St. 22. V Trslu, v sabolo 15. marcija 1884. •n Tečaj IX Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. *V Hm** J* Mil. . * , »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sred« tn aaboto o poludne. Cena za vse leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. KOkr. - Posamezne številko se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr»tB po S kr., v Gorici in v Ajdovščini po ** kr- - AcrocutHe, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo, vi« Torrente, »Nov« tiskarna*. Val ioviii se pošiljajo Uredništva »vla Torrente« »Nuova Tipografla;« vsak mora Utl frankiran. Rokopisi o*ez posebne vrodnostl se ne vračajo. — Instratt (razne vrst^ naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Srkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Konservativna politika Avstrije. Da so se naši državniki poprijeli na zunaj in na znotraj konservativne politike, to mora odobravati vsak prijatelj Avstrije. A konservativna notranja politika pomenja pred vsem ura-vnanje države na zgodovinskej podlagi. Avstrija pa ni bila nikoli nemška država, ampak državna skupina mnogih zgodovinsko popolnoma različnih indi-vidualnostij, — Ko je bila Avstrija Se absolutistično vladana, takrat so avstrijski državniki te individualnosti spoStovali; govorilo in pisalo se je vedno o Češkem, ogerskem kraljevstvu, o raznih vojvodinah itd.; tudi prva naSa ustava (oktoberski diplom) govori o avstrijskih kronovinah in narodnostnih pesebnostih. — Tak je torej temelj konservativne politike avstrijske. A ko so ustavoverci prilastili si gospodarstvo v Avstriji, prva njih skrb je bila, da odpravijo to konservativno naravo Avstrije tor jo spremeni v novo-Segno centralistično državo, kakor je na priliko Francoska. Ustavovercev ideal je strogo centralizirana drŽava, v katerej je mero-dajna le ena narodnost. Zatorej pa jo bilo ustavovercem vedno le za to, da vse druge avstrijske narode spremene s pomočjo najhujgega pritiska v en sam narod. To pa se nemore zgoditi drugače, razen po boju proti obstoje-čej zgodovinskej in' državno-pravnej obliki naSe stare Avstrije, zatorej se more imenovati politika ustavovercev, po novem Velikonemcev, politika pre-kucije ; vsaka taka politika pa je državi silno navarna. Da pa Veliko-nemci svoje prekucevalne namene ložo Podlistek. Tone Zežkov. (Konec.) II. Bil je lep poletni dan v nedeljo po Soludne. Ljudje so uže odšli od popol-anje službe božje, le nekateri možaki so ostali Se pred cerkvijo in se pogovarjali o vsakdanjih dogo ikih. Kar pridrči voz in se ustavi pred farovžem. •Glejte no, naš gospod bodo spet imeli goste! Poglejmo, kdo neki je prišel!« Iz voza je stopila Jelica in njena mati. tijelica je prišla zopet v vas«, oglasi se jeden možakov. «Bog ve, kaj poreko gospod? Oni pot so jo bili za vselej spo- •Morebiti po se pa premislili«, dostavi pritlikav možiček, s kratko pipo v ustih. Mej tein je končal cerkovnik Tone v cerkvi svoje opravke ter pristopil tudi on k možakom. Ko opazi pred farovžem voz, praša hitro, kdo je prišel. «Primaruha», oglasi se bližnji kmet, «da bi ti vedel, kilo je prišel, ne vem, kaj bi plačal.« Čelo se Tonetu nagubanči. Suh in bled njegov obraz je bil čude ves je upadel. Se enkrat praša, kilo je prišel. Odgovori',! so mu, da neka gospodova sorod- dosežejo, delali so vedno proti vsakej zvezi Avstrije z Rusijo, da Se več, oni so dražili in Se vedno dražijo na Rusijo, in nobena vojna Avstrije ne bi jim bila ljubSa, nego ona proti Rusiji. — Avstriji ta politika, kadar koli je priSla v veljavo, mnogo je Škodovala, o tem nam ni treba več pisati; dokazali smo to uže pri mnogih prilikah. Da bi pa Avstrija denes bila uže popolnoma preustrojena po receptu ustavovercev, bi se li ona mogla tako uspeSno braniti proti naporom socijalistov in drugih prekucevalnih strank ? Centrali-zovana, popolnoma nemSka Avstrija bi se prav težko branila pred boleznijo, ki v njo zahaja baS iz nemSkega »rajha«. — Tako pa poprime ta bolezen le nekatere nje dele, ker avstrijski Slovani in Se nekateri drugi avstrijski narodi niso prav nič sprejemljivi za teorijo Mostov in drugih anarhistov ; — zatorej se pa nema Avstrija prav nič bati socijalnih prekucij; ona ima časa dovolj, da socijalno pra-šanje reSi mirnim potem. — Narodnostno praSanje je prav zarad tega Avstriji brže je koristno, nego pa Škodljivo in prav zdaj, ko imajo druge države mnogo posla se socijalnim praSanjem, ona lehko odvrne od sebe vsako nevarnost s tem, da reSi v last— nej državi narodnostno praSanje, ter se uravna na podlagi popolne jenako-pravnosti. Ni torej nesreča Avstrije, da obstoji iz raznih narodov ; ta različnost elementov v državi jej utegne celo koritisti, da le zadovolji vse ne-nemSke narodo v njej živeče ; to zadovoljenje je primerno zgodovinskemu in človečanskemu poklicu Avstrije in niča. Tone se kmalu spomni, da bi uteg-nola biti — celo Jelica. Ali — ojl saj ne sme k gospodu, Če je ona pri njem. Vendar se ohrabri. Mislil je nesti gospodu ključe in utegne videti tudi njo, če je res prišla. Tako je tudi storil. Prišedši v farovž, prašal je Tone služkinjo, če sovgospod doma; ko mu ta odgovori : da, šel je k njemu. Pri gospodu v sobi je bila Jelica] Tone se je kar ustrašil, zagledavši njo. Bal se je pozdraviti jo, čeprav bi bil to r;ije storil, nego ne vem kaj. Qna je zarudela ter se naslonila na stol. Gospod župnik je odpravil cerkovnika, da je le mogel. Ključe hitro spravi in reče, da ne utegne. Oj, ubogi Tone! Na vratih je še enkrat pogledal Jelico. Obraz si je zakrivala z rokama in je ihtela. Ni jej mogel, ni jej smel pomagati. S potrtim srcem je odšel na svoj dom, legel na postelj ter rekel materi, da je bol&n. Cele štiri mesece mu je pisala Jelica samo jeden krat in še takrat je rekla, da ne more več, ter da j< j tudi on ne sme odgovoriti. Tožila mu je svojo žalostno osodo, zatrjevala mu, kak6]presrČno ga še vedno ljubi in prisegala mu večno zvestobo. — Tone je hiral od tega časa tako. da je bil uže ves mršav. In sedaj! — sedaj je njegova ljubimka tukaj. Bog ve, kaj zdaj stori? Oi ljubezen, prav ,;-Hezen vse premaga. Uže drugo jutro je u-. „il Tone. po skrivnej poti list, oj, list zaljubljen.' se tudi popolnoma strinja s konservativnimi načeli, katerih vzdržavanje je prav za prav prvi nagib zveze treh cesarjev. Prav zarad tega pa je naše meuenje, da sedanja naša zunanja politika pospeSuje federalistično osnovo naSe države, in da skoro ni mogoče misliti, da bi merodajni krogi še kedaj naSli primerno, oziroma varno, da se poslužujejo velikonemSke centralistične stranke in nje teorij v dosego državnih ciljev. Politični pregled. Notranje dežele. V poslanske j \bornici je 1-1. t. m. kakor smo uže zadnjič omenili, govoril finančni minister v preračunskej debati ter pobijal izjave levičarjev, vzlaBti Plenerja. Rekel je, da bo primanjkljaj v letu 1884 znaSal le 3.300.000 gld., če ne še manj, ker Be 7.200.000 gld. lahko pokrije iz blagajničnih zalog od leta 1883. Minister je dalje rekel, da v letu 1885 ne bo več nobenega primanjkljaja, ako države ne zadenejo posebne nesreče in se sprejmo vladne predloge, in v letu 1886 ne bo več treba nobenega državnega zajma. Minister je kazal na to, da se zahteva vedno več troŠkov, če pa so troški višji, mora dosledno biti tudi več dohodkov in ti se najdejo s potrpežljivostjo in delom. Minister je Plenerju očital, da je kazoč na novelo o pristojbinah hotel v večino državnega zbora zabiti klin, da bi nadražil poslance zahodnjih dežel na one vshodnjih dežel; minister pa pri finančnih načrtih ne more gledati na posamezne dežele, ampak na davkoplačevalce sploh. — Ker se nasprotniki sklicujejo na Italijo, odgovarja minister, da se Cizlitavija glede ekonomičnega stanja uže sme primerjati z Italijo, in ako bi državni Pisala ga je Jelica to noč. Poročala mu je, da ostane nekaj časa tu in upa, da se poleže strijcu huda jeza ter potem, da bo lahko njegova nevesta! Kakor ozdravljen bil Tone s tem. Stikal je vedno po farovži, da bi se mu ponudila prilika, da bi mogel i njo govoriti; ali pogled se mu je posrečil — pogled, — a, sestanek ne. Nekega dne je rekel Tone, da je bolan. Klicali so qa, naj spremi gospoda do nečega bolnika, kateremu poneso sveto popotnico. Tone ne more iti. Poišče si namestnika za ta posel. Ko so odšli k bolniku, gre Tone k Jelici. Bila je sama v kuhinj«. Prijazno ga sprejme in povabi v bližnjo sobo, rekši, da mu ima nekaj povedati. Tone je bil kakor očaran pri takej sreči. Stopal je za njo, kakor za kakim višim bitjem. Prišedši na mesto, oklene se ga okoli vratu, ter ihte reče: «Ton če, preljubi moj Ton če, ali me Še ljubiš? «TonČe!« Tudi on jo objame in reče: »Tvoj, tvoj sem in ostanem do smrti.« PraSanje se je vrstilo potem za pra-šanjem, prisega za prisego. Vse je vezala vroča ljubezen: Jelica je pila sladke besede iz njegovih ust. Sanjala sta oba sladke sanje v naročji boga ljubavi, pozabila sta na vse, kar se je godilo okolu nju. Ure so minole ko trenotki. Vrata se odpio. — V sobo stopi gospod župnik. Jeza ga pretrese, ko ugleda zaljubljena. S popotno paiico hiti na To- zbor hodil po tistem poti, po katerem hodi italijanski, v poludrugem letu bi bilo de-narstvo vrejeno in primanjkljaj odpravljen; minister pa neče hoditi po poti, po katerej je hodil nek rajnki minister, ki je doklade k davkom poviševal, državna posestva prodajal i na rentne kupone davek nalagal. Minister prosi, naj se sprejme vsaj davek na žganje i novela o pristojbinah. — Tožba da se nemštvo zatira, popolnoma je neopravičena; ako bi pa kedaj katera vlada svoje dolžnosti tako prezrla, da bi nemški narod zatirala, uprla bi se temu druga volja, katera ima popolno zaupanje. V Avstriji nema bodočnosti ena stranka, en narod, ampak vsi narodi. V imenu skupnih interesov prosi minister naj se proračun sprejme. 12. t. m. je govoril še paslanec Gregr za proračun, potem pa se je sprejel sklep debate in bila sta poslanca Herbst in Matuš izvoljena za glavna govornika, ki sta govorila vsak z svojega stališča. Na to se je seja končala. V tej seji je predložil naučni minister postavni načrt, zastran verskega poduka na javnih ljudskih in srednjih šolah, kakor tudi učiteljiščih in troškovnik za ta poduk. 13. t. m. je trgovinski minister poslan -skej zbornici predložil načrt zakona, zastran dovoljevanja in pogojev, pod katerimi se smejo graditi postranske železnice. Obrtniškega odseka načelnik je zbornici naznanil, da je zakon o zavarovanju pri ponesrečenju uže dovršen. Potem se je nadaljevala proračunska obravnava ter je generalni poročevalec Clam Martinic dokazal, da se primanjkljaj v zadnih štirih letih vedno manjša iu rekel: mi bomo glasovali za proračun, ker imamo zaupanje, da smo na pravem potu i da moramo na njem vstrajno delati, da zaželeni cilj dosežemo. On je naglašai poslancu Carneriju nasproti, da tudi v prsih poslancev večine bijo prava avrstri-ska srca, ki so na pravem mestu. Potem neta, ali tudi ta se postavi v bran. Zakrije Jelico. ne opazivši, da je uže v nezavesti in reče osorno in jezno: •Kaj hočete meni in mojej nevesti?« «Tvojej nevesti! Ha, ha!» Župnik sili le va-nj. Tone mu pograbi palico in jo vrže v kot. •Poberi se od tod, nesramnež nesramni!)) reče župnik. Tone, ne mene se za te besede, ozre se po Jelici. Bila je v težkej nezavesti, kakor si je mislil Tone. — Župnikov spremljevalec je slišal krik v farovži, tekel je gledat, kaj je in ko je opazil, kake stvari se vrše tu, poklical je nekoliko ljudi, žensk, ki so prišle dokaj rade nasitit svojo radovednost. Žene so na pri-prošnjo Tonetovo skušale Jelici pomoči, kakor so vedele in znale, ali ta se ne pre-budi. Tone, ko opazi strašno nevarnost, zaupije: «Sedaj ste jo pogubili!" Župnik molči in zre pred se. Jelico so spravili na postelj, ljudje so se razšli skoraj vsi, poklicani zdravnik je prišel čez dve uri. Rekel je, da je bolnico zadela kaplja, da ni več pomoči. Se jedenkrat se je malo zavedela, odprla oči in zaklicala hripavim. v dno srca segajočim glasom: «Tone .... Jaz — —---.» Sapa jej je zastala — umrla je. Tone je bil ves čas pri njej. Obupno se je nagnol nad mrtvo Jelico in britko je plakal, ko malo otroče. Vsi nazoči so ga milovali. Župnik se je kesal svojega Čina ali pre-poznol < se je z veliko večino sklenol prestop v podrobno obravnavo in sprejela so se poglavja: cesarski dvor, kabinetna pisarnica, državni svet, državno sodišče, minister-ski svet kakor tudi svota k skupnim troskom. Poslanec Schonerer je predlagal, naj se zniža dnina državnih poslancev na osem gld., onih ki stranujejo na Du-naji, na štiri gold., poslanci p;>, ki so ministri. naj ne dobivajo dnine. Na Vitezice vo željo, naj se časniku Pozorju zopet dovoli poštna pravica, odgovoril je grof Taaffe, da to teško pojde zarad tendenc tega časnika. Poslanec Heilsberg je govoril o nekem čudnem postopanji urednika »Laibacher Zeitung« in grof TaafTe je odgovoril, da se je o tej zadevi preiskava uže zaukazala, in da bo strogo na to gledal, da se redno izvrši. Nazadnje se je sprejel še dispozicijski zalog. Ka\enska obravnava \oper zlopovestne-ga razbojnika Sckenka seje 13. t. m. začela: Osem ur je trajalo izpraševanje Schenka in Scblosareka ter se je nedvomno dokazala nju krivda. Zastran hrvatskih železnic je bilo pri posvetovanji v ogerskem ministerstvu za promet 12. t. m. skleneno, nuj se najprej začne graditi železnica iz Čakaturna skoz Zagorje v Zagreb, in če le je mogoče, naj se še letos začne delati železnica Zemun-Sisek-Ileka. Načitana železnica skoz Granico, kakor tudi postranska železnica od Barča v Pakrac pa naj se pozneje, ko bodo dopuščala sredstva, začneti graditi. V ogerskej pcslanskej zbornici je 13. t. m. minister Tisza naglašal, da je prijateljska zveza z Rusijo poroštvo miru, in da se vsled te zveze prijateljska vez z Nemčijo ni zrahljala. Zbornica je to poročilo na znanje vzela. Govoril je tudi o posto-stopanji zoper anarhiste i zbornica to postopanje odobrila. Vitanje dežele. Ruska država je pridobila z Mervom GOO.OOO duš in 100.000 izurjenih konjikov. Ta pridobitev je angleški državni zbor zelo preplašila. Vtorek je bilo v obeh zbornicah to prašanje na dnevnem redu, ker Angleži se boje za Indijo. Minister Gran-ville je tolažil poslance in lorde s tem, •da Rusija ne misli napasti Indije; skoraj gotovo pa ima oko na Perzijo; ko se začne vtikati v peržiške zadeve, takrat bo čas, da se Angleška upre.» — Rusija se pač ne bo mnogo ozirala na Angleže v Aziji, ampak počasi bo dalje segala in to po poti kulture, ki je najboljša i najgotovejŠa do novih pridobitev; ker pa Angleška ne hodi po tej poti, ampak ljudstva pridobljenih dežel le molze, zato pride gotovo čas, ko angleška oblast v Aziji podleže in Rusija prevzame vrhovno oblast v Aziji. Italijanske poslanske zbornice načelnik Farini je odstopil. Vzel je bil namreč besedo nečemu govorniku, ta pa se je vsled tega obrnol na zbornico in ona mu je dovolila dalje govoriti. To je načelnika III. Jelico so pokopali z veliko slovesnostjo. Vaščani uže z davna niso videli ta-cega pogreba. Žalovala je za njo vsa družina, žaloval je strijc župnik, kateri je bil kriv njene smrti. — Žaloval je za-njo Tone, kateri jo je tako prisrčno ljubil. Za-nj je bila zguba naj veča. Nekoliko dni po smrti Jeličini sta se sprijaznila župnik in Tone. Župnik ga je prosil odpuščanja. Tone je bil sedaj najnesrečnejši in najbolj osamljeni človek na svetu. Nekaj mesecev pozneje mu je umrla še mati. Prodal je svoje imetje, ter šel v daljni tuji svet — morebiti sreče iskat. A našel je ni. Lotila se ga je sušica, katera ga je tudi spravila pod zemljo, ko je prišel nekaj let pozneje spet domov. Po lastnej želji so ga pokopali zraven njegove ljubimke Jelice. Ker se nista mogla združiti v ži-venji, počivata združena vsaj v zemlji. Pisane cvetke dičijo njuna groba. Križ na grobu njegove ljubimke kaže z napisom nestalnost zemeljskih stvari. Strijc župnik je bil še živ, ko so pokopali rajncega Toneta. Vsak dan se je spominal obeh v svojih molitvah in prosil Boga, da bi mu odpustil nesrečno nepremišljenost. — Pobožno ljudstvo se pa še vedno spomina, kako vrl cerkovnik je bil Tone in kako nesrečno je on ljubil. Oba groba sta odičena in če praša radovedni popotnik, kdo počiva pod to mogilo, odgovori mu uljudni vaščan: Tu počiva nesrečni Tone Žežkov in njegova nevesta Jelica! Večni jima mir in pokoj! razžalilo, da je napovedal odstop i se tudi pozneje ni dal pregovoriti, ko mu je zbornica izrekla svoje zaupanje. Nova volitev bo 19. t. m. — Tudi italijansko minister-stvo je na vagi, 11. in 12. t. m. se je posvetovalo, ali hoče še ostati, ali odstopiti. Francosko ministerstoo je s poslansko zbornico v hudem boji o zadevah ljudskih šol. Gre namreč za to, da se šola vzame redovnikom in redovnicam ter povsod nastavijo posvetni učitelji in -učiteljice. V ta namen bi pa trebalo šest do deset tisoč posvetnih učiteljev, katerih pa vlada nema kde vzeti in zato priporoča, naj se pro-raemba polagoma izvrši, poslanska zbornica pa hoče, naj se izvrši brez odloga in pravi, če država na leto izda tri miljarde frankov, za vojsko Šeststo milijonov, in za vojno v Tonkinu sto milij onov, more prihraniti tudi 25 milijonov za stradajoče učitelje. Pr> tacem nasprotji vlada skoraj gotovo pade. Napoleonidi se vedno bolj gibljejo. 