dali zmagovalca. Ekipa Podvincev Betonarne Kuhar se bo od sezone 2015/16 poslovila naslednjo soboto, ko bo pred svojimi gledalci gostila moštvo Vidma. Gre za lokalni obračun, zato je ne glede na to, da bodo belo-modri v naslednji sezoni igrali med »superligaši« pričakovati nekoliko večji odziv publike. Superliga: Odlična učinkovitost Gerečja vas še naprej kaže svojo moč, saj je v tekmi 21. kroga v ligi za prvaka v go-steh premagala Bukovce, klub temu da je ob polčasu zaostajala. S tem so se vijoličasti Cirkulanam, vodilni ekipi lige, približali na le dve točki zaostanka. Derbi prvenstva bo tako odigran v soboto, 28. maja, ko bodo v Gerečji vasi gostovale Cirkulane. Stojnci so doma premagali Hajdino, dvakrat je zadel Komljenovic. V ligi za obstanek je Središče prepričljivo slavilo v Slovenski Bistrici, nekoliko prepozno pa se je prebudil Tržec, vknjižil še drugo zaporedno zmago, toda žal so rdeče-beli zaostali preveč in bodo v naslednji sezoni nastopali v 1. ligi MNZ Ptuj. LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 21. KROGA: Bukovci - Gerečja vas 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Domjan 6., 1:1 Vajda 68., ag., 1:2 Zamuda Horvat 70., 1:3 Kmetec 81.; Stojnci - Hajdina 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Komljenovic 24., 2:0 Komljenovic 52., 2:1 Štum-berger 63., 3:1 Zupanič 86. 1. CIRKULANE 20 12 5 3 44:20 39 2. GEREČJA VAS 20 11 5 4 49:35 37 3. BUKOVCI 20 10 6 4 40:39 34 4. STOJNCI 21 8 4 9 44:35 33 5. HAJDINA 21 9 8 4 35:29 31 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 21. KROGA Aha Emmi Bistrica - Središče 3:5 (1:3); strelci: 1:0 Janžič 5., 1:1 Lesjak 18., 1:2 Ivanuša 20., 1:3 Ramšak 42. - 11 m. 1:4 Perišic 47., 1:5 Škvorc 62., 2:5 Pek 78., 3:5 Polegek 83.; Ormož - Tržec 1:6 (1:1); strelci: 1:0 Jaušovec 14., 1:1 M. Pečnik 43., 1:2 Kostanje-vec 51., 1:3 De. Skrbinšek 61. 1:4 M. Pečnik 76., 1:5 M. Peč-nik 84., 1:6 Dukarič 89.; 1. APAČE 20 8 9 3 56:51 27 2. A. E. BISTRICA 20 6 7 7 37:42 25 3. SREDIŠČE 20 6 9 5 38:43 23 4. ORMOŽ 21 6 13 2 36:56 20 5. TRŽEC 21 4 14 3 51:80 15 TP 1. liga MNZ Ptuj LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 21. KROGA: Ro- goznica - Leskovec 2:1 (0:0), Boč - Dornava Vrtnarstvo Ko-vačec 7:0 (3:0). 1. SKORBA 19 15 1 3 45:18 46 2. BOČ 19 13 3 3 42:16 42 3. DORNAVA 19 10 3 6 36:29 33 4. ROGOZNICA 20 8 4 8 24:37 28 5. LESKOVEC 20 6 4 10 31:33 22 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 21. KROGA: Go- rišnica - Markovci 2:1. 1. PODLEHNIK 19 7 3 9 38:26 24 2. GORIŠNICA 19 5 6 8 26:32 21 3. MARKOVCI 19 6 2 11 22:38 20 4. LOVRENC 19 3 3 13 15:45 12 5. PODVINCI KUHAR9 3 1 5 14:19 10 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 20. KROGA: Majšperk - Hajdoše 1:1, Pol-skava - Slovenja vas 0:1, Grajena - Pragersko 1:8, Makole - Zgornja Polskava 3:2. 1. PRAGERSKO 20 14 6 0 67:18 48 2. MAJŠPERK 20 10 6 4 50:37 36 3. HAJDOŠE 20 8 6 6 45:31 30 4. GRAJENA 20 8 4 8 43:54 28 5. MAKOLE 20 6 6 8 36:44 24 6. SLOVENJA VAS 20 7 3 10 30:48 24 7. POLSKAVA 20 4 4 12 25:38 16 8. ZG. POLSKAVA 20 5 1 14 32:58 16 Veteranske lige VETERANI 35 REZULTATI 12. KROGA: Grajena - Videm 2:2, Dornava - Skorba 4:2 . 1. VIDEM 12 7 4 1 35:13 25 2. GRAJENA 12 6 4 2 33:21 22 3. DORNAVA 12 4 0 8 25:37 12 4. SKORBA 12 2 2 8 24:46 8 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 14. KROGA: Podvinci - Markovci 5:1, Podlehnik - Leskovec 5:1, Ormož - Borovci 9:0, Tržec - Gorišnica 4:1. 1. PODVINCI 14 11 1 2 58:19 34 2. ORMOŽ 14 10 3 1 46:12 33 3. TRŽEC 14 9 1 4 30:33 28 4. GORIŠNICA 14 8 3 3 44:18 27 5. MARKOVCI 14 3 3 8 23:51 12 6. LESKOVEC 14 3 2 9 24:46 11 7. PODLEHNIK 14 2 2 10 20:30 8 8. BOROVCI 14 1 3 10 15:51 6 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 14. KROGA: Lovrenc - Zgornja Polskava 1:4, Majšperk - Hajdina 3:3, Gerečja vas - Pragersko 2:2, Pohorje-Oplotnica - Spodnja Polskava 0:2. 1. LOVRENC 14 10 3 1 39:15 33 2. HAJDINA 14 9 3 2 37:21 30 3. ZG. POLSKAVA 14 8 1 5 26:22 25 4. SP. POLSKAVA 14 6 1 7 23:26 19 5. POHORJE-OPL. 14 5 3 6 19:24 18 6. GEREČJA VAS 14 4 3 7 22:30 15 7. PRAGERSKO 14 3 2 9 14:24 11 8. MAJŠPERK 14 2 2 10 19:37 8 JB V Mariboru je potekal se drugi turnir serije TE, tokrat na igriščih TK Branik Maribor. Mladi domači igralci lahko na podobnih turnirjih naredijo prve korake med mednarodno konkurenco, odmevne rezultate pa le tisti najboljši. Še drugi teden zapored je bil med temi Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj). Blaž je ponovil dosežek iz prejšnjega tedna, ko se je na turnirju Frawe Open prebil do finala. Še enkrat je nanizal pet zmag, pri čemer je izločil kar štiri nosilce - 2., 5., 9-, in 11. Le enkrat je moral igrati tri nize, in sicer v četrtfinalu, kjer mu je drugi niz odščipnil 2. nosilec, Švicar Jean Marc Malkowski. V finalu se je meril z njegovim rojakom, Jef-freyem von Schulenburgom, kar je bila ponovitev finala izpred tedna. Tudi tokrat se je zgodba ponovila, 1. nosilec je bil v precej izenačenem dvoboju za odtenek boljši. Bergantov memorial, TE U-14: 1. krog: Vidovič - Lukas Ro-hseano (Avstrija) 6:0, 6:0; 2. krog: Vidovič - Lukas Neumayer (Avstrija, 5.) 6:3, 6:2; 3. krog: Vidovič - Jack Pin-nington Jones (VB, 9.) 6:1, 6:2; četrtfinale: Vidovič - Jean Marc Malkowski (Švica, 2.) 6:3, 6:7(7), 6:2; polfinale: Vidovič - Timo Legout (Francija, 11.) 3:6, 6:3, 6:4; finale: Vidovič - Jeffrey von Schulenburg (Švica, 1.) 2:6, 6:7(5). Pri dekletih se je v starostni kategoriji U-14 do polfi-nala prebila Pia Lovrič (Taja Lončarič iz TK Terme Ptuj je prišla do 2. kroga), med dvojicami v U-16 pa tudi nekdanja članica ptujskega kluba Maruša Plank. JM Planinski kotiček Evropohod 2016 - od Beltincev do gradu Podsreda Od 25. maja do 1. junija Evropohod 2016 - za mir in sožitje med narodi in ljudmi, za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije. Evropska popotniška zveza vključuje več kot 50 poho-dniških in planinskih organizacij iz 30 evropskih držav z več kot 6 milijonov članov. Evropohod je osrednja poho-dniška prireditev, ki jo organizira Evropska popotniška zveza vsakih pet let in privabi množico pohodnikov iz vse Evrope. Evrophod bo letos potekal tudi v Sloveniji, in sicer od 25. maja do 1. junija na trasi Evropske pešpoti E7 od Beltincev do gradu Podsreda. Evropohod 2016 v Sloveniji organizira Komisija za evropske pešpoti (KEUPS) s številnimi gozdarskimi, planinskimi, turističnimi in drugimi društvi ter občinami. PROGRAM EVROPOHODA 2016 V SLOVENIJI Sreda, 25. 5. Od Beltincev (9.00) do Ljutomera (17.00) Četrtek, 26. 5. Od Ljutomera (9.00) do Koga (17.00) Petek, 27. 5. Od Ormoža (9.00) do Borla (16.30) Sobota, 28. 5. Odhod avtobusov iz Ptuja ob 8.00 z železniške postaje Od Cirkulan (9.00) do Vidma (15.00). Nedelja, 29. 5. 8.00 odhod avtobusa z železniške postaje Ptuj Od Podlehnika (8.30) do do Ptujske Gore (14.00) Ponedeljek, 30. 5. 8.00 odhod z avtobusi iz Ptuja Od Ptujske Gore (8.30) do Rogaške Slatine (16.30). Torek, 31.5. Od Rogaške Slatine (9.00) do Term Olimje v Podčetrtku (17.00) Sreda, 1. 6. Od Bistrice ob Sotli (9.00) do Grada Podsreda (15.00) - zaključek 25. pohod po Haloški planinski poti Cirkulane-Videm Sobota, 28. 5. PD Ptuj in Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji vabita ljubitelje narave in pohodništva na 25. pohod po Haloški planinski poti Cirkulane - Videm in Evropohod 2016. Start pohoda bo pred gostiščem Krona v Cirkulanah med 7.30 in 9.00. Pohodnike bodo izpred železniške postaje Ptuj vozili posebni avtobusi ob 7.30, 8.00 in 8.30. Pohod bo potekal po markirani poti med vinogradi, kjer pridelujejo vrhunska haloška vina, in po grebenih s čudovitim razgledom. Pohod bo trajal približno 4 ure s postanki na vmesnih kontrolah. Cilj pohoda je pred poslopjem Občine Videm. Startnina znaša 12 evrov (prevoz, čaj, topla malica) ali 8 € (čaj, topla malica) torek • 24. maja 2016 Ljudje in dogodki StajenkiTEBHlK 15 Ptuj • Oživljanje mrtvega očaka na robu starega Ptuja Za prireditve v samostanu iz proračuna občine 11.000 evrov »Za dominikanski samostan je danes veseli dan. Izšla je knjižica s programom prireditev,« je na nedavni novinarski konferenci dejal župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar. Dodal je, da je bilo v obnovo samostana doslej vloženih 6,6 milijona evrov javnih sredstev - večina iz evropskih virov. Da bi samostan dokončno obnovili, bi potrebovali še približno enkrat toliko denarja. Infrastrukturna obnova objekta bo nekaj časa še počakala, saj občina denarja za nadaljevanje gradbenih in obnovitvenih del nima. Zato se bodo v prihodnje po besedah župana osredotočali na vsebine, s katerimi bi lahko temu neživemu objektu vdihnili življenje. »Poudarek bomo dali kulturnemu delu. Kot programskega vodjo smo pogodbeno zaposlili Mladena Delina, ustanovili smo strokovno komisijo, do poletja želimo obnoviti še dvorišče ob Dravi in sončni park,« pravi župan MO Ptuj Miran Senčar. Vrata dominikanskega samostana na Ptuju so za javnost od 1. aprila do 31. oktobra odprta vsak dan med 9. in 16. uro. Obiskovalci se lahko v tem času po objektu sprehodijo in si ga ogledajo. Strokovno vodenje se organizira samo po predhodnem dogovoru. Za maj in junij je v dominikanskem samostanu predvidenih osem dogodkov. Prvi je bil Salon Sauvignon, v torek so priredili koncert Slovenske filharmonije, v sredo (jutri) bo na ogled sod s podobo Marije (vitrina meseca), v četrtek sledi odprtje razstave poljske umetnice Monike Grycko. 