tfSE BUY united , states javings jpONDS p«fd STAMPS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni NAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium »EFENSE BUY UNITED STATES SAVINGS 'BONDS AND STAMPS S SAf EAHWR P0S1 oma: OR bank %IE XXIV. — LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 12, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 266 'OHCI SO DOIGRALI IGRO SVOJEGA BLUFANJA nski militaristi besnijo, toda pomagati 4 S1 ne morejo. - Zdaj stoje pred alternativo: mir ali vojna. °Bl0čNE besede angleškega premierja churchilla fc,."*^' 12. novembra. —1 Diplomatični krogi pravijo, da • 1 Pfemier Churchill je i-! prinaša posebni japonski posla- 4 r> v katerem se ie dew- i nec Saburo Kurusu predsedniku ^ tUdi .............• ____________ XTT_____________ mJm japonske m h agresivne j Rooseveltu v Washington mno- nJenih groženj Ame-'go bolj zmerne japonske predlo-dj. „ar javno in odločno ge, kakor se splošno domneva E se zaplete Japon- j Japonski predlogi temeljijo na ^ .. •f10 z Zedinjenimi drža- j ameriškem priznanju japonskih L bo Velika Britanija Š3 | "pravic" na Daljnem vzhodu. Uro s h esede, kakršnih ni šs iči, da ne bo prirejala nobene na-^ Javil noben državnik, i daljne ekspanzije proti jugu, a-J ^ kak premier. |ko Amerika in Anglija ukineta J^rjeni militaristi ; svoje trgovinske restrikcije na- imi militaristi si-! pram Japonski in ako posredu-radi teh besed, to- j jeta pri poravnavi japonsko-ki-^.vlada med njimi ve-j tajskega spora. Japonska je v , ker izprevidi- j tem slučaju pripravljena, ga i, v kaši in da je konec rantirati ameriške in angleške h blufa. j^® proti Japonski " *r°gi v Londonu poro a A-nglija in Amerika ; sebni japonski po&lanec ničesar feoln K «eije v slučaju, če bi | predsednik Roosevelt se ne bo upadla Yunnan pro-1 dal premamiti ter bo zahteval Pa Burma cesto. V slu- da se Japonska kratkejmalo u-nske agresivnosti bijmakne iz Kitajske in Indokine j,skupn0 Velika Brita- in morda tudi iz Mančukua, s uJene države, Kitaj-! kitajskega- ozemlja, katerega si Indija in za slu-! je Japonska prilastila že pred ifir,i. tudi Rusija. ' i desetimi leti. > krič h napovedala vojno." To! Rečeno je, da Japonska jam- ^Ponski 'i vre pravice v Kitajski. Splošno se sodi, da ne bo po- tcesai sporazum gle- j opravil v Washingtonu, kajt; VSTOLICENJE NOVEGA ŽUPANA G. FRANKA J. LAUSCHETA! V mestni hiši se je trlo ljudstva, ko je sprejel novi župan iz Blythinovih rok ključe županskega urada mesta Clevelanda. pomočnik župana Lauscheta ričači vedo, da bi j Japonski preostaja sedaj dvo-Velesile naredile kra-1 je poti.: Ali preneha s svojo a- 'Va v,Z ^aPonsko, zato se gresivnostjo in se uklone zahte-b°jevitost zadnje ča- vam Zedinjenih držav in Velike kadila. Britanije, ali pa se vrže v vojno, Postaja manj ohola v kateri bo v nekaj tednih zali. novembra. — davljena. Župan Frank J. Lausche je i-*-j--- menoval na dan svojega vstoli- JQhn Lokar-eksekutivni čenja Josepha T. Sweeneyja za ravnatelja mestnih financ, Sa- ' muela F. Davida pa za ravnate-j •ja mestne postrežbe. Že prej pa i je imenoval Thomase Burke-a j Ir. za ravnatelja postav (City I aw director). Dalje je imen'o- \ val novi župan Lausche Johna! Lokarja ml., svojega bivšega j "bailiffa" na sodišču, za svojega ' iksekutivnega pomočnika ali a- j Bistenta. Pri Lauschetovi inavguraciji j je bilo navzočih tisoče ljudi iz i vseh slojev prebivalstva, ki so latrpali koridorje mestne hiše kakor tudi veliko dvorano mestne zbornice. Navdušenje v dvorani V dvorani je nastalo ogromno navdušenje, ko je Lausche tekom svojega inavguralnega govora izjavil: "Zahtevam od mestnih uslužbencev, da slednji judstvu povedo, da smo mi vsi' sche je do sedaj imenoval njegovi služabniki, da mu name-1 člane svojega kabineta, "avamo zvesto služiti ter dati j javnosti se mnogo ugiba, kdo iolar za dolar v vsej postrežbi,1 bodo ostali. Ampak od torka ve-'.a katero plačuje." i čer, ko je bilo naznanjeno, da je Lepe geste bivšega župana |"naš Frank" prodrl z. ogromno Pri Lauschetovi inavguraciji; večino 50 tisoč glasov, ni bilo v je sodeloval tudi bivši župan; mislih tistih, ki so zasledovali Blythin, in sicer v takem obse-; ne le župansko kampanjo, tem-5"u, kakor doslej še noben odha- j Več tudi dejanje in nehanje no-jajoči župan pred njim. Bivšij VSga župana, ko je sedel na župan je bih deležen silnega, a-1 godniji, mestni HLJ&Jfcgni, tvobe-plavza in odobravanja, ko je iz-! nega dvoma, da bo John E. Lo-javil, da "bo našlo elevelandsko kar, zavzemal važno mesto v ljudstvo v županu Lauschetu is-. "uradni družini" župana Lau-krenega in poštenega moža, ki scheta. fev A OTVORITVE PREUREJENEGA SLOV. DOMA Se je vršila otvori- \ ža raznih društev, in godba dru- Preurejenega Slo-°ma na Holmes Ave. tekom katere je bil %a ' n ProSram> je bila L. 2večer z banketom. Sa ^ Je v imenu 2uPanag. Franka J. Povabilo predsed-IV enca Leskovca otvo-^ councilman Anton lat h iste Jednote štva sv. Jožefa št. 169 J. S. J. Pevski zbor Illirija je pod vodstvom svojega pevovodje zapel nekaj lepih pesmi, ki so izzvale splošen aplavz in priznanje. Violino solo je igral Vladimir Malečkar, na glasovir pa ga je spremljal R. Resnik. Ko je bilo razpoloženje na vr huncu, je odprl tajnik Doma ku verto, katero mu je izročil slovenski trgovec John Asseg. V kuverti je bil dar Domu v obliki čeka za/$100. Tako je slovenska naselbina na Holmes Ave., in v okolici do stojno proslavila otvoritev svojega prenovljenega Doma, k čemer ji "Enakopravnost" iskreno čestita! John Lokar Naš novi župan Frank Lau- tri teror v dalmaciji RIM, 11. novembra, 1-taiijanska vlada poroča, da so jugoslovanski patriotje vrgli na glavnem trgu v Splitu, Dalmacija, troje bomb med vojaško godbo, ki je svirala na trgu. Bombe so ubile enega italijanskega vojaka, ranile pa 24 vojakov in 25 civilistov. Istočasno pa je bil v drugem kraju nedaleč od Splita napaden italijanski tovorni avto, ki je bil natrpan z italijanskim vojaštvom. četniki so obstreljevali avto s strojnicami, katere so ranile nekaj italijanskih vojakov. Italijanske oblasti so aretirale 150 ljudi, ki so jih obdržale kot talce. Smrtna kosa Kakor smo že na kratko poročali, je v ponedeljek zjutraj nagloma umrl Anton Troha, ko se je odpravljal na delo. Pokojni je bil star 53 let ter je ži- DEŽELI SE OBETAJO VELIKE DELAVSKE B0MATUE Murray, predsednik CIO, in Kennedy, taj-nik-blagajnik premogarske organizacije, podala ostavko. kakšne bodo posledice tega boja med unijo in vlado? Program o ameriških Slovencih Narodni delavski posredoval-ni odbor je zavrnil Levvisovo zahtevo po unijski delavnici v premogovnikih, ki jih lastujejo jeklarske družbe, ter zdaj eaki Lewisove reakcije. Narodni od - I T . „ v , . , . i Jutri večer, v četrtek, od bor je zavrnil omenieno zante- „„ nn , „„ ' , ' . , J , , . 10:30 do 11:00, se bo oddajalo vo, ki tvori edm spor med druz- , „TT-rT^ . , . . .. , , - • preko WHK radio-postaie pro- bami in premogarji, z devet-nr 1 ..........