11* t. m. je sprejel princ Napoleon nekoliko urednikov svoje stranke, ter jim rekel, da je le ljudstvo samooblastno in zato ima ono pravico voliti po svojej volji; on nema zlata orleanskih prinčev, on je ubog, ali on nepogojno spoštuje ljudstva samooblast ter bo to krepko branil. V Egiptu so zopet vsi ministri odstopili. Egiptovski ministri so podobni muham enodnevnicam, in pri tacih okoliščinah naj si dežela opomore! /{ Kahire poroča angleški generalni konzul, da ni res, da bi general Gordon brez vojaške pomoči ne mogel oteti po-sadek na plavem in belem Nilu. Iz Suakima se brzojavlja, da se je 11. t. m. pri Zarbi pričel boj mej Angleži in Osman Digmo, ki ima osem tisoč vojakov. Boj sta pričela dva angleška polka. Drugi angleški vojaki, pod poveljstvom Grahama in Stewarta, šli so iz Suakima bojevalcem na pomoč. Poročila iz Suakima od 13. t. m. so Angležem zelo ugodna. Boj je trajal le polu ure in Osman Digma je bil hudo tepen. Angleži so vzeli vse njegove utrdbe, njihova zguba znaša 60 mrtvih in 100 ranjenih, sovražnik pa je na mestu pustil 2000 mrtvih. Arabci so se trdovratno branili, da se bili skoraj vsi posekani. General Graham je poslal oddelek svoje vojske proti Sin-katu, da ubežnemu sovražniku pot zapre, in otme Evropce, kar jih je še ostalo v onih krajih. S tonkinskega bojišča se poroča, da je zadnjo saboto francoski general Negrier vzel sovražniku dve utrdbi pri Jendiktu in da se je sovražnik umaknol v trdnjave v Bicninh; general Briere se je združil z Negrierjevo vojsko. Usodni kobri utegn6 tedaj k malu pasti, ako Kitajsko ne prime za orožje. Francoski general Nigrier je 12. t. m. napadal Bacninh in ga vzel. Kitajci so orožje od sebe pometali in pobegnoli. Francozi imajo 70 ranjenih. Kitajci pa veliko zgubo. DOPISI. Isti Vipave, dne 13. marcija. Nekako pozno sem sicer prišel, a vendar sem prišel k besedi in to edino radi tega, da zadostim danej vam besedi, da vam poročam o vseh veselicah, katere so priredila letošnji predpust društva v Vipavi in sicer: Podružnica domoljubnega deželnega pomočnega društva rudečega križa za Kranjsko, potem prostovoljna ognjegasna družba in društvo: „Edinost'-. Pustna nedelja I — Dve besedi in koliko lepih spominov vzbuja se človeku, kedar ju izusti. — Da, da, in tudi v Vipavi smo se radovali na pustno nedeljo tako, da nas je s polno pravico lahko zavidal vsak, kdor je drugi dan radovedno povpraševal: kako je izpala VaŠa veselica, in ko je na svoje veselje slišal obče le jeden glas, da v vsakem obziru izvrstno. Naj se reče, kar koli se hoče, Vipavska prostovoljna ognjegasna družba si je pridobila po svojem mirnem, taktnem in premišljenem postopanji tako veljavo, da si je gotova sočutja v vseh krogih in ni čuda toraj, da je bila tudi njena druga veselica ta predpust — namreč na pustno nedeljo zopet obilnoštevilno obiskovana in da je zaznamovati tako povoljen vspeh v vseh posameznostih, da moramo iz vsega srca čestitati gospodu grofu Lan-thieri-ju kot neutrudljivemu nje načelniku in drugim gospodom komandantom po- sameznih oddelkov, to je Josipu Mayer-ju, Josipu ^vokelj-nu i n Hrabroslavu Perne-tu. In kakor sem uže predzadnjič poročal, srečna je bila misel g. Perne ta, da je osnoval v ognjegasnem društvu poseben zbor; Ce tudi ta zbor ne obstaje še, pa izvežban je uže toliko, da z.ivzima v Vi-pavskej dolini odlično mesto. Moči, katere so sodelovale pri tej krasnej veselici, 60 uže znane iz poprejšnjih mojih dopisov. Na pustni vtorek smo imeli korzo iz Vipave v Ajdovščino in od tam nazaj v Vipavo. Bilo je 24 voz in obnesel se je korzo tako pdličry>» da smejo biti aran-žerji ponosni nanj. Zvečer na pust pa je napravilo društvo Edinost v Vipavi svojo prvo javno veselico pod imenom; Plesna veselica i maškerado., Mi smo videli dokaj maskerail po mestili in drugih krajih, pa smelo trdimo, da se more maŠkerada društva Edinosti prištevati mej najfinejše. Zanimanje za ta večer je bilo v prvih in naj odličnejših obiteljih naše krasne doline nepričakovano veliko, a pri vsem zanimanji se ni nihče nadejal tako izbornega vspena in slišali smo znanega odličnjaka, ki ni mogel prehvaliti krasnih mask in te elegance, ki se je razvijala ta večer v prostorih požrtvovalnega gospoda Josipa Zvoklja. Pevci ognjegasne družbe pa so pod svojim pevovodjo g. Perne tom tudi ta večer izbrano in nad vse pričakovanje mnogoštevilno občinstvo razveseljevali; peli so gospodje ognjegasci zopet na občo zadovoljnost. Svojih poročil o predpustnih veselicah imenovanih treh društev pa ne moremo boljše končati, nego da izrečemo javno zahvalo vsem dotičnim odborom, vsem čestitim družinam, katere so radovoljno prepustile vse, kar je bilo treba posoditi v dekoracijo dvorane in zvlasti Še visoko-rodnej grofinji Lanthieri-jevej in gospodu grofu Lanthieri-ju, potem našima slavč-koma, ki sta trudoljubivo tako vspešno pomagala pri dekoraciji gospodu Ant. De-perisu. — Čujemo, da priredi uEdinostn na velikonočni ponedeljek veliko slavnost, za katero se delajo uže sedaj priprave. Čestitamo! O vspebu Vam poročim. Domače in razne vesti. Tržaški c. k. namestnik je v sredo opoludne obiskal ruskega poveljnika pl. Giersa, ki se nahaja na ruskej korveti »Vojvoda Edimbuiški«. Pri odhodu ga je pozdravila ruska ladja z običajnimi streli iz topov. C. k. kranjski namestnik bar. IVinkler je v sredo uže odpotoval nazaj v Ljubljano. lUonsIffnor dr. Glavina tržaški škof se je odpeljal v sredo zjutraj v Sežano. T Ivan Ciorjup, posestnik in trgovec na Prosekr, bivši deželni poslanec in mestni odbornik tržaški, večletni odbornik društva »Edinostia, umrl je včeraj zjutraj v 63. letu na Prošeku. Rajnki bil je poznan kakor dober in priden trgovec, izvrsten oče svojej rodbini in vrl narodnjak, ki je sodeloval na narodnem polju od prvega začetka, ko so se začeli gibati Slovenci v Trstu in okolici in je bil vedno zvest na strani borilcev za narodne pravice. — Zapustil je vdovo in dva odrasla sinova, oba vrla rodoljuba. Odbor političnega društva »Edinost« odposlal je denes na njegov pogreb v Prošek deputacijo, katera potoži na rakev rajncega rodoljuba lep venec s krasnimi trakovi v narodnih barvah z napisom : »Politično društvo „Edinost",bivšemu poslancu, večletnemu odborniku«. Bodi mu lahka zemljica ! Duhovske spremembe v tržaško koperskej Škofljl. Č. g. Anton Turak, župnik-dekau v Oprtlju je imenovan župnikom-dekanom v Kastvu. Za župnika v Pazin pride č. g. Orbanić. župnik v Lan išči h. Č. g. Franjo Peculić gre za duhovnega pomočnika v Gradišče. Ć- g. Sajovec iz Gračišča kot upravitelj župe v Krbune. Č. g. Kliment tskubla je premeščen od sv. Antona k M. B. Večjej (jezuiti). Ć. v.Karol Znidaričgre za adrain. v Sovinjak. Ć. g. Dinko Bulh je imenovan uprav, župe v Kostanjici. — Zamrl je č. g. Ivan Jelene, župnik v Sovinjaku. Naj v miru počiva! Imenovanje. Gospod major J. Fedra od 29. peŠpolka je imenovan poveljnikom 19. lovskega batalijona v Trstu. Imenovanje. Magistrat je imenoval sekundarnim lečnikom tukajšnje bolnišnice g. dr. Gustava Usiglio-ja. Imenovanje. Poštna oficijala v Trstu Vincencij Mutinelli in Leopold Konstantin postala sta poštna kontrolorja. Imeniten grost. Prišel je v Trst z Reke kitajski poverjenik pri berolinskem, dunajskem in rimskem dvoru Li-Fong-Pao se svojim tajnikom dr. Kreyer-jem in se pristavil v »HMel de la Vlile«. V sredo je daljni^''1 TeUki gost pohodil novo luko in druge^obrtnijske zavode. MeMni zbor. IV. javna seja se je odprla ob 6. in 40 minut. Predsedoval je I. podpred. vit. Dimmer in nazočih je bilo 41 svetovalcev. Vladnega komisarja je zastopal g. vladni svetovalec pl. Krekič. Potrdi se zapisnik zadnje zborove s^je. Mej drugimi točkami se je sprejela predloga mestne delegacije, da se odpošlje na vlado peticija, radi pobiranja mestnega daci na dobro občine, da ostane vsaj za tri leta še po se lanjej sistemi proti aver-suali letnih gld. 86J,000.— Potem debatirajo gospodje o novem tarifu tržaškega »Tramway-a«, glede nekojih mestnih črt. — Potrdi se previzijni račun za i. 1834. mestne ubožnice v znesku gld. 140.150» tako tudi bilanca mestne plinarne za K 1883, kakor tudi izvanredni troškovi za omenjeno v minolem letu, v znesku gld. 1753.88. — Poročilo zdravstvene komisije glede praznega mesta okrajnega KČnika v Bazovici je prouzročilo uro dolgo debatiranje. Debate so se vdeležili poslanci." Vidacovich; Luzzatto, Piccoli, Cambon, Consolo in Combi. Predloga zdravstvene komisije postavi na glasovanje. Predloga se glasi tako le: 1. Lonjer naj se loči od visoke okolice in zjedini a^ administrativno z IX. okriljem, b) zdravstveno pa z VIII. okrajem, 2. Sprejme se ustanovitev jednega okrajnega načelnika za visoko okolico se sedežem n i OpČinah. 3. V zdravstvenem obziru za visoko okolico naj ostaneta dva zdravnika se sedežem na Opčinah, jeden naj bode za Prošek, Kontovelj in Sv. Križ, drugi pa za Bane, Trebiče, Padrič, Gropado in Bazovico, a za uboge na Opčinah naj skupno delujet». 4. Poviša se odškodnina za pre-peijavanje itd. od gld. 40 na 1j0 gl. letnih okrajnemu načelniku za visoko okolico. Potem se Še predloži: 1. Da se sprejme k Štev. 1., načelniku IX. okraja, naj se da po 60 gld. In zdravniku VIII., okr. pa gld. 4>00 letne odškodnine.2. Sprejme se, uaj se koj okrajni načelnik v Bazovici premesti na Opčine. 3. Uniči se razpisano mesto zdr vntka v Bazovici, in razpiše mesto okrajnega zdravnika se sedežem na OpSinah. Zatem se seja zaključi. Dr. Valentin Pov-ičolk obrt-njjskl nadzornik za Štirsko, Kranjsko, Trst, Primorsko in Dalmacijo sa sedaj nahaja pri nas ter v kratkem obišče Dalmacijo, da pohodi ondotne obrtuijske zavode. Gospod Pogačnik umeje tu Ji slovensko, kar mu bode gotovo koristno pri njegovem poslovanju. Tudi p»i tem Imenovanju je naša vlada kolikor toliko pri-poznala korist slovenščine in imenovala moža, ki jo umeje. Otllior delalskega podpornega društva še enkrat vabi vse ude in družabnice na letni občni zbor v nedeljo, dne IG. t. m. ob K uri zvečer v zgor-njej dvorani »Monte verde«. Tržaško novo«ti t Samomor. V petek zjutraj so potegnoli iz morja pri sv. Andreju truplo ženske* stare od 50-60 let. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Nesreče. Peter Slanič, 15. letni deček, doma iz Sežane, bivajoč v ulici »Caserma«, padel je po nesreči po stopnjicah svojega stanovanja, ter se Še precej hudo pobil na glavo. — Petletnega fantiči Lovreta Kru-povića je nek pes hudo ogrizel, ko je vbogajme prosil v ulici »S. Giovanni«. Tak pes naj se izroči konjedrcu, ali pa verigi I Prišlo je od zgoraj 1 Vtorek je priromal v tukajšnjo bolnišnico Anton Demarchi, 53 letni mož, doma iz Vidma na Laškem, da si zdravi na več krajih prebito glavo. On pravi, da je bil v Z"Vl|ah, po cesti gredć, vračaje se v Trst, obkole ga trije njemu povsem neznani obrazi, ki ga obdelajo brez milosti in brez uzroka. Če je le katera pot v okolici potrebna varstva, gotovo je žaveljska. — Frančiška B., 47. letna Ljubljančanka, omožena — a živi ločena od svoje moške polovice i nje mož z neko drugo malovredno žensko, imela je v četrtek s to prepir. Oba ženski se srečati na javnej ulici, — sprejmete se najpred z jezikom, potem pa z' rokami, zgrabite se za vlase, — vsled česar se je nabralo okoli njiju na stotine radovednega ljudstva. Konečno je zmagala pri-ležnica in zakonska žena je prav slabo skupila. Morala je iti v bolnišnico zdravit si praske na obrazu in rokah. Kopelj. Pisar na švedskej ladji »Rialto« je tekal v četrtek o poludne razoglav in golorok po ulicah »Saniti« in »Carciotti«. Neka straža ga ustavi, ta pa se jej zmuzne iz rok ter skoči v morje in plava proti Lloydovemu parniku »Achille «, kder ga potegnejo na krov. Prepeljejo ga na kopno in izroča njegovemu kapetanu, kateremu i povedo, kaj se je ž njimi godilo. Kapetani pa jim odgovori, da ta običajno vedno take dela, kadar se opije. Kdo je zgubil uro 1 Neka go^pa je našla v četrtek na sprehajališču pri Sv. Andreju srebrno uro, katero je izročila redarstvu. Padel je v pijanosti, vračaje se iz Grete v Trst, Ivin Gurec, ter si glavo prebil. Ranitev. Pretepali so se v sredo v Rocolju. T. Ivan, 20. letni Tržačan, dobil je v metežu rano v vrat, in moral je iti v bolnišnico. Preiskava. Naše redarstvo posla nad glavo. Vtorek je preiskalo stav* l EDI NOST. novanje Andreja Appolonio-j a, bivajočega v ulici »Farneto*. Appolonio je trgovski agent in urednik časopisa »Operaio«. ki je organ italijanskega delalskega podpornega društva, koji list pa, »minogrede povedano«, jako slabo zastopa interese delalskega stanu, katere bi po poklicu moral v prvej vrsti zastopati in zagovarjati — in tujo politiko na strani puščati. Splrfttlzem. Pri nekem zasebniku zvanem Zwinner, bivajočem v ulici »Giu-stinelli« b. Št. 1 v 3. nadstropju, uže več časa so predstavljali spiritistične komedije. Prišlo je to prepovedano »teatriranje« na uho policiji, ki je vtorek šla na mesto, ter zbrano množico razpustila. Ponarejene dvajsellce. Pazite na dvajsetice\ Vtorek so ustavili kleparskega ucenca, ki je nainerjaval zme-njati v tabakarnici na trgu »S. Giovanni« nekoliko ponarejenih dvajsetic RazplK štipendije. S začetkom druzega šolskega teČija se razpisuje tržaška štipendija letnih gld. 105. za dijake prvih Š63t gimnazijalnih razredov. Prosilci se morajo Šolati v Trstu. Oni, ki mislijo prositi za to štipendijo, naj vlože svoje dokumentovane prošnje pri mestnem magistratu najdalje do 31. t. m. Prijatelj našemu listu nam I>tde: Ker tudi jaz zahajam v kavarno Coramercio, imam priliko opazovati marsikaj zanimivega in prepričati se, da se tudi takozvani učenjaki čestokrat v strasti ponižujejo. Kakor znano, je »Narod« po-natisnol oni zloglasni podlistek „časnikarstvo in naši časniki" v posebno knji-žuro. —S to knjižuro zdaj gosp. profesor Jesenko po Trstu „kaveira" ; prodaja jo po 70 soldov. — Kedo ne bi mu Želel dobrega uspeha, kajti zloglasni prevoditelj Wuttkeja (naj uže bode, kedor hoče) je žel tako malo lavorik, da mu je res želeti nekoliko več flik, da si baš ugasl žejo po fllkah, ki ni nič manja, nego ona po lavorikah. Ker bi bil rad čital nemški original Wuttkejeve razprave o časnikarstvu, iskal sem te knjige po vsem Trstu, pa zaman; znano pa mi je, da jo ima g. profesor Jesenko, ako je ni uže nazaj poslal onemu zavodu, kateri mu jo je posodil. Prosim torej ponižno, da mi gospod profesor javi pod adreso „Domino", kde sije on izposodil večkrat omenjeno knjigo. „Domino". Goriške novosti. V nedeljo je bil v Gorici monsignor dr. Glavina tržaški škof. — Naš mestni zbor v svojej zadnjej seji je potrdil denarna poročila za 1. 