4. junija bo nastopila Neca Falk, 8. junija bodo v vitrini meseca predstavili najdbe z arheoloških izkopavanj v dominikanskem samostanu. Junija načrtujejo organizacijo okrogle mize, na kateri se bodo dotaknili problematike propadajoče stare usnjarne ob obrežju reke Drave, 21. junija pa bo koncert Tango story. Foto: Črtomir Goznik 0 načrtih v zvezi z dominikanskim samostanom so govorili (z leve): vodja strokovne skupine za samostan Marjeta Ciglenečki, župan MO Ptuj Miran Senčar, Barbara Ferčič (moderatorka tiskovne konference), programski vodja Mladen Delin in direktor Javnih služb Alen Hodnik. Dominikanski samostan upravlja javno občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Direktor Alen Hodnik danes priznava, da pretekli poskusi zaganjanja dejavnosti in življenja v samostanu niso bili najbolj uspešni. Veseli ga, da so z MO Ptuj za letos našli skupno rešitev. Mladen Delin, eden izmed nekoč najglasnejših kritikov dvorane v dominikanskem samostanu, je danes programski vodja tega ptujskega kongresno-kulturnega središča. Kot pravi, poskuša k reševanju zagate z dominikanskim samostanom pristopiti konstruktivno: »Če dvorano sedaj imamo, poskušajmo iz tega, kar imamo, narediti najboljše.« Nerealno je pričakovati, da bi samostan živel od tržne dejavnosti MO Ptuj bo prireditveno-kul-turno dejavnost, ki se zaganja v dominikanskem samostanu, podprla s finančnim vložkom v znesku 11.000 evrov. Gre za programska sredstva, ki jih bo občina zagotovila z rebalansom letošnjega proračuna. Rebalans so mestni svetniki potrjevali na majski seji mestnega sveta. Župan Senčar pravi, da se je treba zavedati, da dominikanski samostan vsaj zaenkrat s tržno dejavnostjo ne bo sposoben preživeti. Zato bo za kulturne vsebine deležen javne finančne podpore. »Zavedati se moramo, da je samostan kultur-no-zgodovinski spomenik in da najbrž nikoli ne bo tržni objekt. Podobno kot gledališče. S tem se je treba sprijazniti,« meni Senčar. Dogodki v dominikanskem samostanu, ki so zajeti v programski knjižici, bodo potekali v organizaciji ali soorganizaciji Javnih služb. Za njih programsko dejavnost v samostanu po pogodbi opravlja Mladen Delin. Pogodba med Javnimi službami in Delinom je sklenjena za pol leta (15.000 evrov bruto). Vodstvi občine in Javnih služb priznavata, da bo za tako imenovane zunanje uporabnike oziroma organizatorje v domini-kancu treba spremeniti cenik in pogoje najema prostorov. Da bi se jim približali, bodo cene najema v prihodnje prilagodili ekonomski situaciji okolja. Šli bodo tudi v partnerstvo z organizatorji prireditev ali organizatorjem pri najemu ponudili posebne ugodnosti (npr. subvencijo) - če bodo prireditve neprofitnega značaja, če bodo bogatile kulturno ponudbo mesta in če bodo pomenile promocijo Ptuja. Prostore v samostanu bodo oddajali tudi za dogodke in prireditve, ki pa so lahko tudi čisto tržne narave. V tem primeru bo organizator za uporabo prostorov dolžan plačati najemnino. Iz najemnin (oz. uporabe prostora) v letošnjem letu predvidevajo pridobiti okrog 6.000 evrov. Mojca Zemljarič Zetale • Tekmovanji gasilcev in ekip prve pomoči Dež jih ni ustavil V Žetalah so pripravili 21. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, istega dne pa še 10. tekmovanje moških in ženskih članskih desetin za prehodni pokal. Prvo mesto med ekipami prve pomoči (in z njim pravico do sodelovanja na državnem preverjanju) je osvojila ekipa občine Maj-šperk, drugo KO RK Majšperk, tretje pa ekipa Mestne občine Ptuj. Sodelovale so še ekipe občine Kidričevo, KO RK Markovci in občine Markovci ter OZ RK Ormož, izven konkurence pa Johnson Controls Slovenj Gradec in RK Sveta Trojica. Poveljnik CZ za Podravje Dragomir Murko pojasnjuje: »Na ta način prvo pomoč približamo javnosti, občanom prikažemo delo in poslanstvo ekip prve pomoči, članom ekip pa omogočimo preizkus znanja v reševalnih aktivnostih.« Pri gasilcih se je med člani najbolje odrezalo prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Podgorci, sledili pa sta PGD Majšperk in PGD Slovenja vas. Pri članicah so zmagale gasilke iz PGD Šmartno na Pohorju, PGD Majšperk pa je bilo drugo. Nastopila je tudi domača ekipa PGD Žetale, ki je tekmovala izven konkurence. Nejc Sakelšek iz PGD Žetale, ki je tekmovanje vodil, pojasnjuje: »Letos nam je slabo vreme prekrižalo načrte, zato smo morali predstavitve dejavnosti in opreme organizacij, ki pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, ter načrtovano veselico ob obeležitvi 10. obletnice tekmovanja v Žetalah odpovedati. Letos so vse sodelujoče ekipe prejele pokal, ekipi z največ doseženimi točkami pa še prehodni pokal.« Kljub vsemu so odločeni, da bodo tradicijo tekmovanja v Žetalah ohranjali še naprej. Eva Milošič I Foto: EM Ekipe prve pomoči so se preizkusile v reševanju na štirih različnih lokacijah po Žetalah, gasilci pa v vaji z motorno brizgalno in metu torbice z reševalno vrvjo. Ptuj • OŠ Olge Meglič Šola, ki deluje in diha z mestom Petje, ples, lutkovna predstava, igranje na instrumente in recitiranje pesmi, vse to so v nekajurnem programu minuli torek pred gledališčem pokazali učenci OŠ Olge Meglič. V sklopu Tedna ljubiteljske kulture so namreč svoj prispevek kulturi in mestu dali tudi najmlajši. »Na šoli dajemo poseben pomen kulturno-umetnostni vzgoji, ki se prepleta skozi celotno vzgojno-izobraževalno delo. Vsakega posameznika, že od začetka šolanja, spodbujamo k sodelovanju, ustvarjanju, lastnemu kulturnemu izražanju ter spoznavanju in ohranjanju naše kulturne dediščine,« pojasnjuje ravnateljica Helena Ocvirk. Da so v tem zelo uspešni in da je utrip kulturnega življenja na šoli res zanimiv in raznolik, so učenci prikazali v okviru Tedna ljubiteljske kulture, letos kar na platoju Mestnega gledališča Ptuj. Učenci in učenke OŠ Olge Meglič so se predstavili s petjem, plesom, glasbo in recitacijami svojih pesmi in pravljic, ki so jih izdali v pesniški zbirki Prvi koraki in spletni knjigi Moja pravljica. Na ogled pa je bila tudi razstava lutk in izsek iz lutkovne predstave Pepelka. Za zanimiv program otrok so zaslužne tudi mentorice: Simona Jakomini, Marija Feguš Friedl, Renata De-beljak, Alenka Kandrič, Aleksan- dra Žarkovič Preac, Lidija Žmavc ter Lea Kralj. »Otroško veselje, glasba, pesem, ples ... pred Mestnim gledališčem Ptuj so za nekaj časa spremenili vsakodnevno dogajanje v mestu. Drugačnost dogodka in mladosten pridih je za trenutek ustavilo korak vsakemu mimoi-dočemu ali privabilo prebivalce iz hiš. Navdušenost nad kulturnim dogodkom je bila neizmerna,« je o tokratnem dogodku s ponosom povedala ravnateljica. Dženana Kmetec Foto: arhiv šole Učenci so popestrili dogajanje v mestnem jedru. 