„ , . .. , . T gram o ameriških Slovencih. To glasovi proti dvema. Ker je Le- f ,, , je muzikalen program, nazvan "All Americans." wis izjavil, da se ne poda, se vladne oblasti boje, da bo rzz- Tlasil nadaljevanje stavke 53,-! Pr°gram obeta.bltl zel° zam' 000 premogarjev po 15. novem- miv- zato P"Porocamo vsem na-bru, do katerega dne je bila s:m roJakom' da ga Poslušajo; stavka odložena enakl ProSrami se oddajajo z o- vel s svojo ženo in svojima" dve- Masna resignacija odbornikov menJene PostaJe vsak četrtek ob ma hčerkama Frances in Rose; na 909 Addison Rd. Rojen je bil v Srednji vasi, fara Kočevje. Njegova žena Theresa, rojena in v Ivančič, je bila doma iz Malih Ruč na Primorskem. Dalje zapušča brata Johna, drugod v A-meriki pa več sorodnikov in prijateljev. Polcoini je bil svoje-časno član društva' sv. Jožefa, št. 146 K. S. K. J. Truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62nd St., odkoder se bo vršil jutri, v četrtek ob desetih dopoldne pogreb v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče. Vaja pev. zbora Zarja V četrtek ob 8. uri zvečer se bo korakal nenehano naprej. Županov urad V cvetju No, in to se je že zgodilo. Kot se poroča, je bil Mr. Lokar vče V sprejemni sobi županske pi-,raj imenovan za eksekutiv. polarne se je trlo ljudi, ki so pri- j močnika, da bo stal bliže nove-šli čestitat žpanu Lauschetu in'mu županu kot kateri član WASHINGTON, 11. novem- Sori napovedani uri. bra. - Philip Murray, predsed- Te vrst« ame oskrbuje nik Kongresa za industrijsko or- The TlP Top Brewing Co. ganizacijo je danes naznan 1 . masno resignacijo sedmih urad- Seja VSeSlOVan-nikov CIO organizacije, in sice ' zaradi odloka Narodnega dolav-: skega posredovalnega odbora, k ; je zavrnil Lewisovo zahtevo po; unijski delavnici v premogovni kih, ki jih lastujejo jeklarsk: družbe. Med odborniki, ki so po ■! dali ostavko, sta tudi Philip Mu-; rray, predsednik CIO orgpaiiza-} cije in podpredsednik United j Mine Workers organizacije, in j Thomas Kennedy, tajnik - bla-gajnik premogarske organizaci-; _ skega odbora v Clevelandu Na seji se je odobrilo zunanjo politiko predsednika Roosevelta ter imenovalo župana Lauscheta za častnega predsednika. njegovi soprogi. Sprejemnica je (Dalje na strani) njegovega kabineta, in da ga bo poluradno zastopal v vseh njegovih poslih. Mr. Lokar je bil Sestanek duša minule županske kampa- Vse tiste, ki bodo delale v ne- nje, in skozi mesece noč in dan del jo 16. novembra pri priredbi Mladinskega zbora na Waterloo na delu za zmago svojeg^ "či-fa". Priznanje, ki mu je bilo s Rd. naj pridejo danes zvečer ob j tem dano, je bilo v polni meri Dsmih (v sredo), na sestanek v|zasluženo. slovenski delavski dom na Wa-j Mr. Lokar, kakor znano, je terloo Rd. — Tajnica. j bil že več let "bailiff" sodnika Iz bolnišnice Lauscheta in njegov.osebni po- V soboto je bila pripeljana s ™čnik. Od mladih let se je u-Svetkovo ambulanco na svoj dejstvoval v slovenskem javnem dom Mrs. Mary Gimpely, 15713 življenju, in že več let je pred je Društvo sv. Ana, št. 4 SDZ Članice se prosi, da se danes gotovo udeleže redne mesečne seje. Po seji se bo šlo skupno iz-kazat zadnjo čast pokojni članici Barbari Tome, katere telesni ostanki počivajo do pogreba v Grdinovi kapeli. Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek, ob 8:30 zjutraj. — Tajnica. Na srnjake Jutri, v Četrtek, odidejo na .. j . „ — * srnjake v državo Michigan Fr. n °d njih0Ve I Hribar, 1194 E. 71st St., ki vo-"oi,. Kar minulem vo- j, aftketu so še govo- •ich an-Ces RuPert> John Šepic, stavbe-, ki je preure- H s Mrs. *Paula Mau-akich in John Dre- b^ Navdušenje v dvo-N črtalo, ko se je po-W Mandski župan Fr. > se je v krasnih , navzočim ro- Huntmere Ave. Prijatelji in prijateljice so vabljeni, da jo na domu obiščejo. Na dopustu Mr. Jim Okoren, ml., sin Mr. in Mrs. Jim Okoren, st. z 1255 E. 60th St. je prišel domov na dopust, kjer ostane do 22. novembra. On služi pri marinskem zboru na največji ameriški bojni ladji North Carolina. Prija-: vprašujejo sednik Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Njegov dom je na 16409 Huntmere Ave., kjer živi s svojo družinico, ženo in dvema otroftama. Na njegovem novem imenovanju naše iskrene čestitke! fe j^kodušno pomoč, Dan premirja Ker nekateri naši naročniki zakaj niso dobili tel ji" so vabljeni, da ga obišče-j včeraj lista, jim naznanjamo, da i včeraj naš list ni izšel, ker je Premikajoče slike lbil Dan Premirja- ko ves svet Jutri, v četrtek, ob osmih Praznoval spomin obletnice pre; zvečer bo kazal Mr. Theodore vrši pevska vaja pevskega zbora "Zarja" za srebrni jubilej, ki bo v četrtek, na Zahvalni dan, 20. novembra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vsi pevci in pevke naj bodo o pravem času na mestu, da bo stvar šla bolj hitro naprej in da se bolj pripravimo za to slavnost. Ostali publiki pa se priporoča, da si nabavi vstopnice že poprej, da se jim ne bo treba vrstiti pri blagajni. Vstopnice se dobe pri pevcih in pevkah "Zarje", pri Mrs. Ma- kovec v slaščičarni v S. N. D. in j ....... . . . T „ . . . republikanca Willkieja pri Joe Durnu v trgovini na 15b | 1 in Waterloo Rd. Za ples bo i- gral John Peconov orkester. Obisk v uredništvu V uredništvu sta nas obiskala Mr. Anton Drenik, znani slovenski fant in bivši kulturni delavec ter marljiv dopisnik Enakopravnosti in drugih slovenskih listov, ki služi zdaj pri vojakih, in njegov oče, Mr. John Drenik iz Lloydella, Pa. Mladi vojak bo ostal nekaj dni v Clevelandu na dopustu. V ponedeljek večer se je vršila v Cleveland hotelu seja Napetost med ljudstvom |Vseslovanskega odbora, pri ka-Med ljudstvom Zedinjenih dr- ^ se ^ odobrilo zunanjo poli-žav vlada zdaj velika napetost v tlko predsednika Roosevelta, na- pričakovanju, kako se bo kon- kar se Je Poslal° Predsedniku v . . . . ,. , . brzojavko v imenu Vseslovan- cal ta boj, ki postaja z vsakimi •> j v. i - ___ t skega odbora za severno Ohio, dnem bolj očiten boj med Lewi- . b v ?n nL^niknm RnnSevelJkl reprezentira 1,000,000 državljanov slovanskega porekla. Odbor je dalje soglasno imenoval župana Franka J. Lau- som in predsednikom Roosevel tom. O Johnu L. Lewisu je znano, da je samoljuben in zdaj silno trpek mož, ki mrzi Roosevelta in vso njegovo zunanjo kakor tudi notranjo politiko, odkar je propadel s svojimi namerami pri predsedniških volitvah, ko je javno deloval za izvolitev Smrtna kosa P • V' 1 uomaci z,up-(O8 Hribar, kije stania je nastopila •UcJi Miss Betty Da- 'M J0" ^emljala na pia-lilaePhine Terček. tudi častna stra- di gostilno, ter njegova prijatelja John Okički in Fred Poč< sa. Želimo jim mnogo uspeha. Kk- ^ v . zadnjl g0"!Ua John Okički in Fred Poče-L>. >, °Pil domači žup 1 J Zaroka Zaročila sta se Miss Mary Rose Habe, hčerka Mr. in Mrs. John Habe, 13610 Eaglesmere Ave., in Mr. Charles Wavrecska, 3409 W. 90th St. Bilo srečno! Andrica, član uredništva dnevnika "The Press," premikajoče slike v Slovenskem domu na Holmes Ave. Kazalo se bo vojaška taborišča v Zedinjenih državah ali "Your boy in the army." Vstopnina prosta. Pridite ob času. — Direktorij. Preselitev Mr. in Mrs. Vadnal naznanjata, da so se preselili iz 16118 Arcade Ave., na 15815 Arcade Ave. Kdor ima opravke zaradi društvenih zadev ali želi najeti Vadnalov orkester za prireditve, naj se zglasi na novem naslovu ali naj pokliče IVanhoe 4783 W. scheta za svojega častnega predsednika ter sklenil, da se pošlje protest obema ohijskima senatorjema pri zvezni