278. številka. Ljubljana, v torek 3. decembra 1901 XXXIV. leto izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter vetja po poitl prejeman aa'avstro-ogrsk« dežele aa vae leto 26 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa četrt leto 5 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoaüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravnlstvj naj se^bla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna** telefon št. 85. Ljubljanska univerza! Med navdušenje, ki je ravno zadnje dni do neba prikipelo, spustili so jugoslovanski državni poslanci leden žarek svojih važnih taktičnih ozirov. V tem pogledu se ■včerajšnjemu »Slovencu« brzojavlja z Dunaja: Jugoslovani so pritrdili, da se vseučiliški predlog postavi za predlog o kmetskih zadrugah iz važnih taktičnih ozirov. Vlada je vsled tega prišla v veliko zadrego. Kajior se čuje, se sedaj vlada pogaja z Jugoslovani, da bi ta predlog popolnoma umaknili. Jugoslovani pa nočejo odnehati. Zares, »junaštvo« Jugoslovanov je imponujoče, ker »kakor se čuje« nočejo odnehati! In vlada je v velikanski zadregi! čemu neki? Morda zato, ker so ji junaški Jugoslovani napravili gaz do pravilnega dnevnega reda? Prav tako, kakor bi tisti, ki si ga iz vode potegnil, kričal, da je vsled tega v zadregi! Naš dunajski poročevalec nam o celi ti zadevi takole piše: Ko sta se včeraj dr. Tavčar in dr. Ferjančič z ljubljanskega shoda na Dunaj vrnila, čutila sta takoj, da radi ljubljanske univerze nekaj v zraku leži. Povpraševala sta pri konservativnih slovenskih poslancih, Ce pride popoludne dotični nujni predlog v razpravo, ker sta upala, da se njima ponudi prilika, poseči v debato. Dobila sta pa v odgovor, da razprave ne bode, ker se je že zadnji petek vršilo posvetovanje Jugoslovanov. Kaj pa se je pri tem posvetovanju sklenilo, to se ni hotelo povedati, češ, da so vsi udeleženci pod častno besedo zavezani, da molče. Prav kakor da sta Tavčar in Ferjančič kaka tuja židovska žurnalista, ko jima cela stvar nič mari ni! In častna beseda! Kadar kak klub kako veliko neumnost sklene, zapečati jo navadno s častno besedo, da se bode molčalo! Šele ob treh, ko se je poslanec Gabršček vrnil iz Prage, izvedeli so člani naprednega jugoslovanskega kluba, da je bilo v petek v resnici nekako posvetovanje o vseučiliškem pred- logu, sklicano kar vrat na nos. Pri tem posvetovanju se je naglašalo, da je baje podpredsednik Žacek slovanskemu središču naznanil, da zastopniki »plemenitega« poljskega naroda nikakor nočejo glasovati za nujnost. Dalje se je povdarjalo, da je zastopnik mlado-češkega kluba istotako se izrazil, da se za nujnost n i ti n a v a d n a v e č i n a n e bode dobila, vsled česar bi se za bodočo usodo stavljenega predloga ustvaril nevaren prejudic.In končno je baje še grof Zedtvvitz obvestil slovansko središče, da namerava vlada državni zbor takoj razpustiti, če se predlog o ljubljanski univerzi ne odloži. Vsled tega je večina sklenila, da se omenjeni predlog za toliko časa odloži, da bode dokončana dolga razprava o dolgem zakonu glede kmetskih zadrug. To se pravi ad calendas graecas, ali pa vsaj za toliko časa, ko se niti zadnji vrabec na strehi državne zbornice ne bode več brigal za ljubljanskega vseučilišča nujno vprašanje! Sklicala se je takoj seja naprednega Jugoslovanskega kluba. Pri ti seji se je sledeče naglašalo: Konstatiralo se je pred vsem, da se vlada za celo stvar čisto nič ne briga; in da bi se politični položaj prav nič ne spremenil, čo se seja z dne 2. decembra posveti ljubljanskemu vseučilišču, ali ne. In končno, če bi vlada, ki je morala že toliko manj važnih nujnih predlogov preboleti, ravno radi našega predloga razpustila državni zbor, bi s tem ravno ta pred log dobil nekako politično važnost, nekak politični pomen, ki bi ga potisnil v ospredje javne pozornosti, kar bi stvari sami gotovo ne škodovalo. Posebno tudi zategadelj ne, ker se Jugoslovanom novih volitev pravnic bati ni treba! Argument, da bi se ne dobila kvali-fikovana večina za nujnost ali, da bi se sploh tudi navadna večina ne dobila, ni piškavega oreha vreden, ker bode v tem oziru položaj po razpravi o kmetskih zadrugah ravno tak, kakor je dandanes. Da bodo zastopniki »plemenitega« poljskega kluba navadno tudi takrat imeli svoje muhe, o tem prav nič ne dvomimo! Sicer se pa ne gre za večino, katera se dandanes ne more še pričakovati, gre se samo za moraličen uspeh. Tega pa je pri spretnem zastopanju naših poslancev bilo pričakovati, ker toliko mora vsak pripo-znati, da za zdravo debato ni bilo p r i č a k o v a t i u g o d n e j š i h öasov, kakor so dandanes. Tukaj se niti trenutek ni smel zamuditi, in to z ozira na velikansko agitacijo, ki se je za vseučilišče med dično našo akademično mladino in med narodom samim razvnela. Vsled svojega sklepa, da naj se predlog odloži, pa so se jugoslovanski poslanci — če tudi bona fide — s celim narodom postavili v vidno nasprotje, in zagazili so v črez vse neprijeten položaj,, d a dobi narod vti-sek, kakor da so ga njegovi zastopniki v državni zbornici nekako — če se smemo tako izraziti — za nos vodili. Če bodo naši poslanci v bodoče kake take predloge stavili, morajo takoj od pričetka vse posledice v pretres vzeti, morajo si torej takoj od pričetka predočiti, kaj da prav za prav hočejo! In kaj si naj misli vlada, ako so naši državni poslanci svoj predlog tako hitro odmaknili? Da ti zastopniki svojemu predlogu ne pripisujejo nikake resnosti, ali pa kvečjemu tisto resnost, katero dajejo Vse-nemci predlogu radi Burov, ki se je tudi brez težave dal odložiti. Napredni j u g o s 1 o v a n s k i k 1 u b je torej sklenil, da slovesno protest uje proti odložitvi nujnega predloga o ljubljanski univerzi, in dr. Ferjančič dobil je nalog, da o tem obvesti druga dva kluba. Dr. Ferjančič je to tudi storil, ali vzlic temu ostala je večina — vsaj včeraj, v ponedeljek je bil položaj tak — pri prejšnjem sklepu. Videli smo zopet dr. Šusteršiča, voditi celo akcijo. Hodil je okrog z imenitnimi pogledi, in s strastnimi gestami! Mož se zopet malo čuti. In na nas napravlja utis, da hoče dr. Šusteršič univerzitetno vprašanje porabiti v to, da svoj zavoženi politični kimpež iz blata izvleče. Zategadelj utemeljevanja stavljenega nuj- nega predloga ni hotel nikomur drugemu prepustiti, dasi je dobro vedel, da ga radikalne nemške stranke niti govoriti