16 Štajerski Naše prireditve torek • 24. maja 2016 Ptuj • Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj Ljudska pesem in glasba še kako živita Že deveto leto zapored so ljudski pevci in godci s svojimi nastopi obogatili tradicionalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Ljudska pesem in glasba sta že od nekdaj spremljali življenje na vasi, šege in običaje, ki jih je sicer sčasoma preglasil napredek, ni bilo več toliko ročnega dela, da bi bila pesem tista, ki bi premagovala utrujenost in spodbujala, še vedno pa seje oglašala ob srečnih in manj srečnih trenutkih. Foto: Črtomir Goznik Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci Foto: Črtomir Goznik Občinstvo in nastopajoče je v imenu družbe Radio-Tednik Ptuj pozdravila Polona Ambrožič Bombek, oddajo je pripravil in vodil Marjan Nahberger. Četudi se je zdelo, da je za trenutek potihnila, je še vedno živela. Nov zagon pa je dobila s številnimi ljudskimi pevci, ki tradiciji ponovno dajejo mesto, ki ji pritiče. Tudi polne dvorane ob njihovih obiskih kažejo, da ljudje spoštujejo svojo korenine, svojo preteklost, s tem pa tlakujejo tudi svojo prihodnost. Lepo vreme je na minoritsko dvorišče 21. maja privabilo številne obiskovalce, ki so zaploskali ljudskim pevkam iz Osluševcev, pevcem iz Jablovca, Veselim Polankam, pevcem iz Hajdine, ki se lahko pohvalijo, da imajo najstarejšega še aktivnega pevca, 96-letnega Maksa Kampla, pevkam iz Sel, Lancove vasi ter pevcem in godcem iz Kicarja. Deveto javno radijsko oddaj Med ljudskimi pevci in godci na Radiu Ptuj je vodil Marjan Nahberger, ki je tudi izbral nastopajoče. Na odru je bila tudi odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambro-žič Bombek, ki je pozdravila nastopajoče in občinstvo ter podelila priznanja za sodelovanje. Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 27. razstave Dobrote slovenskih kmetij, pa je predstavil letošnje dogajanje in se zahvalil družbi Radio-Tednik Ptuj za sodelovanje na tem enkratnem festivalu slovenskega podeželja in tradicije nekdanjega življenja in dela na vasi. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Pevci ljudskih pesmi iz Jablovca Pevci DU in KPD Stane Petrovič Hajdina od 19. do 22. maja 2016 na Pt .................. Muzikantke Vesele Polanke PD Cirkovce _____' -v ____ Foto: Črtomir Goznik Pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Pevke ljudskih pesmi KD Sela Udi . M i ™, ifl Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja KD Rogoznica m „ Foto: Črtomir Goznik torek • 24. maja 2016 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 17 Ptuj • Predizbor 47. Festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije Festivalsko vstopnico si je priigralo 14 ansamblov z vseh koncev Slovenije Priprave na 47. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije 2016 so v polnem teku. Za vstopnico za finalni festivalski večer, ki bo 2. septembra, naj bi se po prijavah potegovalo 17 ansamblov, na predizbor, ki je potekal 22. maja v sklopu zadnjega dneva 27. razstave Dobrote slovenskih kmetij, jih je prišlo 15, dva sta med tem prenehala delovati. Predizbor se je vrnil na kraj, kjer je najstarejši festival narodno-zabavne glasbe Slovenije leta 1969 tudi začel svojo zmagoslavno pot in je tudi najstarejši festival na Ptujskem, ki neprekinjeno poteka že 47 let. Občinstvo, ki je napolnilo dvorišče minoritskega samostana, je pritegnilo organizatorjem; razstava in festival sodita skupaj, oba sta del narodove identitete, tradicije, ki jo je treba spoštovati in ohranjati. Tudi letošnji festival poteka v organizaciji družbe Ra-dio-Tednik Ptuj v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton Maribor, RTV Slovenija - regionalnim centrom Maribor ter ZKP RTV Slovenija. Uspešno vižanje je ansamblom, ki so se udeležili pre-dizbora, v imenu organizatorja zaželel direktor Drago Slameršak. Njihovo igranje pa je ocenila komisija v sestavi Urška Čop Šmajgert, urednica glasbenega programa na Radiu Maribor, Franc Simo-nič, član orkestra Slovenske vojske in vodja Pihalnega orkestra Ptuj, ter Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Ta je po izvedenih nastopih vstopnico za finalni festivalski večer podelila 14 od 15 ansamblov, kolikor se jih je tudi udeležilo avdicije: ansambel Lun'ca iz Dramelj pri Celju bo lahko ponovno poizkusil leta 2017, njihov letošnji nastop ni izpolnil vseh kriterijev za finalni nastop. Štefan Petek je v imenu komisije povedal, da je razveseljivo, da je na letošnjem predizboru nastopilo večje število kvintetov, kar Foto: Črtomir Goznik Veseli Dolenjci 19. do 22. maja 2016 na Ptuju .....■Jjpj^jj!". j , ,, ............rilV.....4Wi,l!WpiBBmmBm iimoritski samostan Foto: Črtomir Goznik Prleški kvintet Na 47. Festivalu narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj bodo vižali: Vžig (Radeče), Pogled (Novo mesto), Prva liga (Šmarješke Toplice), Kvintet slovenskih deklet (Šmartno pri Slovenj Gradcu), Ho-zentregarji (Ljubljana), Frajerke (Studenec), Dolenjski zvoki (Novo mesto), Mladi upi (Šmarje pri Jelšah), Grajski kvintet (Škofja Loka), Vihar (Slovenj Gradec), Prleški kvintet (Križevci pri Ljutomeru), Vikend (Velenje), Gorenjski kvintet (Begunje) in Veseli Dolenjci (Šentjanž). Foto: Črtomir Goznik je zelo spodbudno. Opazno pa je nihanje v kakovosti, nekateri ansambli so zelo kakovostni, drugi manj, tu in tam izstopa kakšen posameznik. Raven pa je v celoti gledano precej visoka. Letošnji festival bo potekal dva večera, prvi večer, 1. septembra, bo odšteval drugo desetletje, iz festivalske zakladnice bodo potegnili najboljše viže iz let 1979/1988. MG 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 24. maja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Želimo si zeliščni vrt Kuhinja brez začimbnic je dolgočasna. Mnogi smo že odkrili, kako drugače je kuhati, če uporabljamo svoja zelišča. Ravno tako so poletni zeliščni napitki veliko bolj zdravi od vseh kupljenih »sladkanih vod«, ki jih mnogi imenujejo sokovi, zimski čaji pa prijetno ogrejejo ali pa celo premagajo kakšen prehlad. Zeliščni vrt Za zeliščni vrt si izberimo najbolj sončen kotiček v bližini. Ce je možno, naj bo ta kotiček čim bližje kuhinji, da bomo prav ob vsakem kuhanju uporabili domača zelišča. Večina zelišč se najbolje počuti na polnem soncu, le nekaj je takih, ki uspevajo v senci. Še nekaj moramo zagotoviti: odcednost zemlje. Najhujši sovražnik naših zelišč je namreč stoječa voda. Pred oblikovanjem zeliščnega vrtička je treba zemljišče dobro očistiti, predvsem se je treba znebiti trajnih plevelov. Ce boste za zeliščni vrt prekopali zelenico, priporočam, da zdaj, spomladi, najprej posejete belo gorjušico. Tik pred cvetenjem jo pokosite in vso zeleno maso zadelajte v tla. Še bolje bi bilo vse skupaj narediti v jeseni. Nato gredico obogatite s kompostom. Potrebujte ga 3-4 l/m2 tal. Kompost pomešajte v zgornjo plast (25 cm), zemljo poravnajte in pripravljena je na sajenje. Ce komposta nimate več, ker ste vsega porabili na vrtu, potem uporabite kupljeno zemljo za vrt. Pri tej zemlji gre pravzaprav za kompost, pomešan s šoto. Kako oblikovati zeliščni vrt Zeliščni vrt naj bo tako v okrasne kakor v uporabne namene. Zato pri oblikovanju vrta pustite krila svoji domišljiji. Ni pravil, kakšen je pravi vrt. Zeliščni vrt lahko oblikujete tudi med tla-kovci ali ploščami. Odstranite posamezne plošče in med njimi posadite najljubše rastline. Najljubša zelišča lahko posadimo tudi med cvetlice v skalnjak. Tam se tako najbolje počutijo, saj so, kot je že bilo napisano, zelišča velike ljubiteljice sonca in vročine. Prav posebna oblika zeliščnega vrta je zeliščna spirala. To je v bistvu skalnjak, vendar je oblikovan v obliki spirale. Skale in kamenje dajejo zeliščem še dodatno toploto, sonce se odbija še od kamenja, zagotavlja pa tudi odcednost, odvajanje vode. Vendar je pomembno, da spiralo oblikujemo s kamenjem in šele med to kamenje nasujemo zemljo. Ta naj bo kar vrtna, obogatena s kompostom. Taka spirala se navadno zaključi še z vodnim motivom, kjer sadimo na primer baldrijan, kolmež, limon-sko travo in še kakšno zelišče, ki potrebuje nekoliko več vlage. Zelišča so lahko trajnice, enoletnice, grmovnice in tudi drevesa Za zelišča smo poimenovali številne rastline, ki imajo nekatere prav posebne lastnosti. Katere bomo gojili na vrtu, je seveda odvisno od želja in potreb posameznika. Vedeti je pa treba, ali te rastline na vrtu pre-zimijo - torej so trajnice, ali so to trajne zeli, grmovnice ali celo drevesa. Mnoge sredozemske rastline v večjem delu Slovenije ne bodo preživele vsake zime. To sta na primer lovor in rožmarin, pa še kakšna druga. Nekatere so prezimno trajne zeli, najbolj po- Foto: Miša Pušenjak Izdelava zeliščne spirale: najprej položimo kamenje, šele potem nasujemo mednje zemljo, potem dobimo odličen življenjski prostor za zelišča. znamo različne vrste timijanov, mete, melise, vendar še ogromno drugih. Trajnice sadimo na zeliščni vrt, saj so na istem mestu večje število let. Enoletnice pa je treba posejati vsako leto znova. Najbolj znani so majaron, kamilice, šetraj in bazilika. Ravno enoletna zelišča so izredno dobrodošla in zdravilna tudi na zelenjavnem vrtu. Znano je, da je paradižnik, pa tudi kumare, veliko bolj zdrave, če ob njem raste bazilika. Zato naj bo bazilika vedno na zelenjavnem vrtu kot spremljevalka plodovk. Ognjič, žametnica in kapucinka so ravno tako nepogrešljiv del zelenjavnega vrta. Lahko jih sadimo na robove gredic, lahko pa jih pustimo, da rastejo tudi med vrtninami. Kamilice so odlične spremljevalke kapusnic. Veliko manj bo bolhačev in gosenic na njih. Prav tako so dobre spremljevalke solate in blitve. Koper, koriander in janež so koristni sosedi rdeči pesi in čebulnicam. Šetrajka je že od nekdaj spremljevalka fižola in drugih stročnic. Ob jagodah bo v veliko pomoč drobnjak. Drobnjak je sicer trajnica, a ga z lahkoto presadimo in razsadimo na novo mesto. Jagode presajamo vsaki dve leti, skupaj z njimi pa presadimo tudi grmičke drobnjaka. Čeprav ne potrebujemo toliko drobnjaka v kuhinji, lahko z njegovih listov delamo tudi dober pripravek za varstvo naših zelenjadnic. To je le nekaj dobrih sosedov na zelenjavnem vrtu. Svetujem torej, da trajnice posadite na zeliščni vrt. Tudi enoletnice tam ne bodo škodile, posebej tiste, ki se same zasejejo. Vendar naj zelišča dišijo, cvetijo in rastejo tudi na zelenjavnem vrtu. Pripravek iz drobnjaka naredimo povsem preprosto. 