vladi v Washingtonu radi njune opozicije proti preklicu nevtralnostnega zakona. Glavni predmet na seji je bila diskuzija o organizaciji delegacije za Vseslovanski kongres, ki se bo vršil v dnevih od 21. do 23. novembra v Pittsburghu. Svrha tega odbora je, da so organizira v eno telo 15 milijo- mirja in spomin na padle vojake v svetovni vojni. PARADIŽ Pridite v nedeljo v Slovenski-delavski dom na Waterloo Rd. Mladinski zbor bo vprizoril Leopolda Turšiča pravljično igro "Izgubljeni raj." Petje, plesi in krasni kostumi. To bo užitek za oči, za ušesa in srce. — Priče-tek ob 3. uri popoldne. Zaroka Zadnjo soboto sta se zaročila, Miss Fay Bohinc, hčer dobro poznane družine Mr. in Mrs. John Bohinc iz 1246 E. 173 St., z Mr. Marion Alek iz 1702 Literary Ave. -r- Čestitke. TO JE LAUSCHE! Tekom včerajšnje spominske slavnosti in kome-moracije Dneva premirja, je imel med ostalimi govorniki na Public Square gin-ljiv govor tudi župan Frank J. Lausche, ki je govoril "Gold Star" materam, to je materam sinov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Med govorom pa je opazil neko ubožno mater, ki se je, slabo oblečena,"tresla v zimskem mrazu. Župan Lausche je pristopil naglo k nji, slekel svojo suknjo ter jo ogrnil ženici, nato pa je naročil bližnjemu policistu, naj po završeni slavnosti prinese suknjo v njegov u-rad . . . Kakor smo že na kratko poročali, je umrla Barbara Tome, doma iz vasi Krivoglavice, fara Podzemlje, okraj Črnomelj. V domovini zapušča dva brata in sestro, tukaj pa soproga Niko- i nov ameriških Slovanov, laja, dva sina ih dve hčeri: Wil-liama in Edwarda in Helen in Josephino, in sestro Thereso Gustetič. Pokojna je dospela v Ameriko leta 1913. Bila je dobra žena in blaga mati. Dom družine se nahaja že 27 let na 5815 Bonna Ave. Pokojna, katere dekliško ime je bilo tudi Kultura SLOVENSKA ŠOLA S. N. D. V četrtek, dne 13. novembra t. 1., se bo vršil redni pouk slovenskega jezika v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Tome, je pripadala društvu sv. i Ave. Kdor se še ni vpisal, naj se Ane, št. 4 S. D. Z. in S. Ž. Z. št. vpiše ta četrtek v pisarni Slo-25. — Pogreb se bo vršil jutri v | venskega narodnega doma ob četrtek ob 9. uri. zjutraj iz ka-|7:30 zvečer. Sedaj še ni prepoz-pele A. Grdina in sinovi v cer-1 no. Zavedajte se, da je slovenski kev sv. Vida in od tam na po- j jezik za nas Slovence velikega kopališče. Prizadetim naše so-, pomena. Torej, vsak, kdor ima žal je. j veselje, naj pride sedaj, ko še ni prepozno. Na svidenje! — Šol- Vrnite vstopnice! Članice društva "Collinwood Hive", št. 283, Maccabees se prosi, da vrnejo vse neprodane vstopnice za banket tajnici danes zvečer, da se bo vedelo, koliko vstopnic je bilo prodanih. Vstopnice, ki ne bodo vrnjene sedaj, se bodo smatrale za prodane in se jih bo moralo plačati, -r Tajnic«. ski odbor. "CANKARJEVA SEJA" > Jutri, v četrtek večer ob ob 7:30 se bo vršila v Slovenskem narodnem domu seja dramatičnega društva "Ivan Cankar". Člani in članice računskega odbora so prošeni, da pridejo prej, da se sešteje tikete za prihodnjo prireditev. ST^AN t ENAKOPRAVNOST 12. novembra,*^1 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POSTA Owned «-nd Published by AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 IT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays fo raznašalcu v Clevelandu, za celo leto .....................................................................$5-50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ...........................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto................................................—.............................$4.50 ca 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00 ~t as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. g,T<» 104 Z VERO V VSTAJENJE. N^ši javnosti je bilo nedavno naznanjeno, da bo clevelandsko dramsko društvo "Ivan Cankar" ljudstva v Ameriki in s tem o-nim, ki se danes zanašajo na nas, da jim bomo priskočili na vprizorilo dne 23. novembra ča- pomoč, čim se vojna furija pole- MAKSIM LITVINOV Washingtonski vladni krogi z veseljem pozdravljajo imenovanje Maksima Maksimoviča Litvinova, bivšega ruskega zunanjega komisarja in bolje znanega zapadne-mu svetu kakor katera koli druga osebnost boljševiške hierarhije, za poslanika v Zedinjenih državah, češ, da bq to pomenilo novo in tesnejšo fazo kooperacije med Sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državami. Litvinov, ki je prišel ob svojo pozicijo leta 1939 zaradi svojega neuspeha, ker se mu ni posrečilo ustanoviti evropskega bloka držav, katere bi bile zastavile Hitlerju pohod proti vzhodu, je sedaj zopet dobil nazaj svoj nekdanji prestiž. Zaradi njegovega temeljitega poznanstva politike zapadne Evrope in zaradi njegovega kozmo-politskega ozadja, smatrajo ameriški vladni krogi, da je bil Litvinov najboljša Stalinova izbira za najvažnejše diplomatsko mesto v Washingtonu ob času, ko sta Ameri- sovno dramo v treh dejanjih "Z vero v vstajenje", v kateri je živo in prepričevalno naslikano trpljenje našega ljudstva v stari domovini pod nacijsko peto in njegova vera v končno zmago, ki mu sveti v črni temi današnje njegove ftolgote, da prezgodaj ne omaga. Drama &'e bo i-grala v korist naših trpečih bratov in sester v stari domovini. Spisal jo je Ivan Jontez, ki pravi o nji: "Ideja za to dramo se mi je porodila, v duši, ko sem v sredi letošnjega leta zasledo val v ča- i Toda že to, kar sem napisal—na že in bodo pota preko morij in kontinentov spet odprta in svobodna—našim trpinčenim bratom in sestram v stari domovini .. . Če se mi posreči, s tem delom pomagati naši veliki stvari, ki je obenem stvar vseh ki sovražijo fažizem bilo v črni ali rjavi srajci, bo to moje največje zadoščenje in edino plačilo, ki si ga želim . . . "O drami sami rečem to le: Pretiraval nisem nikjer, preje podcenjeval zverstvo fašizma in trpljenje našega ljudstva . . tudi najmočnejše društvo naše lepe naselbine, nove Ljubljane, Euclida z okolico. Kdo in kako so ustanovili to društvo, ki nosi ime "Slovenski dom" št. 6 in spada k Slovenski dobrodelni zvezi? Naj bo na tem mestu priob-čen prvi zapisnik, ki so ga pisali pred 30. leti. Zapisnik je v celoti in v pravem originalu. Nottingham, Ohio, 10. decembra, 1911. Tukaj smo se zbrali v naši|nika Franka šusteršiča ali pa naselbini Sloveni pri Jožef Dru-jna oskrbnika, goviču, da bi ustanovili drušl | Torej, prijatelji izletniških tvo, nakar smo začeli predlagat sami med seboj, kako da bi se sopisih novo zgodovinsko gibanje, s katerim je Evropa odgovorila na pretnje in zasužnjeval-ne namene nemškega fašističnega megalomana Adolfa Hitlerja in katero si je zapisalo na prapor geslo: "V for Victory", kar bi se reklo po naše: "V za Vero v Vstajenje." Vendar, ko sem i-mel idejo že v glavi ter jo polagoma oblikoval, še nisem vedel, ali bi začel pisati dramo ali ro k£ in Rusija združeni in ujedinjeni v svojem boju proti man> ali bi morda na vse skupaj Hitlerju. jlepo pozabil . . . Sem pač človek Litvinov bo nasledil kot poslanik v Washingtonu I j" ^jetako radi iz prirojene ,. „ , ™ i j. , , • lenobe ah lagodnosti, ki jo zna- Konstantmu Oumanskemu, 39 let staremu kariernemu mo tako