1883 ustanov »Moltke«, »Formica« in »Za ranjene vojake. — V mestu je več otrok umrlo za »difteritiko«; vjednejsamej obitelji je ta bolezen pobrala Štiri otroke. — Iz Ogleja poročajo, da so tam ob staro* rimskej poti »Appia«. ali »Silicata« po domaČe »Colorobara« izkopali mnogostarih grobišč, spomenikov, denarja, medalij itd., kar vse pojde krasit in bogatet ondotno c. k. muzejo. — Odsek c. k. kmet. društva v Gorici je predlagal: 1. naj se vsaki narodni šoli, na kteri se poučuje tudi o kmetijstvu, brezplačno dopošilja »Gospodarski list«. 2. Naj se zopet ponovijo začasni kmetijski tečaji za narodne učitelje na goriški kmetijski šoli, kakor leta 1875 in 1876: 3. Naj se priskrbe gmotne podpore z uredbo Šolskih vrtov; kakor tudi, naj se učiteljem podele primerne nagrade. 4. Da se imenuje za vsak okraj po eden nadzornik iz kmetijskih druŠtvenikov, kateri bodo imeli poročati o kmetijskem pouku v narodnih šolah. Pripoznava se nujna potreba posebnega kmetijskega berila. I9E Gorice nam pidejo: »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« priredilo je v petek nedeljo prav lepo domačo sabavo s petjem in govorom. Govoril je gosp. Franc Podgornik in sicer: Kako so doslej delalca učili in volili.Govornik je za naše priproste ljudi prav razumljivo in z dokazi svoj govor razpravljal, da so ga poslušalci prav radi poslušali. V nedeljo 23. t. m. bode gosp. Podgornik končal svoj govor, in sicer: Po čem imajo delalci hrepeneti v sedanjem času. Ta večer se spozna vsebino in ko« rist tega govora. Pogovoru so nas društveni pevci v pozno noč z narodnimi pesmami zabavljali. Razpisano mesto tajnika. Pri goriškej trgovinskej in obrtnijskej zbornici je razpisano mesto tajnika. Prosilci morajo biti popolnoma zmožni italijanščine in nemščine — in tudi nekoliko slovenščine. Vlaganje prošenj traje do konca aprila t. 1. »Eppure si muove!« Vabilo k besedi, katero napravi „čitaln ica Postojnska", dne 16. marca 1884 v svojih prostorih. — Spored : 1. A. Nedved: „Domovini", moški zbor. 2 J. Blumlacher: „Micka in Janez", šaljiva polka za dve citri; svirata gg. Ivan in Alojzij LavrenČiČ, 3. Tombola, 4. F. Abt: »Gute Nacht, du mein herziges Kind«, za citre na lok in navadne citre, sestavil J. Blumlacher; svirata gg. Ivan in Alojzij Lavrenčič. 5. »Stara mesto mlade«, vesela igra v ednem dejanji: Osobe: Katarina Repkovska, gospa Lavrenčič-ViSič. Kazimir Jelfovski, zdravnik, g. J. Krajgher, Ferdinand Steblovski, lajtnant v pokoju g. A. Šibenik, Emilija Zelinska, njena se- stričina, gospdč. Mimica Vičič-eva, Josip, sluga Kazimirov, g. Ivan Lavren&Č, 6. Domača zabava. — Začetek točno ob 8. uri zvfčer. — Vstopnina za ude 20 kr., z družino 40 kr.. za neude 30 kr. z družino 60 kr. — K obilnej udeležbi vabi naj-uljudneje Odbor. Izlet v Rlcnianje. Pevski zbor delalskega podpornega društva priredi v sredo, dne 19. t. m., na praznik sv. Jožefa izlet v Ricmanje. Pevci in drugi, kateri se hočejo pridružiti izletu, zbero se na koncu »Akvedota« pod takozvano »Serpentino« točno ob 1 uri in odrinejo od tam ob 2 uri pop. skoz bošket v Ricmanje. Neotesana gospa. Piše se nam: Sprehajaje se pri Sv. Ivanu slišim neko gospo z okna druzega nadstropja učiti svojo 6 letno hčerko, naj kriči na neko deklico: ščiava, simija itd. Vprašam, kdo je ona gospa, ki s Ščiavi pita okoličanske "šolarice in dobim odgovor, da je vdova dohtorica iz Bazovice. Izprid sodišča, Slovenci in Fur-lan i so se pretepali v Žalburni (Salvore), Nekervava bitka se je bila 6. februv. v nekej krčmi ondotnega sela. Povod k tej je bil ples. Krčmarju so vso opravo razbili in Dotolkli. Zmagali so Slovenci na škodo Furlanov in. krčmarja. Radi škode, ki so jo napravili Slovenci, kakor pravijo Furlani in krčmar, bili so zadnjič ti le zatoženi sojeni in obsojeni: Ante Dragan v sedem—, Ante Vidat inPeterOkovica v štiri —, Mate Dragan, Ivo Blaževič in Ivo GombaČ v petmesečni trdi zapor. Gospodarske is trgoM stvari Tržaška svobodna luka in pa zdalj-šanje Rudolfove železnice do Trsta. (Dalje.) Neka tržaška svojat, ki je z denarjem tržaških davkoplačevalcev vedno delala visoko ital. politiko, me6to da bi se bila brigala za blagost Trsta in za povzdigo njega obrtnije in kupčije, je tudi zakrivila, da ni Trst dobil Predilske železnice uže v letu 1870., prav tako dela zdaj egoizem te merodajne svojati na to, da parlament in vlado spravi na krivi pot. Povsod so bile železnice poprej, nego v Avstriji in Še le leta 1857 je Trst dobil svojo železnično zvezo z notranjimi deželami in Nemčijo, katera pa popolnoma ne odgovarja potrebam prometa, tako sicer, da se je precej po odprtvi te železnice spoznala nje nepraktičnost ter da ste trgovski zbornici v Vidmu in Gorici precej po dovršenju južne Železnice začeli delati na to, da se zgradi |>rej ko prej črta, ki bi Trst in južne avstrijske dežele najboljše vezala z Nemčijo. — Vsled tega se je porodil uže leta 1857 projekt Aleksandra Gavedalis za zgradbo železnice iz Vidma do Pontahlja, ali precej potem so mesta Trst, Gorica in Celovec in dotične kup-čijske zbornice sprejele drug projekt E. Heiderja za grajenje železnice iz Gorice skoz Kanal, Sv. Lucijo, Kobarid, Boleč, Predli v Tarvis (Trbiž). Komaj so začela omenjena mesta in korporacije potezati se za ta projekt, uŽe se je začel hud boj mej posameznimi občinami, ki se je vodil s tako ostrostjo, da bi se skoro mogel primerjati dolgotrajnim bojem mej Gitelfi in Gibe-lini. Vsled tega je na Primorskem poznani inženir Semrad leta 1865 projekt predelske železnice popravil in črto mnogo skrajšal ter dokazal, da je ta črta veliko boljša od pontebske in da popolnoma odgovarja potrebam Trsta, tako sicer, da se je vlada letu 1870 odločila, da predloži Semradov načrt predelske železnice državnemu zboru v potrditev. — A lepe nade Primorskega prekrižale so spletke — znane tržaške svo- Jati, ki j« napravila predelskej železnici Lonkurenčin načrt druge, loške želežnice z namenom, da dobi koncesijo in jo potem proda za drag denar društvu Rudolfove železnice. — Slo je za denar; pa vsaj je znano, da v dobi ustavovercev ni bilo mogoče sklenoti nobene postave brez nagrad nekaterim poslancem v obliki koncesij za Železnice, banke itd., katere koncesije so potem nekatere poslance obogatile. Tudi postava od leta 1867, s katero seje ustvaril dualizem, je obveljala le s pomočjo neke koncesije, za katero so nekda koncesijo-narji dobili okolo en milijon gld. Znano 1e tudi, da je nek rajnki ud omenjenega :onsorcija 17. maja 1869 v svojej laBtnej hiši zbral okolo sebe nek odbor, kateri je sklenol, da bode delal na to, da dobi koncesijo za Črto Loka-Trst. — Žalibog pa je ta odbor, v katerem so sedeli tudi nekateri tržaški gospodje, več mislil na lastni dobiček, nego pa na idejo in v dobrej nadi, da bo stvar nesla, izmolzil je ta odbor tržaškemu mestnemu zboru 63000 gld. za študije in merjenje omenjene železnice. Zarad tega novega projekta je mi-nisterstvo predelsko železnico zopet odstavilo i/, dnevnega reda; potem pa so Poljaki in drugi slovanski poslanci (8 aprila 1870) zapustili drž. zbor prav iste dni, ko se je imela zopet na dnevni red postaviti predelska železnica. Ali so poslanci prav storili ali ne, da so zapustili državni zbor, to pustimo, ali znano je, da je rnjnki Hennet, vodja tr- žaške klike ali svojati, tudi delal na vse kriplje za zapušČenje državnega zbora; a njemu je šlo v prvej vrsti za to, da zabrani predelsko železnico, pri katerej ni bilo nič zaslužka, sploh pa je treba reči, da tudi v sicer poštenih krogih niso nikoli spoznali in pripoznal morju one važnosti, katero ima v resnici, in v tem obziru je bila doba Marije Terezije Še najnaprednejša. Posebna prikazen v avstrijskej zgodovini je ta, da so v Trstu v poprejšnjem stoletju, ko so avstrijski bregovi segali le od Trsta do Devina, ker istrski Koper in primorski Tržič, ki sta tako blizo Trsta, bilastauže Benečanska,snovali in trdno vte-meljevali razna trgovska društva, da je v tej dobi avstrijska vlada Trst proklicala za svobodno luko ter izdajala mnogo postav v olajšanje trgovine, akoprem je morala avstrijska vlada dobro znati, da jej beneška republika ne bode puščala prostega gibanja na morju; ko pa je Napoleon I. zadušil to republiko, koje po miru v Campoformto in kasneje v Parizu vsa beneška dežela z Istro in Dalmacijo prišla pod Avstrijo, niso naši državniki iz teh važnih dežel nič znali napraviti, ampak pripustili so Trst in Benetke svojej osodi in obračali so rajŠe svojo pozornost severnemu morju, kajti neka stranka bi videla celo rada, da bi Avstrija postala država II. vrste, da je le v krempljib pruskega orla. — Zato ima velikonemška stranka od nekdaj za Dalmacijo in Primorsko le zaničevanje, in prav nič ne bi je bolelo, ako bi Avstrija cel6 zgubila te dežele, da se le oddali od jadranskega morja in postane nemška. Ta stranka namreč dobro ve, da v velikej mnogojezičnej Avstriji ne more več nositi zvonca; ako pa postane Avstrija na morju mogočna, kar je neobhodno potrebno, da se razvije kot velevlast, potem je konec nade, da Avstrija postane še kedaj izključljiva domena te svojati. Drugi velikonemŠki učenjaki hočejo zopet ta cilj drugače doseči. Nekateri bi radi videli nemško floto pred Trstom, drugi hočejo Trst braniti z nemškim mečem, in take izdajske teorije imenuje ta svojat modre nasvete za povzdigo tržaške kupčije. Kakor slepec o barvi govore ti veliko-nemci o pomorskem prometu in o brodarstvu; zatorej je pa skoro vse, kar bo ti gospodje spisali in govorili o Trstu, prav malo ali nič vredno, ker poje manja trgovine v Trstu niso krivi le tržaški trgovci; uzrokov, da Trst ne napreduje, kakor bi mogel, iskati je treba veliko više, v prvej vrsti tam, kder se je odločevala osoda države. (Dalje prihodnjič.) Dražbe. Dne A. rnarciia, 22. aprila in 23. maja "H8-|. v Trstu več delov posestva na Greti, pripadajočih vdovej Antonijeti Moreson, cena TC5 gld., in deli posestva, propadajoči za-mrlej Ivanki Ogrein, cena gld. 6885 in kr. 12. — 28. marcija, 3o. aprila in 20 maja v Pa-linu t. I. posestvo zakonskih Ivana in Frančiške Celid iz Gradišča cena 599 gl. -- i9. marcija, 20. aprila in 20, maja t. I. v Pazinu, posestva Jožefa Bratulič-Peraučič od sv. Petra, cena gld. 2o6 kr. 85. — 31. marcija t. I. v Trstu posestva Marije Pečenko in Jožefa Ra-teša, poslopje v ulici »Covaz« h. š. 4o0. — 3. aprila, 2. maja in 5. junija t. 1. v Trstu posestva ranjcega Franceta Karla Dublane v ulici »St. Maniri« in v ulici »Via Lazzaretto vecchio« poslopje h. ftt. I02i, cena gld. 1O2.799 kr. 21. — i9. aprila, 17. maja in 21. junija t. 1 v Kanalu posestvo Jožefa Šuligoj-a iz Loka vca, cenjeno 1070 gld. — i7. marcija, 17. aprila in 23. maja 1884. v Gorici posestvo Ivana in Katarine Totto, cena 29G0 gld. — 22. marcija in 23. aprila V Podgradu posestvo Antona Brozina iz Jelšan, cenjeno 8U() gld. — 2. aprila, 1. in 3i. maja v Lošinju posestva Amalijo Lotterini, cenjena gld. 2201 in 4o kr. — 2. aprila, 3. maju in 4. junija v Vodnjanu, posestva Antona in Dominika Belič-a, cenjena gld. 1501. — 5. aprila, 5. maja in 5. junija v Cerknem, posestvo Ivana MaŽgona, cenjeno gld. 4O0. Izjava. Podpisani izjavljam voldnemu odseku delalskega podpornega društva, da se nisem termalno odpovedal kandidaturi odbor-ništva. Omenjeni gospodje so me pri zadnjem volilnem shodu najprej volili v odbor delalskega podpornega društva, a potem ker se nisem v nekej stvari z njimi strinjal, me so brez uzroka i na prav čuden način iz liste izbrisali. Izjavljam tudi še onim mnogoštevilnim udom našega društva, kateri so me tudi sprejeli v listo odbornikov, da, ako bi bil izvoljen v odbor, bil bi vedno pripravljen Žrtvovati se v blagost našega društva. Fran Dollenz. POZIV. Upravni odbor društva „Narodni dom*' sklenil je v svoji seji dne 0. marca t. 1., da se od vplačanih deležev izplačajo obresti za leto 1883. V smislu g. 4. društvenih pravil poživlja torej podpisani odbor vse one p. n. gospode deležnike, kateri zahtevajo, da se njim te obresti izplačajo, naj se oglase do konca I. 1884. pri društvenem blagajniku g. dr. Staretu, ker bi inače po navedenem paragrafu taiste zapadle društvu na korist. V Ljubljani, dne 1O. marca I884. Za v pravni odbor društva »Narodni dom«: Iv. Hribar, Dr. Alf Mosohe, tajnik predsednik. Vabilo. k občnemu zboru druitva »Narodni dom*. Vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 9. marcija t. I. bode letošnji občni zbor društva ,,Narodni dom" dne 7. aprila 1874. ob 6. uri zvečer v dvorani ljubljanske Čitalnice t na-slednim dnevnim redom : 1. Predsednikov nagovor, 2. Poročilo tajnikovo, 3. Poročilo blagajnikovo, 4. Poročilo pregledovalnega odseka, 5. Nasvet upravnega odbora, da se pre-menita. §§. 2. in 4. društvenih pravil, 6. Volitev predsednika, 7. ,, upravnega odbora, 8. „ pregledovalnega odseka in 0. Posamični nasveti druŠtvenikov. — Vm p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se vdeleže občnega zbora v polnem številu. F Ljubljani, dne 12. marcija i884. Za, upravni odbor društva »Narodni dom« : Ivan Hribar, Or. Alf. Mosohe, tajnik predsednik. Odlikovanja: Njeg. c. k. Veličanstvi Frane Jožef 1. In Viljem I., odlikovala sta izumitelja in i/delovatelja zdravilnega ol — izlečka iz sladi, gosp. Ivana IIofT-a v Berolinu (Glavna zaloga za Avstro-ogrsko L, Graben, Brauner-strasse 8 na Dunaji) pridvornega liferanta skoraj vseh evropskih knezov, in sicer ga je imenoval nemški cesar kraljevim svetnikom in vitezom reda železne krone. Ta je pohvalil njegov fabrikat, kot želodec krep&ijoce pivo, tako je storil tudi njegov ranjkl brat, kralj Miroslav Viljem IV. Njeg. Veličanstvo eesar Franc Jožef I. ga je odlikoval s zlatim križcem za zasluge s krono in je dejal: »Veseli me, odlikovati tacega moža, kakor ste Vi«. Podelil mu ju i diplomo pridvornega liferanta. Dr. F. Confeld v Wurzburg-u, praktičen lečnlk in vitez mnogih redov, pravi: Ne sme se dvojiti o uplivu Hoff-ovuga izlečka iz sladi in njegove Bladne Čokolade na menjajoče se snovi. Odtod njiju ozdravilni upliv na redilne in dihalne organe. Skoraj vsi lečniki, kateri poznajo iz-lek, rabijo Ivan Hoffov izleček iz sladi z uprav dobrim uspehom. (Njih slova:) »Ivan Hoffov izleček iz sladi se more z mirno vestjo priporočati vsem bolehujočim««. Ivan Hoffovl izdelki iz sladi so razširjeni po vsej zemlji (27.000 zalog). Glavne zaloge v evropskih prvostolni-cah obstoje uže nad 20 let, v Berolinu In Hamburgu od leta 1859, v Parizu iti na Dunaji od 1. 