75-100 g listov prelijemo z litrom vrele vode. Počakamo 15 minut, od-cedimo, ohladimo do konca in s tem pripravkom poškropimo ogrožene plodovke, solatnice, čebulnice. Pripravek najbolje deluje na plesni. Namesto drobnjaka lahko uporabite tudi liste kitajskega drobnjaka (česna, listnatega česna in še nekaj imen za to rastlino se pojavlja pri nas. Pobiranje zelišč Mnoga zelišča, timijan, majaron, kitajski drobnjak, baldrijan, meta ... so že dovolj veliki za prvo obiranje, rezanje. Pomemb- no je, da vemo, kako se tega dela lotiti. Prvo pravilo je, da počakamo z rezjo vsaj dva dni po dežju. Dež izpira učinkovine, to so koristne snovi, zaradi katerih zelišča uporabljamo. Prav tako zelišča pobiramo, ko se rosa na njih posuši. Največ učinkovine je v listih v sredini dneva, okoli poldneva. Seveda pa ne poleti, takrat je okoli 12. ure prevroče. Dopoldan se namreč učinkovine kopičijo v listih in steblih rastlin, popoldan se običajno porabljajo. Nikoli ne režemo velike količine listov naenkrat oziroma je nujno, da čim prej po rezi liste pričnemo sušiti. Sušimo jih v suhem in čim bolj temnem prostoru, da učinkovina ne izhlapi preveč. Ko ob rezi zelišč vonjamo značilne vonjave, vohamo izhlapevanje učinkovine, iz tega sledi, da zelišč pred sušenjem nikoli ne režemo, ceframo, odstranjujemo lističev. Sušimo čim večje, cele kose. Pri sušenju pazimo, da rastlinski deli ne gnijejo. Zato jih občasno obračamo. Pri tem pa pazimo, da jih ne lomimo. Po sušenju jih hranimo v papirnatih vrečicah, kuvertah ... ali vrečicah iz blaga. Nikoli jih ne hranimo v PVC-vrečkah. Lahko jih damo tudi v zaprte steklene kozarce, le da naslednji dan preverimo, ali je vse v redu. Ce na steklu ni kapljic vode, potem smo lahko mirni. Zelišča vedno hranimo v povsem temnem prostoru, kjer je hladno in zračno. Lističe potrgamo z vejic šele tik pred uporabo. Za čaje pa to niti ni potrebno. V teh toplejših dnevih poskusite čaj iz svežih metinih lističev. Izberete lahko katero koli meto. Samo prelijete jih z vrelo vodo, dodate nekaj kapljic limone. Sladkosnedi ga rahlo osladite z medom. Odlično osvežujoč in poživljajoč je tako hladen kakor vroč. Za konec Stoletja so ljudje uporabljali rastline tako v zdravilne kakor tudi druge namene. Bila so jim v veliko korist in pomoč. Ceprav EU-zakonodaja pridelovanje in predvsem prodajo pod imenom »zdravilna« prepoveduje, naj vas to ne moti. Treba pa se je o uporabi in njihovih zdravilnih lastnostih dobro pozanimati in napotke, navodila tudi upoštevati. Nepravilna uporaba je lahko celo nevarna. Zelišča le malo gnojimo, zagotovo se izogibamo mineralnih, umetnih gnojili. Vsako drugo leto jim dodamo nekaj komposta. Tudi zalivati zeliščnega vrtička praktično ni potrebno. Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj sporoča Število funkcionalnih seskov in razvoj vimena pri svinjah Število funkcionalnih seskov in kakovost vimena sta pomembni lastnosti plemenskih svinj, ki jih uporabljamo za prirejo pujskov. Število seskov še posebej prihaja do izraza, če je manjše kot število živorojenih pujskov v gnezdu. V majhnih čredah rejci nimajo možnosti prestavljanja pujskov, zato so izgube večje. Zdravo, funkcionalno, dobro formirano vime vpliva na večjo preživitev in vitalnost pujskov ter omogoča dostop do seskov vsem pujskom hkrati. Kakovost seskov lahko ocenjujemo po lestvici od 1 do 5, kjer so od 1 do 3 funkcionalni, 4 je invertiran in 5 nefunkcionalen, kamor prištevamo slepe in poškodovane seske. i Drobnjak in jagode so zmagovalna kombinacija. Foto: Miša Pušenjak Foto: KG Z Ptuj Vime je ob rojstvu skromno razvito, večje spremembe so opazne šele v zadnjem obdobju brejosti. Pomembna obdobja so vezana na pripravo na prvo prasitev in oskrbo v prvi laktaciji ter kasneje na vsako laktacijo in oskrbo v času laktacije. Na razvoj vimena in količino mleka vpliva več dejavnikov: prehrana v času vzreje, v zadnji tretjini brejosti in laktaciji, oskrba z vodo, bolezni, starost, pasma oziroma hibrid, način uhlevitve, pogoji reje, kondicija svinje, število sesnih pujskov, masa pujskov, pogostnost sesanja. Ob preskromni oskrbi rastočih živali je zavrt normalen razvoj vimena in ga živali kasneje ne nadoknadijo. Drugo pomembno obdobje za razvoj vimena je zadnja tretjina brejosti. Svinjam v tem času povečamo obrok krme, da zagotovimo dobro rast plodov, da svinja naloži še nekaj rezerve ter pripravi vime. Enaka količina krme v celotnem obdobju brejosti ni primerna. Po pripustu moramo pokladati manjši ali energetsko revnejši obrok. Če so svinje po odstavitvi v preskromni kondiciji, jim moramo dati dodatek krme, da kondicijo popravijo, vendar naj bi bilo to bolj izjema kot pravilo. Razvoj vimena se nadaljuje še v laktaciji, zlasti prve tri tedne do vrha laktacije, in je odvisen od pogostosti sesanja in posesanosti. Opaža se, da se svinje v laktaciji krmijo preskromno tako glede količine kot sestave krmnega obroka. Svinje v laktaciji moramo obilno krmiti, prav tako moramo poskrbeti, da lahko zaužijejo potrebno količino krme. Na to jih je treba pripraviti že v brejosti. Doječa svinja naj bi zaužila 2,5 kg krme za svoje vzdrževanje ter 0,5 kg za vsakega pujska. Količino krme je treba prilagoditi ješčnosti svinje, skupno količino pa razdelimo v več obrokov (tudi do pet na dan). Svinje morajo imeti stalno na razpolago neoporečno pitno vodo, prav tako moramo poskrbeti za toplotno ugodje svinj in pujskov (zaprta gnezda za pujske). Darja Prevalnik (Povzeto po: Urankar, J.. Malovrh. Š., Prevalnik. D.. Kovač. M.. 2014. Število funkcionalnih seskov pri označenih pujskih. Krškopoljski prašič - od reje do predelave na domu. Domžale, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Enota za prašičerejo, 121-130.) Vir: KZ Ptuj torek • 24. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 S slove Trije izjemni vokalisti Matjaž Robavs (bariton), Aljaž Farasin (tenor) in Metod Žunec (tenor), zbrani v tercetu Eroika, so nase prvič resneje opozorili na Emi 2007, ko so navdušili s priredbo pesmi Stop Omarja Naberja. Z interpretacijo priredb nekaterih znanih slovenskih uspešnic, kot so Ko zvonovi zapojo, Dan ljubezni, Namesto koga roža cveti, Ko mene več ne bo in druge so si dokončno izborili svoj prostor na naši glasbeni sceni. Ker letos od njihovega prvega nastopa mineva 10 let, so se fantje odločili, da bodo jubilej obeležili na prav poseben način: s turnejo po slovenskih gradovih. Turnejo bodo začeli 9. junija na gradu Snežnik, zatem pa se bodo njihovi nastopi zvrstili še 2. julija na gradu Komenda pri Polzeli, 3. julija na gradu Bo-genšperk, 26. avgusta na gradu Beltinci, 27. avgusta na gradu Slovenska Bistrica, 28. avgusta pa na gradu Brežice. 