kpo opravičiti odlaga_ mo potrebno in koristno delo, dokler ni — prepozno . . . "Ampak jaz sem sovražnik fašizma, odkar se je pojavil, da si podvrže ljudstva zemeljske oble; kot tak sem vedel, da ne smem zamuditi pxilike, storiti vse, kar je v fhojih močeh, da se temu skupnemu sovražniku človeštva škoduje in se mu izkoplje grob za vse večne čase . . . Potem sem pa še vsak dan bolj opažal neko čudno, nerazumljivo apati-jo med velikim delom ameriškega slovenskega življa napram vsaki pomožni akciji za zasužnjene brate in sestre v stari domovini . . . Čital sem apele ljudi, ki vodijo te akcije—apele ki so le prečesto naleteli in še vedno najdejo le gluha ušesa tam, kjer ni moralo biti nastežaj odprto uho, srce in roka ... In u-deležil sem se seje enega teh diplomatu, ki se je dvignil do prominence tekom "ruske železne dobe," Oumanski, ki je sicer zelo naobražen in zmožen človek, ni bil nikoli popularen pri državnem departmentu, ker ni mogel razumevati ameriških institucij. On ni mogel, na primer, nikoli verjeti, da vlada Zedinjenih dJ-žav nima moči, da bi mogla zatreti neljube članke v časopisju, da! bi mogla vplivati na razsodbe sodišč ali diktirati svojo politiko trgovskim tvrdkam, ki tigujejo s Sovjetsko Unijo. t Oumanski se je vrnil kmalu po izbruhu nemško-ruske vojne v Moskvo, kjer bo zdaj tudi ostal. Novi ambasador, Litvinov, je star 65 let ter je človek naglih sklepov in naglega govorjenja. V mednarodnem svetu je znan kot eden najboljših diplomatov, ki je spravljal v Ženevi svoječasno v zadrego diplomacijo vsega sveta, govoreč skoro z vsakim predstavnikom v njegovem lastnem jeziku. Litvinov je preživel več let svoje mladosti v Angliji, kjer je bil zaposlen kot potujoči trgovski potnik in tajni agent ruske revolucije. V Angliji se je oženil 3 Ivy Low, odborov . . . Slika, ki sem si jo hčerko premožne angleške obitelji, ki ga je ob izbruhu Je bila £'iva- skoroda ruske revolucije spremila v Moskvo. V Moskvi se je tudi Litvinov oblačil navadno v pol-vojaško opiavo boljševiških voditeljev ter se je mešal z diplomatičnimi krogi le v toliko, v kolikor so to zahtevale njegove dolžnosti. Od leta 1920 do 1930 je prebil mnogo svojega časa v ženevi, kjer je najprej predstavljal svojo deželo kot opazovalec, pozneje pa kot delegat pri Ligi narodov. Med svojim diplomatskimi kolegi je užival reputu-cijo akutnega, zmožnega in ciničnega človeka. prave. Razumljivo, da je imel farmski odbor s temi stvarmi velike stroške. Zlasti sedaj, ko je vse tako dragq. Zato pa vas vabim, da pohitite na farmo tudi sedaj, kajti tam je vedno kak šna prijazna družba, za dobro postrežbo vam pa jamčita Mr. in Mrs. Gorjanac. V zimskem času so prostori posebno pripravni za privatne veselice. Kdor koli želi o tem več zvedeti, naj se obrne na taj- prostorov SNPJ, pohitite v prosto naravo tudi v zimskih dneh ustanovilo društvo. Nato so pa|in ne pozabite se oglasiti na na- prišli iz Clevelanda, O. od dru-jši farmi! štva od S. D. Zveze in nam po- j Bratsko vas vabi, «nnm[iiiiiiniiiioimiiimiuM|Ul,"a"" RADO MURNIK: Ženini našeKop1^ luiuiiiauiHiiiiuiQMiiiiUiuiaiiiu^ll On ji je ovil desno1-rumene pljuzinje in J1 - brezupna . . . "Vprašal sem se: "Mar se res ne da ta naša masa zbuditi iz svoje neobčutnosti, napram trpljenju ljudstva, iz katerega je sama izšla?" Toda jaz sem prevelik optimist z, ozirom na naše ljudi, da bi priznal kaj takega. Saj se da s temi našimi ljudmi vse doječi, le zbuditi je J treba v njih voljo, storiti llfc-kaj, pomagati; treba bi bilo, tem našim ljudem živo premočiti —bolj živo nego more to doseči suhoparno časopisno poročilo — Golgoto našega ljudstva pod ti-ranstvom kljukastega križa in vzbuditi zanj sočutje, ki bi premagalo vse puhle pomisleke in rodilo v srcih naših ljudi samo eno veliko željo: Kako pomagati? Koliko lahko pomagam? "Odgovor mi je prišel tako "To sredstvo je—drama. Drama doseže, česar še tako dramatiki- ODŽAGANJE KNEZA PAVLA Jugoslovanski oficijelni ust, ki izhaja v Londonu, je objavil dne 6. novembra, da je jugoslovanska zamejna vlada v Londonu črtala ime kneza Pavla, bivšega regenta, s. konstitucionalne liste članov jugoslovanske kraljevske hiše, s čemei se izključuje njega in njegovo potomstvo iz dinastije. Tozadevni zaključek je bil izvršen z izpremem-bo člena 38. jugoslovanske ustave, kateri člen odloča O kraljevski rodbini. Ivdior znano, je knez Pavle potiskal z znanim i'ašistom in nemško-italijanskim plačancem pre-mierjem Milanom Stojadinovičem Jugoslavijo v tabor osišča. Za oba je zdaj-poskrbljeno, da ne bosta več kalila demokracijam vode: kneza Pavleta in njegovo rodbino so poslali Angleži v svojo afriško kolonijo Kennyjo, v bli-j njegova čustva in preglalo iz sr-žini Abesinij*?, Milana Stojadinoviča pa so varno spravili ca vse majhne pomisleke ter od-na nekem izgubljenem, neznatnem in malem afriškem prio roke, da bodo voljno po-otočiču. — Skoda, da se. ni to zgodilo že pred leti, takrat, ko smo mi opozarjali na fašistično Stojadinovičevo izdajstvo, in ko je njegov brat Drago lazil po Ameriki, kjer je utrjal v jugoslovanski fašistični politiki prijatelje ve-žima svojega brata. podlagi poznavanja naših ljudi pa fašizma samega—bo zadostovalo, da se bodo gledalcem ježili lasje ..." Dasi je drama "Z vero v vsta^ jenje" zasnovana in izpeljana povsem preprosto, da bo razum ljiva slehernemu gledalcu, . pa vendar zahteva vsaj tucat izrednih igralskih moči in spretnega in za stvar navdušenega režiserja. Društvo "Ivan Can kar" ima oboje—dobrega režiserja za to igro in sijajne igralce. Režiser bo Rudolph Widmar, ki je že nekaterikrat pokazal svoje igralske zmožnosti na našem odru; in najvažnejše vloge bodo v rokah poznanih in pri ljubljenih igralcev in igralk so Widmar sam, Vatro Grill, Milan Medvešek, Olga Marn, Anica Če bul, Berta Eršte, Joseph Skuk Tone Eppich in drugi. Ta imena sama so porok, da bo vprizoritev drame "Z vero v vstajenje" nekaj za slovensko Talijo v Ameriki dovršenega, nekaj nepozabnega. Ali samo dejstvo, da bodo i-gro vprizorili naši najboljši i-gralci, bi še ne zadostovalo, vabiti našo gledališko publiko tako širokopotezno v Slovenski narodni dom na dan 23. novembra. Glavna stvar je vedno cilj ali smoter. In smoter dela samega in vprizoritve je eden in ist' —pomoč našim bratom in sestram v stari domovini—pomoč njim in z naše strani jeklena zaobljuba, da ne odnehamo, d > kler demokratične, svobodoljubne sile sveta ne stro nacijskega nestvora in osvobode z drugimi vred tudi naše ljudstvo njegove krvave strahovlade. Ta namen, ta cilj, to hotenje je porodilo dramd samo in preveva prireditelje—to in nič drugega. Zato upravičeno pričakujemo, da bo 23. novembra avditorij SNPJ na St. Clair Ave. natlačeno poln. Z vsebino igre bomo seznanili našo javnost v prihodnjih številkah tega in drugič naših časopisov. Publicijski odsek dram. društva "Ivan Cankar" vedali, kako naj se društvo u-?tanovi in kaka pravila da imajo pri S. D. Zvezi in potem smo pa začeli zborovati in izvolili pr-;i odbor. Za predsednika Andrej Gerl — za tajnika John Korenčič — za blagajnika John Prijatelj. In potem, ko sem jaz sprejel kot tajnik, sem malo napisal, .car se je zborovalo pri ustanov-li seji, ter tudi zapisal društve-le ude ob ustanovni