1801, v Londonu, Petrogradu in Budapešti od 1. 18G2. Tržno porodilo. Kava — vsled neugodnih poročil iz Amerike je kupčija v tem blagu postala jako mla^ hova in se cene polagoma pomikajo nazaj. Prodalo se je 300 vreč Rio po gld. 59 do gld. 7I.—, 500 vreč Santos po gld. 61 do gld. 68.—, Java stane gld. 74 do gld. 80, Ceylon plant. gld. 90 do gld. 135. Sladkor — mlahova kupčija, cene jako slabe; sladkor v vrečah stane gld. 26ll« do gld. 29. Olje — cene trdne, uže več časa nespremenjene. Sadje — pomeranče, limoni gld. 3 do gld. 5. —, rožiči gld. 41!, do gld. 6.— , mandlji gld. 88 do gld. 9.J.—, fige v vencih gld. 14 do eld. i5. —, opaša gld. I2 do gld. 16,—, cvebe gld. 12 do gld. 14.-, Eleme gld. 16 do gld. 28.—, Sultanina gld. 2O do gld. 34. Petroljo — mlahova kupčija, cene slabe in se pomikajo nazaj, denes stane petrolje gld. 9rla do gld 9»I4. Domači pridelki - fižol rudeči gld. 1r' .. bohinec gld. n'lf, koks gld. iaTl2 do gld. 1. -, maslo gld. 88 do gld. 100. Žito, les. seno — cene popolnoma nespre« menjene. Borsuo poročilo. Borsa zopet nekoliko živahneja, kurzi trdni. I>unajf»lca l>«»r*n dne 14. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 90 » Zlata renta......102 . 10 » 5% avst. renta . . . . 95 » 30 • Delnice narodne banke , $44 » — » Kreditne delnice . . . . 323 ■ 60 » London 10 lir sterlin . . 121 » 50 » Napoleon....... 9 » 61 » G. kr. cekini......5 » 70 • 100 državnih mark . . . 59 » 20 » skladnica domačih pridelkov A. JURCEvPtuji. Podpisani priporoča svojo bogato skladnico domačih pridelkov. Dobivajo se pri rje m na debelo po najniži ceni: (1—20) Plenica, rž njda, oves, luk [Čebula), orehi, slive, -moka, krompir, srež ali birsa (veštaja), posebno pa izvrsten fižol vsake vrste, izvrstno naravno vino In žganje, sploh vsi pridelki sein spadajoči. Cenilnik in blago na ogled brezplačno x in franko. 2—20 SI A. JURCA f 1 veliki trgovec v PT(J«II* C 1 (Pettau ajd Siidbahn, Steiermark). VSAKEJ DAMI,-*« katera hoče imeti dobro se podajajoč zivotnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si }:a naroči pri meni in da pošlje mero. II m a. M. Miiller na DunaJI I. Stadt, Operrgasse 12 (vls-a-via Heinrichshof). 2o—17 dv životnike lastni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu garantirane iz piave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Pariški životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f**an< oski životniki s priponkami ou i. i0, barvani od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsalcej dami, posebno pa takim, ki trpe na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trnjljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali priieže, se zamenja za drugo. M^ Blago za obleko le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3-10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. v. iz dobre volne; » 8 — a. v. iz boljše volne; » 10 — a. v. iz line volne; » 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najlineja odela iz volne, hlače, po-vrhnje suknje, spodnje suknie, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, ševjd, trikd, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča I. STIKAROFSKY, tovarnična zaloga v Brnu. ustanovljena i. 1866. Uzorce brelplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefranklano Poštne povzetnice nad 10 gld. breipiačtio. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljalo naroče-vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrže le na zaupanje Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreso točno izpolniti in če je Is moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo težkoč. . Dopisnice se primajo v teh le jezicih : v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem. (24—5) Jednokratno prepričanje ne škoduje!!! Najstarša dunajska en gros-uksportna zaloga Ignacija Herzog-a et Comp. DUNAJ, 1., Ruprechtaplatz 5, DUNAJ razpošilja se, dokler je Še kaj blaga v zalogi, po povzetnici, 1485 komadov brnskega sukna zn mladoMje in poletje, in sicer moško obleko iz volne, sestoječo iz suknje, hlač in telovniku, iz tkane, čiste, jako G ne volne gflT za S gld. O O It a*. "Ve katero je nekoč stalo tri krat toliko. — Slehem z malo naročbo se lahko prepriča, da je bil na vsak način realno in izvanredno solidno postrežen, in baš, da prej še nikoli tako. — Dotično sukno za obleko se more dobiti v najnovejših barvah najbolje vrste, kakor : sivo, rujavo, modro, žolto in Srno, kak or tudi v temnih bojah. Pri naročbah, prosimo za ozuaČenje boje. — Tako tudi razpošiljamo angleška ogrinjala za na pot dokaj dolga, velika in široka v vseh bojali, iz čiste, same volne gld. SO kr. komad, na dalje ; Perilo za gospode, zino, so in brezi ovratnika d '1 gld. S50 ki', komad. (sirtino*-Qrnipo VS0 dvai » " » platna od gl. 2 do » 5.— Ženske hlače » » čipkane od 75 kr. do............. Raznovrstno otročjo obleko od 1 do 12 leta, od gl. l do.....» 5,— Ponočne suknje za gospe od g, 2do » 8.— Velika zaloga raznovrstnih manifuktur. En gros-naročnikom velik rabat. — Bale se sprejemajo in zaračunajo po najnižej ceni. Uzorci se ne razpošiljajo, ali vsak, kdor naroči ima pravico, če mu ne ugaja dotično blago, zamenjati ga, (1- 4) Gospodu Gabrijelu Piccoli, lekarn v L ubrani. Vaša «Francova esenca« je edino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zavzitji' mi je lozje in bolje . Kamnje pri Čer-nici lfr'83. Josip iSorf/nfjZupnik Enajst let ze trpimua zabasanji in he-merojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša «Frai-cova esenca", za katero se Vam najlepše zahvaljujem. Iran Zehron, Gorenje Ležeče. Kranjsko Prosim, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne «Francove esence" Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolin.th. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ,,Francove esence«, ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pulj meseca decembra 1882 J osip vitez Sr.ordili, c. k. policijski komisar. Vašo oFrancovo esenco« s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za steklenic na povzetje. 16 — 12 Trdnj ava Ivanič na Hrvaškem avgusta 1883. Josip Alamičič, usnjarski mojster. Francova esenca je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in prema-njalno mrzlico, zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr. Eksport pravcatih Tvrnavskih (Nagy-Szombateljskih) pršutov le pri gospodu karolug.takAts-u v Tyrnavi (N.-Szombat). ('2—G) Mi JU Št. 70, o. 5. p. 4—4 Razpis službe. Da se zatrdno nastavita učitelj — voditelj na enorazrednici vBresto-vici in učiteljica na Stirirazrednizi v Komnu, razpišete se s tem ti službi splačili III, vrste po drž. postavi 4. marca 1879. St. 9. Za službo učitelja voditelja zahteva se sposobnost k pomoČnemu poučevanju verskega nauka. Prošnje naj se vložijo pri temu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v dobi 6 tednov od vverščenja tega razpisa v list »Osservatore Triestino«. C. k. okrajni šolski svet. V Sežani dne 3. marca 1884. GROFA II. ATTEMSOVA semeno-kulturna postaja pri sv. Petru peleg Gradca, Štirsko. Prava štirska rodeča detelja, travna semena, rastlinje za pičo (klajo), štirska rž in oves, itd. Visoka lega — v Alpah — in skrbno obdelovanje zagotavljajo našemu semenskemu posestvu jako dobri uspeh. katerega si je zadobilo po mnogih deželah. Vse dežele z večjo toploto, in to je skoraj vsa osrednja Evropa, naravno gravitirajo proti našej planinskej deželi glede potrebe semena za setev. Štirska ru-deča detelja, štirska repa, štirska zelje, štirska rž, štiraki oves, itd. itd. so vže zdavna od vsega sveta pripoznane specijalitete. Mi opa-zarjamo sedaj tudi nadalje na naše mr travno seme in povsod so je sponeslo tudi tukaj nabrano Motivno semo, kder se je to poskusilo. — Mi priporočamo tedaj vsem kmetovalcem nale pridelke. Zapisnike razpošiljamo na zahtev franko. NB. Zavod prodaja izjemno SSle proti porabnej vrednosti.——" to se pravi, zaračuni se nahajajočo kalllno moč in čistost in ti garantira. Mi radi Štujemo tucfi sodbo sleherne korektno delajoče semeno-kontrolne postaje. — Mi sami strogo pazimo na vsak kraj. — V zavod se sprejemajo tudi učenci. (1—3} 6000 ostankov sukna m^ Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v hriii ter Živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo ^asa če se rabi, pa mine po-olnem trganje, kar doka-, nje obilno zahval Zahteva nnj se samo «cvetu zoper *Vftrstv. znamka j trganje po dr Maliču« s zraven stoje&tm znamenje'nem; 1 steklenica SO kr. Planinski želiščni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, bripavost vratobol, Ersne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr [orlstncjsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20—2 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. G0 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa m takoj odpravi emradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Kroglice, c. kr. priv., ne Btnele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sija no osve-dočlle pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenib udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljumi 1 gld. 5 kr. Razpošiljava ae le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše ?e tako) v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnkoczy-ja na ineMn«m trsu v Ljubljani. (3—-4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. i. Slorcli v Brnu tvarina (sukno), koja se ne bi dopadala, more se zamenjati. 3000 ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po 8 for. 80. L. Slorcb, tvorničar v Krnu, tvarina koja se ne bi dopadala, more 12—10 se zamenjati. 5 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je pravu dobrodejn* potno2 in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ue se le rabijo nekoliko dni, olajšajo iu preženejo prav kmalu nujtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper bemorojde, proti boleznnim na jetrih, in na vranici, proti Srevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo sumo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako bolezrdjo. (3) Prodajejo se v vseh plavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiijatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis in G. B. Faraboschi. ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Proti kašlju, bripavosti, prsnim in želodčnim boleznim, obnemoglostl, sušici, neprebavljivosti, skazano najbolje krepilno sredstvo za prebolele vsake si bodi bolezni. Rabljivi izdelki: Sladni izleček-ozdravilni ol, sladna čokolata, koncentriran sladni izleček, sladoprsne sladčice. Vse izdelano po Ivan Hoffovej sistemi. Leto ustanovljenja 1847, z 59 odlikovanji in nad 1 iniljon pohvalnih pisem. Razprodaja I: Hoffovih ozdravilnih užitnin se vrši po vseh olikanih deželah, v 27,000 prodajalnicah, od teh spada na zahod njo Evropo 12,800, in na vzhodnjo 9900, na Ameriko 4300. I k temu se še časopisi vporabljajo, v Evropi 1600 in Ameriki 400. Kder uže ni bilo več pomoči, so prvi in le ti izvrstni I. Hoffovi zdravilni sladni izdelki, ki so bili 59krat odlikovani, pomagali stotisočem, o katerih ni bilo upanja, da ozdrave, pomoč in ozdravljenje podarili in trpečim žive nje in zdravje povrnoH. Ozdravilna poročila iz Avstrijskega Primorja. Na Izumitelja in samcatega izdelovatelja Iv. Hoflovega sladnega izlečka, dvorni oskrbovalec skoraj vseh evropejskih vladarjev, c. k. komisij ni svćtnik, poseslnik zlatega križa s krono za zasluge, vitez visokih redov pruskih in nemških i. t. d. Ivan lloflT v Beču, I., Graben, Braunerstrasse št. 8, tovarna: Grabenhof, Briiunerstrasse št. 2. Pulj, 29. aprila 1883. Vaše Blagorodstvo! Jaz sem primoran izreči, Vašej Blagorodnosti, mojo srčno in globoko-čutečo zahvalo za dober upliv Vaših izvrstnih izdelkov iz sladi. Jaz boleham uŽe jedno leto na bronhijulnem prehlajenju z bljuvanjem krvi, In vsa lekarska sredstva za ponehanje kašlja in krvnega toka, so se po najviše skazala uspešnim za nekoliko Časa, da se zopet vrne pri najmanjem posiljenju ali pregretju. Odkar pa jaz uživam Vaše Ivan Hoffovovo izvrstno slado-izlefSno-zdravstveno pivo in Vaše uprav takove nedosegljive slado-prsne sladčice, zdatno mi je jenjal kašelj, in kar je najpoglavitneje, da če prav spolnujem dolžnosti mojega poklica ne trpim več na krvnem bruhanju niti na kašlju in Čudesno sem okrepčan. Blagovolite mi poslati Se £33 skl^nic Vašega slado-lzleČnega zdravstvenega 61a (bire), 5 zabojčkov Blado-sladčic in 5 kil slado-čokolate 1. sorte, še jedenkrat izrekam mojo prisrčno, globočutečo zahvalo in ostanem z odkritosrčnem velepoštovanju Vaš udani Franee RoMt, pri c. k. pomorskem vodstvu. G o r i c a , 2, aprila 1883. Vaš I van Hoffov koncentrirani izleček iz sladi me je čudovito okrepčal in jaz sem Vum primoran zahvaliti se za izvrstni in blagodejni izdelek. Molim Vas, da ml koj pošljete drugih 10 sklenic. koncentriranega izlečka iz sladi. Z odličnim štovanjem Konstant vit. pl. Dabrowskl, c. k. stotnik. Gorica. Evropska veličanstva, svetovni dušni velikani, kakor tudi nebroj prostega ljudstva niso še nijednemu lečnemu izdelku toli hvaležni bili, kakor Ivan Hoffovim zdravilnim sredstvom, slado-izleČnemu zdravilnemu pivu, koncentriranemu izlečku iz sladi, slado - zdravilnej čokolati in prsnim slado - sludčleam. Od tu Izvirajo izvenredna prednost in Sgkratno odlikovanje } o dvornih liferantih, čestuo diplome in prve zaslužno kolajne. Tukaj bilježimo slova lcronanih glav: Viljemi., nemški cesar: «Vaš dobri izleček iz slndl » Franc Jožef I., avstrijski cesar: ullnd Vas odlikujem«. Kralj saskl: «Blagodejen kraljici materi». Kralj danski: «Občutil na zdravje uplivajočo moč«. Veliki vojvod MeKlenburg-Šverinski: «Moje priznanje«. Slanina Hoffovi izdelki iz sladi v deželi iz Beča: Slado-izleček-zdravilno pivo. S zabojem in sklenicami: 6 sklenic pl. 3.82, 18 sklenic gl 7 20, 28 sklenic gl. 14.60, 58 sklenic gl. 29.10. '/, kila Čokolate iz sladi I, gl. 2^0, II. gl. 1.G0, III. gl. 1. (Pri večjej množini rabat) Slado-bomboni 1 zavitek 00 kr. (tudi '/a in "A zavitka). Pripravljena redilna moka iz sladi za otroke gl. 1. — . Koncentrirani izleček iz sladi 50 kr. in tudi po 30 kr. — Popolna slado-kopelj stane 80 kr. Pod S gl. so ne razpošilja. 12 a si i m I S jjp rđ P I P 1 i i 1 P 1 UiRtnik, drufitvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni uredni*: AVGUST BREMIC. Nova tiskarnaV. DOLENC v Trstu Št 23. V Trslu, v sredo 19. marcija 1884. Tečaj IX Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V tiimtrn |» Ml«. l«to i« 'EDJNOST« ixhaja 2 krat na teden vsako artfe in saboto o poludne. Cena za vse K^i« l6tf 3 *et£ 50kr - Posamezne številke se aoDivajo pri opravniltvu in v trafikah v Trata no K kr nnrini i.u:xi.i „ \ ~ ,t "~...............