17. junija jim lahko prisluhnete tudi v ar-boretumu Volčji Potok. Doslej je Eroika izdala tri albume: Eroika (2007), za katerega so prejeli platinasto ploščo, Nad mestom se dani (2009), ki je dosegel zlato naklado, in Življenje (2011). Junija 2016 bo slovenska mesta ponovno napolnila sveža, kakovostna in raznolika glasba. Napovedujemo že 9. nih odrov < Godibodi, festival slovenske avtorske in etno glasbe v organizaciji ekipe Godibodi v sodelovanju z Ustvarjalnim poljem Celinka.si. V času festivala bo luč sveta ugledalo kar devet novih albumov. Žanrsko so to zelo raznolike pripovedi, saj bomo na odrih od Nove Gorice do Maribora ujeli marsikaj, od pristnega bluesa do zelo intimi-stičnih glasbenih spogledovanj z glasbo oddaljenih dežel. Glavni del festivala Godibodi 2016 bo v Ljubljani potekal od 1. do 4. junija 2016 na Letnem vrtu Hostla Celica. V vrhunec ga bo popeljal spremljevalni program z odprtjem fotografske razstave Godibodi 2015 ter koncertom skupine Divje jezero že 24. maja 2016 in na zadnji majski dan s koncertom kantavtorice Simone. Program Godibodi 2016 - Ljubljana - Mali oder Hostla Celica: 24. maj: odprtje fotografske razstave Bojana Stepančiča in koncert skupine Divje jezero, predstavitev novega albuma Mestni vrvež (2015) 31. maj: koncert kantavtori-ce Simone, predstavitev novega albuma Nedaleč stran 1. junij: koncert vokalne zasedbe Petzapet, predstavitev novega albuma 7. junij: koncert skupine Poltrona Express: predstavitev novega albuma Zaženi nov dan Veliki oder Hostla Celica, Ljubljana 2. junij: koncert skupine ElaBanda, predstavitev novega albuma Facka koncert Indian-Balkan project, predstavitev novega albuma Zamee 3. junij: koncert skupine Radio Mondo, predstavitev novega albuma koncert Mistike, Terra-folka in Simboličnega orkestra, festivalska produkcija. 4. junij: koncert skupine Ethnotrip, promocija novega albuma Kdo bo pil iz bistrega studenca? Koncert skupine El Kachon, promocija novega albuma Svet Dovoljenih Laži Festival Godibodi 2016 bo na rekordnem številu prizorišč po Sloveniji. Mesta, ki bodo letos na simboličen način razvila festivalsko zastavo, so: Kranj, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Sežana, Trbovlje, Vrhnika in Žalec. Janko Bezjak Priporočamo v branje... Cormac McCarthy: Krvavi poldnevnik Ste se tudi vi navduševali nad ve-strni, s kakršnimi nam je ameriško zgodovino lažno slikal Hollywood? In se še zmeraj? Potem je čas za streznitev. Krvavi poldnevnik vam bo povedal, da je veliki ameriški brat, ki sedaj celemu svetu soli pamet (ter z bombami širi svetovni mir) in ki je svoj razvoj utemeljil na bogastvu zemlje, ukradene indijancem, in na brezplačnem delu afriških sužnjev, svojo sedanjost še pred dobrim stoletjem in pol tlakoval s krvavim nasiljem, nesmiselnimi uboji, neizprosnim iztrebljanjem celih indijanskih naselij ... Nobenih romantičnih sončnih zahodov z Njo in Njim ni v romanu, samo krutost na vsakem koraku. Krvavi poldnevnik velja za kultno knjigo, še več, za enkratno bralsko izkušnjo groze in norosti človeka ... skozi oči mladeniča, ki ima na začetku romana šele 14 let ... Ocena: 5 1. Le s t v i DRAKE FT WIZKID :DANCE■ & 2. CAKE BY THE OCEAN - DNCE 3. JUST LIKE FIRE - PINK 4. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL 5. I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER 6. CAN'T STOP THE FELLING - JUSTIN TIMBERLAKE 7. I NEED YOU TONIGHT - JAMES MORISSi 8. BEST FAKE SMILE - JAMES BAY 9. HAIR - LITLLE MIX 10. HOWLING AT THE MOON - MILOW 11. ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Ko l osej Maribor Stotnik Amerika: Državljanska vojna m It. Foto: splet Vsebina: Bombastični obračun v drugem delu Maščevalcev je superjunake razdvojil. Opustošenje mest je za običajne ljudi preveč, zato vlade sveta ukrepajo, da bi može z nadnaravnimi močmi malce nadzorovale. Vendar zakonskih aktov, ki jih je predložilo 171 držav, polovica superjunakov noče podpisati, saj v tem vidijo suženjstvo. Razkol med njimi se poglobi do te mere, da se začnejo mlatiti drug z drugim ... Čeprav gre za tretji film o Stotniku Ameriki, pa je film v resnici vmesno nadaljevanje Maščevalcev, torej gre za Maščevalce 2.5. Zgodba iz drugega dela se namreč fino preplete s koncem zgodbe iz Maščevalcev 2, vmes pa je dodanih še kakšnih osem zgodb. Toda čeprav se v filmu odvija ducat zgodb in bi lahko rekli, da torej trpi za enako boleznijo kot Batman proti Supermanu, so se scenaristi tokrat odrezali veliko bolje. Kljub oblici zgodb so ujeli ravno pravi ritem pripovedovanja, da ni gledalec nikoli zdolgočasen ali imel občutek, da je kakšen prizor odveč. Kljub navidezni enodimenzionalnosti zgodbe je scenarij podrobno prepleten in pametno zavozlan do te mere, da se šele proti koncu zavemo, da smo se pustili zapeljati na tobogan čustev bolj primernih za kakšno dramo. Kar je za tovrsten film precejšen dosežek. Vseeno se ne slepimo, film je lahkotna poletna zabava ob pokovki in franšiza ostaja trdno zasidrana kot stroj za tiskanje denarja za podjetje Disney. Film je narejen za ameriški okus in družbeni utrip. V pomanjkanju svoje zgodovine so superjunaki njihovi grški bogovi in Stotnik Amerika v tem pogledu predstavlja trenutni vrhunec. V njem se spopade ducat priljubljenih junakov, od katerih je večina doslej dobila vsaj en, če ne dva filma, zato je njihov obračun na letališču prava orgija dobrot in domiselnih uporab njihovih nadnaravnih moči ter predvsem njihovega medsebojnega izničevanja. Ampak to so seveda otroške zadeve oziroma za otroke v odraslih gledalcih. Kot rečeno je ameriško občinstvo bolj uglašeno na tovrstne filme, zunaj ZDA pa manj, v Sloveniji najbrž še najmanj. Režija je korektna, z nekaj zanimivimi domislicami, scenarij poka po šivih, igralske storitve so prav tako že dodobra ustaljene, mogoče je malo neizrazit ravno glavni negativec, kar pa za njegov motiv malega, običajnega in nemočnega človeka mogoče niti ni tako napak. Film je kljub močni vpetosti na prejšnje in prihodnje filme iz Marvelovega vesolja dokaj epizodične narave, zato predznanje ni potrebno, je pa res, da je film neprimerno bogatejši, če ste oboroženi z vsem znanjem iz prejšnjih filmov. S tem filmom je Disney znova pokazal, da ima veščo roko pri obračanju stripovskih franšiz in da je z njimi daleč, daleč pred vsemi tekmeci. Prepričani pa smo, da je kljub navijanju do skrajnosti tudi ta film zgolj in samo še en korak do nečesa še večjega in še bolj epskega. Matej Frece Captain America: Civil War Igrajo: hris Evans, Robert Downey Jr., Scarlett Johansson, Sebastian Stan, Anthony Mackie, Paul Bettany, Jeremy Renner, Don Cheadle, Elizabeth Olsen, Paul Rudd Režija: Anthony Russo, Joe Russo Scenarij: Christopher Markus, Stephen McFeely Žanr: akcijski Dolžina: 146 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 24. maja 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK juha, ocvrti piščančji fižolova juha z ajdovo krompirjeva omaka, skuša z žara, pečen ražnjiči, ajdova kaša, juha, goveji zrezki zelenjavno-mesna medaljoni, francoska kašo, zelena solata hrenovke, marmorni krompir, zelenjava, solata, skutne miške v zelenjavni omaki, mineštra, palačinke solata, jogurtovo s klobaso, jabolčna kolač sadna solata njoki, solata, kakavo- z orehi pecivo čežana ve rezine Fižolova juha z ajdovo kašo Sestavine: 20 dag kuhanega fižola, 2 korenčka, 1 čebula, 1-2 stroka česna, 1 zravnana žlička začimb (šetraj, majaron, zelena, drobnjak), ščep muškatnega oreščka, 1 žlička paradižnikove mezge, 1 lovorov list, 5 dag ajdove kaše, sol in poper po okusu. Na malo vode podušimo nasekljano čebulo in česen, mešamo in počakamo, da skoraj vsa voda izpari. Dodamo narezan korenček in paradižnikovo mezgo, nekajkrat premešamo ter začinimo. Prilijemo približno 2 dl vode, dodamo lovorov list in pokrito kuhamo 10 minut. Po tem času dodamo fižol, dolijemo še 1/2 l vode, v jed vsujemo oprano ajdovo kašo in pokrito kuhamo še 15 minut. Zelenjavna musaka Sestavine: 8 večjih krompirjev, 6 korenčkov, 1 paprika, 3 paradižniki, 1 velika čebula, 3 stroki česna, pe-teršilj (po okusu), sol, curry, poper; omaka: 1 kisla smetana, 2 jajci, žlička vegete, 3 žlice naribanega sira. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, česen in peteršilj, dodamo začimbe, na rezine naribano papriko, olupljen, na kocke narezan paradižnik in na kolobarje narezan korenček ter podušimo, da voda izhlapi. Krompir skuhamo, ohladimo in narežemo na kolobarje. Pekač naoljimo in vanj zložimo polovico krompirja, posolimo, dodamo prepraženo zelenjavo in pokrijemo s preostalim krompirjem. Zmešamo omako iz kisle smetane, jajc in naribanega sira ter jo prelijemo po musaki. Pečemo okrog 45 minut pri 200 °C. ZPS • Test tekaških aplikacij za pametne telefone Pomočniki za vse, ki jih zanima, kako napredujejo Tek je šport, ki se ga lahko loti tako rekoč vsakdo. Če redno tečemo, se naša telesna pripravljenost izboljšuje praktično iz dneva v dan, številni tekači pa so opremljeni z najrazličnejšimi pripomočki, s katerimi preverjajo, koliko kalorij so izgubili med svojim rednim ritualom. In še kaj več. Kdor ne želi kupiti posebnega pripomočka (športne ali pametne ure), si lahko pomaga tudi s pametnim telefonom. Na ZPS so preverili, kako se obnesejo tekaške aplikacije, ki jih potrošniki največ uporabljajo. »Izbrali smo aplikacije za dva najpopularnejša operacjska sistema Android in iOS, pri čemer smo preverili samo njihove brezplačne različice, saj smo ugotovili, da so za običajnega rekreativ-ca povsem dovolj,« je predstavil način izbora 12 aplikacij' Boštj'an Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Vse testirane aplikacije znajo spremljati tekačevo pot (izriše se na zemljevidu), izmeriti razdaljo in hitrost, porabo kalorij, podatke je mogoče prenesti v spletni portal in jih izmenjevati s prijatelji. Prav tako lahko potrošnik spremlja, kakšni so njegovi dosežki v zadnjem obdobju, pri čemer je pri nekaterih obseg teh možnosti odvisen tudi od plačila dodatne naročnine. Vse aplikacije zvočno obveščajo uporabnika, včasih celo spodbujajo, kar je zanimiv dodatek, ki ga na primer pri športnih urah ne boste srečali. »Testni protokol smo zasnovali tako, da smo lahko primerjali najbolj uporabljane funkcije, ocenili večstranskost in zmogljivost aplikacij. Zapisovanje in shranjevanje podatkov o teku in ogled zgodovine je ena od glavnih značilnosti vseh aplikacij, zato smo preverili, kaj vse znajo izmeriti in katere informacije prikažejo uporabniku - trajanje teka, hitrost, preteče- no razdaljo in porabo kalorij in druge podatke, kot so višinski profil, vremenski podatki, izguba telesne teže in podobno,« je predstavil način testiranja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je ob tem opozoril: »Čeprav pri nalaganju aplikacije praktično vsi brez pomisleka potrdimo, da se strinjamo z vsemi pogoji uporabe, pa bi nas moralo vsaj malo zmotiti, da takšne aplikacije pošiljajo izdajatelju in njegovim partnerjem številne, pogosto tudi zelo zasebne podatke.« Na testu so zato potrošniške organizacije poskušale ugotoviti, kateri podatki odtekajo. Najslabše so se izkazale aplikacije, ki brez šifriranja pošiljajo občutljive podatke (torej jih lahko kdorkoli prestreže in prebere) tretjim partnerjem. Med podatki naj- Slabo varovanje zasebnosti Vzporedna raziskava, ki jo je opravila norveška potrošniška organizacija, dokazuje, da z varovanjem zasebnosti pri aplikacijah res ni vse v najlepšem redu. Preverili so pet popularnih aplikacij za šport in fitnes ter ugotovili, da nobena od njih ne ponuja potrošniku ustrezne zaščite, negativno pa izstopa MyFitnessPal, tudi zaradi dolgih in zapletenih splošnih pogojev. Med drugim ta aplikacija zahteva od uporabnika, da se odreče zasebnosti nad vneseno vsebino, med katero sodita tudi profilna fotografija in uporabniško ime. Uporabnik nima nobene možnosti, da bi to določilo izničil. Med tistimi, ki sta se tudi na norveškem testu zasebnosti uvrstili med najslabše, sta Endomondo in Runkeeper. demo tudi serijsko številka naprave, kar pomeni, da si oglaševalci lahko mirno ustvarijo uporabnikov profil in spremljajo njegovo obnašanje. Potrošniške organizacije omogočajo tudi razkrivanje podatkov o uporabnikovi lokaciji, ena izmed aplikacij pa celo deli uporabnikov e-poštni naslov z osebami, ki jih ta ne pozna, in med dovoljenji zahteva dostop do dnevnika klicev. »Prav nobenega razloga ni, da bi morala imeti tekaška aplikacija dostop do tako občutljivih podatkov. Prav slaba zaščita zasebnosti podatkov je na koncu odločila zmagovalca,« je povedal Boštjan Okorn. Foto: Splet torek • 24. maja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da smo se navdušili nad fitnesom na prostem, ki so ga nedavno uredili v Portorožu. In taka zamisel se nekaterim v najstarejšem slovenskem mestu zdi vprašljiva in vzbuja pomisleke?! J a - srednjeveško mesto ima tudi srednjeveško miselnost. Na grmado s fitne-som! Govori se ... ... da smo v medijih zadovoljni, ko izbrskamo kakšno udarno novico in jo lahko predstavimo svojim bralcem. Ampak nek ptujski odvetnik je besedno zvezo »udarna novica« vzel preveč dobesedno. ...da bo na naslednjih volitvah za župana kandidiral Dejan Zavec. Bojda tudi zato, ker iščejo kandidata, ki ga nihče ne bo upal na "gobec". ... da je slavni ptujski udarec na gobec že prešel v ljudsko govorico. Dečki za šankom si po novem že grozijo: »Čuj če neš glih zaj ftihno, tim enega maj-nika stisno ... « Prireditvenik ... da smo bili oni dan ob nogometnem TV-prenosu prepričani, da sem nam je pokvaril barvni del televizorja. Voditelj je namreč na veliko govoril, da se Ljubljančani žogobrcajo z vijoličastimi, na našem televizorju pa so tekali zeleni in beli. ... da so nekateri pri rabi svojega maternega jezika zelo površni in ne razmišljajo, kako zveni tisto, kar so povedali ali zapisali. Tako smo imeli ne- davno na Ptuju srečanje kulturne dediščine. Le kaj se je tu srečalo? Najbrž ne dediščina, ampak tisti, ki skrbijo za njeno ohranjanje. Potem smo brali o društvu reševalnih psov. Predsednik je najbrž bernardinec... ... da se je neka gospa v družinsko »spalnično« življenje odločila uvesti zdravstveni sistem: pol leta prej se moraš naročiti, nato pa še čakaš dve uri pred zaprtimi vrati; če pa si sa- Foto: Tajno društvo PGC moplačnik, prideš takoj na vrsto. ... da ko na slovenski televiziji nastopi kakšen zelo 'slaven' Slovenec, vi pa zanj še niste slišali, potem je ta oseba gotovo pevec. In ga boste naslednji teden srečali še v kaki drugi TV-oddaji, kjer nastopajo slavni. Ko ga boste pa videli v tretji oddaji, bo celo vam že znan. Čeprav še zmeraj ne boste vedeli, v čem je njegova slava. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 8 3 9 3 5 4 5 2 6 7 9 4 2 5 8 5 3 2 3 4 1 6 6 8 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©© €€€ GG Bik vvv © €€ GGG Dvojčka vv ©©© € G Rak vvv © €€€ GG Lev v ©© €€ GGG Devica vv ©©© € GG Tehtnica v ©©© €€€ GG Škorpijon vv ©© € GGG Strelec v ©©© G Kozorog ©©© GGG Vodnar v ©© GG Ribi © G Torek, 24. maj 09:00 Dornava, ZUDV Dornava, dnevi odprtih vrat ZUDV Dornava, aktivnosti za otroke v projektu integracije, 11.30 strokovno srečanje 11:00 Ptuj, dominikanski samostan, podelitev pohval dijakom Ekonomske šole ŠC Ptuj, podelitev pohval 16:00 Ptuj, Mestni stadion, športno-humanitarni projekt 10 krogov za 10 nasmehov, športno-humanitarni projekt za socialno šibke družine 16:00 Ormož, Ljudska univerza, delavnica izdelave domačega mila iz sivke, delavnica izdelave mila 16:00 Ormož, knjižnica Franca Ksaverja Meška, igralna ura za otroke do 3. leta starosti, igralna ura 17:00 Ptuj, razstavišče knjižnice Ivana Potrča, likovno-besedna razstava Dobro je brati dobre knjige, odprtje likovno-be-sedne razstave 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, spominsko srečanje prijateljev majorja Marjana Streharja, spominsko srečanje Sreda, 25. maj 09:30 Ptuj, Mestni stadion, športna dvorana Mladika in na balinišču VDC Sožitje Ptuj, 23. regijske igre Specialne olimpiade Slovenije mariborsko-pomurske regije, tekmovanje v atletiki, balinanju in košarki 13:30 Ormož, zbirališče pri ormoškem gradu, Po ormoškem parku od gradu do vinske kleti 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave, Predstavitev romana Franca Mikše Klinc, pa še Trst!, predstavitev romana 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, Vitrina meseca v dominikanskem samostanu, odprtje razstave 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, Huda pokušnja, Matjaž Pikalo in Alojzij Gaube, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin 19:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture, predavanje o demenci Četrtek, 26. maj 17:00 Ptuj, dominikanski samostan, srečanje diplomantov VSŠ ŠC Ptuj, gost pisatelj Tone Partljič 19:00 Ptuj, hotel Mitra, predavanje Pojav četništva na Štajerskem v času 2. svetovne vojne, predavanje Katja Zupanič Mestni kino Ptuj Sreda, 25. maj: 13:00 Z dojenčkom v kino: Gospod sodnik. Četrtek, 26. maj: 19:00 Planet samskih. Petek, 27., sobota, 28., in nedelja, 29. maj: 17:00 Ragljač in Žvenko; 19:00 Alica izza ogledala; 21:00 Ponoreli Hary. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 24. do 31. maja 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (&RADIOPTUJ Kakšne nevarnosti prežijo naše otroke Nü UddtU Ta ^etrtek 1 Natalijo Škrlec ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezankeje: Milica Petričič, Vičanci 79, 2274 Velika Nedelja. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! = rrrr ---- j > 4 . ; \ÓBJ£Mj '.ME' * 1/ * • v k $ ■ .».«Sf HH / . „' € - mmKSMAÍISA ?elix www.felix.si UČILA 22 Štajerski FEDNIK Ljudje in dogodki torek • 24. maja 2016 Cirkulane, Zavrč • Osnovna šola pridobila naziv Simbioza šola Cirkulane • Dobrodelni koncert Sodelovanje daje življenjsko moc Prejšnji teden je na veliki konferenci z naslovom Tehnološke novosti v šolstvu, ki je potekala v Portorožu, Osnovna šola Cirkulane-Zavrč v družbi še nekaterih šol prejela naziv Simbioza šola. Učitelji in učenci so si ga prislužili z aktivnim medgeneracijskim sodelovanjem. Na OŠ Cirkulane-Zavrč so se lansko jesen pridružili vseslovenski akciji Simbioza giba. Pod sloganom »Gibanje je življenje in življenje je gibanje!« so vrata svojih športnih objektov odprli vsem občanom, predvsem staršem in starim staršem svojih učencev. Telovadili so z več kot 40 gosti. »Izkušnja je bila za vse udeležence izjemno dobra in jo bomo vsekakor še ponovili!« pravi učitelj Mitja Vidovič, koordinator akcije. Spomladi pa so učenci pod vodstvom učitelja Janeza Zupaniča pripravili celotedenske delavnice, na katerih so starejše občane učili osnovne uporabe računalnika. Poleg tega so mladi folkloristi z nastopi razveseljevali upokojence v domovih za starejše občane na Ptuju, Teznem, v Muretincih in Ormožu ... V mrežo Simbioza šol je vključenih že več kot sto osnovnih in srednjih šol po Sloveniji, ki so povezale okoli 35.000 mladih in starejših. Šole s pridobitvijo naziva izkazujejo, da podpirajo med-generacijsko sodelovanje in se zavedajo pomembnosti prenosa znanja s starejših na mlajše. S tem bogatijo svojo ponudbo, povezujejo lokalno okolje in vzgajajo nove generacije družbeno odgovornih posameznikov. Ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek pravi: »Sodelovanje bomo še nadaljevali, saj se zavedamo, da sodelovanje krepi, obnavlja in neguje temeljne medčloveške odnose ter sodelujočim daje življenjsko moč, energijo in varnost. Starejši lahko mladim zapustijo dragocene izkušnje Sveti Tomaž • Odprtje ceste v Sejancih Za 1.130 metrov ceste 111.000 evrov Pretekli teden so v Sejancih v občini Sveti Tomaž najmlajši prebivalci odprli 1.130 metrov dolg cestni odsek, vreden okrog 111.000 evrov. Punudniki in njihove cene v evrih, brez DDV Ponudniki Cena Cestno podjetje Ptuj 109.784 Asfalti Ptuj 109.964 Komunalno podjetje Ormož 128.686 Gradnje Žveplan 153.548 Vir: Občina Sveti Tomaž Vaščani naselja Sejanci se veselijo nove pridobitve, težke kar 111.039 evrov. Gre za novoasfaltirani cestni odsek v dolžini 1.130 metrov, ki ga je v celoti financirala občina Sv. Tomaž. Dela so pričeli oktobra lani, izvedlo pa jih je Cestno podjetje Ptuj kot najcenejši ponudnik. Investicijo so uspešno končali v začetku tega meseca. Ob tej priložnosti so vaščani pripravili odprtje nove pridobitve. 1.130-metrski cestni odsek so odprli najmlajši v tem delu vasi, zbrane pa je nagovoril tudi župan Mirko Cvetko. Da bo vožnja po novi cesti čim bolj varna, je cesto blagoslovil še domači župnik Tomislav Ro-škarič. ML •j: • — l ■■ ^ ■ Podlehnik • 11. ocenjevanje vina Ko bukev zeleni, vino dozori Podlehniški kraji so bili znani po dobrih in kakovostnih vinih že v davnih časih. Mezinčan in druga vina so bili domači marsikateremu pravemu poznavalcu vin. Za haloške glasbene talente Klub Halonga je prejšnji konec tedna v cerkvici sv. Katarine v Cirkulanah pripravil dobrodelni koncert z naslovom Od orglic do ustne harmonike. Izkupiček bodo namenili mladim glasbenim talentom iz Haloz. Nastopili so: sestri Mateja Golc na violončelu in Katarina Golc na violini, Mandolinska skupina AMOS Ptuj, vokalna skupina Leskovčanke, Duo Janko (na ustni harmoniki) in Gregor (na kitari) iz Ljublja- bovite kraje, združuje pa podjetniške svetovalce in strokovne delavce, ki spodbujajo razvoj Haloz. Halonga potepuha pojasnjujeta: »V Halozah je mnogo mladih in malo manj mladih talen- Foto: OS Cirkulane-Zavrč Na OŠ Cirkulane-Zavrč medgeneracijsko sodelovanje vključujejo pri raznih delavnicah, prireditvah in projektih. in modrosti, mladi pa se zavejo, kako pomembno je kakovostno staranje.« Eva Milošič Foto: Janko Levanič Koncert sta začela Potepuha Halonga, Daniel Polajžer in Stanislav Golc, ki sta tudi glavna pobudnika in organizatorja koncerta. Foto: Arhiv Župnije Sv. Tomaž Udeleženci 11. podlehniškega ocenjevanja vina V tamkajšnjem turističnem društvu so vpeljali tradicionalno ocenjevanje vin, ki je vsako leto v aprilu, saj pregovor pravi: »Ko bukev zeleni, vino dozori.« Na ocenjevanje so vinarji prinesli manj vzorcev kot prejšnja leta, vendar je povprečna ocena višja od dosedanjih. Petčlanska komisija je pod vodstvom Andreja Reber-niška ocenila 42 vzorcev. Od teh je bilo 5 izločenih, 12 jih je dobilo srebrno in 24 zlato priznanje. Kmetija Pajnkiher je prejela veliko zlato priznanje za ledeno trgatev tramin-ca. Vodja projekta sta bila Ludvik in Miroslava Maučič, priznanja pa so podelili župan Marko Maučič in predsednik TD Milan Vidovič. Zdenka Golub ne, Ljudski godci Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, vokalno-in-strumentalna skupina Društva upokojencev Tišina Cvetje v jeseni, ansambel Sejmarji iz Mengša ter pobudnika prireditve, Stanislav Golc (z orglicami) in Daniel Polajžer (z bugarijo), znana kot Halonga potepuha. Kot je napovedovalo že ime prireditve, je bila bera glasbenih zvrsti pisana; od ljudske do klasične glasbe. Organizatorja pojasnjujeta: »Orglice so enostaven, lahko bi rekli ljudski pihalni instrument. Nanje se lahko igrajo različne glasbene zvrsti, pretežno pa ljudska in narodno-zabavna. Ustna harmonika pa je kompleksen pihalni instrument, s katerim se preigrava različna umetna in koncertna glasba.« Ustvarjata v kulturno umetniški sekciji Kluba Halonga, ki je ime dobil po staroslovanskem izrazu za hri- Orglice so doma tudi v Halozah Klub Halonga bo junija v Cirkulanah pripravil malo šolo (v obliki študijskega krožka) Kako igrati z orglicami/ ustno harmoniko in mandolino. Prijave sprejemajo do 30. maja na elektronskem naslovu klub.halonga@gmail.com. tov, ki z lastno voljo in trudom negujejo svoj talent. V klubu Halonga bi jim radi omogočili nadaljnje izobraževanje, nastope, nakup instrumentov in podobno. V ta namen smo ustanovili trajen sklad za pomoč talentom iz Haloz, kamor je šel tudi izkupiček koncerta. Sklad bo v skladu z internim pravilnikom dodelil sredstva zainteresiranim talentom na podlagi razpisa.« Eva Milošič Ptuj • Zlatoporočenca Šori 50 let Ane in Alojza Ana in Alojz Šori iz Spu-hlje sta 30. aprila 1966 stopila na skupno življenjsko pot. Prav te dni sta praznovala 50 skupnih let. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa ju razveseljuje že tudi pet vnukov. Svoje obljube izpred petdesetih let sta obnovila v soboto, 14. maja, v družbi svojih najdražjih v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. (MN) iUrntmmtfM Foto: ZG www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 24. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo, po želji tudi nažaga-na. Tel. 031 444 154. KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. Bi klfpETAl 5 SiMpATiČNlMi (MiETi? 090 3330 ^ 24 ur dosEqljivE p^etne sogovoRNiCE Cena klica l,69£/min velja za omrežje Telekom, Ceno kflca iz ostalih omrežij določa vaš operater. Samo za osebe starejše od 18 tet, ProNet marketing d,o,o, / M90M - http://bltdo/tvoja v Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si v Štajerski Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si »NE ZAMUDITE ŽIVLJENJSKE PRILOŽNOSTI IN RAZVIJTE SVOJ GLASBENI TALENT« Glasbena šola Ormož Kolodvorska cesta 7 Tel: 741 0 730 Vabi na: VPIS UČENCEV NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA Vpisujemo tudi v predšolske programe. kjer bo pouk brezplačen: 5 letni - Predšolska glasbena vzgoja 6 letni - Glasbena pripravnica Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2016/2017 bo v sredo. 25. maia 2016. od 14. do 17. ure, v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni. OS:00 Revija PZ tla Ptuju: l.del 10:00 Ulrip iz Ormoža 11:00 Gostilna pri Francetu 12:10 Vidijo strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 MarijaFest 2016 20:00 18. Praznik Občine Dcslrnik 22:00 Dobrodelni koncert OŠ Maišperk SIP 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.8»ptv,si 08:00 Kronika i/ obOirtc Dornava 09:30 ŠKL 10:00 Pod lipo • PiSrtki godci 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Seja sveta Romava - V ŽIVO 20:0045 letOOZ Ptuj 21:00 Kronika iz občine Dornava 23:00 Video strani 00 Koncert MePZ Gercčja vas 00 Ptujska kronika 00 Starše-Dan Ljubiteljske kulture 20 Gostilna pri Francet 30 Vidco strani 00 Italijanska izložba - V ŽIVO 00 Oddaja iz občine Starine 00 Kronika iz občine I Ltjditta 30 Koncert MePZ Gercčja vas 15 Gostilna pri Francetu program v iivo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.slptv.sl Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_______ NAROCILNICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 28 do 60 kg, ugodno prodam. Tel. 041 978 309._ KUPIM traktor in pajek SIP, širine 3,5 ali 3,8 m. Ponudbe na tel. 031 851 485._ PRODAM več prašičev od 180 do 200 kg, domače reje. Tel. 031 222 887. PRODAM ladijski pod in bruna. Tel. 051 890 761._ PRODAM breje in nebreje plemenske svinje L 12. Vzrejno središče Kacijan. Tel. 041 548 115._ PRODAM novega mulčarja. Tel. 051 219 567. DOM STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142_ PRODAM garažo v Trubarjevi ulici na Ptuju. Tel. 031 319 193._ V NAJEM oddam opremljeno eno-sobno stanovanje na Ptuju do enega leta. Tel. 041 915 645. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Vičava • Kdo in zakaj je na nogah zaradi zaklenjenih vrat doma krajanov Menjava kljucavnic sprožila val nezadovoljstva Menjava kljucavnic na objektu Doma krajanov Olge Meglic na Vicavi je med uporabniki objekta, zlasti clani Športnega društva (ŠD) Panorama, povzročila kar nekaj vroce krvi. V preteklosti je bil dom za njih vseskozi dostopen, vanj so lahko vstopali in ga uporabljali kadarkoli. Foto: Črtomir Goznik Vodstvo četrtne skupnosti (ČS) je nedavno sprejelo odločitev, da na objektu zaradi nenadzorovane uporabe zamenjajo ključavnice. Kopij ključev od starih ključavnic je bilo toliko, da se sploh več ni vedelo, kdo jih ima ter kje vse so. »Glavni povod za takšno odločitev je bil, da so se v preteklosti ključi nepregledno in preveč posojali, pri čemer je očitno prišlo do tega, da so si nekateri naredili svoje kopije ključev, kar je posledično pripeljalo do tega, da ni bilo več nadzora nad tem, kdo uporablja prostore v domu krajanov brez najemnih pogodb, brez soglasja četrtne skupnosti ali kakršnega koli rever-za. Do zamenjave ključev je med drugim prišlo tudi zaradi tega, ker so se pogodbeni najemniki pritoževali, da v dvorani doma ostajata hrana in pijača, prostor je bil polit in razmetan, sanitarije so bile umazane. Ker je težko nekoga neposredno obtožiti, da uporablja dom brez našega dovoljenja in kdo pušča takšno nečistočo za seboj, je bila sprejeta odločitev, da se zamenjajo vse ključavnice na domu in se tako naredi red. Dejanski namen menjave ključavnic je bil torej, da se vzpostavi nadzorovana upo- raba doma in da se vzpostavita red ter čistoča doma in okolice. Mestna občina ima v lasti 12 domov krajanov oz. kulturnih domov, ki so zaupani v upravljanje četrtnim skupnostim, in nobeden od teh ni odprt za nenadzorovano uporabo,« je povedal predsednik ČS Panorama Milan Klemenc. ŠD Panorama želi dostop do sanitarij Predsednik ŠD Panorama Slavko Hrnčič je potrdil, da je menjava ključavnic pri njihovih članih, zlasti mlajši generaciji, res sprožila val nezadovoljstva. »V preteklosti je bila okolica doma neurejena in zaraščena. S prostovoljnimi akcijami smo člani društva v domu in ob njem veliko postorili. Vse, kar želimo, je dostop do sanitarij in pitne vode, kot je to bilo v preteklosti. Mladi se veliko družijo na športnem igrišču, ki je ob domu krajanov in zato bi res bilo smotrno, da bi bil dom v delu za uporabo sanitarij določen del dneva odprt,« je dejal Hrničič in dodal, da na obtožbe o puščanju hrane v dvorani ter nečistoči, ki naj bi jo neznani uporabniki puščali za seboj, nikakor ne morejo pristati. »Če kdo, smo prav mi v domu in ob njem veliko počistili ter uredili. Naši fantje (člani) pravijo, da v dvorani niso puščali hrane in vse druge umazanije, kot se to očita.« Predsednik ČS Panorama Klemenc pravi, da lahko ŠD Panorama prostore uporablja kot pogodbeni najemnik. »Nihče od najemnikov ne more dobiti ključev v trajno last, temveč mu jih izroči hišnik na podlagi najemne pogodbe. Tako kot vsak najemnik lahko tudi člani športnega društva prejmejo ključe doma krajanov pri hišniku. Ta pride objekt odklenit in po najemu tudi zaklenit, da preveri, ali je vse v redu. Vsak najemnik pa mora spoštovati hišni red in delovati kot dober gospodar. Člani ŠD imajo vsak torek in četrtek med 18. in 21. uro rezerviran termin, ki ga lahko koristijo v skladu z najemno pogodbo. ŠD Panorama ima v uporabi leseno garažo, kjer ima shranjene svoje rekvizite. Dostopa do tega objekta jim ni nihče omejeval, še manj pa menjal ključavnice ali kakor koli omejeval dostop in uporabo tega prostora.« Mojca Zemljarič Osebna kronika Rojstva: Doroteja Mlaker Korošec, Ložnica 6, Makole - deklica Sara; Suzana Kukovec, Sv. Tomaž 30 a, Sv. Tomaž - deček Marsel; Oksana Bru-mec, Studenice 2, Poljčane - deček Aljoša; Suzana Mila-novic Ravter, Stantetova ul. 20 Maribor - deček Jakob; Suzana Tanja Vinko, Popovci 10, Ptujska Gora - deklica Flavija; Patricija Kramberger, Smuko-va ul. 9, Miklavž na Dravskem polju - deček Anej; Mojca Ze-mljič, Logarovci 58, Križevci pri Ljutomeru - deček Tim; Danijela Pernat, Ul. Heroja Lacka 5, Ptuj - deklica Davorina; Nina Hebar, Podvinci 6 a, Ptuj - deček Simon; Marija Šala, Obrež 31, Središče ob Dravi - deček Mai; Sara Rojko, Volkmerjeva c. 30, Ptuj - deček Maris Aurelio; Vianca Vidovič, Hajdoše 42, Hajdina - deček Tim; Špela Mlekuž, Žaga 88, Srpenica - deček Mark; Nina Držaj, Brstje 14 b, Ptuj - deček Jakob. Umrli so: Štefan Vindiš, Rodni Vrh 25, roj. 1967 - umrl 10. maja 2016; Marija Černe, roj. Pesrl, Ptuj, Peršonova ul. 34, roj. 1926 - umrla 13. maja 2016; Angela Gajšt, roj. Sla-tinšek, Gaj, Župančičeva ul. 7, roj. 1937 - umrla 10. maja 2016; Jožef Panikvar, Gerečja vas 50, roj. 1955 - umrl 10. maja 2016; Stojan Požar, Ptuj, Kvedrova ul. 1, roj. 1949 - 14. maja 2016; Daniela Strelec, roj. Bezjak, Zabovci 49, roj. 1941 - umrla 16. maja 2016; Anton Svenšek, Sela 7 a, roj. 1949 - umrl 18. maja 2016. Poroke - Ptuj: Anton Nah-berger in Natalija Rep, Ptuj, Belšakova ul. 15; Jernej Vrb-njak, Ptuj, Rogaška c. 57, in Suzana Mlakar, Apače 179 a; Dejan Pezdirec, Gabrovec 31, in Darja Horvat, Dornava 38 a; Andrej Mlakar, Lovrenc na Dravskem polju 105, in Sandra Vidovič, Repišče 15; Damijan Nikl, Selnica ob Muri 74 a, in Janja Hadler, Ptuj, Črtkova ul. 2; Marko Vidovič, Slatina 77 a, in Ana Brlek, Avstrija; Marko Vogrinec in Valentina Antolin, Moškanjci 2; Matej Zupanič, Ptuj, Gubčeva ul. 26, in Sara Kozenburger, Ptuj, Pergerjeva ul. 15; Nejc Sok in Andreja Be-lšak, Moškanjci 86 a. Danes bo večinoma oblačno z občasnimi padavinami, predvsem popoldne tudi s posameznimi nevihtami. Ponekod bo pihal veter severnih smeri. Dež bo popoldne od zahoda slabel in zvečer večinoma ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C. Obeti V sredo bo sončno in spet toplejše vreme. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Tudi v četrtek bo sončno, popoldne bodo v notranjosti Slovenije nastale krajevne plohe ali nevihte. Vremenska slika Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je nastalo območje nizkega zračnega tlaka. Brez nadzora nad uporabo prostorov v domu krajanov Vodstvo četrtne skupnosti (ČS) je nedavno sprejelo odločitev, da na objektu zaradi nenadzorovane uporabe zamenjajo ključavnice. Kopij ključev od starih ključavnic je bilo toliko, da se sploh več ni vedelo, kdo jih ima ter kje vse so. Kot pojasnjuje predsednik ČS Panorama Milan Klemene, je bil glavni povod za takšno odločitev v tem, da so se v preteklosti ključi nepregledno in preveč posojali, pri čemer je očitno prišlo do tega, da so si nekateri naredili svoje kopije ključev, kar je posledično pripeljalo do tega, da ni bilo več nadzora nad tem, kdo uporablja prostore v domu krajanov brez najemnih pogodb, brez soglasja četrtne skupnosti ali kakršnega koli reverza. Fotografija je simbolična. RELAX'SOLA VOŽNJE AKCIJSKE CENE V SOLI VOŽNJE PTUJ ZAČETEK TEČAJA V SREDO, 25.5.2016, Ob 16.00, v šoli vožnje RELAX PTUJ, Trstenjakova 1. Vpisi non-stop tudi na tel.: 031751977 in 031209113 Napoved vremena za Slovenijo Urban jasen, jeseni hasen. éftk 4/15 ~ Foto: CG