seji. Druš-veni udje so sledeči: Lukas Roje, John Fabec, Lovrenc Klun, John Prijatelj, Anon Pugel, Jožef Tolar, Frank /idrih, Anton Fabec, John Ko-•enčič, Andrej Gerl, Jernej O-jerstar, Anton Darovec, Jožef "^abec, Anton Kotar, Anton Glo-')okar, Frank Skufca, Frank ilajpah in Jožef Kapudija. Potem smo pa poklicali zdrav-lika dr. šeliškarja in nas je ireiskal in nas spoznal vse za •:drave. Potem je pa Jožef Drugovič predlagal, da bi dali ime Društ-/0 "Slovenski dom". In ker so )ili vsi bratje zadovoljni, in je jilo sklenjeno, da ostane druš-vo "Slovenski dom" št. 6, S. Z., Nottingham, Ohio. In tudi je bilo sklenjeno, da bomo i-neli sejo vsako prvo nedeljo )ri Jožefu Drugoviču ob 9. uri zjutraj. John Korenčič, tajnik. Nekaj teh naših bratov je še John Šorc, podpredsednik. Vince vre dUSO'' Spet je jesen, primaruha, po kleteh se vince kuha; zdaj po grozdju še diši nima svoje še moči. Kadar dobro bo prevrelo, takrat šele bo imelo moč in vrednost svojo celo, da bo žile, srca grelo. Pije se lepo: "Na zdravje!" ne požrešno, kot pa kravje! Zmerno vživanje krepi, kar je preveč, pa slabi. Kdor se preveč ga nacuka, -"maček" mu iz glave kuka. Janez, Micka, to bo smeh, ako vrže te po tleh. Mar£o, Špela, ie sklenita trden sklep in se držita, da ne bosta preveč pila, glavobola ne dobita. no levo uho pihal na la sem samo, da je VP . ( kaj mi je na tebi na« Tvoji lepi, lepi lasje, mi na vse kriplje! ^ zrasli ^ O, če bi gospod ^ CJ [bila šeP°! "Lepo bo" Prihodnjo nedeljo, 16. novembra ob 3 uri popoldan, priredi Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Va- da ti lasje niso glave! . Potem sta S3 PolJ povoda, saj se nista la, temveč sta ob-_ mu je Koprnela oW kon. . gof1 Drugo jutro se je j kopala. Pustila je sv ^ mizi v svoji sobi. Bi ^ ^ no radovedna, kako podali. Zato sem na glavo in se sla g dalo v veliko sobo. ^ gospod Gimpl. P0^. )aSjr mu, da to niso »oji pak Koprnelini. ,, On je rekel: Ka^., Jaz pa sem odg°\ ^ bili pa tudi presneto^ prnela jih je kupil*1 ^ Potem sem ga 'Pr° • komur nič ne P°ve'' tepena! Res je ^ j i Nenadoma je 11101 vati na fronto. Čez nekaj dni neli, da je ranjen J uuma iiu » w j lin V terloo Rd„ svoj jesenski kon- mk i« c* ie P1 tu in da mu je Po11^ cer£, igro s petjem "Izgubljeni raj" pod. vodstvom, Mi'. Louis Š^meta in John Steblaja. Igra s petjem je priljubljena lanes čvrstih in zdravih, druge' pravljica in se godi na visokem krije že hladna gomila. gradu. \ Naš jubilaj Te dni bo poteklo 30 let, odkar so se naši zavedni možje zbrali, da si ustanove društvo, V soboto 15. novembra pa bomo vsi skupaj praznovali to red-'co slavnost in sicer prvo v naši laselbini. Slavnost se bo vršila / Društvenem domu na Recher Ave. Ker pa ravno njeno veličanstvo, kraljica Agneza obhaja svoj god, je v gradu vse veselo razpoloženo, vse je v krasnih svilenih kostumih, pleše se ples "Minuet" v njeno čast, pleše se umrl. Koprnela je ^ vse to laž. Pisala & / dolgo pismo. ^ On ji je samo kr» ^ kal, da je medtei» ^ naj bo srečna občudoval njene se Vsi ste prav uljudno vabljeni | "Ober šta^riš", polka šatiš in id blizu in daleč, razvedrila bo drugi plesi, v domačih narodnih tako dalje. K°Pr", ^ togote jokala na vS#r O posledicah ne pero; lovolj za vse. S pozdravom in na svidenje. Za društvo "Slovenski dom" Frank Kosten O farmi SNPJ nošah, vse je veselo in prepeva lepe pesmi. Tem potom mladina, prisrčno vabi vse prijatelje petja kot tudi častne goste, da napolnijo dvorano Slovenskega delavskega doma do zadnjega kotička. Župan Frank Lausche nam je obljubil, da nas poseti ta dan in nam spregovori par besedi. x Med vsem tem veseljem na gradu bo pa Mr. Anton Grdina (Dalje na S. str.) rekoč sam od sebe, Glasil se je: ki naj bi bilo v tolažbo žalostnih in pomoč potrebnim. Kakšna je bila tedaj, danes nuno časopisno poročilo ne mo-|lepo cvetoča in napredujoča no- re doseči—predoči opazovalcu živo sliko položaja, razmer, ljudi in njihovega trpljenja, ki se mu ne bo le vtisnila neizbrisno v spomin, temveč tudi razgibal 1 magale bratom in sestram potrebi ..." I11 tako sem napisal dramo "Z vero v vstajenje" —da bi z njo pomagal prema- va Ljubljana. Cest ni bilo, slaba in skoraj ne rabna pota, kolikor jih je pač bilo. v deževnih dneh pa je bilo, da se smili Bogu. Požrtvovalnost in jeklena volja naših pionirjev je premagala vse ovire. Društvo, ki je bilo prvo ta-v krat, so si ustanovili ter ga negovali kot mati novo rojeno dete. In uspeh ni izostal in njih gati apatijo, ki leži nalik svinče- j trud in znoj ni bil zaman, ni mori na velikem delu našega • Danes je to največje kakor Jesen je tu, deževnih dni ima,-mo več kot preveč in bliža se nam zima. Naša farma SNPJ bo počivala do spomladi, dokler se zopet ne odpre pikniška sezona. Mnogi me vprašujejo, kako je kaj z našo farmo? Dobro, jim »dgovorim, z vašo pomočjo pa bodo ti dični prostori še bolj napredovali! Kakor je vam vsem znano, i-mata farmo v oskrbi poznana Mr. in Mrs. Gorjanc. Ona dva vam lahko postrežeta tudi sedaj, ko se več ne vršijo pikniki. Samo* zmenite se z njima in vam bosta pripravila, kar si boste poželeli. Zadnje čase smo prostore' precej zboljšali. Izkopan je novi vodnjak, položene odvodne cevi,, napeijana elektrika in druge na-1 Tel:' ENdicott 3113 vorila! Moje raskavo r-^y. pravične razbwrf0pi3 mi kapajo na ro« grde packe. . Od vseh stram J^, meti in treskati n^l*, me vsi zmerjali- ^ i in mama! NajMs Koprnela! .<& f'1 čakaj, ti spak. ^ ^ in se vrnila tlo, ko sem mish jeza že ohlajen^ bnn vselej naj manj! , „ Sv*>5 ' Seli?* drugi džU' bil ki bl V naglici je zabil plačati sta^ ^ Konpc tretjegjj.^ uče<, (NadalJ^ mamico mir oba dela. Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili in bolnlSkl voz redno In ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD; ' 452 East 152nd Street Tel.: KEntnore 3118 12. novembra, 1941. BNAKOEKAVROaGR STRAH I mister, I'M \eooo RUHWER I'U-PKVYA. ' OKtAV " i WAV B W A HAVANA POSTMAN WHO RAN IN ^HE OLVMPICS MARATHON M WHXH WAS X HELD IN | SIXOU!«, /f-jT"^,. EXPERTS 5W0 HE MIGHT EftSILY HAVE WON HAD HE HAD ANV SORT OFTRMUWVo AT ACCL... ■ « v- ' - ry -.Cviil«--------1 »\Vyjc tea X FELIX RAISED MONEV FOR HIS PASSAGE TO S, LOUIS BY DOING- A MARATHON AROUND THE CtREAT POBUC SQUARE OF HIS NATIVE HAVANA-AFTER THE RACE HE STOOD ON A BOK AND BEGGED FOR CONTRIBUTIONS • HE ARRIVED IN ST.LOUIS RAGGED AND BROKE, BECAUSE ON HIS ARRIVAL IN NE\M ORLEANS HE PAUSED TO ROLL DICE AND HAD It) WALK,THE DISTAJNCE FROM NEW ORLEANS TO STUDIES-— FELIX HAD NO PREVIOUS EXPERVENCE IN COMPETITIVE RUNNING -HE CAME TO THE MARK. • VJEARVNG HEAVY WALKING SHOES, ALONG -SLEEVED 5HIRT AND LONG TROUSERS- BIG MARTINI SHERJDAN.THESTARTER CAKAEOUT VMITH SCISSORS,SNIPPED FELIX* TROVlSEftS DOWN TOTRUNKLENGH - HE PICKED APPLES AND PEACHES ALONG THE ROA.WAN-KTE THEM A^J HE RM^-VET HE CMAE IN y/f FOURTH PLACE.' Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1126 E. 61 st St. 6122 St. CJair Ave. Anthony Drenik: ase taborišče in okolica Pravijo, da je ^'HRfek Ribničan prišel vprašal meščana, kje da je so-dišče. "Vidiš ti- ^^^^^^^^^ rezal m e a Tony Drenik "Ampak ti pojdi cez most in, ko boš prišel do velike palače z napisom gimna-tisto tudi ni sodišče..." Približno tako vam bom naj-jaz pojasnil, kje je naša naselbina, ker se po vseh paragrafih lahko imenuje naselbina, čeprav je vojaška kosama. Do-^|er smo bili* sami fantje, je prav če si rekel "vojašni-Ca>' sedaj pa delajo po pisar-gospodične, v Post Exchange (gostilna) pa zale "kel-narce." Torej, če se vse to pralno vzame, bi jaz rekel, da je mešaniea." No, pa začnimo od kraja. Pine ainP ni na vzhodni strani, ni tudi na severni. Takole vmes ^ Nekako. Leži na lepi ravnini Je oddaljena od mesta Water-kakšnih deset milj. Mesto aterto\vn je na južni strani ta-orišča, na severni je pa mesto arthage in mesto Philadelphia, campe pa so tudi male otroke so stale nad deset tisoč dolarjev, in tudi te so ravno tako nerabljene in samo razpadajo. V prijazni vasici Great Bend je pa bil rojen Frank W. Wool-worth ustanovitelj in začetnik znamenite veletrgovine po vsem svetu, "F. W. Woolworth 10c store." V mestu Watertown je njegova prva trgovina, v kateri je iznašel sistem,, kateri mu je prinesel milijone. Danes je to njegovo prvo trgovino njegova "Da " je i firma preuredila in je ena najlepših. Tudi je v tem mestu lepa in prav majhna cerkev v njegov spomin. Največ - prebivalstva tukaj o-koli je francoskega pokolgnja in to še iz dobe ameriške revolucije. To kažejo tudi imena mest, kot na primer: Belleville, Gou-verneur, Lorraine, Chaument, Lefargeville in Pierrepont, katera so vsa francoska. Mesto Deferiet je imenovano po ma-dami Deferiet, katera je bila gospodinja Napoleonu. Ona je bila v teh krajih obložena z zlatom in demanti, toda njeno zdravje je bilo rahlo, in se ni dolgo veselila zemeljskih dobrot. Malo naprej je mesto Bonaparte in Bonaparte Lake, imenovana po Na • poleonovem bratu, kateri je živel tukaj potem, ko je zapustil svojega brata. Torej, kot vidite, je kraj prav zanimiv in še danes so tu stavbe iz angleških, indijanskih in francoskih časov. Ljudje v tej okojici so povečini tudi prijazni. Ako jih vprašate, kakšne narodnosti so, galon vina, da tako lahko postreže obiskovalce z vinom. Lansko leto sem mu jaz pomagal s prešanjem in prelili smo precej mošta. Tudi za letos me je povabil, da naj pridem na delo, pa me stric Sam bolj rabi, in tako letos ne bo nič s prešanjem. Podnebje tukaj je zdravo, tako vsaj pravijo učeni ljudje. In nekaj bo že na tem, ker tukaj ni tovarn in ne črnega dima. Tukaj jpiha prijazen, čist zrak, in poleti ni nič prevroče. Pozimi pa tudi ni nič kaj preveč gorko, ker okoli božiča pade temperatura do štirideset stopinj pod ničlo. Ko to pišem, je oktobra meseca, pa smo imeli že sneg. Takole za poiskušnjo ga je bilo. Ampak mraz ali ne mraz, mi gremo z našim delom naprej, ravno tako kot poleti. Dne 13. oktobra smo šli ven v gozdove in smo bili zunaj pet dni. Ni nas šlo pet ali deset, pa tudi sto ne. Šli smo vsi, to je cela divizija. Doma smo pustili samo stražo in pa bolnišnico. yKako je bilo prijazno videti, ko se je začela pomikati divizija na kolesih! Tega se sploh ne da opisati. ' Zašel sem s točke "našega taborišča," ampak, kar je, je. Bom pa še o tem našem "road march-u," tako vsaj mi to reč imenujemo, kadar gremo ven, j nekaj napisal. Mi smo tukaj pri j vojakih, da se kaj navadimo, da bomo v slučaju vojne vedeli, j kaj je za narediti. Zato pa se j tukaj učimo kar zares. Kadar j dobimo povelje, da gremo ven v I gozd, kjer je v bližini sovraž-jnik, smo takoj v redu, in, če bi J kdo mislil, da se v petih ali | šestih mesecih mlad fant ne pri-|vadi biti resničen vojak, potem j naj bi nas videl na tfem pohodu. Oblečeni smo bili, kot se bojevniku spodobi, in bili smo na svojih mestih, ravno tako kot so Nemci, in še bolj, čeprav so oni v redu zato, ker imajo strah pred poveljniki. Tukaj pa bi kdo mislil, da se samo igramo, a kadar pa je treba res pokazati, kaj znamo, pa se tudi pokaže, ne samo eden ali dva, pač"pa vsi, , brez izjeme. j Moje delo tukaj pri vojakih ' je, da sedim v pisarni in dajem i vozne listke šoferjem. Pri tem | moram paziti, da imamo zadosti 1 gasolina in ako je kdo v nesreči, da obvestim oficirja, da pre-! išče, kako se je nesreča prigodi-! la in kdo je kriv. Poklicati, mo- ram tovarno, v kateri popravljajo tanke in truke, da popravijo vozilo, ako je polomljeno. Voziti moram, najsi bo to ali ono vozilo,' v ta ali oni kraj. To je delo, katero ne zahteva dosti truda, pač pa sedim po cele dneve, in nič ne gre narobe. Dispatcher ima lahko delo, tako so mi pravili drugi tovariši, ko so videli, da nič ne delam. Res je prav prijazno delo—v mirnem času. Joj pa meni, ko smo šli ven v gozd. S seboj sem moral vzeti vse rekorde od vseh motornih vozil, kolikor jih ima naša kompanija. In že takoj drugo jutro sem imel dela, da sem kar gledal. Prvo noč smo se pomikali naprej po gozdu in brez luči. Imeli smo "blackout," ker sovražnik je bil blizu. Seveda v temi in nepoznanem gozdu, pa voziti velike truke. Tukaj je eden zadel ob drevo, drugi je razbil svoje luči, tretji se je izgubil, in zjutraj sem moral pisati številke ponesrečenih vozil in imena voznikov in klicati tovarno, katera seveda je bila tudi z nami, in so popravljali kar spro- ti. V dveh uran smo bili vsi spet na svojih mestih in pripravljeni, da gremo naprej. Če to ni hitrost, potem tudi blisk ni hiter. Nismo šli daleč v petih dnevih, to pa zato, ker smo imeli strokovnjake z nami, in ti so se učili in spopolnjevali svojo učenost o modernem bojevanju. Vseeno sem drugi dan videl poročilo, katero je bilo poslano na glavni stan, in tam je bilo rečeno, da smo prevozili stopet-deset milj in porabili stodeset tisoč galon gasolina (110.000). Precej gasolina, ali ne? Naša kolona, to je vsa divizija, je bila 53 milj dolga. Pomikala se je z brzino do 25 milj, koliko' bi se lahko, je pa druga stvar. In koliko bi se dalo še pisat, a naj bo to samo za primer, kaj imamo in koliko moremo, in to vojaki, katerim se niti sanjalo ni pred petimi meseci, da bodo nosili vojaško suknjo. iiiuiiiir]iuiuiiiiiiaii!iinii;Rn!;:ini»innmu!uuiiuniiii!iiuiQinuD ail(is (Tisoč otokov). In, pr-lNapol je Francozinja, napol pa "" nima zastonj to ime. Jaz bog si ga vedi kaj, Angležinja, vam odgovore, da so "French-Canadians." Najprijaznejši kraj !^ce> kakor Black River, Felts'je B1ack River, kairior se jaz po Champion in Great Bend, dnevnem delu rad podam. Tam Kal*šnih 30 milj od tukaj je poznam prijazno damo, katera 2llamenito letovišče Thousands'je tudi, kot se pravi "pol in pol." IsL mejv se peljal mimo teh otokov]ali kaj drugega. Naj bo to ali Canado in, ako bi bil štel te; ono, glavno je da je gostoljubna, bi jih naštel še več kot j zgovorna in prijazna. Kadar sem ls°e- Na vsakem otoku pa je prost podnevi, grem rad tja, in k vila bogatih ljudi iz vseh'pri čaši čaja mi pripoveduje 0tov Amerike, Canade in An-' zgodovino o tem mestu in o sosednih vaseh. Njeno največje veselje je poslušati ure. In povem" vam, da vsakih pet minut ura bije v njeni hiši. V vsaki sobi i ima najmanj po tri ure, in ona jih navija, da je kakor v urar-ni. A, če hočete vedeti, koliko je ura, morate k sosedu, ker pri nji je toliko ur, da ne veste, ali je dopoldne ali je popoldne, ker vsaka drugače kaže. Tudi ima navado, da kadar kdo pride v obisk, je najprvo skodelica ča- eŠa za pogledat. Tam so veli- Ja- Bil sem tam ob nedeljah, praznikih in delovnikih, pa nisem še videl, da bi servirala kavo, pač pa čaj. Skodelica čaja in piškoti, to je njih navada. Seveda vsak po svoje. Ko sem bil v Clevelandu pri Slovencu na obisku, je bilo pa vino. Oh, kako so postrežljivi z vinom, poseko v Euclidu, Ohio. Ako na-šim^judem zmanjka vina, se pa obrnejo do Antona Barage, predsednika našega društva in trgovca z vinom. On je tisti, ki drži "na rokah" tisoče in tisoče tov _____ jjpje. grce 0tokov je Alexan-£la Bay in najlepši otok je °lcit Castle.' Na tem otoku je ^ kakšnimi petdesetimi leti h graditi grad milijonar katerega je mislil poda-^ svoji soprogi v darilo. Pred-s je bil grad dovršen, mu je Pfa ■Urru^a' čeprav je že za-sVl1 nad milijon dolarjev v ^ gradu, ga ni nikdar dovršil, in grad ima nad tristo kopalnic sob in je nekaj čudo- tjl^oji s pohištvom, kateri so h\ S- Boldta puščeni k 110 tako, kot je bilo na dan, • je umrla žena. Sedaj se vjdi, ko zaboji že razpa- lepo pohištvo je bilo d0s.