--r>.c -iuuuu>m m ud »iuu»ju. — /»uran (razne vnte nuna- • to. - £mlL., „u^j). w jnaerate .JSSSuUt. ( StaiS STptC« lEj?/®" " "" °g",lh * <,r0bnlB" us VsL dPfit{ pošiljajo llradnlitva »vit Tarrests« »Nuova Tipograftaj« vsak mora biti frankiran. Rokopisi &»e* posebne vrodnostl se ue vračajo, — Jnstrati (razne vrste naznanila in DO'laninfli UH ■tArn.fttinHrt rut nnanithl _ nvan :IHIorazum, oni razpor, mi združenje in ce-oto, mej tem ko bi se oni ne strašili boja in raztrganja; ker pa v nobenem načinu teženj, in osobito v politiki, ne drže poteze naravnost, tedaj izhaja iz tega, da se težnj e lehko kdo z vežejo in dotakno«. Bivši italijanski minister in senator Bonghi je na prošnjo Fambrija, ki je bil osobni Djegov prijatelj, temu pisal ter razodel svoje menenje o praša nji, katero je Fambri sprožil. To pismo je tiskano v uvodu Fam brije ve knjige; Bonghi se v tem pismu naravnost k zmernej stranki prišteva ter pravi, da želi, da bi se meje tako zboljšale, a ne z silo, ampak po poti pogodbe. Ker je Fambrijeva knjiga veliko pozornost zbudila v Italiji, ker zadeva najbistvenejše avstrijske interese, ker ona razpravlja o narodnem obstanku, o živenji in smrti nas Slovanov na Primorskem; zato se nisem mogel vzdržati, da ne bi je omenil v visokej zbornici, in sicer zato, da se sklene sodba o politiki naše vlade na Primorskem. Dozdaj sem se vzdržaval, da nisem o tej kočJjivej zadevi govoril,' ker sem mislil, da visoka vlada, opozorjena — svaril nisem opuščal — vendar sprevidi dosedanjo pogubonosno politiko, po katerej se ravna na Primorskem, ter jo spremeni. Ker se pa to ni zgodilo, in ker celo upanja ni, da se vprihodnje zgodi, ker je temu nasproti stanje Slovanov na Primorskem vedno hujše, zato sem kakor Avstrijec in 8lovan primoran, to rano s krepko roko prijeti, da se kolikor mogoče ozdravi. Ni moj namen, in temu tukaj tudi mesta ni, da bi razjasnjeval posamezne trditve, katere je Fambri v tej knjigi izgovoril. A vzdržati se ne morem, da ne bi omenil, da Slovanstvu na Primorkem, bodi si vedoma, ali nevedoma, premalo važnosti daje, in da razmere — menim da iz nevednosti — zelo napačno popisuje. Istrski Slovani so mu pest naseljencev, tako rekoč vsiljencev {antichi ospiti Blavi), ubogo ljudstvo, ki nikoli ni imelo i tudi zdaj nema nobenega učnega zavoda, nobenega moža. V Istri razen italijanske ni druge omike. Tako pravi na strani 182. Na strani 183 pa pravi to le (bere): -Vendar nič nebi bilo bolj nasprotno naravi teh dobrosrčnih, nevednih Slovanov, nego sila. Vendar so morali zadnji čas neskončno nanje pritiskati okrajni glavarji, tuja duhovščina in tuji emisarji, ker Še v letu 1866 so bili — namreč istrski Slovani — vsi drugačni.* Za dokaz temu potem navaja, da so se v letu 1886, ko je vlada hotela uvesti teritorijalno stražo, protestom Istranov — tako imenuje le Italijane, kakor bi Slovani ne bili Istrani — Slovani pridružili tudi italijanskim mestom. K sramoti tedaj še zaničevanje! Koje bilo ne le pod beneško republiko, temučtudi po združenji z Avstrijo, in morebiti v zadnjej dobi še bolj, istrskim Slovanom vsako sredstvo za izomiko odrečeno, potem se jim pa Še očita, da so nevedni, ubogi in neomikani. Noblesse oblige. Kako pristransko In slabo Fambri o razmerah na Primorskem sodi, vidi se iz tega, da obsoja uradno postopanje sedanjega deželnega namestnika, volilni red i način postopanja pri volitvah ter govori, kakor bi se Italijani proganjali in Slovani podpirali. Baron de Pretiš, slovanski stran kari Za resnico, gospoda moja, dif-ficile est satyram non scribere. Tako so se Italijanom razmere sosednje dežele popisale. Ali bi bilo mogoče to, kar se je pri cesarjevem popotovanji v letu 1882 na Primorskem dogodilo, ako bi resnično bilo. kar Fambri na strani 180 pripoveduje?Koliko vzroka ima Fambri k takim dolžitvam, to v svojem govoru razjasnem. Kar se tiče čislanja Slovanov na Primorskem, o tem ima Bonghi vse drugo menenje. Tako piše na strani X. zgoraj omenjenega pisma (bere): »Vendar bi bila jako velika sreča,ako bi mogli reči, da v onej deželi, o katerej sem poprej govoril, in katero imenuje Avstrija: pokneženo grofijo goriško in gradiško, mejna grofija Istra in mesto Trst z okolico, da v tej deželi, ki obsega okoli 145 kvadratnih milj stanujejo sami Italijani. Zal, da tega ne moremo trditi«. Na podlagi statističnih podatkov ljudskega popisa od leta 1851, kar jemlje iz Czornigove knjige, pravi, da v poknježenej grofiji goriškej in gradiškej ni polovica toliko Italijanov, kolikor Slovencev. Kar zadeva Istro, pravi, da je tam vse drugače, in sicer se naslanja na statistične podatke necega Comhija. Ali ti podatki so očividno neresnični; ker navaja, da je uže v letu 1859 bilo v Istri več Italijanov, ne»o Slovanov, mej tem, ko znašajo po zadnjem ljudskem popisn — in mej tem časom seje pomnožilo število Italijanov — Slovani •/«> Italijani pa 7» prebivalstva. Bonghi sam dvomi o resnici Comhijevih podatkov, ker želi novih podatkov. Vsekako pa, pravi on, ako se obe deželi zjedinete, še potem imajo Slovani enoliko Število kolikor Italijani. Bonghi navaja potem tudi razloge iz zgodovine in pravi, da Fambrijevo dokazovanje ni zgodovinsko popolnomares-nično, vsaj ono ne, ki se tiče vse dežele. Izrečno navaja, da Benetke pri vsem mogočem naporu niso mogle italijanskih mej do tam raztegnoti, kder jih je več stoletij imela rimska država, in kamor jih je postavil Napoleon za nekoliko let. »Mi ne moremo trditi«, pravi Bonghi, »da so bili prvotni prebivalci Italijani. Prvi prebivalci so bili Grki, ali neznanega pokoljenja. Rim jih je polatinil. Po padu Rima so prišla v deželo čez planine nova različna ljudstva, najprej Germani, potem Slovani. Ti zadnji, pravi Bonghi na strani XII, ki so se naselili posebe ob meji, niso se združili ; oni imajo še svoja narečja, svoje nrave, svoje noše v deželnem delu. kateri so zasedli pri ljudskem preseljevanji, ali pa vsled ukaza kakega mogotca«. Za tem se nahaja stavek, s katerim se popolnoma ujemam in ta stavek se glasi (bere): Menitev, da oni (Slovani) ne-majo pravice tam prebivati, bila bi smešna; trditev, da imajo dolžnost, pozabiti, kdo so, če hočejo tam ostati, bila bi nespametna. Neprijetno je, pravi dalje, da smo morali čakati mi z rešitvijo tega prašanja do dobe, v katerej so se pri njim sorodnih ljudstvih onstran juliških planin uže zbudila narodna čutila, katera so pri njih sicer manj živa. ali v primeri z našimi ne ohečajo manjšega vspeha.« Tacega protivnika, gospoda moja, moramo spoštovati, če tudi dela za namen, ki je nam nasproten, on vsaj odkrito govori, kaj hoče. On računa z dejanskimi i ne z izmifiljenimi faktorji. Sredstva, katera rabi, ta 80 prepričanje in razum, ne pa surova moč. Kako dobrohotno je tako ra-zumenje in razprava dejanskega stanja v primeri z govorom isterskega deželnega glavarja, s katerim je v šestnajsti dan meseca avgusta minolega leta deželni zbor odprl I On, če tudi po rojstvu Slovan, ni se mogel vzdržati, da ne bi bil sumničil lojalnih in zakonith teženj nas istrskih Slovanov. On je rekel namreč, da z obžalovanjem mora priznati, da se je v novejšem času unel prepir za narodnost v nekaterih delih Istre, kateri prepir bi utegnol zadrževati napredujoče razvijanje dežele; to draženje pa jeveči del od zunaj zaneseno. Previdnost velike večine prebivalstva, ki se drži starih izročil in stare kulture, uprla se je krepko temu novemu ščuvanju, kar mora 8 zadovoljstvom na-glašati. Gospod deželni glavar se tedaj kar odkrito in brez ovinkov izreka za strankarja, za pristaša italijanske in protivnika slovanske stranke. Na svojej častnej stopnji bi se moral vsaj po glavnih ustavnih načelih vzdržati tacega strankarstva. Kako taktno pa je postopal deželni glavar sosednje grofije goriške in gradiščanske, v katerej so, kar se tiče narodnosti, prav enake razmere, kakor v Istri I S temi razmerami računajoč ni se izrekel za ali proti tej ali onej narodnosti, ampak odprl je sejo z govorom v obeh jezicih, namreč v slovenskem in italijanskem. Tako, gospoda moja, zahteva previdnost, tako zahteva pravičnost, tako ustava. S zvijačnostjo in spletkami, če so še tako umetno izmišljene, ne morejo se v devetnajstem stoletji glavna prašanja reševati, najmanj pa narodno prašanje, katero, to se lahko reče, to stoletje vlada Kaj pa bi se reklo o veČini poreškega deželnega zbora, katera je 21. avgusta min. 1„ ko je začel hrvatsk poslanec govoriti v svojem materinem, to je hrvatskem jeziku, ki je jezik večine istrskih prebivalcev, z načelnikovim namestnikom na čelu (čujte I na desnici) demonstrativno zapustila zbornico, ter se ni vrnola, dokler se ni prepričala, da omenjeni poslanec ne bo več govori! v materinem svojem jeziku. Ali ta večina ni prav o tem grešila, kar Bonghi imenuje nespametno in smešno? Povra-čam se k zanimivej Bonghijevej knjigi. Ce tudi on (Bonghi), kakor pravi, v primorskih Slovanih vidi velik zadržek za vresničenje njegove ideje, namreč za priklopljenje Primorja, vendar z veseljem konstatira, da italijanski jezik ne le na Primorskem, temuč tudi na Tirolskem vedno dalje prodira. Na strani XV do XXV dokazuje to s citati iz Schollerja, Czorniga, Comhija, potem z navajanjem statističnih podatkov, in sicer za vsako deželo posebe. On razlaga tudi uzroke te prikazni. Zal, da se ne more tajiti, da italijančevanje na Primorskem spioh, vzlasti pa v Istri močno napreduje. Kar se tiče Istre, sam sem vseji 9. marcija lanskega leta razložil, da bo se v enajstletnej ddbi od 1869 do 1880Hrvati v Istri za 13 odBtotkov skrčili, tedaj v letu nad 1 odstotek, in da so se Italijani v istej dobiza 8.46 odstotkov pomnožili. Kar pa se tiče uzroka te prikazni, menim, da ga ni le v raztezajočej moči in v višjej izomiki izobraženosti iskati, ampak da je tega največ kriva politika, katero je vlada doslej v tej deželi tirala. Predno preidem k dokazom te trditve, vsojam si označiti jedro italijanske politike, kakršno priporočajo konservativni državniki, katerih najveljavniŠi zastopnik je Bonghi sam. »Italija — tako pravijo ti ljudje — mora želeti močno prijateljsko Avstrijo, da ne dobi Nemčije ali Rusije za sosedinjo; posebno se mora podpirati Avstrija na balkanskem poluotoku, da prodre do Soluna. Ako je Avstrija svoje posestvo raztegnola do egejskega morja, poniža se v prijateljskem porazumenji, da odstopi Italiji južno Tirolsko in Primorsko-. Na strani XXXIII. piše ta državnik (bere): »Nam pride v dobro, da se Avstrija na jug v zahodnje kraje Turčije razteza. Tako pride Rusiji za ramo ter jej zapre jadransko morje in se ojačl tudi Nemčiji nasproti. Mi jej moremo k temu pomoči pod tem pogojem, da na tem morji, katero jebilo nekdaj vse naše, pripozna večji in boljši del, nego gaimamo zdaj, ko se ona v deželah za Dalmacijo razširi i doegej-skega morja prodre.« Bonghi izreka v istem pismu upanje, da na narodnej podlagi ustanovljena italijanska država naravne svoje meje doseže takrat, ko se primorski Slovani poitalijančijo. O tem oziru piše on na strani XXIX .... Načelnik (mu seže v besedo): Prosim gospoda govornika, naj ostane pri stvari. Saj je meni mučno, da moram vedno prositi, naj se govorniki držč predmeta. Oe se pri vsakem poglavji o vsakovrstnih rečeh govori, kdaj pa končamo? Mi vsaj govorimo o proračunu ministerstva notranjih zadev. Poslanec dr. Vite\iČ: Prosim, čestiti pospod načelnik, imejte ozir na to, da tu gre za živenske interese moje dežele Istre, in da je pač danes na dnevnem redu, da se govori o politiki, ki se tam tira. Mi v deželnem zboru nemamo nobenega glasi, izpodili so nas iz njega, zato naj se mi vsaj tukaj dovoli prosta beBeda. Načelnik: To vsaj spada v deželni zbor, ne pa sem. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je 15. t. m. odprl letno razstavo umetnostij, natanko jo ogledal ter izrekel najvišje Svoje zadovoljstvo. Cesarica se je 16. t. m. z nadvojvo-dinjo Valerijo odpeljala v Wiesbaden. Cesar se je na kolodvoru od nju poslovil. Zveza treh cesarstev ima neki tudi ta namen, da se zniža Število vojakov, da se vsled tega zdatno znižajo tudi silni troški za vojaštvo in bolj podpira delalski. kmetovski in obrtniški stan. Bog daj, da se to uresniči! Poslanska zbornica je 14. t. m. obravnavala proračun ministersvta notranjih zadev ; govorilo je več poslancev, mej drugimi dr. Vitezič, katerega govor priobču-jemo na drugem mestu. Grof Taaffe je omenjal naredb, katere je storila vlada« da se živež ne kazi ter rekel, da se izda ukaz glede omejitve razprodaje tajnih le- kov. Dalje je grof Taaffe izjavil, da ima dobro voljo izvesti enakopravnost, kolikor je to fizično mogoče. Govoreč o anarhistih, svaril je TaafTe, da Sale o dinamitu niso na pravem mestu, ker stvar je zelo ozbiljna. — 15. t. m. se je obravnava nadaljevala in sprejel se postavek: politiŠka uprava. — Potem je grof Taaffe vsled Vi-tezičevega govora izrekel, da si ukaže poročilo iz Istre i da izda zadevne naredbe. — Poslanec dr. Vošnjak je govoril za ustanovitev posebnega namestnišfcega ot-delka za južno Štajersko. — Scbmiederer je očital slovenskej spomenici, da je polna denuncijacij in ustanovitev posebnega na-inestniškega oddelka v Mariboru bi odtrgalo južno Štajersko od severnega Štajerskega. — Poslanec Godel pa je Schmie-dererja zavrnol z opazko, da spomenica navaja le dejanske dogodke. — Daljša razprava se je unela pri postavku: javna varnost. Poslanec Schfiffel je govoril o množitvi potepuhov in predlagaj resolucijo, naj se potepuhi rabijo pri stavbah in javnih delih v Bosni in Hercegovini. Poslanec Granitsch je izrekel željo, naj se pomnoži žandarmerija i napravi velika posilna delalnica na spodnjem Avstrijskem. — Grof Taaffe je odgovoril, da se mini-sterstvo prizadeva javno varnost zboljšati ter je žandarmerijo, posebno na spodnjem Avstrijskem zdatno pomnožilo. Na podlogi zakona zoper potepuhe bilo je zelo veliko kaznovanib. Će se trdi, da to nič ne pomaga, opazuje on, da druzega ni mogoče, nego kaznovati in zapirati, in če to ne zadostuje, naj poslanec Schoffel na-svetuje tepenje. Schoffel odgovori na to : To tudi nič ne pomore l a prof Taaffe naglo reče : O pač, to bi uže pomagalo ! ter nadaljuje, da hoče dobro preudariti, ali ne bi se dali potepuhi v Bosni in Hr-cegovini porabiti. Pri napravljanji posilnih delalnic je vlada pripravljena polovico troškov iz državnega zaloga dovoljevati. Poslanec Schonerer je tožil zoper dunajske stražnike in rekel, da policija hoče mlade studente pomoriti, in zato se je osmešila pred vsem svetom; načelnik je Schonererja zarad tako nespodobnih be-sedij posvaril, in grof Clam-Martinic poudarjal, da ne bi v nobenem drugem parlamentu bila tako surovo napadena javna gosposka, ki je v tolikej nevarnosti in tako požrtovalno dela. —r Nato seje sprejel postavek: javna varnost in državno-stavbena služba ter seja končala. V seji 17. t. m. seje sprejel postavek: »vodne stavbt«. Več poslancev je priporočalo vredbo raznih rek in celih vodnih skupin. Vladni zastopnik dvorni svetovalec Bayer je naznanil, da se vlada s to zadevo peča in da predloži dotične načrte. Po tem se je sprejel proračun raini-sterstva za deželno bran. Minister Welsers-cheimb je pri tej priliki vsled neke interpelacije naznanil, da je bilo gosposkam ukazano, naj po mogočnosti uslišujejo prošnje delalcev zastran stave "V kraju, v katerem prebivajo; dalje je omenil minister, da učenci viših obrtniških Šol, ki so izvršili spodnjo gimnazijo, ali realko, uže uživajo olajšavo enoletnih prostovoljcev. Pričela se je potem obravnava o proračunu za naučno ministerstvo. Poslanec Tilscher je naglašal važnost učnega jezika za javno živenje ter poudarjal, da se v obrtniških nadaljevalnih Šolah mora pod-učevati v deželnem jeziku in predlagal resolucijo glede vredbe obrtniškega poduka po deželnem zakonodajstvu. Poslanec Ozarkievič je govoril v enakem zmislu. V Budimpeštu je prišla policija na sled anarhistom, ki so hoteli stopiti v delo; vsled tega jih je 14. t. m. 3G zaprla; mej njimi je več žensk; pobrala jim je tudi več pisem, spisov in časnikov. V Čegledu so na 15. t. m. sklicali volilni shod: Ugron, Hegedus in Herman n. Verhovajevi pristaši pa so došle volilce razpodili in bil je Ugron nevarno ranjen, vsled česar so bili vojaki tja poslani. Vnanje dežele. V nemškem državnem zboru je 15. t. m. govoril Bismark in priporočal, naj se sprejme predloga o zavarovanju zoper nesreče; on je obžaloval, da se državni zbor temu upira ter rekel: Mi hočemo z stališča praktičnega krščanstva ubogim po- magati. Ako se zakon sprejme, pripravljena je vlada raztegnoti ga na širše delavke kroge. Ako pa državni zbor namesti vladne predloge boljšo napravi, rada jo sprejme vlada. Tu ne gre za visoko politiko, ampak za politiko interesov v najboljšem pomenu. Grški državni zbor tudi ne more zborovati brez Škandalov. 