ne bi pustile. Upa pa prej kot ne, da bode čez nekaj mesecev bolje, in zategadelj dobila je prednost razprava o kmetskih zadrugah! Pri koncu samo jedna pripomba! Za-pričela se je prva skupna in složna akcija jugoslovanskih državnih poslancev. Ne rečemo, da se je ponesrečila, ali malo izjalovila se je pa gotovo! Napredni jugoslovanski klub bode tudi v bodoče za skupne akcije, ali le na ta način, da vsak klub posebej stavi dotični skupni predlog, tako, da se stvar more umakniti le tedaj če vsi trije klubi umaknejo svoje predloge. Da bi pa večina odločevala, to ni dobro, kakor se je pokazalo v sedanjem slučaju. V LJubljani, 3. decembra. Avstrijsko in velikonemško časopisje se v zadnjem času ostro napada. Zlasti poljski in češki ter sploh slovanski listi pišejo zadnje dni nenavadno odločno proti surovi politiki na poljskem Pruskem; zato pa seveda tudi velikonemški listi ne pišejo ljubeznivih člankov o naši državi, vladi in o avstrijskih Slovanih. Smešni pa so ti velikonemški listi, ki celo zahtevajo naj bi Koerber v državnem zboru Veliko-nemčijo nekako prosil odpuščenja radi omenjenih napadov. Oficiozne »Beri. N. Nachr.« groze celo Avstriji! »Münchener Ztg.« je zato prinesla z Dunaja neki dopis, ki trdi, da so poljske demonstracije proti Prusiji kroge na Dunaju jako nemilo dirnile, a da so tudi izjave nemških listov proti Avstriji skrajnje neumestne Pomisliti treba — pravi oficiozni člankar — da Avstrija ni odločno nemška država, zato ne more prepovedati, da ob izvestnih prilikah Nemci, Poljaki, Italijani i. dr. sim-patizujejo s svojimi krvnimi brati onstran črnožoltih mejnikov. Berolinsko časopisje vendar ni moglo pričakovati, da bodo avstrijski in ruski Poljaki k obsodbi svojih poljskih bratov na Pruskem ploskali! Zato pa je tem neumevnejša gonja proti Koer LIST KK. Francoska univerza v Ljubljani. Priobčil Janko P. Kamniški. »Inter arma silent Musae«. Vendar se mi zdi, da tudi to, že prastarim narodom znano pravilo ni vezalo velikega genija, nesmrtnega sina Korzike, kakor njegov duh v dnevih sreče in slave sploh ni poznal mej, ki so določene navadnim Zemljanom. Dvoglavo namreč, z Martovim in Minervinim obličjem je zavladalo francosko gospodstvo v ilirskih provincijah. Kajti komaj so Francozi osvojili ilirske dežele, že so začeli z organizacijo javne uprave. Umevno je, da kot visoko izobražen narod tudi niso pozabili jedne najvažnejših nalog dobre uprave, šolstva. Preosnova in uredba ilirskih sol se je izvršila na ukaz (arrete) generalnega guvernerja Marmonta z dne 4. julija 1810. Glasom te naredbe so ustanovili Francozi 2 osrednji šoli (čcoles centrales, vseučilišče) v Ljubljani in Zadru, 25 gimnazij oziroma licejev; poleg tega ukazuje omenjena naredba ustanovitev deške ljudske šole v vsaki občini in dekliške v uradnem sedežu vsakega okraja, v Ljubljani in Zadru pa še ustanovitev posebne šole za umetnost in obrt. Nas seveda pred vsem zanima ljubljanska »ecole centrale«. Ta francoska univerza naj bi bila le izpopolnitev prejšnjega ljubljanskega liceja, to je bogo- in modro-slovne fakultete v popolno vseučilišče; novi francoski licej pa naj bi bil gimnazija, združena z bogoslovnim oddelkom. Zaukazano je bilo predavati na tem vseučilišču v naslednjih predmetih: v francoskem, italijanskem in latinskem govorništvu, metafiziki, naravnem pravu in morali, občni zgodovini, civilnem in kazenskem pravu, risanju, arhitekturi, matema tiki, mehaniki, hidravliki, eksperimentalni liziki, občni in farmacevtični kemiji, naravoslovju in botaniki, anatomiji in fizijolo-giji, patologiji, kliniki, zdraviloslovstvu, hi-gijeni, kirurgiji in porodništvu. Slušatelji pa so bili poleg tega še obvezani, vsak teden enkrat udeležiti se vojaškega pouka pod vodstvom častnikov. Izprašani vseučiliški slušatelji naj bi imeli pravico, izvrševati posle zdravnikov, kirurgov, lekarjev, inženirjev, profesorjev in pravnikov. Seveda ni bilo mogoče takoj leta 1810 začeti z vsemi predavanji, ampak le z onimi iz najvažnejših predmetov, namreč razun iz bogo- in modroslovnih predmetov prejšnjega liceja, iz medicine, kirurgije, kemije, pravoslovja, arhitekture in zemljemerstva (alpenlage). Vendar se je že tedaj dovolilo, da podeljuje vseučilišče vsa akademična dostojanstva. Kot učni jezik je bila določena francoščina, zraven pa tudi laščina in latinščina. Za V8eučiliške profesorje so bili imenovani vsi profesorji prejšnjega liceja »kot izvrstno vsposobljene moči«. To francosko vseučilišče se je otvo-rilo 15. novembra 1. 1810 v navzočnosti maršala Marmonta, vseh dostojanstvenikov in mnogoštevilnega občinstva. Pri otvoritvi sta govorila generalni šolski nadzornik abbe Rafael Zelli in vseučilišni regent kanonik Walland. Vseučilišni kance-lar pa je bil znani poznejši tržaški škof, pisatelj Matej Ravnikar. Posebno slaven profesor ljubljanskega vseučilišča je bil botanik Franc de Paula Hladnik*), ki je bil tudi kustos od Fran- *) Dekret, s katerim je bil imenovan profesorjem, se glasi tako-le: Provinces d' Illyrie (Nr. 237) Instruction publique ä Laybach le 8. novembre 1810. Monsieur Frangois Hladnik! S. E. cozov novoustanovljenega botaničnega vrta na Karlovski cesti. Z vsakim vseučiliščem je bil namreč po francoski instruk-ciji združen tudi botaničen vrt, fizikalni in kemični kabinet ter posebna knjižnica. Takoj prvo leto pa se je pokazalo, da je bila preosnova prenagljena, da stoji vseučilišče na preširoki podlagi ter da število učencev in uspeh nista primerna ogromnim stroškom. Razun tega je bila pa reorganizacija potrebna vsled cesarskega ukaza, da so vse francoske postave veljavne za ilirske dežele. Ljubljanska univerza se je morala tedaj prilagoditi francoskim stroškom. Radi tega je veliki organizator, novi generalni guverner general Ber-trand z naredbo z dne 6. decembra 1811 vnovič preosnoval ilirsko šolstvo in iz-premenil prejšnjo t. zv. osrednjo šolo v akademijo, vseučilišče z bogo-, pravo-, modroslovno in medicinsko fakulteto ter imenoval za akademijske profesorje na- Mr. le Marechal Gouverneur General par article I mr de son arrete- nomination des professeurs d' Illyrie, segne le 29. oktobre vous a nomme professeur d' histoire naturelle et de botanique aux Ecolea centrales de Laybach. Ayant V honneur de Vous en donner communication je vous invite ä vous rendre aux memes ecoles pour exercer vos fouctions. Agreez