( Ceno iz vseh delov sveta in tm^Hvljeno v grad, a ni bilo iai umno ne cencaj "Velik in močan sem!" je vzkliknil fant. "Velik, močan in neumen!" je i dejal učenik. "Tako je," je potrdila Mina. "Tako je," je potrdil tudi Jože. Tedaj je mladi junak umolknil. 40. Kdor bi hotel Mino do dna poznati, bi jo bil moral videti, kako je stopala za plugom. Ah, mati zemlja, ti stara, sveta zemlja, lepa in čudovita si! Kdor vidi to rjavo prst, ki curlja ko blesteči se baker izpod srebrnega lemeža, kdor vidi to jedrnato ponosno cjekle, ki odločno in pripravno poteza s plugom ravne črte in ki se ji v soncu blesti plavolaso teme, se navzlic vsemu bremenu hudih dni razveseli v dno duše. i Ves mladi moški svet je bil v vojni. Doma je moralo vse naporno delati; ženske, starci in o-troci. Najbolj pa je bila delovna Mina Boštjanova. Vaščani šo Jo občudovali. Čeprav je neprestano delala od štirih zjutraj do o-smih zvečer in si je komaj do-' volila malce oddiha za hrano, je zvečer še zmeraj dovolj časa za skrbi, yodila je račune. Jože bi ji bil rad odvzel to delo, a o« ni razumel teh stvari, če je kdaj dospela v Loko kaka nesrečna vest, da je ta ali oni padel ali bil težko ranjen, je šla Mina k dotični ženi ali stari materi in je tolažila in tudi dejansko veliko pomagala. Za ljudi, ki niso vedeli ne kako ne kaj, je naprav-ljala zavojčke ali jim pisala pisma. Posebno se je zavzemala za otročnice in vojne sirote. Kje je bilo zdaj tisto sovraštvo, ki se je nekoč dvigalo zoper Mino? Razpršilo se je in vsa vas je Mino vzljubila in jo bolj in bolj spoštoVala. Niti enega sovražnika ni bilo več, vsi so jo le občudovali. Celo krčmar se zoper Mino ni upal ničesar reči. Vogelnik je spet nekoč imel srečo. Teden prej, preden je izbruhnila vojna, je dopolnil petinštirideseto leto in mu ni bilo treba več na vojno, dasi je bil vojak. Imel je srečo in je tudi ni imel. Zagrizeno je sedeval za praznimi mizami v krčmi. Huda leta so žvenketala po nesrečni Evropi. Vse veselje je zamrlo. Štirinajstletno pastirico je Jože nekoč močno*, pokaral, ker se je zasmejala psu in mački. Prepovedano je bilo smejati se; pregrešno je bilo. A mlada stvarca se je vendarle smejala, dasi ji je oče umrl v vojni, smejala psu in mački! Ko da bi bilo kaj takega vredno smeha! Ah, ta sedanja mladina! Tedaj je Mina prišla iz hiše, videla,-kako sta se pes in mačka valjala po tleh in se je zasmejala, glasno in iz srca zasmejala! Tedaj je Jože godrnjaje odšel v konjski hlev. Saj se je sicer tudi on rad smejal, a le tedaj, če ga ni trgalo. Danes pa ga je trgalo. Dvakrat je prišel Novak na ! dopust, enkrat kot častnik, dasi ji nji nič sporočil o tem napredo-| vanju, in enkrat z velikim odlikovanjem, ki ji tudi ni nič pisal Jo njem. Tako je bil molčeč, kot mnogo onih, ki so spričo "hrumeli ja smrti v vojni pozabili na govorjenje. Z Mino je govoril s plahim spoštovanjem, kar jo je bolelo. Na samem ni hotel biti z- njo. In to jo je spet bolelo, čeprav je Mini skoraj sapa pošla ob misli, da bi bila kdaj sama z njim. Ko se je Novak obakrat poslovil in spet odšel na smrtne poljane, je Mina Boštjanova zbolela. Drugi, pot je obležala za štirinajst dni, je bila brez vročice, brez bolečin, a bila je vsa otrpla in onemogla. Ko se je stari učenik vendar nekoč u-pal do nje in jo prijazno vprašal kako ji je, ga je nahrulila: "Pustite me v miru! Kaj me briga liiša? Kaj me brigate vsi skupaj? Kaj me briga vse življenje?. Saj tako vse propade! Saj je vse — vseeno — haha!" Spodaj je učenik sporočil Jožetu, kako je z Mino. Dasi je bila soba prazna, je vendar učenik zašepetal Jožetu na uho: "Zdi se mi skoraj, da je vse radi Novaka. Ona bi rada, on pa najbrž noče!" Jože, ki mu tiho moledovanje ljubezni ni bilo tako tuje ko u-čeniku, je dejal raskavo in glasno: "Obratno je res. Prav natančno vem. On bi, a ona noče." "Obratno?" je vprašal stari učenik in odkimal. "Obratno? Zakaj se pa potem on zdrav,odpelje na bojišče, ona pa bolna obleži doma?" "Tega seveda tudi jaz ne razumem!" je odvrnil Jože. In oba je zaskrbela Mina in nista vedela ne kako ne kaj. Jože je spet, a zdaj polglasno, spregovoril: "Gospod učenik, nekaj vam bom zaupal: teh Boštjanovih žensk je sram poročiti se!" "Sram?" se je začudil starček. "Kako, da bi se kaka ženska sramovala, če se poroči! — Tudi moje Rožice ni bilo sram." "Seveda, vaša Rožica! Ta ni bila Boštjanova!" Stari učenik je zamišljeno sto pal po stopnicah v svojo glasbeno sobo. Sram! Prav muzikaličen nagib. Bom zložil študijo: Rožica — Mina. Fuga in kontrafuga. Rožica po mozartovsko vesela, se ne sramuje, se rada poroči; Mina, težka ko Bachova glasba se sramuje, se zvija sem in tja, se dviga k molitvi, obnemore v hudovanju. Dobro bo! Rožica — Mina! To bo dobra stvar!" 41. Kdor je doživljal tista leta od 1914 do 1918, se nerad spominja strahotnih muk, ki so jih morali prestajati vsi tisti, ki delj časa niso dobili flobenih sporočil od svojcev z bojišča. Smrt se ie režala skozi vrata in groza je bila v njenem igračka- Pa vojna je bila. Strogo je bilo nju z vprašanjem in odgovori: nmnrurfldann omriofi ap "Ali rriiri___ali mrfftirV TV i ali prepovedano smejati se. Učenik je spet hodil v šolo. Ali živi — ali je mrtev? Da ali ne? Desetkrat b? človek stavil, ENAKOPRAVNOST jyjOJA ISKRENA ZAHVALA državljanom Clevelanda, in zlasti čitate-ljem "Enakopravnosti" za krasno podporo, ki sem je bil deležen pri volitvah, pri katerih sem bil izvoljen v županski urad Clevelanda. Udano sem vam hvaležen za vse, kar ste storili. Frank J. Lausche Kasneje pa mora inozemec, k' Je bil pripuščen za stalno bivanje, prijaviti adrese le tedaj, ako se preseli. Kdor pa je tukaj le za' časno, mora prijavljati svojo adreso vsake tri mesece, četudi tanuje vedno na istem naslovu. Vprašanje: Poročil sem se s tukaj rojeno Amerikanko 1.192 in, kakor so nam rekli, je °na tedaj zgubila ameriško državljanstvo vsled poroke z inozem-cem. Sedaj sem slišal, da more ona po novem zakonu zopet Prl dobiti svoje ameriško državljanstvo in da potem morem sam postati ameriški državljan brez prvega papirja. Ali Je res? Odgovor: To je res, ako Je vaša žena živela od poroke ^ prej vedno v Združenih dr2® vah. V takem slučaju je ^ zopet Amerikanka, ali, P1"6^, se morejo pripoznati njene