15. t. m. je prihrula množica pred parlament, da se razkriči nad ministri, a policija jo je razgnala, V Madridu so prišli na sled vojaškej zaroti, ki je imela namen, oklicati republiko; dva generalu, enega višfega in več nižjih častnikov so zaprli. Zmaga Angležev zoper Osman Digmo je popolna. 4000 Arabcev je padlo in 6000 je ranjenih; vojne je konec, angleški vojaki fo se uže vrnoli v Suakjm. J\ Suakima se poroča, da je general Hewett izdal poziv, v katerem obeča 5000 dolarjev darila tistemu, kdor izroči Osman Digmo živega ali mrtvega. General Negrier je dohitel kitajsko vojsko pri Philangianu in vzel trdnjavo Phalang; sovražnik je na begu popustil kanone, strelivo in prapore. DOPISI. V Semp«su, 14. marcija. Z radostnim srcem sem vsak vaš list ki mi je v roke došel, odprl, misleč, da najdem kako poročilo o naših »Jour fix-ih» katere je priredilo v tem zimskem Času vrlo tukajšnje »Bralno društvo*. — A zaman, ne vem, ali ni več mej nami tukajšnjega dopisnika, ali pa morda nema časa, z sporočili se baviti; ali pa je postal odvisen, da molči ovsem, kar se tiče kronike. Z veseljem je opazovati naraščaj tukajšnjega »Bralnega društva*, katero se je v 5 mesecih podvojilo v številu udov. Kar se pa tiče njega delovanja, pa se ne more primerjati skoraj nobenemu društvu na Goriškem, kajti od vseh Svetih do pepel-nice je priredilo 4 zabavne večere s petjem, govori, deklamacijaml in podučno-zabavnim berilom, in na 24. februvarja besedo prav lepim programom. Igro «Gluh mora biti* so izvrstno naši domači dile-tantje predstavljali, posebno sta se odlikovala pri predstavljanju «Bonifacijo» in •Englantinja*, prvi je obilo smeha pri sklepu igre se svojo ekstemporacijo zbudil. Po besedi je bila tombola za razne kolonijalne dobitke, katera je tudi nekaj čistega dohodka društvenej blagajnici donesla. Venec vse veselice je bila pa domača zabava, pri katerej nas je kratkočasil društveni pevski zbor z raznimi pesmami; govorov in napitnic ni bilo ni konca ni kraja. Želeti bi bilo, da bi nam vrli prireje-valci veselic »Bralnega društva* v kratkem zopet kaj priredili, ker prepričan sem, in z mano vsak, ki se zanima za probujo naše mile narodnosti, da ni boljšega sredstva za ta namen, nego društvene veselice. Znad AJdavdčlne, 16. marcija. Nedavno je nastal ogenj v sv. Križi' zgorela je deloma hiša Jančkova. K malu potem pa hiša SkopiŠarjeva v Vel. Žabljah; a slednjič poslopje Turkovo v Plačah. Te nesreče po ognji so tukajšne okoličane vznemirile in oplašile. Misliti so začeli bolj ozbiljno na zavarovanje svojih poslopij. Prav v tem ugodnem času pritaplja neki «Lahec», kot zastopnik zavarovalnice »Generali« iz Trsta, sein-le v naše kraje. Ljudstvo je hitelo svoja poslopja zavarovati. «Lahec> je imel toliko dela pri vspre-jemanji novih zavarovanj, daje ves mesec krožil tu po okolici. Naj si naši ljudje zavarujejo svoja poslopja proti ognji, to se vedno poudarja, vedno svetuje: to je v resnici koristno in potrebno le to se mi čudno zdi in je tudi žaljivo, da banka »Generali* v Trstu pošilja mej naše čisto slovensko ljudstvo take zastopnike, koji našega jezika ne umejo. Skušnja nas sploh uči, da tujec ljubi naš novec, zanj se nam laska, boža nas, a v istini sovraži nas in zaničuje naš jezik. Odkrito rečeno: kdor nas v narodnem oziru prezira, ni vreden naših novcev; zato svetujem: Slovenski posestniki! zavarujte si rajši svoja poslopja pri domačej zavarovalnej banki «Slaviji», ki je brez dvoma ena najboljših zavarovalnic v Av striji. Svoji k svojim. Zdaj pa nekaj o kmetijskej stroki. Vsled ponavljajočih se mršavih letin, zgubil je uže marsikateri kmetovalec pravo vpselje pri obdelovanji svojih zemljišč. Tu i tarn se sliši: no, kaj Re bom trudil, vsaj me druzega ne Čaka, nego slabe letine pa veliki davki. To pa ni opravičen izgovor. Kmetovalec mora svoje polje obdelovati tudi v slabih časih. Gotovo pa je, da so vrsto m a še vedno prišle dobre letine po slabih letinah. Toča tudi vsako leto ne pobije, in, če napravi v enem kraju Škodo, drugemu pa prizanese. Nekaj pa se vendar vsako leto od vsacega pridela; od tega več, od druzega manj. Vstrajali je treba. Pravi izgled vstrajn^atl pri obdelovanji svojih zemljišč nam je vrli župan g. Godina v Ajdovščini. Mnogo skrbi, veliko truda in troškov ga stane leto za letom njegov »To k a j» v lokavškej občini; a vendar se ne oplaši: vedno upajoč nadeja se, da mu boljše letine velike troške i obilno zgubo sčasoma poravnajo. Leto za letom napreduje v vseh strokah kmetijstva; osobito njegovi vinogradi v »Tokaju* so prav racijo n al no .obdelani. Naš pregovor: (Toliko ga je kakor,bi ga z vozom na vsak? trto zvrnelft — naj se vsaj letos g. Godini vresniči. Slovani so od prastarih časov poljedelsko; ljudstvo. V resni«*, je Jcpaatijsuo v drnžbinskem živenju skoraj najbolj imenitni faktor. Zato pa imajo kmetijska društva tudi imenitno nalogo, da v tej stroki vspešno napredujejo. Večjidel so društva tako osnovana, da so toliko krepkeja in toliko uspešneje dosezajo svojo svrho, kolikor več je društven i kov. No, prav zato je ozbiljna naloga vsacega društva, da svojim udom letnine previsoko ne nastavi. Meni se zdi letnina 4 forinte pri c. kr. kmetijskem društvu v Gorici previsoka. Menda je prav to uzrok, da ima društvo od slovenske strani še vse premalo udov. Letnina naj bi se znižala na 2 for. S tem bi omogočili pristop tudi manj premožnim kmetovalcem. Domače in razne vesti. Cesarjev« darov«. Cesar je podaril iz svoje blagajnice 150 gld.za popravo zvonika podružne cerkve S. Petra pri Mar-čeniliji v Istri, in Ostrožnemu brdu (okr. Postoji na) 200 gld. podpore za zidanje šolskega poslopja. Imenovanje. Gosp. dež. predsednik na Kranjskem je imenoval dr. Lud. Thomanna pl. Montalmar, dosedanjega koncipista pri c. k. finančnej prokuraturi v Trstu, začasnim okrajnim komisarjem pri c. k. okr. glav. v Kočevji. Kitajski poverjenik. Obiskal jeLloydov arsenal in Strudthofov »Stabili-mento Tecnlco Triestinon, ter se je izjavil, da bode svojej vladi poročil in predložil, naj ona v Trstu gradi svoje vojskine ladje, Čudil se je, da je Trst kot emporij trgovBtva tako malo zastopan v deželah na velikem morju. Potem je bil povabljen na »diner* k bar. M. Morpurgo-u, predsedniku avstro-ogrskega Lloyda, h kateremu so bili povabljeni Še drugi visoki dostojanstveniki in odličnjaki. Zvečer je šel Li-Fong- Pao v gledišče »Armonia*, in iz lože gosp. bar. Morpurgo-a, je pri-sustvoval do konca predstave. V Četrtek zjutraj je pa tuji gost zapustil Trst, ter so napotil v Pulj. od kodar se v par dneh vrne v Beč in od tam v Berolin. »Li-Fong- Pao govori prav dobro nemški, izborno francoski in nekoliko angleški. Občni zbordelalskega podpornega društva. V nedeljo, 16. t. m. je bil prav močno obiskan, vdeležilo se ga je gotovo nad 500 družabnikov in družabnic, pri volilni komisiji pa je bilo oddanih 664 glasovnic za oba oddelka. — Točno ob 7. uri zvečer je odprl predsednik, g. Viktor Dolenc zbor s primernim nagovorom. Pred VRem je predstavil vladnega komisarja, gosp. svetovalca R.Vidic-a, potem se je spominjal visokega pokrovitelja društva, cesarjeviča Rudolfa, kateremu je zbor zaklical trikratni, mogočni »Živio», kar se je na zahtevo zbora precej telegrafovalo visokemu pokrovitelju v Beč. Nadalje je predsednik konštatiral prekrasen napredek društva v lanskem letu in je konečno spodbujal ude k delalnosti za društvo in k bratskej slogi. — Nazoči so ta govor pozdravljali še Živioklici. Za tem je društveni uradnik g. Dolinar prebral poročilo tiskano o letnih računih; zbor je to poročilo zahvalno na znanje vzel, spomnil se mrtvih udov se vstajanjem raz sedežev in se Še posebe z ogromnimi Živioklici spominjal dobrotnikov društva, imenovanih v poročilu. Na to je gospod denarničar Schmidt poročal z daljšim uvodom, v katerem je prav dobro razjasnil stanje pravega de-narničarja proti društvu, o računih obeh oddelkov ter dokazal, da je gmotno stanje društva najugodnejše. — Zbor mu je dokazal svojo hvaležnost z večkratnim burnim priznavanjem. Prav tako sta kesneje oba oddelka enoglasno potrdila po gosp. Schmidt-u predlagana proračuna za leto 1884. Predsednik je potem naznanil, da so na dnevnem redu predlogi gospodov Gu-lina, Baše in Draščeka zarad nekaterih sprememb pravil. Omenjeni udje potem zagovarjajo vsak svoje predloge, a predsednik razloži, da vedno krpanje pravil ni na pravem mestu, in da bo najbolje, d i se pravila po 5 letnem obstoju društva, konec tega leta popolnoma revidirajo in potem popravljena v posebnem, izvanred-nem občnem zboru potrdč; — v ta namen naj se odstopijo vsi omenjeni predlogi novemu odboru, da jih študira in svojedobno pregleda in popravi vsa pravila ter izvanrednemu občnemu zboru stavi potrebne predloge; potem pa naj se obnovljena pravita izdajo in razdele mej družabnike. — Ta posredovalni predlog je bil v obče odobravan in sprejet enoglasno. Predsednik naznani potem, da je na dqevnem redu priziv uda J. Mrainorja proti izključbi. — UtV g- J. Peršid prosi besede in gorko zagovarja Mramorja ter priporoča milosti obč. zbora. Ker se je pokazala različnost menenj; poprime prevodnik za besedo, razjasni uzroke,, zakaj je bil izključen omenjeni ud, pravi, da zbor je odboru, ki je storil le svojo dolžnost, dolžan, da potrdi njega sklep v tej zadevi, pri vsem tem pa stavi on posredovalni predlog, naj se Mramo-rjeva zadeva izroči prihodnjemu odboru, da on stori, kar se mu zdi primerno v korist društva; — Oe bo prepričan, da jfi dobro, da g. M. zopet sprejme v društvo,, naj ga sprejme, ako ne, pa ne. Ta predlog je bil odobravan in tudi sprejet z veliko večino, brez vsake debate. Predsednik potem naznani, da se zdaj odpre volilna urna iu začne skrutlnacija; mej tem se' pretrga občni zbor. Pred preti ganjena se se zbor na predlog g. J. DrašČek-a zahvali predsedniku, denarničarju in vsemu staremu odboru za izvrstno požrtovalno delovanje in isti govornik konštatuje, da je to dokaz proti tistim, ki po časnikih trosijo laži, da večina udov ni zadovoljoa z vodstvom društva. Potem je zbor potrdil 26 po predsedništvu predloženih poverjenikov društva, katerih imena objavimo prihodnjičl Skrutinacija je trajala, k ljubu temu, da se je komisija razdelila na 6 krajev, do-2. ure zjutraj, kajti pregledati je bilo okolo 14,000 imen in stvar se je vršila natančno* Precej po 2. uri zjutraj je odprl predsednik v navzočnosti 56 udov zopet zbor in naznanil, da so izvoljeni: za predsednika g. Viktor Dolenc z 617. glasovi, za de-narničarja g. Dragotin Schmidt z 618 glas., za tajnika g. Matija Katalan z 494 glas., za odbornike ti-le gospodje: M. V. Zivie z 561 glas., Fr. Žitko z 435 glas., Štefan P rele z 476 glas., Lavoslav Hajn z 607 glas. Prof. M. Mandič z 479 glas. Juraj Vučkovič z 469 glas., Miha Pregarec z 483. glas., Valentin Ster z 621 glas., Ant. Muha z 485 glas.,Franc Primožič z 514 glas., Anton Batič z 493 glas., Anton Kljun z 484 glas. Za namestnike ti-le gospodje: Iv. KrapeŠ z 466 glas., J. Celan z 468 gl iS., M. Hrvatin z 532 glas., Fr. Andrejčič z 484 glas., Gregor Lotrič * 595 glas., And. Vertovec z 403 glas. Za pregledovalce računov Alb. Zivic pl. Schiwitzhoffenz 565 glas., Josip. DraŠček z 481 glas., Ivan DrašČek z 464 glasov. Za temi so dobili največ glasov, za tajnika g. Skabar 139, za odbornike gg. J. Peršič 175, J. Lulek 104, Franc Dolenc 162, J. Gulin 172, Mazgon 153. Kobal 114. Godeša 161 itd. V odbor ženskega oddelka pa so bile izvoljene tele gospe in gospodične: Dolinar Katinka, Schmidt Marija, Kobal Ana, Vičič Vilhel-minca, AvŠič Minka, Jager Ana, Jericio Katinka, Jager Ana, vse z 40 do 50 glasovi. — Za namestnice gospe in gospodične: Cargo Marija, Račič Ana, Gerin Eliza, ViČiČ Ana. Za pregledovalki računov: gospa TOBti Marija iu gospodičina KovačiČRoza. Predsednik se še zahvali za lep mir in potrpežljivost, posebno pa gosp. skrutinato-rjem, in sklene občni zbor z besedami: Naše društvo naj raste iu se širi na čast slovenskemu narodi^I Dostave k: V pondelek opoludne je došel odgovor na telegrafični pozdrav občnega zbora, ki se glasi: Njegova Visokost se presrčno zahvaljuje za izraze vdanosti. Bombelle?. Razpisano darilo. Razpisuje se darilo gld. 430 ustanove »Cesarica Elizabeta«. S tem se obdarita zaročenca, ki v tem letu mislita stopiti v zakonski stan. Oba morata biti katoliške vere, nepremožna, rokodelca ali kmetovalca, porojena v Trstu ali v okolici. Podelitev darila se bode vršila 24. aprila 1884, na obletnico poroke presvitle cesarice. IzplaČanje vsote pa po poroki dotičnih proailcev. Prošnje z do-tičnimi listinami naj se vlagajo pri c. k. namestništvu najdalje do 1. aprila prih. meseca, — Tako Čitamo na oglasih prilepljenih po mestu. Ti so tiskani v treh jezicih: v nemškem, italijanskem in slovenskem. Dobro 1 Tržaške novosti: Zblaznel je težak Jos. T., doma iz Vidma. Z veliko muko so ga spravili v mestno bolnišnico, v otdelek za blazne. Nagla smrt. V saboto je naglorna zamrl na javnej ulici David Segrč, 64 letni me-njični mešetar. Podivjan ljubimec. Nek 34. letni kočijaž iz Gorice se je do očes zaljubil v lepo služkinjo Franciko. Francika menda ni hotela ničesa slišati o vročej ljubezni ko-čijaža Pavleta. Pavle se vsled tega razgnjevi in gre v nedeljo na dom neposlušne ljubice. Začne jej pretiti, ta pa kričati, kakor senica v prepadu, na kar prileti skupaj mnogo ljudi in tudi par straž, ki Pauleta primejo in odpeljejo v senco. Preiščejo mu obleko in pri njem najdejo EDI MOST. steklenico polno žvepleno-kislega olja in kamen težak jedan kilo. Nevaren pes. Štiriletnega fantiča Adolfa D. je hudo ogrisel uprav oni pta, ki je zadnjič napadel ubozega fantiča, ki je ubogajme prosil. Mislimo, da je ta pasja para vendar uŽe zrela za konjedrcal Noi. Stepla sta se dva slugi tržaškega kon jedrci. Jeden teb zada drugemu z nožem dve rani, jedno v prsa i drugo v roko. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, ranitelja pa v ječo. Te dni je imel nož mnogo poslal Sel j« v bolnišnico 23 letni Ljubljančan P. Franc. Dobil je z nožem rano v glavo in v desno roko — Viljem Hadan, 40 letni pomorščak na parniku »Istanglo«, doma iz New-Yorka, nesel je iz metež,i razbito glavo. — Druzega pomorščaka so vsega porezanega prenesli v bolnišnico. — Iv. G. Tržačanu so v pretepu prebili glavo. železna kolib«. Mestna delegacija je dovolila gld. 900, da se napravi železna hišica na trgu rudečega mostu, za rabo ondotnim tržnim komisarjem. Vreme. Imamo tople, krasne dneve. Okolica se oživlja, trava poganja, gaji in drevesa cveto, ptiči pojo, da je veselje jih poslušati. Dozdevlje se nam, da se naha- Jamo na egeiskera morju, solnce pripeka takor v poznej vspomladi. Dela po vinogradih se nadaljujejo, povrtnina se seje, kamor se oko ozre povsod vlada živahnost. Kakovi kontrast od prvih dni marcija! 8 trebuhom za kruhom. V saboto popoludne je odplulo z Lloydovim parnlkom do 150 delalcev, rokodelcev, obrtnikov, večinoma Slovencev iz Okolice. Gredo dela iskat v novo Avstrijo, t. j. v Hercegovino, Bosno, Novi Pazar, in nekateri tudi v Krivošje in Dalmacijo. Mej temi je največ zidarjev. Prišlo jim je na uho, da naša vlada misli zidati v Sarajevu veliko, prostorno poslopje za svoje namene, čuli so, da v kratkem začnejo graditi železnico Mostar-Metkovič; trdnjavice v Krivošiji se morejo letos završiti itd. — in vse to jih je napravilo na pot. da si kaj prisluže, da morejo sebe in družino pošteno preživljati raje ko v »mrtvem« Trstu gladu umirati, ali pa delati nepoštena dela. Mi jim voščimo srečen pot in povrate k! Drnilvo Inženirjev In arhitektov je imelo vtorek zvečer sejo, v katerej je bila na dnevnem redu jako važna točka, namreč zavarovanje delalca proti nesrečam pri delu. Sklenolo seje priporočati tržaškim poslancem, ko to pride na vrsto v državnem zboru, naj oni priporočajo na dotičnem mestu menenja in določbe imenovanega društva, in pripomorejo za sprejem dotičnih poprav. Astronomlčnl znak. Dovolili so vodstvu tukajšnje c. k. akademije, da postavi zasvoja opazovanja stalen veternjak na vrhu griča mej Barkovljami in Kon-toveljem. Tatvine in policijsko. Okrajno redarstveno glavarstvo pri sv. Jakopu je te dni zaprlo tri falote.|prebrisaue tatove, ki so nekemu ubogemu delaicu, blvajo-čemu v ulici »Molin a vento« pobrali več kosov obleke in 22 gld. denarja. — Straže so uklonile par mladeničev, koja sta na javnej ulici, in kakor pravita za kratek Čas, streljala iz revolverjev in tako plašila mimogredoče. — Redarstvo je spravilo na varno krojača Jožefa M., 23 letnega Trčana (Terzo) nevarnega tatu. — Nečega pijanca bo odgnali sedet v senco, radi razžaljenja javne straže. — Neznani in nepoklicani nepridipravi so prodrli na stanovanje vdove U:Še F. v ulici »Com-merciale« in jej pobrali iz odprte omare zlato uro vredno 60 gld. Sleparski loterist. V loterijo na rudečem mostu pride minoli teden nek gospod, ki mora biti jako veliki prijatelj loterije po okoliščinan soditi, ter stavi 24 gld. na pet činkvin, stave na Trst. Lote-rist Fr. R., bivajoč v ulici »Farneto«, zapiše mu v matriko 6 na mesto 24 gl., ter ostali denar sebi pridrži. — Nesreča za lotista! — v jednej stavljenej činkvini je bila zadela teina — in sto zleze na dan njegova sleparija. Ta je uže tretji slučaj, kar mi vemo. Ni dovelj, da je loterija sama uže veliko zlo, a še nje uradniki morajo biti vse drugo nego poštenjaki. Petarda. V ponedeljek ob 8 in \ zvečer se je razpočila mala petarda iz papirja v javnem vrtcu na velikem trgu, pred c. kr. namestništvom in kijoskom g. cvetličarja Marona. Napolnjena je bila navadnim smodnikom in zvezana s železno žico. Škode ni napravila nobene. Prašarno, je li to demonstracija, ali le hudomušnost poulične drhali? Tržaška poulična drhal je res revna in zanemarjena, ali ona se ne peča s petardami. Vegetira v Trstu še druge vrste drhal, ki čez dan tiči poŠta-cunah, prodajalnicab, ali pa robo na prodaj ponuja, agentira, študira, tudi po bir&jih se skriva itd. Ta drhal je mnogo nevar-niša, nego ona poulična, ki se le s kruhom bori. A prva se peča s politiko. Ni li mogoče, da je pok male petarde iz pa p i r j a ob enem, če hočemo otročja hudomušnost, in tudi odmev porotne obravnave v Inomo8tu proti obsodbi »Juret-tig-a«. Ako bi bil »Jurettig« obsojen od ljubljanske ali grafike porote, toliko bi ne bil skupil, kakor je od one v Inomostu.— Da je pa bil v »Inomostu« sojen in obsojen, kdo je to prouzročil? Italijančiči si mislijo »vlada«. Tako si mi tolmačimo raf po k one male nedolžne petarde pred palačo c. kr. namestnika. Tako mi mislimo, vsak pa naj po svoje ta faktura obdelava. Porota v Inomostu je obsodila goričana Jurettig-a, nekdanjega urednika tržaškega iredentovskega lista »Indipen-dente« v oaemnajstmeseČno ječo in zgubo kavcije ter plačati mora 3000 gld. kazn. Prvo veteransko druitvo za Trst In okolico je izdalo svoje letno poročilo. Iz tega povzemamo to-le: Udov šteje to društvo 1762. Od 491 udov ima še društvo potriati letnino. Umrlo jih je 37 v ininolem letu, 8 njih je bilo izključenih in 12 pa je prostovoljno izstopilo. Tedaj plačujočih udov je bilo v 1. 1883. 19*1. Dohodkov je društvo imelo 4779 gld. 17 kr., troškov pa 4779 gld. 17 kr. — Skupno društveno premoženje znaša 3944 gl. 02 kr. Letno poročilo. Dobili smo poročilo za minolo 1. 1883. deželne patrijo-tične podporne zadruge za Trst in Istro, iz katerega posnemamo to-le: Dohodki znašajo gld. 1400 v nominalnej vrednosti, in gla. 3384 83 kr. v gotovini; Troškovi znagajo gld. 1400 v nominalnej vrednosti, in gl. 4502 kr. 84 v denarju. Dohodki »Gonto Cassa« znašajo gld. 7037 kr. 16. troškovi pa gld. 7037 kr. 16. Prebitek 31. decembra 1883. gl 1. 2705 kr. 01. Dohodki »Gonto Gapitale« znašajo gld. 76000, izhod pa gld. 75.000, z 132 obligacijami vred pa gld. 76000 v nominalnej vrednosti. Uradna učiteljska konferenca V Sežani« V predzadnjem broji »Edinosti« naznanja nekedo prav natančen spored iste, ter prav natančno in Široko javlja v svet, da o učiteljskej okrajnej knjižnici referirata g. nadučitelj J. H. v Sežani In Ant. Leban v Komnu. Prašam onega dopisovalca, mari ne ve, da o učiteljskej knjižnici referirata v to izvoljeni načelnik in denarničar. Iz Dutovljanske občine se nam piše od 12. marcija. Mi za trdno upamo, da se tukaj še to leto osnuje kako narodno društvo, ki bode ustrezalo sedajnim okoliščinam, ter spodbujalo ljudi k delalnosti za vse. kar je koristno in blago. Le dobre vojje in poguma ter navduševanja je treba, pa pojde vse od r6k. Goriške novosti. «Soči» se iz Trsta piše, da je bil kranjske dežele načelnik zato v Trstu, da se pogovori zastran imenovanja novega škofa za kranjsko deželo s tržaškim škofom, ki je bil uže poprej pri pokneženem goriškem Škofu zarad te zadeve. «Soča», ki ima to vest skoraj gotovo iz duhovniških krogov, pravi, da porazurnljenje ni bilo težavno in da ima največ upanja menda dr. Premerstein, ter pristavlja, da je tega gospoda ime čisto nemško i da Id njegovo imenovanje ne imelo izvenrednih posledic. O imenovanji tržaškega Škofa pa dopisnik pravi, da vlada ni bila zadovoljna z možmi, katere so na-svetovali škofi ter si nazadnje sama zbrala moža. ki je po njenej volji, i da so škofi tej izvolitvi pritrdili.— Goriški brivci in lasostrižcl so skienoli zapirati svoje de-lalnice na velikonočne — in božične praznike. — Tatu so zaprli, ki je pobiral denar iz puŠič pri Sv. Antonu pod Kostanjevico. Dobil je štiri mesece zapora. Pri njem so našli več komadov vrednostnega blaga, ki izvira od tatvin. — Nek agent je na Goriškem nabiral delalcev za trans verzalko (železnico), ki se v kratkem uteg ne graditi na Poljskem. Nabral je bil uie do 150 delalcev. Zagotovil jim je bil prosto vožnjo. Agentu je pa zmanjkalo denarja, radi tega se z delalci ni mogel pogoditi; ti 80 se zbrali v četrtek pred tukajšnjim kolodvorom ter pričeli razsajati in upiti. Agent je pa popihal. — 18. t. m. se otda na dražbi pri mestnem magistratu poprava zvonikov cerkve sv. Ignacija na Travniku. — Zamrl je te dni za davico Miljutin Erjavec, šinček velezasluž-nega g. prof. Erjavca, slovečega slovenskega pisatelja. — Goriško sodišče je obsodilo v dvomesečno trdo ječo Kristijana Erzetič-a, iz Brezovice v Korminskem okraju, radi zločina teške telesne poškodbe, — Tisto je tudi obsodilo v Sest-tedensko ječo 50 letnega Antona Kravanjo iz Plaz radi zločina javnega posiljenja. Razpis vojaških štipendij. S začetkom šolskega leta 1884—85 razpl-sejuta se mesti državne ustanove v c. kr. pomorskej akademiji. Za ta morajo prositi le mladeniči iz Primorske. Molbenice naj se vlagajo do 31. maja t. 1. pri c. kr. na-mestništvu v Trstu. Drugi pogoji se zvedo iz dotičnega razpisa, ki je na ogledu pri c. kr. okraj, glavarstvih, pri vseb magistratih in pri vodstvih srednjih Šol ni Primorskem. Frane Cegrnar In IJublJan Skl Časnik. V prvej številki Ljubljanskega lista smo čitali zgodovino „Ljubljanskega Časnika, kateri je bil po nekakem prednik sedanjega lista. Pogrešali smo v omenje-nej črtici te le epizode: Gegnar je bil faktični urednik lista. Melzer dostikrat niti ni znal, kaj vse obsega njegov list. Ko je bilo vsled nastople absolutistične dobe ustavljeno nadaljno izhajanje ljubljanskega lista, takrat je Gegnar t zadnjem listu 6tv.4l3.odj.185l napisal to le: »Slovo ljubljanskega Časnika odbravcev«: Z denašnjim dnevom se je zavalil kamen na grob „Ljubljanskega Časnika«. Pešale in pešale so njegov«, kakor moči sivega starca, da je moral svojo osodo rano doseči. To ni moglo drugače biti, ker manjkalo mu je studenca, iz katerega bi bil zajemal živenja vir; pogrešal je zraka, v katerem bi mogel bil krepčati slabe svoje ude. Da ni vzletaval visoko, ni mu zameriti, ker imel* je eno peruto zvezano, drugo zlomljeno. Sam se je trudil na strnem potu, ni imel pomoči, nobeden nI segel opeŠanemu pod pazuho, ni toraj čudo, da je oslabel in opešal, i nazadnje omagal. Svojim prijateljem, ki so ga sprejemali v gostno svojo hišo, zahvaljuje se poslednjič presrčno in prosi, naj mu ohranijo spomin v svojih prsih. Naj počiva v miru na strani rajncih svojih bratov, slovenskih časopisov, z Bogom! Lehkosl čitatelj misli, daje bil hrup po Ljubljani zarad take pisave v uradnem listu ; svobodoljubi, mej njimi rajnki dr. Ahačič, oče sedanjega advokata dr. Ahačiča je Cegnarja kar objel; a namestnik Ljubljanski, grof Ghorinsky je poslal hitro po Melcerja in mu pokazal, kaj stoji v njegovem listu. — Strah prešine Melcerja, kateri se izgovarja, da on niti ni znal za lo slovo, in da ga je napisal Cegnar. Namestnik pošlje po mladega Cegnarja in ga močno pokara ter mu reče mej drugim, da bi ga moral dejati v preiskavo; a ker vidi, da ima talent in je še mlad in pošten, noče mu Škodovati, toda na Kranjskem naj si državne službe ne išče. Slavjanska čitalnica v Trstu je vzela v najem vse obširne prostore «Monte verde» z vrtom vred. — Radujemo se nad tolikim napredkom. ura korist fondu »Narodnega doma« v Ljubljani priredita v Zagrebu pevsko društvo »Kolo« in telovadno društvo »Sokol« v nedeljo 23. marcija 1.1. veliki koncert, pri katerem bo sodeloval tudi slavnaznani slov. tenor g. Ivan Medćn. Od male Nedelje, na Spod nJem Stlrskem, nam piše priprosta roka: „V edinosti je moč", le v edinosti združeni znamo kaj doseči in obžalovanja je vredno, da smo nezložnl Slovenci? in, da smo si v „novinab" marsikaj navskriž — I prav to je naš največji greh uže od nekdaj, da smo nezložni. — Ljub — a, kder izhajajo glavni naši časniki, biti bi morala naše zavetje! Kamor mi vsi obračamo svoje oči, ne pa središče —■ tije, a dovolj od tega II Cosp. Ivan Rendlč, kipar v Trstu, bil je imenovan v srbskem učenem društvu, oddelku za umetnost, za doplsujo-čega uda tega društva, in knez Nikola Crnogorski pozval ga je v Cetinje, da tam preuzame neka važna kiparska dela Lepo je. da učena društva in visoke osobe odlikujejo naše domače umetnike. Gospod RendiČ je tudi pred nedavno izdelal model krasnemu spomeniku za bogatega gosp. Ivankovič-a iz Trsta; ta spominek predstavlja Crnogorko sedečo na skalini ple-tejočo venec; vse nadrobnosti kiparskega dela, kažejo dovršenost in bode torej ta spominek Še pomnožil slav>> Rendiča. Čestitamo Iz srca slovanskemu umetniku! Marljiv izumitelj. Ferdo Bassi, sloveč tržaški kovač, izumil je stroj za rezanje papirja za osvalke. Strokovnjaki to delo jako hvalijo. Izumitelj pošlje stroj na razstavo v Torinu. O ribarjenji v Jadranskem morji. Z Dunaja se poroča, da so v komisijo, katera ima urediti ribarenje v jadranskem morju, imenovani ti le gospodje: dr. August Alber vitez Glanstđtten, pomorske oblastnije načelnik v Trstu, Karoi Haardt Hartenthurnski, svetovalec v trgovinskem ministerstvu, in Anton vitez Ri-naldini, svetovalec v ministerstvu za poljedelstvo. Ogrska vlada doslej še ni imenovala svojih zastopnikov. Književna veti Dobili smo te dni lično knjižico, nasloveno »Zgodovina fara« ljubljanske škofije, izdaja gosp. A. Koblarja. Prvi zvezek: Zgodovina Sorške in PreŠke fare. Ponatis iz ..Laib. Diocesan-blatt-a. Za tem pridejo drugi zvezki, opisovaje zgodovino vseh fara kranjske dežele. To knjižico, ki je dokaj lična, lepo na trdnem papirju tiskana, priporočamo Erav gorko vsem slov. razumnikom, oso-ito pa onim, ki se radi pečajo se zgodovino slov. dežel. V tej knjigi dobe marsikatero dobro srnce, ki bi drugod ga zaman iskali. Knjižica se dobiva pri gos. založniku Antonu Koblarju v Ljubljani. »Ljubljanski List«. P. n. občinstvu naznanjamo, da je % 28. fehr. t. I. v zalogi Ig. pl. Kleinmayr-a i Ferd. Bamberg-a pričel izhajati »Ljub. List«, večerna priloga deželnemu uradnenu listu. Opozarjamo slovenske Čitatelje na ta povsem izvrstno uredovan list. Kazenska pravda zoper one tri zločine, ki so dekleta morili in ropali, bila je 15. t. m. končana. Vsi trije so bili spoznani za krive in k smrti na vešala obsojeni : obesijo se zapored, najprej Karol Schenk, za njim Schlosarek i na zadnje Hugon Schenk; prvi vendar utegne biti pomiloščen. Dražbe zastavljalnice- Dne 27. t. m. se bodo prodajale na dražbi v običajnem prostoru hiše št.662. na trgu »S. Gattarina«, od 8'J, zjutraj do poludveh popoldne zapale i nerešene zastave, žoltega listka. Dražbe se bodo vršile vtorkih, četrtkih in sobotah za navadno blago. Posestniki listkov morejo rešiti svojo lastnino do dneva dražeb. Ponovjienje se lahko napravi i dan pred dražbo. čuda mej časniki, v Bakru je začel izhajati nov list »Kvarner«, ki je v svojem programu odstopil Italijanom Istro do Raše. — Radi bi vedeli, kedo ga je k temu pooblastil? Kedor Italijanom pete liže, ni pravi prijatelj Slovanov In Ško.iuje njibovej stvari. — Nek ljubljanski list pa prodaja lastno sramoto po 70 soldov. Permanentna razstava. Načelniki de-lalnic, delalci vsakovrstnih strok itd. po-vabljajo se v nedeljo 23. t. m. ob 11 uri in pol predpoludne k javnej seji, ki bode v sobani gledišča Fenice. Plovno druitvo »Austria«. Društvo snuje nove, redne plovne Črte na Ameriko. Dogovori z vlado, kakor javljajo iz Beča, bodo v kratkem pri kraju. Administrativno osohje se uže sestavlja. Načrti velikih ruskih železnic. V rus-kih dvornih krogih se jako ozbiljno pečajo s železnicami po ruskej državi. Izdelan je načrt železnice, ki bi se začela v Jeka-terinenburgu na vshodu gore Ural, skoz Tobolsk, Jenisejsk, Jakutsk in končala v Nikolajevem, postranska železnica bi se zgradila iz Jenisejska v Jakutsk in Kiahto do kitajske meje in reke Amur. Druga glavna proga bi držala iz Astrahana in zvezala Herat, Perzijo in Indijo s postransko železnico v Buharo in skoz KaŠgar v srednjo Azijo. Te proge bi bilo 3000 zemljepisnih milj dolge in stale bi 1000 milijonov rubljev ; troŠki bi se razdelili na 20 let tako. da bi se vsako leto porabilo 50 milijonov rubljev za železnice. Svetuje se tudi, naj se v mirnih časih rabijo vojaki za grajenje železnic. Car namerjava v malo dneh sklicati posebno komisijo, ki se bo posvetovala o teh načrtih. Tako velikansko delo ne bi bilo le Rusiji velepo-membno, temuč tudi druzemu trgovinskemu svetu. Veliko in lepo rusko cerkev bodo zidali na Dunaji. Ruskega poslanstva pop Mihael Rajevski je bil zadnje dni v Peter-burgu ter je na prošnjo načelnika svete sinode dobil od vlade lepo vsoto v ta namen. Sveta sinoda pa je vsem ruskim metropolitom ukazala, naj javno nabirajo dobrovoljne darove za rusko cerkev na Dunaji. Razbojetva na Dunaji Še vedno niso ponehala. 