etc. — L' inspecteur general de 1' intruction publique. berju, ki je sicer v Nemčiji priljubljen. Avstrijska vlada doslej ni imela povoda, nastopiti proti izražanju simpatij in proti nabiranju prispevkov za obsojence v Vresznijski pravdi; če bi bila to storila, bi se neodpustno udala pruskemu neumestnemu vtikanju v naše razmere, če podpira pruska vlada politično »Los von Rom« gibanje na Avstrijskem z denarjem in agitatorji, potem tudi Koerber izražanj simpatij obsojenim pruskim Poljakom ne bo prepovedal. Sploh se delajo pruski listi kot da igra Avstrija v svoji zvezi z Nemčijo Vlogo nemške vazalne državice. Kadar ni Velikonemcem kaj po volji, začno hujskati proti zavezni državi, ki se itak strahopetno trudi, da pleše po piščalki grofa Bülowa. In čudno, da hujskajo prav glasila velikonemškega zunanjega ministrstva proti Avstriji, podpirajo antidina-stične pojave v naši državi ter delajo cis-litvanski vladi vedne težave. Tako kaže vse, da se sme v Avstriji goditi le to, kar je všeč v Berolinu, sicer pa zmerjaj d in hujskajo celo proti tako odločno nemškim kabinetom kot je Koerberjev. Obsodba ljubezni do materinščine. K vnebovpijoči obsodbi 21 Poljakinj in Poljakov v Vrešniji se poroča, da se je začelo gibanje proti nemškim učiteljem ondotne katoliške ljudske šole s tem, da otroci na nemška vprašanja niso hoteli odgovarjati. Vlada je odredila, naj se tri tedne le predava in nič ne izprašuje. A tudi potem niso hoteli otroci odgovarjati na nemška vprašanja. Vlada je zopet odredila, naj se tri tedne zopet le predava. Ker še to ni pomagalo, so nadzornik in učitelji sklenili, da otroke pretepejo. To se je zgodilo. Na krik pretepanih otrok pa se je pred šolo naglo nabralo več sto Poljakov in Poljakinj, ki so napadli šolo s kamenjem, vdrli v poslopje, pretepli in ranili učitelje. Izgredi proti učiteljem so se ponavljali še več dni, dasi je vlada svojo odredbo gleda nemškega pouka krščanskega nauka preklicala. Med Polja kinjami je veliko gibanje in tudi židovke so za poljski pouk. Gališki Poljaki hočejo pruske trgovce bojkotirati. Vojna v Južni Afriki. Kitchener je sporočil o delovanju angleških kolon sledeče: Buri operirajo v 10 okrajih in proti njim nastopajo: general Bruce Hamilton v okraju Ermelu menda proti Bothi; polkovnika Dawkins in Colenbranden proti burskemu oddelku, katerega vodi Badenhorst severno Preto-rije; lord Methuen in polkovnik Kekewich v okraju Klerksdorp, jugozahodno Johan-nesburgo; general Elliot v okraju Harrysmith na severevshodu Oranja; general Rundle pri Witziehoeku; več kolon preganja »razpršeni« oddelek Branda na jugozahodu; polkovnik Mande je ob reki Oranje pri Sandspruitu; polkovnik Muuro je imel minoli petek opravka z oddelkom Myburga med Barcly Eastom in Rhode-som; polkovnik Scobell zasleduje oddelek Fouchea med Dordrechtom in Cliffordom; na jugozahodu ženejo angleške čete Bure slednje gospode, ki so bili vsi domačini: kanonika Wallanda, za ravnatelja in profesorja morale in cerkvene zgodovine; prof. Ravnikarja za dogmatiko in eksegezo; Dollinarja za institucije in »code Napoleon«: Antona Melzerja za anatomijo, fiziologijo, in kirurgijo; za patologijo in kliniko Schmidta (?) pozneje Jeunikarja; za fiziko in kemijo prof. Kersnika; za naravoslovje in botaniko Hladnika; Gunza za matematiko in slednjič Kosa za modro-slovje. Na novem preosnovanem vseučilišču se je izvestno z novim šolskim letom pričelo živahnejše življenje z najlepšimi upi za bodočnost. Iz te dobe ljubljanskega francoskega vseučiliša nam je ohranjen tudi jako zanimiv knjiženvni spomenik: »Recueil de regles de droit et de precep-tes de morale. A lusage de la jeunesse des provinces illyriennes par N. A. Tour-nal. A Laibach de 1' imprimesie de Joseph Sassenberg et se trouve chez les libraires de 1» Illyrie.« 1812. (8°XII a. 447). V predgovoru pravi pisatelj Tournal, bivši policijski komisar in intendančni tajnik v Gorici, da so v Iliriji vsled neznanja francoskega jezika in vsled visoke cene francoskih knjig le-te na Kranjskem jako redke. Zategadelj je pa sestavil to knji- vedno proti severju. Potemtakem je bo* jišče še vedno sila razprostrto in ogromno, kar dokazuje, da so Buri delavni še vedno na vseh krajih in koncih. Sistem z block-hišami se je Angležem baje doslej dobro obnesel, a bo treba še mnogo novih takih stražnic. »Morningpost« poroča, da so Buri sedaj res začeli trpeti pomanjkanje, da nimajo ne živil, ne streljiva, ker so pregnani iz bogatih okrajev. Ta list trdi, da se vrši že zadnji del vojne. Iz Haaga poročajo, da resno pričakujejo, da se začno mirovna pogajanja. Predsednik Krüger so je baje izrazil, da sklene mir, če se prizna republikama neodvisnost tudi pod angleško kontrolo v zunanjih zadevah. Dopisi. Iz učiteljskih krogov spod-njestajerskih, 30. novembra. »Nekatera učiteljska društva spodnještajerska so priobčila izjavo, — prim. »Slov. Narod« št. 260, in 274. — »da smatrajo članek v »Učiteljskem Tovarišu št. 28. t. 1. z napisom »Slovenskim učiteljem na Spodnjem Štajerskem — v preudarek« kot neumestnim in neutemeljenim, ker ni stvarno resničen«. Naš namen sicer ni, da bi se obširno bavili z do-tičnim člankom, razmotrivajoč, je li umesten in utemeljen ali ne, kajti v to je v prvi vrsti poklicano uredništvo »Učit. Tovariša«, ki je, če smo prav poučeni, popolnoma iz lastnega nagiba posnelo tozadevno notico po »Domovini«; v naslednjih vrsticah hočemo namreč le pojasniti, da se nam zdi dotični članek v »Učit. Tovarišu« oziroma v »Domovini« popolnoma stvarno resničen. Da nam bo pa lažje podpreti svoje trditve, in ker še itak ni bil napadani članek v »Slov. Narodu« priobčen, zato ga tukaj nakratko posnamemo; dopis namreč slove: »Slov. učiteljem na S p. Štajerskem — v preudarek. V Gradcu se je vršil dne 12. in 13. septembra t 1. shod štajerskega »Lehrerbundaa, pri katerem so bili navzoči — kakor nam priča ste-nografsko poročilo — tudi slov. učitelji. (Zastopanih je bilo 8 slovenskih učit društev). — Nato zastavlja dotični dopisnik učiteljstvu naslednja vprašanja: 1) Ali je mogoče slovenskim učiteljem, di. korakajo složno — ali kakor se je izrazil v svojem govoru drž. poslanec Seitz: »mitmarschieren!« — z brezdomovin-skimimi socialnimi demokrati, ki so pri vseh volitvah po spodnještajerskih mestih in trgih podpirali nemškutarstvo ? (Na Kranjskem (v Idriji) pa klerikalce. Op. ured. »Učit. Tovariša«.) 2) Ali ni bilo slovenskim učiteljem tesno pri srcu, ko je odmeval gromoviti »Heil!« v pozdrav na zborovanje došlemu poslancu Maliku, in ni li zagorelo spodještajerskim učiteljem pod nogami, ko je omenjeni poslanec ob splošnem pritrjevanju naglašal važnost narodnostnega momenta za učiteljstvo? 3) Ni li za slovensko učiteljstvo poniževalno, če izjavi predsednik »Lehrerbunda«, da so najbolj navdušeni podpiratelji nemškega društvenega glasila »Schul- žico, hoteč podati učeči se posebno visokošolski mladeži ilirski ona načela posebno rimskega prava, podlage francoskih zakonov, ki naj bodo po cesarski naredbi z dne 15. aprila 1811 jedino veljavni v ilirskih pokrajinah. Toda, ne le pravna, ampak tudi etična rimska načela, na katerih so prava vzrastla, hoče pisatelj podati akademični mladini v nadi, da bo obenem njegovo delo pospeševalo razširjanje francoskega jezika in duha ter pripomoglo k slavi francoskega imena. Po kratkem uvodu, v katerem razlaga osnovne pojme prava, navaja v 567 členih najvažnejša pravna načela, nakar po konciznem diskurzu o morali prehaja k 490 morali-zujočim in etičnim izrekom rimskih mo-droslovcev. Toda dolgo časa se ni razcvitala ljubljanska alma mater; zvezda genijal-nega Francoza je jela temniti in s tem se tudi majati ljubljanska univerza. Ko so se vrata slovenske stolice zaprla za Francoze, zatvorile so se tudi duri ljubljanskega vseučilišča. Nekaj več kot spomin na ta najvišji kulturni zavod je pa vendar le ostalo — ideja namreč slovenske univerze, katere ne more zatreti nobena sila, dokler se zopet ne uresniči. und Lehrerzeitung« slovenski učitelji, dočim je slovenski učiteljski list »Popotnik« pred nekaterimi meseoi poročal, da je zbog brezbrižnosti naročnikov blizu poloma? 4) Ali se more slovanski učitelj navduševati za tak brezpogojni centralizem, kakor ga je na shodu koval v zvezde drž. posl. Seitz, ne da bi se nam poprej v Gradcu in na Dunaju zajamčila narodna jednakopravnost? — Prepričani smo, da so si pri shodu navzoči slovenski učitelji že določno odgovorili na ta vprašanja, zakaj pri zborovanju se ni nihče izmed njih oglasjl za besedo — in nič odgovora je tudi odgovor«. To bi bila vsebina članka v »Učit. Tovarišu«. Pisatelj tega članka pravi takoj v začetku, da si je ustvaril svoje zaključke na podlagi stenografičnega zapisnika o »Leh-rerbundovem« zborovanju. A mi poglejmo, kaj je poročala o tej zadevi »Tagespošta« v št. 254. — 1) O skupnem postopanju učiteljev in socialnih demokratov se je izrazil drž. posL Seitz: »Die Socialdemo-kratie hat kein Interesse daran, dass alle Lehrer socialist isch sind, denn sie weiss, dass zur Erreichung ihrer Ziele die Arbeiterschaft berufen ist, während die A n-hänger anderer Stände nur mitmar« schiren". Ali posl. Seitz torej ni želel, da bi imel med učiteljstvom nekaj odkritih pristašev, a drugi da složno korakajo s socialnimi demokrati? 2) Kar se tiče »Heil - ov«, v pozdrav zagrizenemu vsenemškemu poslancu Maliku in pa njegovega naglašanja »narodnostnega momenta«, o tem je pisala »Tagesp.« : »Der Vorsitzende begrüsste den indessen erschienenen Abgeordneten Malik (Heil-Rufe). — Torej ovacija njegovi osebi, predno je še izgovoril kako besedico! »Der Redner — Malik — ermahnte die Versammlung, in ihren Förderungen nicht zu erlahmen und betonte den nationalen Gedanken«. In dopis v »Učit. Tovarišu« je naglašal samo to dejstvo, torej prav nič neresničnega. Z ozi-rom na list »Schul- und Lehrerzeitung« je izjavil »Bundov« predsednik, g. Keller: »Die slovenischen Collegen sind viel eifrigere Mitglieder, weshalb auch das Bundesorgan im Unterlande am stärksten, in Mittelsteiermark aber am schwächsten vertreten ist«. A nasprotno se še vsi dobro spominjamo besed, ki jih je govoril blagajnik slovenske »Učit. Zaveze« na Bledu, da se bo namreč moral »Popotnik« nehati izdajati, če ne store brezbrižni naročniki v kratkem svoje dolžnosti. Menim, da je na podlagi te žalostne paralele pač očividno, kako poniževalno je tako dejstvo za slovensko učiteljstvo. Žalosten je gotovo ta faktum, a žalibože tudi resničen! 4) V članku se končno trdi, da je posl. Seitz koval centralizem v zvezde ; tudi ta trditev je resnična, kajti »Tagesp.« je poročala o tem: »Seitz :... eine gründliche Regelung lässt aber nur der Centraiismus er warten, dem auch aufgeklärte (?) Leute den Vorzug geben«. Torej je tudi v tej točki članek v »Učit. Tov.« povsem resničen ! Kje tiči torej neresnica, na katero se opirajo izjave nekaterih učiteljskih društev? Ali pa morda ni poročilo, pri občeno v »Tagespošti«, povsem resnično? V tem slučaju bi se vendar moral objaviti kak popravek, o katerem pa doslej še ni sluha ne duha. Mogoče pa tudi, da še velja stara prislovica: »Resnica oči kolje !« Resnicoljub. Slovenski narode! Preteklo je pet let, odkar se je podpisani odbor obrnil do slovenskega naroda s pozivom, da omogoči postaviti primeren spomenik svojemu največjemu liriku Francetu Prešernu. Drage volje priznavamo, da je ta poziv v vseh slojih slovenskega naroda, ki se zanimajo za kulturni napredek, našel priličnega odmeva. V teku teh petih let se je nabrala za naš maloštevilni, duševno in gmotno potlačeni narod, lepa vsota 30000 kron. Lepa hvala vsem, ki so temu uspehu pripomogli! Ali žal, da dosedanji napor ni dovoljen, da bi pokril troške nameravanega spomenika. Z dosedanjimi doneski bi se pokrila dobra polovica proračunanih tro-škov, treba je pa še vsaj 20.000 kron nabrati, da se pokrijejo troški. V prijetni nadi, da slovenski narod ne bode pustil odbora na cedilu, naročil je podpisani odbor pri umetniku gospodu Ivanu Zajcu na Dunaju izvedbo njegovega, s prvo nagrado obdarovanega načrta in kakor je bilo citati v dunajskih listih, smemo upati, da bode delo dostojno pesnika — ter v čast narodu, ki mu spomenik postavlja in umetniku, ki se je lotil s pravim navdušenjem dela. Odbor je nameraval postaviti spomenik ob stoletnici pesnikovega rojstva. Ta rok je potekel in spomenik še ne stoji. Kriv ni temu ne odbor in ne umetnik, ki ga izvršuje. Kriv je nedostatek sredstev. Smelo je bilo celo podjetje odborovo, da se je odvažil za naročilo, predno je bilo dovolj sredstev nabranih. Da pa storimo svojo narodno dolžnost, in čim preje postavimo spomenik slavnemu pesniku Francetu Prešernu, zato se obrača podpisani odbor ob Prešernovega rojstva obletnici do celokupnega naroda z novim pozivom, da z mnogo-brojnimi doneski omogoči dovršiti zapo-četo delo in tako pokazati svetu, da tudi mali slovenski narod ve ceniti svoje imenitne pesnike ter jim po svojih sredstvih postavljati primerne spomenike. Obračamo se poimenoma do vseh društev slovenskih, da o pustnem času prirejajo veselice v korist Prešernovemu spomeniku. Pozivljemo javne korporacije, da iz svojih sredstev naznačijo primerno vsoto v ta namen. Vabimo naposled vse slovenske rodoljubkinje in rodoljube, posebno čestilce Prešernove muze, da po svoji moči prispevajo k oživotvorjenju ideje narodne hvaležnosti do Prešernovega genija. Uverjen, da se bode slovenski narod drage volje odzval temu vabilu, prosi podpisani odbor, da se blagovolijo prispevki pošiljati, kakor doslej, ali neposredno odboru, ali pa slovenskim časopisom, katere prosimo, da se živo zavzemö, kako bi se čim preje vzdignil Prešernov spomenik v beli Ljubljani. V Ljubljani, 3. decembra 1901. Za odbor za napravo spomenika Francetu Prešernu: Iv. Hribar, župan, t. č. predsednik. Rajko Perušek, c. kr. profesor, t. č. podpredsednik; Fran Trdina, mestni knjigovodja, t. č. tajnik; dr. Josip Stare, c. kr. tajnik finančne prokurature, t. č. blagajnik; dr. Maks Pirec, odvetnik, Andrej Sene-kovič, c kr. gimnazijski ravnatelj, dr. Ivan Tavčar, odvetnik, t. č. odborniki. Shod za vseučilišče. Na shod, ki se je vršil v nedeljo v »Mestnem domu«, so došli naslednji brzojavni pozdravi: Ajdovščina: Pridružujemo se manifestaciji slovenske metropole ter kličemo: Živela univerza!— Županstvo Ajdovščina. Sloven. Bistrica: Kipečim navdušenjem pozdravljamo velečastni shod bele Ljubljane. Zahtevanje slovenskega vseučilišča odmeva glasno do neba. — Slovenski udje s 1 o v e n j e - b i s t r i š k e g a okrajnega zastopa. Slovenska Bistrica: Ljubljana bela! čas je tu, ko naša vseh zahteva po slovenskem vseučilišču do neba zaori, odmeva. — čitalnica. Brežina: Srčen pozdrav udeležencem javnega shoda v prid dosege prepo-trebnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani. — Občina Brežina. Brežina: Z veseljem pozdravljamo krepko in odločno zahtevanje slovenskega vseučilišča. — Alojz Grgec, Ivan Grud en. Brinje: Braco Slovenci! Jedno-glasno zahtevajte oživotvorenje sloven-skoga sveučilišta v Ljubljani, da tim prije postignemo i oživotvorimo cjelokupno hrvatsko državno pravo. Živila slovenska i hrvatska sviest ! — Sabljak, župnik. Celje: Slava in hvala slovenskim akademikom in vrlim Ljubljančanom kot prvoboriteljem za osnovo domačega vseučilišča. Tudi ves slovenski Štajer sodeluje. Ne mirujmo do izvršbe! — Okrajni z a s t o p Celje: Dr. Sernec. Celje: Da se slovenskemu narodu da, kar mu po cesarskih in božjih postavah gre, želi današnjemu shodu iz dna srca najboljši uspeh, in kliče vrlim zboro-valcem »Slava« in »Živio« — županstvo okolice celjske. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 3. decembra. — Osebne vesti. Ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici gospod Štefan Križnic je imenovan strokovnim udom goriškega dež. šolskega sveta in mu je ministrstvo poverilo tudi posle deželnega nadzornika za vse slovenske ljudske in obrtne šole v mestu Gorici, v goriški okolici in v gradiščanskem političnem okraju. — Poštar v Radovljici gosp. Fran Pavi oš i č je imenovan višjim poštarjem. — Deželni predsednik baron Hein O vseučilišču. Včeraj dopoludne poklonili so se župan Hribar kot predsednik in Jurist Rudolf Šega kot za pisnikar nedeljskega shoda ter Vašo P e-tričič kot predsednik pripravljalnega odbora za ta shod deželnemu predsedniku baronu Viktorju Heinu, da mu izroče na shodu sprejeto resolucijo glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Gospod deželni predsednik obljubil je odposlati resolucijo na pristojno mesto ter je pristavil, da je sam že imel priliko glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani poročati pismeno in ustno ne le osrednji vladi, temveč tudi cesarju samemu. Njegovo mnenje je torej na merodajnih mestih znano in temelji v prepričanji, da bi imelo vseučilišče, če se v Ljubljani osnuje, uravnano biti tako, da bi ustrezalo ne le koristim dežele kranjske in slovenskega naroda, temveč tudi onim prebivalstva v Dalmaciji in Primorskem ter eventualno tudi na južnem Tirolskem. — Za vseučilišče v Ljubljani so poslale potom mestnega magistrata svoje peticije naslednje občine: A) Kranjske: Cerknica, Dol, Famlje, Jesenice, Tomišelj pri Igu in Zgornja Šiška. B) Štajerske: Sv. Andraž nad Polzelo, Drenskorebro, Hermane i, Legen, Plat, Šmartin pri Slovenjem Gradcu in Vransko. C) Primorske: Sv. Križ, Ponikve, Rodik in Škrbina. Dalje je izročilo peticijo »Bralno društvo Lipa« na Slapu. Svojemu poslancu je poslala peticijo občina Št. Jernej pri Konjicah, državnemu zboru pa krajni šolski svet na Rakeku. — Občina Cogetinci pri Sv. Antonu v Slov. Goricah je včeraj sklenila prošnjo za vseučilišče v Ljubljani. — Deželnozborske volitve v Istri. Politično društvo »Edinost« je določilo za deželnozborske volitve naslednje kandidature za kmetske občine: politični okraj koperski: Josip Kompare, župnik-dekan v Ospu in dr. Matko Trinajstič, odvetnik v Buzetu; politični okraj lošinjski: Širne Kvirin Kozulič, posestnik v Malem Lošinju in Anton Andrijčič, župnik v Baski; politični okraj voloski: prof. Vekoslav S p i n č i č in Matko M a n d i č, glavni sotrudnik »Naše Sloge«; politični okraj pazinski: dr. Matko Laginja, odvetnik v Pulju in dr. Dinko Trinajstič, odvetnik v Pazinu. Za mestne skupine pa so določene nastopne kandidature: skupina Kastav-Volosko Lovran-Moščenice: dr. Andrej Stanger, odvetnik na Voloskem; skupina Pazin Labinj: dr. Širne Korelic, župan in odvetnik v Pazinu; skupina Bu-zet-Milje-Izola: An t. Flego pok. Lovra, mlinar v sv. Ivanu pri Buzetu. Za skupino Mali in Veliki Lošinj se je določitev kandidature prepustila tamošnjemu lokalnemu volilnemu odboru. — ,,Narodni dom" v Ljubljani. Društvo »Narodni dom« ima v sredo, dne 4. decembra 1901. ob šestih zvečer v mali posvetovalnici »Nar. doma« izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo blagajnikovo o društvenem denarnem stanju. 3. Posamezni nasveti ali predlogi. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes, v torek se uprizori noviteta, velezabavna francoska burka »Kontrolor spalnih vagonov«, ki je malodane po vseh večjih evropskih gledališčih stalno na repertoirju. Igra je polna najkomičnejših, francosko elegantnih situvacij ter je dosegla povsod še lepši uspeh nego »Coralie & Comp.« ali »Dama Maxima«. Pseudokontrolorja igra g. L i er, ki nastopi po daljšem premoru zopet v večji komični ulogi, pravega kontrolorja pa g. Deyl. Druge večje uloge so v rokah g. Danilove, g. Verovška, gdč. Rück o ve in g. Danila. Ker je to ena najboljših Bissonovih iger, opozarjamo prav posebno nanjo občinstvo, zlasti pa vse one, ki se v gledališču radi zabavajo in smejejo. Režiser je g. Adolf Dobro-volny. V četrtek, na Miklavžev večer ni predstave in je prihodnja predstava šele v soboto. — Akademij« v proslavo 60-letnice dr. A. Dwofaka se vrši, kakor smo že sporočili, dne 8. t. m. zvečer v Narodnem Domu«. Pri koncertni aka demiji sodelujejo operne pevke gdč. Ne d bal, gdč. Noemi in gdč. Romanova, gosp. operni pevec C. Vašiček, ravnatelj gosp. Fr. G e r b i č, gosp. prof. Prochazka in gosp. prof. Vedral. Vspored bo obsegal same skladbe dr. A. Dvofaka. Vstop ima vsakdo. — Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani. Nedeljski čaj, ki ga je priredilo to društvo, se je kaj lepo obnesel. Gdč. K a d i v č e v a je imela jako zanimivo, z veliko in zasluženo pohvalo sprejeto predavanje o svojem potovanju v Djakovo in na Srbsko. Zanimanje za društvene sestanke se vedno širi, kar je gotovo jako vesel pojav. Mnogo članic je izreklo željo, naj bi bo taki sestanki prirejali vsako nedeljo, če ne dežuje ali ne sneži, in se tej želji ugodi. Na razvoj našega socialnega življenja bo to samo dobro uplivalo. Pri ti priliki opozarjamo, da priredi društvo dne 22. t. m. predavanje v »Mestnem domu«, in sicer bo predaval g. dr. Ivan Tavčar. — Mestno ubožnico v Vodmatu si je včeraj pod vodstvom župana Hribarja ogledal deželni predsednik baron Hein, katerega je spremljai okr. glavar Haas. — Slovensko planinsko društvo je sklenilo prirejati v zimskem času vsaki teden planinski sestanek, in sicer ob sredah zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Prvi tak sestanek se vrši v sredo, dne 4. grudna Pristop imajo členi in prijatelji društva. Namen teh sestankov je, gojiti društveno življenje med planinci, posebno pa dati zunanjim členom priliko, kadar se v Ljubljani mude, da pridejo v dotiko s planinci in osrednjim odborom, ki bode rade volje poročal o društvenem delovanji, o načrtih bodočega delovanja in dajal pojasnilo o vseh društvenih zadevah. — Obrtni shod, kateri se vrši prihodnjo nedeljo, dne 8. t. m. ob 2. uri po-poludne v »Mestnem domu«, obeta biti velikanski, in to je prav. Pripravljalnemu odboru prihajajo od raznih krajev naše domovine pozdravi in obeta se velika udeležba. Kakor se vidi, je ta korak nekaterih tukajšnjih požrtvovalnih obrtnikov, da se skliče veliki obrtni shod s tako važnim vsporedom dobil povsodi odmev. Čas je pa tudi, da se obrtniki zdramijo in prihite v nedeljo v Ljubljano, domači pa tudi ne zamude velevažnega shoda. Na noge obrtniki, pridite gotovo in točno vsi v »Mestni dom«. — Občni zbor ljubljanske meščanske godbe. Opozarjamo člane in prijatelje godbe na ta občni zbor, kateri se vrši jutri, v sredo zvečer ob 8. uri v restavraciji hotela »Lloyd«. Osobito je odborova želja, da bi se tega zborovanja udeležili tudi oni, kateri so potom časnikov dali razna navodila, kako bi bilo godbo ohraniti, ter ji vir dohodkov pomnožiti. Po končanem zborovanju je godbeni koncert. Vstop prost. — Še iz mrtvih hočejo delati dobiček. Pišejo nam: Naši klerikalci ne zaostajajo — kar se podjetnosti tiče, mnogo za nekrščanskimi Židi. Iz vsake stvarice vedo si denarja napraviti. Morda se naši čitatelji še spominjajo rajnke Magdalene Gornik na Gori pri Sodražici. Ta histerična ženska je s tem, da je s svojim šarlatanstvom ljudi sleparila, toliko »za služila«, da je podpirala dve cerkvi, ne da bi vzlic svoji brumnosti na-se pozabila, kajti postavila si je na Gori lepo enonadstropno hišo in si kupila zemljišče. Ljudi je sleparila s tem, da je trdila, da že od svojega šestnajstega leta ne zavžije nikake zemeljske hrane, dasi je umrla mnogo nad petdeset let stara. Hrano da ji nosi angelj iz nebes. Vsak petek se je zamaknila, o Velikinoči so se ji prikazale Kristusove rane itd. Ali je bila^tajženska telesno abnormalna ali pa je bila čisto navadna sleparka, računajoča na lahkovernost ljudstva — faktum je, da se je niti »Slovenec«, katerega zvesta naročnica je bila, ni upal zagovarjati. L. 1896 je pobožna Lenka umrla. Ljudje so pričakovali, da pridejo angelji iz nebes in jo ponesejo kar gorko tja gori. Toda, nič ni bilo in »sveto« Lenko so morali ravno tako v zemljo zagrebati, kakor zagrebejo druge navadne smrtnike. Klerikalci bi bili strašno radi, da bi se bil o njenem pogrebu zgodil kak slučaj, katerega bi se potem dalo nekako irkoristiti, toda ničesar ni hotelo biti le, če se dobro spominjam, dež je prav neznansko lil. Toda na »svetnico«, ki je pope gmotno podpirala, ne sme ljudstvo tako hitro pozabiti. Radi tega prodajajo podobice, na katerih priporočajo Magdaleno Gornik v »pobožno molitev« Umevno je, da je ljudstvo te podobice, na katerih so po tri molitvice in eden citat iz sv. pisma, zelo kupovalo in jih še zdaj kupuje, in tako delajo popje še po Len-kini smrti kupčije na njen račun. Kdor zna, pa zna. — častniški zbor ljubljanske garnizije priredi, kakor se čuje, v prihodnjem predpustu dve plesni veselici in sicer se bo vršila prva dne 11. junuvarja v kazini, druga dne 1. februvarja v »Narodnem domu«. — Pevsko društvo ,Ljubljana* priredi sledeče zabave in sicer: Družinski večer v nedeljo, dne 8. t. m. s petjem, komičnim prizorom, šaljivo pošto, tombolo itd. Lokal: Arena v »Narodnem domu«. Božičnica na sveti večer z enakim vsporedom kakor družinski večer. Lokal: Arena v »Narodnem domu«. — Volilo. Pred nekaj dnevi umrla zasebnica Neža Bolka iz Ljubljane je zapustila učiteljskemu konviktu 400 K. — Umrl je v nedeljo profesor na gimnaziji v Gorici g. Andrej Kragelj v starosti 48 let. Pokojnik je služboval nekaj časa v Ljubljani in je bil tu obče priljubljen ter si pridobil mnogo prijateljev. Kako je v Gorici zašel v klerikalni tabor, je starim njegovim znancem popolnoma ne-umevno. Kragelj je bil vrl učitelj in vesel družabnik. Slovenskemu dijaštvu je storil posebno veliko uslugo 8 tem, da je v prozi preložil Odisejo in Ilijado. Bodi mu ohranjen prijazen spomin. — V Ljubljani je včeraj umrl ravnatelj predilnice gosp. I. L Meyer. — Elehtrična cestna železnica. Zadnji voz električne cestne železnice ne bo odslej več odhajal od južnega kolodvora ob 9 uri 37 min. zvečer, ampak bo čakal na tržaški brzovlak. ki dohaja ob 9 uri 44 min. Ako bi vlaka do 9 ure 50 min. ne bilo, se voz odpelje. Tudi se nam naznanja, da bodo v prihodnje sprednja vrata električne cestne železnice zaprta. — Ljubljansko drsalno društvo. Jutri, v sredo, se otvori drsališče pod Tivolijem. Vstopnice za člane društva in vstopnice za sezono se dobivajo pri g. Ed v. Mahrju (Židovske ulice), dnevne vstopnice pa pri blagajni na drsališču. Vsem, ki se ne izkažejo z vstopnicami, je vstop na drsališče brez izjeme zabranjen. — Adresna knjiga za Ljubljano je ravnokar izšla v založbi knjigo-tržca O. Fischerja. Kaj več izpregovorimo o tej knjigi jutri. — Bralno in pevsko društvo i,Maribor" priredi v nedeljo 8. decembra v veliki dvorani »Narodnega doma« Miklavžev večer. — Nogo si je zlomil dne 1.1, m. g. Andrej Perne, nadučitelj v Šturijah na Vipavskem. — Porotne obravnave. Včeraj pričele so se pri tukajšnjem deželnem sodišču porotne obravnave. Pri prvi obravnavi bila je 59 let stara šivilja Marija Hinterschweiger iz Ljubljane radi hudodelstva goljufije, obsojena na pet let. — Pri drugi obravnavi pa sta sedela na obtožni klopi 17 letni Jože Anžič in 181etni Avgust J are, oba me haniška vajenca iz Ljubljane, obdolžena hudodelstva tatvine bicikljev v skupni vrednosti 760 kron. Sodišče obsodilo je Anžiča na 13 mesecev, Jarca pa na 11 mesecev težke ječe. — Z rešilnim vozom prepeljali so v deželno bolnico delavko Marijo Zupanovo, ki je pri Plavčevi šnopsariji v sv. Florijana ulicah padla z glavo v okno, razbila šipo in se močno poškodovala. — Ötrajk. Delavci krovci pri Henriku Kornu v Slomškovih ulicah so danes stopili v štrajk. — Vlaka s konji za Angleže v Južni Afriki sta se včeraj in danes zjutraj peljala skozi Ljubljano v Reko. Na vlakih je bilo 350 konj. — Izgubljene reči. Na Mestnem trgu je izgubila zasebnica E. P. zlato uro. — Na poti od Erjavčeve ceste do Podrož-nika je izgubila dekla F. H. denarnico s petakom. — Na potu po Slomškovih ulicah do Šarabona v Vodmatu je neka ženska izgubila denarnico, v kateri je bilo 20 kron papirnatega denarja. Kdor je našel to denarnico, naj jo odda v šentpeterskem župnišču, kjer dobi nagrado. — Popravek. V sobotnem članku je nekaj neljubih tiskovnih pomot. Popravimo naj jedno, da se tisti gospod, ki se je tudi oglasil za slov. predavanja v Gradcu 1. 1871. ni imenoval dr. Radi, ampak dr. Raddi. — Poročilu o nedeljskem shodu naj dodamo, da so bili vsi govori sprejeti z viharno pohvalo, ne samo tisti, pri katerih je bilo to zabeleženo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 3. decembra. Klubovi načelniki imajo danes popoldne sejo, v kateri se bo razpravljalo o protestu jugoslovanskih naprednih poslancev proti sklepu hrvatsko-sloven-skega kluba in slovanskega središča, da se predlog zastran ljubljanskega vseučilišča umakne. Dunaj 3. decembra. Veleoficiozna „Wiener Al lg. Ztg." javlja, da je grof Vetter od Jugoslovanov zahteval, da mora predlog glede ljubljanskega vseučilišča priti na razpravo takoj včeraj ali da ga morajo sploh umakniti. Iz tega izhaja, da se predlog ni zapostavil, ampak v obče pokopal. Dunaj 3 decembra. Radi neču-vene prijenljivosti nekih naših poslancev je zavladalo med dijaštvom, nestrpno čakajočim razpravo v parlamentu, skrajnje ogorčenje. Dunaj 3. decembra V današnji seji poslanske zbornice se je na predlog posl. Berksa odkazala peticija celjskega okrajnega zastopa naučnemu odseku Posl. Breiter je interpeliral prezidenta grofa Vetterja, je - li hoče prouzročiti, da pojasni ministrski predsednik, koliko je resnice na vedno ponavljajočih se grožnjah, da hoče vlada razpustiti drž. zbor. Prezident grof Vetter je odgovoril, da v tem oziru ne more ničesar storiti. Potem se je začelo prvo branje proračunskega provizorija za mesece ja-nuvar, februvar in marec. V imenu Mla-dočehov je dr. Paca k izrekel vladi nezaupnico in odločno protestiral proti grožnjam z razpustom, češ, da so te grožnje afront proti kroni in še večji afront proti parlamentu. Govorili so potem Malorus Wassilko, soc. dem. Eldersch, češki agrarec Rata j, nemški radikalec Barenther in češki socialist C hoc. Kdaj bo prihodnja seja, še ni določeno: najbrž bo v petek. Dunaj 3 decembra Sklicuje" se na poročilo „Slovenskega Naroda", po-trja vladni „Fremden b 1 a 11", da se je začela akcija, da se reši zavarovalnica „Unio catholica". Ako bi ta, po vladi provzročena akcija ne imela uspeha, se „Unio catholica" šiloma razpusti. Dunaj 3 decembra. Uradni list javlja umirovljenje avstrijskega posla nika pri Vatikanu, grofa Revertere in imenovanje sek. šefa grofa Szechena njegovim naslednikom. Berolin 3 decembra. V državnem zboru se je včeraj začela razprava n carinskem tarifu. Državni kancelar grof Bülow je carinski tarif obširno utemeljeval, povdarjaje zlasti, da je Nemčija na polovico agrarna, na polovico pa industrijalna država, in da torej treba, tudi agrarne interese. Zajedno je iz javil, da se hoče vlada tudi še v na prej držati politike trgovskih pogodeb z inozemstvom. Slovenoi in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Kufe ke -jeva «ajbdljSa hrana za zdrave in vcrevlh bolne orroke - 13 moka za obroke k 1968 Izborno deluje Tanno- Chinin tinktura za lase okrepčuje in ohranjuje lasi&če in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim narodom 1 M.. Jedlnn z al o ara: dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta St. 1, zraven cesar Franc Jožefovega mostu. (27—48) Meteorologično poročilo. ViMaa a*d morima B«e? m. Btedajl m«, tlak Tlet bi Stanje Čas opa-' baro-zovanja ' metra Iv mm Vetrovi Nebo 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7418 — 16 al. »zahod megla 739 5 737*3 4 7 si. sever megla Ij' s, 1*8 bL sszah. sk. oblač. g j Srednja včerajšnja temperatura —16', normale: o 2. Dunajska borza dne 3. decembra 1600. Skupni državni dolg v notah , . . . 99 — Kkupci <5r2a\rui dolg v srebra 98*80 Avstrijska zlata renta...... . 118*85 avstrijska kronska renta 4-1',. ... 96*85 Ogrska zlati, renta 4C„....... 11« 50 ügraka ir;>i*u.ka reata 4"\„ .... 94*25 Avtütro-O'xrake haccne de/nice . . 1605 — Kreditne delnice . . . ... 661 — London vista.......... 339 35 Kern Ski državni bankovci sa 100 m Krt. 117'15 30 mark........... 23*44 80 frankov ........... 1905 Italijanski bukovcl . .... 93 25 O. kr. oazam - ... 1131 1 Zahvala. Globoko ginjeni se najiskreneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so naši nepozabljivi, prehitro preminuli hčeri oziroma sestri in teti, gospodični Ani Tominc telegrafistki izkazali zadnjo čast s spremstvom in lepimi venci. Posebno se pa zahvaljujemo gg. koleginjam in gg. kolegom za njih mnogoštevilno udeležbo in krasni venec, zboru poštnih uslužbencev za spremstvo pri pogrebu in ganljivo petje v hiši žalosti in na grobu, ter prijateljem in znancem, ki so prišli z dežele spremljat nenadomestljivo pokojnico na zadnji poti. Vsem prisrčna zahvala in prošnja, da ohranijo predrago pokojnico v blagem spominu. (2652) V Ljubljani, 2. decembra 1901. Žalujoči ostali. I in sladko oiavo, več 100 met. centov kakor tudi več 1000 sadnih dreves ♦ . proda ■ ♦ (2625—2) T. Grah, Ponikva ob juž. žel. (Štajersko.) 2STa,j:firi.e3i cvetlični med iz čebelnjaka Kahnikorrcra v Dravljah, z jamstvom pristnosti in čistosti, prodaja v steklenicah po V«. Vi in Vi kilo Edmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove ulice. (13—239) !!Božična prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje iz nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 36 podob, najkras-nejSih na svetu, 1 računski stroj „Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 podstavek na pisma za vsakogar poraben, 5 komadov prelepih razglednic, 5 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle-palom, 3° 'o zlata, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modem prstan za gospode z imit. druguljem, 20 kom. predmetov za dopisovanje in še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M. f f I «I. Šo |n»« Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2658; Krakovo št. 6-4. Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar. Klet gozdar ali oskrbnik se priporoča izveiban mož v tej stroki. Ponudbe pod „gozdar" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2654) Gostilna v Škofji loki „pri Finfarju" pri koji je ledenica za zalogo piva in stara kupčija z vinom na debelo ter hlev za voznike, se odda takoj v najem. Natančneje >e izve pri L. Lavrič-u w Škofji loki. (2661—1) Ciril-* * * ^ten^i- * Skladni x l^okdar * C) (2434—3) =J«s i-cfiel_____ v lični moderni obliki s podobo slovanskih blagovest-== nikov v barvah =■=■= Cena Izvodu K. 1 * ft O, po pošti 20 vinarjev več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku * Tiskarna * JLJIettnar Posestvo' na Koroškem se takoj proda radi rodbinskih razmer. — Potrebna glavnica 70.000 kron. 25973 Letni cisti dohodek 8—IO.OOO K. Vpraša se Celovec, poste re-stante pod „Glücklich IOOO". Nogavice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plašeke, avbice in klobučke ima ff kakor tudi po meri naprodaj (2656—1) Jna Fjaring strojno pletenje'in konfekcija za otroke T)\>er$Vj trg bni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selsthal v Solnograd, Inomoat, Ces Amstetten na Danaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne onohni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gasteia, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gen vo. Pariz, c«s Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vara, Karlove vare Prago, (direktni voz I. in n. razreda), Lipako, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. nri zvečer osobni vlak v Trbia Beljak, Fransensfeste, Inomost, Monakovo. ,Trat-Monakovo direktni voiovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Eočavja. Osobni vlaki: Ob 7. url 17 m zjatraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob S. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljana juž. kol. Proga ls Trhiia. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, ilonakovega, Inomosta, Franzena-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Aaaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (afonakevo-Trst direktni vozuvi I. in II. razreda). — Ob 7. nri 1'2 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ll. ari 16 m dopoludne os bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovib varov, Heba, Mariji:.ih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in IX razre ia , Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Gene ve, Čari ha, Bregenca, Inomosta Zella ob jc-auco, Lend-Gasteini;, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljarna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensteste, 1'on-tabla. — Ob b. uri 51 m zvečer osebni 7lak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga i« Novega m&uta In Kcöevja. Osobni vlaki ■ Ob d. uri in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ob 8. uri 'db m zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. koi. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2a m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in prazuikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnik*.. MežaLi vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob <>. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1893) Trgovski pomočnik dobro izurjen v železnini in Speoeriji »e takoj sprejme pri tvrdki: (2613—3) Friii. Ilomaiiii v Radovljici. Mladenič ki je dovršil kranjsko kmetijsko šolo na Grmu z dobrim vspehom in je že skozi dve leti samostojno gospodaril, želi zaradi premenjenih razmer primerne Službe. (2657—1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Mlad trgovski pomočnik želi premeniti svojo službo. Izurjen je v galanterijski in špecerijski stroki. Ponudbe sprejema V. D. poste restante Ribnica. (2653—1) Velika gostilna i v večjem trgu na Dolenjskem se da na račun ali v najem. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«. El&Sr Več dacarjev vzprejme zadruga užitninskega odkupa v Radovljici. Ponudbe do 15. decembra t. I. na gorenjo zadrugo. (2640-2) C. kr. dražueni urad (2374) -**>■ Dunaj -Sr— (11) I., Dorotheergasse 17 prevzema za licitacije: glaso-virje, harmonije, dobro pohištvo, okrasne komade, vozove, ekvipaže, premične reči iz zapuščin in preseljevanja, kakor sploh vsakovrstne predmete. Zglasi se vsak dan od 8.—12. ure. Isdajatelj in odgovorni urednik: Jo a i p Noll t Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« B-B