žavljanske pravice, mora zaprisežena kot državljan« • Dokazati mora seveda svoje roj stvo v Združenih državah. Ko trositi da bi to storila, morete vi zapi takoj za državljanstvo, ne imeli prvi papir. po* Vprašanje: Vdova sem. ^ stala sem ameriška državlJa r' A S^P vsled naturalizacije dne .. tembra 1941. Ali so tudi m Jj otroci, ki so se rodili v sta ^ kraju, postali državljani moje naturalizacije? Stan 19, 16 oziroma 12 let. Odgovor: Vaša najmlajša otroka postala sta državlj ^ skupaj z vami, starejši Pa . Vsled novega zakona, tujer ^ otrok postane Amerikanec, F - -nvlJ3" oba 'roditelja sta drza let st»r' predno je on postal 18 je^. vi. — Common Coan gl- isto velja, alio lo en roditelj ^ Vstoličenje novega žup' G. Franka J. Lauscb* CDalje s 1. strani) bila polna cvetja, glede ^ je Lausche odredil, da da je mrtev. Ali staviš le enkrat, da še živi?" — Kadarkoli je prinesel pismo-noša, je stala Mina na kolodvoru in strmela na črno torbo, ali je ondi kak listič, ki bi ji prine-' sel čudež odrešenja. "Ničesar z bojišča, gospodična! Tu je pač Tonetovo pisrrto in tu eno od kemične tvornice za umetna gnojila." Vsa vas je vedela, kako je z Mino Boštjanovo, vedela je, da ljubi učitelja Novaka. Pa ni padla niti senca radi tega nanjo. Mlade ženske so bile dovolj poštene, da so rekle: "Če ima njegovega otroka in ga vzgaja ko mati, zakaj ne bi bila tudi njegova žena?" To je bilo mladostno in po žensko povedanp. Stare, izčrpane ženske in za vojno nesposobni starci bi bili pač radi ugovarjali, a niso nobene rekli, ker niso mogli reči ničesar. Zakaj tiste dni so vsepovsod vladale mlade ženske. Vse so bile hrabre in zmožne, čuvale so težke domače postojanke moških, in tega ne bi smeli nikoli, nikoli pozabiti! Marsikaka ženska, ki je bila doma, bi si bila zaslužila križec, zaslužila bolj ko marsikdo, ki ga je na bojišču dobil kar tako in ga ni zaslužil. Nekoč pa je Mina Boštjanova vendarle prejela ol vestilo na kolodvoru: "Poročnik Novak ustreljen skozi pljuča — težko ranjen. Položaj resen, a ne povse n brezupen." In spodaj podpii. neke bolnišnice. (Dalje prihodnjič) Obrambno varčevalni bondi Vprašanje: Na obrambno varčevalnih znamkah ne morem nikjer najti označbe "obramba." Ali so te znamke navadne poštne znamke, ali gre moj v te znamke investiran denar za obrambni program? Odgovor: Denar, izdan za nakup teh znamk, gre odločno za obrambni program. Na znamkah je označba "America on Guard," kar pomeni, da so iste sestavni del obrambnega programa. Vprašanje: S kakim namenom je zakladniški department poveril prodajo obrambnih znamk tudi trgovinam širom dežele? Odgovor: To je bilo storjeno z namenom, da se Američanom kar mogoče olajša nakup teh znamk kjerkoli, katere znamke, kot znano, se zamorejo zamenjati za obrambno varčevalne bonde na mnogih poštnih uradih in bankah. Pripomba: Obrambne bonde in znamke lahko kupite na najbližji pošti, banki ali v uradu hranilnega in posojilnega društva. Lahko pa tudi pišete ponje na naslov: Treasurer of the United States, Washington, D. C. Znamke so tudi. na prodaj v večini trgovin na drobno. Problemi priseljenca OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Vprašanje: Lani v decembru registriral sem se kot inozemca in odvzeli so mi tedaj odtisk prstov. Dobil sem registracijski potrdilni listek marca meseca in mislil sem, da je sedaj vse v redu. Sedaj pa so me obvestili, da moram iti zopet na pošto v svrho prstotiska. Kaj to pome-nja? To me skrbi. Odgovor: Je pač smola. Vidite, uradniki, ki so vam odvzeli prvi odtisk prstov, niso imeli velike izkušnje v teh stvareh in tako ni vaš prstotisk dobro uspel. To je vse in ni treba biti nič v skrbeh. Vsi prstotiski, ki so bili odvzeti za časa registracije, so bili kasneje skrbno pregledani od strokovnjakov. Našli so, da skoraj 430,000 prstotiskov je bilo nejasnih ali drugače nesposobnih za identifikacijo. Radi tega so potrebovali nove odtiske prstov. Ker so pa znali, da vse to vzame mnogo časa, so vendarle odposlali potrdilne listke, vedo-či, da so registriranci hoteli to imeti čim prej mogoče. Vprašanje: Registriral sem se kot inozemca dne 14. novembra, pa še do danes nbe.n t!-Ml po-trdilnega listka. Preselil sem se dvakrat med tem, pa sem vsakčas prijavil poštnemu uradu novo adrese. Radi tega ne razumem, zakaj nisem dobil listka. Odgovor: Stvar je menda enostavna. Res je, da ste prijavili novo adrese poštnemu uradu, 'niste pa prijavili spremembe adrese registracijskemu uradu priseljeniške oblasti. Vsi poštni uradi so dobili nalog, da ne sme-'jo dostavljati nikakih papirjev Registracijske oblasti i'azun na j ono adreso, ki je označena na i kuverti. Zakon zahteva, da se mora prijaviti vsaka sprememba adrese na Alien Registration Division, Washington, D. C. in to tekom petih dni po spremembi adrese. Najboljše je, da to storite takoj, da ne boste kaznovani. Poštni urad ima posebne tiskovine v to svrho. Vprašanje: Prišel sem lani v Združene države kot posetnik (visitor). Ko sem se prijavil na ameriškem konzulatu radi vize, bil sem prstotiskan in registriran in so mi rekli, da mesec ali j dva po svojem prihodu dobim j iz Washingtona potrdilo o re-'gistraciji. Šest mesecev pa je I minulo, in nisem še dobil ničesar. Odgovor: Svetujemo vam, da 'pišete pismo na naslov: Chief, Alien Registration Division, Department of Justice, Washington, D. C. Povejte ime konzulata, kjer ste dobili vizo, in dan prihoda ter ime parnika. Ali živite še vedno na oni adresi, ki ste jo prijavil konzulatu? Ako ne, more to biti razlog, da niste dobili potrdila. Vsak inozemec, ki je prišel v Združene države od 27. avgusta 1940 naprej mora prijaviti svojo adreso registracijski oblasti tekom 30 dni po svojem prihodu, razun ako je ta adresa ista, ki je bila prijavljenu na konzulatu. bo pošlje bolnikom v mestne nišnice. 1 V mestni hiši je vladala^ ka prijaznost, ko je bivši Blythin izročil mestne ^ odnosno ključe županskeg^ da novemu županu Lausc ^ Bivši župan in njegova^ Mrs. Blythin, sta osebno^ ^ , novega župana in njeg , no, Mrs. Jane Lausche 'ceremonij. Ljudstvo je • aplavdiralo Blythinu, ko f p0t nji pomagal policiji dela ^ je za novega župana. BlV* vjiH 'smehljal in rekel: "Hva ^ ft za vašo dobro voljo- a"1?. sem stari župan, ne novi- j "Županu Lauschetu svojo dobrodošlico Prl ^t* najvišjega urada tega ev Kot sin skromnih »ffjj,^ j vstopa danes v najvišj1 ^ (urad, iz katerega odhaj3 . ki sem sam naseljenec. j , n8, "V cievelandčanih 00 ^ prijazne, velikodušne in ^ pjo-ve ljudi. Toda kmalu 96 ral prepričati, da s° ^jit^1 dolžnosti dosti težje na kakor njegove časti. sta 0 "Iskrenost in pogum s r , j več ji čednosti, ki Ju <<& župan, in Frank meti sche ima oboje." ^ p j Še pred tem, ko sta ®e ^ Mrs. Lausche pojavila > 'skem uradu, sta bivši * ^ njegova žena nemudoi*1 nje vse, da bi se novi župa ^ i0' 'gova soproga počutila -p se ma. Dočim je Mrs. w ^t gla Mrs. Lauschetovi f I pod pazduho, je bivši ^^ vabil novega župana, 11 ^r ^ županski stoi v uradu. „ s bilo mnogo ljudi. No* ' ^ je nasmehnil in odmajaj potegnil k županovije ° stol ter prepustil sedeZ'inii. ~ ločen za župana, Bly1 \jji r Tako je na najlepsl jgi ^ tekel ta, morda najva^t v življenju našega n°Vhet* na g. Franka J. L*usC