12. t. m. je prišel nek človek v neko prodajalnico svinjine na Neubau, ter zahteval za nekoliko krajcarjev klobase. Pro lajalnice vlastnica se stegne po klobaso, a tako, da ni iz oči spustila kn-povalea, ki mej tem potegne iz žepa kla divo ter mahne ž njim po vlastnici; ta 8«-uuiakne in kladivo je udari na čelusti. Pogumna žena zgrabi razbojnika za roke, izvije mu kladivo ter kriči na pomoč, da sosedje prilete, hudodelca primejo ter oo-liciji izroče. Tu je ta zverina v človoškej podobi kar brez vseh ovinkov rekel, i«a je hotel vlastnico umoriti in denar poropati. — Nekateri dunajski listi, katerim je dobiček prva stvar, donašajo razen natančne kazenske obravnave tudi živenjepis hudodelca Hugo Schenka v prav živih barvah in izšla je tudi posebna knjižica o hudodelstvih omenjenega hudodelca. V Trstu se prodajajo tudi italijanske knjižice in ljudstvo sega zelo po njih, a Žal. da ne srka iz njih nič dobrega, taki spisi pospešujejo le nemoralnost. Tržaška svobodna luka in pa zdalj-šanje Rudolfove železnice do Trsta. (Dalje.) Gotovo pa nij Trst kriv, da ni Ru-dolfova železnica izvršila svoje zveze do jadranskega morja, in da se je rajše zgubljala z manj važnimi zvezami in za te potrosila vse polno denarja, gotovo bi bila ona tudi vkrepila še kako koncesijo, da je ni država sama postavila pod sekvester. Čudno se sicer zdi človeku, ko vidi, da se pri mestnem zboru v Trstu niso S-prav nič spametili v tem obziru; ali razumeti je treba, da onih 63,000 gld. za študije loške železnice »figurira« še vedno mej aktivami tržaškega mesta, akoprem so skoraj gotovo za vedno zgubljeni. Tr-žačani sploh premalo umejo pravo prometno politiko; skoraj večini tržaških trgovcev je žal po onej roparskej trgovini, po katerej so v Trstu vsako blago za vsaj 25°[0 podraževali, razen tega pa ponarejali in kazili. — Zato pa kriče trgove', da je treba pustiti prosto luko, ali pa 17827051 vsaj napraviti jako obširna prosta zalo-iišča :a[i zadostovalo hi solidnemu trgovcu dalje kreditiranje carine proti garanciji in pa dovoljenje izdatnega odbitka od kosmate teže (tare) vs.tcega blaga; to bi bilo celo državi in pravim trgovcem bolj ugodno, nego p i prost i založiSča. Trst tudi ni kriv, da je prišla poprej železnica skoz Sv. Go-tard, nego Predelska, zbog česar je Trst zgubil vso trgovino se Švico in južno Nemčijo, in, kitkor da bi bilo Avstriji res rojeno, da po Napoleonovem izreku vedno zaostaja se svojimi idejami, tudi draga železnica skoz Ariberg je bila končana še le potem, ko je železnica skoz Sv. Go-tard uže odvzela Trstu mnogo prometa. Naposled tudi tega ni kriv Trst, da avstrijska obrtnija ne more na inostranskih trgoviščih izdatno konkurirati z obrtnijo drugih narodov, in da je daljša pot skoz Hamburg, Bremen itd. cenejša, nego ona domača skoz Trst. Proti Trstu se torej javljajo tožbe, ki so po nekem opravičene, večinoma pa kažejo, da nekateri avstrijski učenjaki jako malo poznajo pota svetovnega prometa in pogoje, pod katerimi bi se mogel Trst razvijati in svojo trgovino še zdatno pomnožiti; marsikaj je lepo govorjeno na katedri in lepo pisano v učenjaškej sobi, ali v praksi vsa taka besedovanja nič ne veljajo, kakor to dokazuje tudi znana Neumann-Spallart-ova brošura o Trstu, ki ja polna ponosnih razsodeb, a nema v sebi nobenega pozitivnega nasveta za povzdigo Trsta. — Tudi se ne more govoriti o kakej narodnej ali patrijotičnej trgovini, kakor to povdarjajo nekateri pisatelji o Trstu, ker nobena stvar nI tako mejnarodna, kakor kapital, ki vedno le tija teče, kder je zanj najboljša poraba. Od trgovca sploh ni pričakovati patrijo-tičnih žrtev, posebno odkar je postala konkurenca tako nesolidna, da pošten trgovec skoro ne more več shajati, vsled česar pa go se avstrtjskej trgovini uže marsikatera vrata zaprla. Zato pa se tudi ni čuditi, ako trgovina izrodi v borsno igro, ako borsa absorbira kapital, katerega bi tako krvavo potrebovala kmetija, obrtnija in prava trgovina; vsega tega borsnegaigra uja pa vendar ni znašel Trst. Ako pa bi bil tudi Trst okužen po onej bolezni, katera se kaže v zlorabi slabejega in prevari neprevidnega, naj bi se pomislilo, da v vsakej prostej luki se nastdujejo razni manj solidni elementni iz vsih zunanjih dežel, in da je prosta luka v vsakem obziru nekaj posebnega, ali to posebno stanje se bo kmalo predrugačilo, ako se odpravi prosto luko, in se Trstu preskrbč boljše zveze z notranjimi deželami, katere zveze bi Trstu dovedle nove krvi in novega kapitala in na posled novega duha v vsem prometu, ter bi odpravile tudi marsikatero gnjilobo iz Trsta. Gotovo ne bi bil Trst kriv, ako bi se glavni svetovni Eromet oddalil od Adrije, ampak krivo bi ilo tega pomanjkanje pravih prometnih zvez srednje Evropo z jadranskim morjem. Trst tudi ni kriv da ne pelje čez Avstrijo edino prometna črta mej Indijo in Anglijo. Na vsak način pa je neugodno za Avstrijo, da se nje glavne doline raztezajo od izhoda proti zahodu in da so bili vsi prehodi avstrijskih zeleznic cez alpe uže poprej izvršeni, nego je bil izvršen predor skoz «Mont Ceniš«. Morda bi zdaj ne občudovali stavbenih čudežev čez Semme-ring in Brenner, a imeli bi zato več prak-tičnejših in kratkejših železnic. (Dalje prihodnjičj Zahvala. Vsem onim, ki so prišli iz Trsta in okolice in iz raznih drugih krajev, da sprejmejo našega nepozabljivega soproga. oziroma očeta k zadnjemu počitku, posebno pa društvu Edinosti in pa openskim prijateljem, ki oboji so poslali na rakev vence, naj bode s tem izrečena najsrčnejša zahvala. Prošek, IG marcija 1884. Rodbina Gorjupova. Katarine Portelli, cenjena 2250 — 4. aprila, 5 maja Jn 4. junija t. 1. v Saianl, posestvo Antona Cerne-ta iz Tomaja, cenjeno 3110 gl. — 5. aprila, 5- maja in 4. junija t. I. v Črvl-njaau, posestvo dr Karola Doljak-a, odvetnika v Gorici, cenjeno 2347 gl. in G3 kr. Tržno porodilo. Kava — še vedno malo obrajtana, a pričakuje se, da se kupčija v tem blagu sopet oživi. — Gene uespremenjene. Sladkor — še slabše obrajtan in so cene Še slabSe postale. Sadje, olje — nespremenjeno stanje, cene Še precej trdne. Petrolje — v slabem obrajtu; denes gre to blaeo uže pod gld. 9Mt. DomaČi pridelki. — Fižola cene so slabše postale; maslo pa stane gld. 88 do gld. 96. Vse drugo blago brez posebne spremembe. Kupčija je v obče tudi prav mla-hova. Borsno poročilo. Borsa še precej živahna; kurzi nekoliko viŠi; tendenca najboljša. Dunajska bor m* dne 48. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 90 • Zlata renta......102 »20 » 5*/0 avst. renta . . . . 95 • 25 » Delnice narodne banke , 845 » — » Kreditne delnice .... 334 » 50 » London 10 lir sterlin . . 121 »45 » Napoleon.......9 » 61'lt» C. kr. cekini......5 » 69 » 100 državnih mark . . . 59 » 20 » Javna zahvala. Podpisani se prav srčno zahvalujemo vsem znancem in prijateljem, kateri so se pri pogrebu potrudili izkazati zadnjo čast mojemu neporabljenemu sinu Ernstu. Posebno se zahvalujemo tudi vsem čestitim gospodom pe -kovskim mojstrom, katere so se pri pogrebu tako nepričakovano v obilnem Številu zbrali. Stara šranga. Štv. 26. p t. 6regor Alič, pekov, mojstor. Marija Alič. Dražbe. 22. marcija, 23. aprila in 24. maja t. 1. Podgradu posestvo Antona Dobrile iz Hrpelj, vnjeno gl. 1400. — 27. marcija, 29. aprila in ce. maja t. 1. v Korminu hiša št. 151 vdove 29 MASLO prav dobro in po ntuni^jej ceni na debelo pri J os. Erat-u v Mokronogu (Nassenfuss). Dolenjsko. Pivovarna y MIM ima v zalogi Izvrstno pivo v sod-čeklh in buteliah. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele si. občinstvu s zdravo pijačo postreči. Postrežba je točna in po ceni. Senožeče, poŠta Postojna. 1-12 SKLADNICA domačih pridelkov A. JURCEvPtuji. Podpisani priporoča svojo bogato skladnico domačih pridelkov. Dobivajo se pri njem na debelo po najniži ceni: Plenica, rž. ajda, koruia, ovet, luk (Čebula), orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veitajn), posebno pa izvrsten fižol vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči. Cenilntk in blago na ogled brezplačno in franko. 3—20 A. JURCA veliki trgovec v PTUJI. (Pettau apl Sudbahn, Steiermark). pravcatih Tyrnavskih(Naf2y-Szombateljskih) pršutov le pri gospodu karolug.takAtsu v Tyrnavi (N.-Szombat). (3—6) Blago za obleko le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3*10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. v. iz dobre volne; ■' » 8'— a. v. iz boljše volne; » 10'— a. v. iz line volne; > 12*40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, povrhnje suknje, spodnje suknje, odela za del, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, ševjd, trikfi, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča I. STIKAROFSKT, _tovarnična zaloga v Brnu. PV* ustanovljena i. 1866. Uzorce brezplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefranklrano. Poštne povzetnice nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljalo naroSe. vati blago, ne da bi praSali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrše le na zaupanje Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreso točno izpolniti in če |e le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam proužroča mnogo težkoč. Doplsnloe se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem. (24—6) Podpisani ima na razprodajo vsakovrstnega svežega in kuhanega masla po najnižjej ceni, da se ni bati konkurencije. 4ANEZ ŽHITEK, plavš »Althamer« št. 35. Bohinjska Bistrica, (Gorenjsko, Oborkrain.) (4—5) Hiša na prodaj. Pri sv. Ivanu je iz proste roke v dobrem stanu, sred vasi, nasprot gostilne »zvezda« takoj za prodat za 8000 gld« Enako se proda hiSa v Hojanu za cerkvijo 8t. 239 za 3500 gld., več se Izve | pri g. Fr. Žitku Gorsia Stadion St. 1 v prodajalnici. tm- VSAKEJ DAMI, katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga naroči pri meni in da pošlje mero. Hm. m. Muller na Dunaji I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis Heinricbshof). 25— ŽIVOTNIRE 18 lastni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. PariSki Životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f-a^ oski ži-votniki s priponkami ou 10, barvani od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-Šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, aH prilež'1, se zamenja za drugo. ▼ Tržaška Stedilnica. Mnogo posestnikov knjijič prenehane mestne trgovinske zastavljalnice, kakor tudi tržaške itedllnice ni posluhnolo pozivu dne 25. avgusta 1883, dotičnikom se vnovič naznanja v njih lastni interes, da čim preje vlože knjižice trŽaSke štedll-nlce, da se mornjo pečatiti, in one mestne trpovinske zastavljalnice, da se zame-nijo z novimi knjižicami podpisane. Trst, 9 februvarja 1884. (6—6) Vodstvo triaike itedllnice Tržaška hranilnica Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludno. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 8°i# Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......3*1,®!, Posojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po ......4'/«*lt više zneske v tekočem računu po .............4M,*iw Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trat, 24. marcija 1883. Svarilo L. Storcli v Brnu po 27 kr. prodaja naznanjena kot izdelovatelj : 10000 komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostankov sukna, LiOOO ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, niti razpolaga o katere] zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajšnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreze v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom. V interesu p. n. občinstva, kakor tudi vsak« prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajočej sereklaml. Z odličnim poštovanjem i —io Iv. Stikarofsky, največja tovarniška zaloga sukna v Brnu. LA FILIALE IN TRIESTE deli* I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per oommerolo ed Industrla. VERSAMENTMN CONTANTI Banconote: 3V/n annuo Interesse verso preavviso di 4 glornl 3 '/i»» N ■ » »8» 31/«» » » » » »30» Per le lettera dl versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesa« co-minuieri a decorrere dalll 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °/o annuo interesse verso preavviso dl 30 glornl 37*» » » » » » 3 mesl 3'/»» » » » i« »6» Banco Giro: Banconote 2'/,7o «opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-hruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spase. Acquisti e Vendite dl Valori, divise e incasso coupons '/«°/o Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra \4J* provvigione per 3 meni. » effettl 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1883 (57)- GROFA H. ATTEMSOVA semeno - kulturna postaja pri sv. Petru poleg Gradca, štirsko. Prava štirska rudeča detelja, travna semena, rastlinje za pičo (klajo), štirska rž in oves, itd. Visoka lega — v Alpah — in skrbno obdelovanje zagotavljajo našemu semenskemu posestvu jako dobri uspeh, katerega si je zadobilo po mnogih deželah. Vse dežele z večjo toploto, in to je skoraj vsa osrednja Evropa, naravno gravitirajo proti našej planinskej deželi glade potrebe semena za setev. Štirska ra-deča detelja, štirska repa, itirsko zelje, štirska rž, Štlrskl oves, itd. itd. so vže ždavna od vsega sveta pripoznane specijalitete. Mi opa-zarjamo sedaj tudi nadalje na naše Mr travno seme in povsod so je 9poneslo tudi tukaj nabrano no^Iviio mo>mo>, kder se je to poskusilo. — Mi priporočamo tedaj vsem kmetovalcem naie pridelke. Zapisnike razpošiljamo na zahtev franko. ■RTU. Zavod prodaja izjemno SSle proti porabnej vrednosti, š^g to se pravi, zaračuni se nahajajočo kalilno moč In čistost in ti garantira. Mi radi štujemo tudi sodbo sleherne korektno delajoče semeno-kontrolne postaje. — Mi t*ami strogo pazimo na vsak kraj. — V zavod se sprejemajo tudi učenci. (2—3) Lastnik, društvo -EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu