Leto LXVm., št. 26) Ljubljana, torek lo. novembra 1955 Cena SLOVENSKI ziiaja vsak dao popoldne izvzermV aedelje in praznike - maeratl 0> uO petlt rrst a Din 2.-. do 100 vrst a DId 2.50 od 100 do 300 vrat a Din 3.-. eecj* in ^rati peUt /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl daven posebej. — »Slovenji Narod« **»lja m^p^no v lugroslavlji Din 12.-. za Inozemstvo DId 25.- Rokopis* me tw vraća jo UREDNIŠTVO IN IJPRAVNlftTVO LJUBLJANA. Ilnafljeva Hi ca itev. 6 Telefon: 3122. 3123. ^T*. 3125 in 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. _ NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon' it 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1. telefon tt 65, po-*.-užnica uprave: K oceno va ulica 2. telefon §t 190. — JESENICE. Ob Kolodvoru 101 Sta£un pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10 351. ZASTOJ V PRODIRANJU ITALIJANSKIH ČET Vedno večja borbenost in odpor Abesincev — Do prihoda maršala Radoglia ni pričakovati večjih operacij — Kje bo odločilna bitka London. 19. novembra. A A. Agencijo R enter je dobila naslednje poročila iz vzhodne Afrike: V italijanskem davnem stanu pričakujejo ,da bo maršal Badoelio prispel 27. t. m-v V/hndno Afriko. Operaeiie na fronti med tem ne bodo prekinjene. Potrjuje se veM o prodirnniu italijanskih kolon od Mikale proti zap.i !u. Druga fotona, ki prodira proti rnind'Mi v bliž-ini H&asrjene. ima najosfozavzeti Sarjf v pokrajini Seloja. Tam bodo aknSali tfMtvfli cendrati trupe rasa Sejnina. Jri «vf» nnbaia v TfmbHenu -ki P^ava ormvfntfl fnvHiiava. PoMMTieBni vrhov- ft^c?a-io preko 2.300 m. Oddelki general* Mira-Vksne pa skušajo proctaeai po r<*k.: Tafcaoa navzgor in tako zatvemka kroei ceww?ikese gnirernstvii ie vče-ai rtdp°>foval pro»i Desi ju. Dobno POu5e-rti\ krocr; 7atfrfu*e?o. da sp namerava aW'n-AVa vaViVo Ha'obra utrditi v ?o-ah oknog Amberda^e km od Mikale na i bi se m-u^tavPo itaiKjamsko prodiranje. Vse os kaže, d-a ie bil ta načrt v zadrntem trem*Wcu so-re-mpnim PrjvMo. »f« bodo Abepimci h^-o? bn-iev dopus!;i; nadVdhi*e pnv^rffcn'«* Ttal^;a-n^»v va»e drt ^bnne Vi le™ RS km no od Ambaiteffe CM^jil iono^t ita^ ;"n^ke fronte od njehfh baz bo med tem tako narisi p '\ . Krv^n t\r>- ■• wat i ll>(i:i»irl;! <->.' k? v n^^^npiii |taiVi»inskeni zaJedJn l'~h- k« ffop^rrii vedno več va7tnill aspebov- ms* Ab«bn b^at ra*a De^te z loopn prot? icKTU Vodike je snr^mli^lo tnd več c*,-. žen. v; co nosile s «eboi vpšl^ke ^mote žive?^. Abeflnnci maprStrofo po 8 km na uro. Zakaj je zastalo italijansko prodiranje Addis Abeba, 1°- novembre. AA Italijansko proviranje zelo ovira na.g-1 o g*banje abesinskih čet na tigrejskem bojišču. Po večini nbesi-nske čete napadajo posnmič in se takoj umaknejo. Tako so italijanske čete i zapostavljene neprestanim nag-lim in nepričakova.nim. najpogosteje nočn'm napadom. TaikSna taktika abesinskib čet povzroči velike izgube Italijanom, na drugi strani pa pojasnjitije. zakaj je italijansko prodiranja zastalo. Upor Abesincev v okupiranih krajih London, 19. novembra. AA. Reuter poroča iz Addis Abebe: Abe-stoska vlada objavlja uradno, da se je v zasedenih krajih v poikrajmi Endertj južno od Mafcale prebivalstvo uprlo proti Italijanom. Itali. jajiski letalci so uporniške vasi bombardirali. Letalo grofa C lana sestreljeno Hariz, 19. novembra. AA. Agencija Ha-vas je prejela od svojega poročevalca na severni abesinski fronti vest,da eo italijanska letala severno Aanbe Alage izsledile abe^im^ko vojsko, ki šteje okrog 15.000 mož. Vojiska prodira proti AmtaJu. I^etala so posamezne oddelke napadle z bombami. Abeslnci so se branili z ognjena iz pujšk in strojnic. Letalo, ki ga je vodil kapetan grof Ciano, zet ministrskega pr^-; 'Mussolinija je bilo zadeto in se je mo-ra.'o spustiti bli^u Makale na zemljo. Ciano in njegovi e>prem!jevaici so oe=taii ne-poškodovani. Abesinci vdrli v Eritrejo Pariz, 19. novembra, A A. Po poročilih iz Adis Abebe, je abesinska vojska pod poveljstvom rasa. Sejama premagala desno krilo italijanske vojske zapadno od Adue in vdrla v eritrejsko ozemlje. Kje bo odločilna bitka Lrondon^ 19. novembra o. Po poročilih iz Addis Abebe razpravljajo sedaj v abe-sinskem glavnem stanu, kje naj nudijo italijanskemu prodiranja glavni odpor. Po enem načrtu bi se i-zvršilo to južno od Makale. drugi pa so mnenja, da bi bilo za to ugodnejše področje ob jezeru Ašangi. Po tretjem načrtu naj bi se zvabili Italijani čim bolj globoko v notranjost Abesi- Abesinski obkoljevalni manever Addis Abeba. 19. novembra. AA. Oddel_ ku vojske rasa Sejuma se je. posrečilo odbiti napad desnega krila italijanske vojske. Ta oddelek stoji sedaj med Aduo in mejo Podpiral bo na zapadu čete dedža-sa Siileja, ki stoji ob reki Setit. Tej abe-sin-ski koloni se je posrečilo prevarati čete generala Maravijjne o svojih pravih namerah in vse kaže, da prodira dalje proti Eritreji. nije, da bi prišlo do glavnega spopada v bližini Oesija, kjer so za Abesince mnogo ugodnejše prometne zveze kakor pa v težko dostopnih planinah pri Mak ;li in ob jezeru Ašangi. Za katerega teh treh predlogov se bo odločil a-besinski cesar, še ni znano. Harar, 19. novembra, d. V orradonck: pokrajini je začelo močno deževali. Zaradi tega je veliko število tankov obtičalo v blatu. Zaradi nalivov izvršujejo napade na abesinske po.-toianke -amo legala za bom-brdiranJe. Vso kaže. da skušajo Itlijani demoralizirati abesinske rele v posameznih kra ih. Na boi'šre so Abeondon .19 novembra. Na meji britanske Somalije se ]e pripetil incident .ki so ga po\-z.r-x-ili i ta 1 iaođki dubaeki oddelki Dubati so napadl; tri vas; v britanski Somolij-i. ki so imele svojo živino na abes>\nski strani. Tri je Somalrijei z bri4anske Somalije sjo bili ubili. i Zakaj je bil De Bono avlje Njegovo počasno prodiranje je bilo predrago — Italija si želi hitrejšega uspeha svoje vojaške akcije proti slabo oboroženim Abesincem Pariz, U». novembra, o. V tukaišn1 h učenih krog-ih zatrjujejo, da se ie izvršila ixpreniemba pn vrhovnem jx>> elj«st\u lU'ii-janskih oet v vzhodni Afriki iz ''ojaških in pclitiičnih rvialogov. Med italijanskimi generali v vzhodni Afriki je prišlo namreč do velikih nesoglasij zaradi načina vodstva vojaških operacij. General Graziani. ki * *a za strokovnjaka t kolonialnih »ojnah. -e ie p<5služeva| svoje metode naglega ^rodiran.ra z malimi oddelki. Nasprotno pa je geiieral de Bono zagovarjal operacije z velikimi ikI-delki in je oprezno prodiral nn -ovraino ozemlje. Ta način vojskovanja je zagovarjal s štedenjem vojakov in nepotrebnim preliva njem krvi. Nori poveljnik maršal Badaglie namerava I izpremeniti dosedanjo taktiko ter bo skušal hitreje in čini dalje prodreti v sovražno deželo, da bi na ta način čim prej vzpostavil zvezo med južno in severno fronto. To bi rad dosegel še pred nastopom velik« a deževja, ki bo onemogočilo vsako nadaljnjo operacijo. S političnega stališča ima izprememba ▼ vrhovnem poveljstva 'talijanskih cet v vzhodni Al riki prt'd>>em namen pozoriti Francijo m Anglijo, da Italija ne namerava odnehati, marveč mi.-li prav paradi uveljav-Ijrnja sankcij pričeti v vzhodni \friki resno vojno, ki ho trajala tako dolgo. "Mcler Italija ne bo dosegla svojega končnega cilja. Poraz pri Lugerandiju glavni vzrok Berlin. 19. novembra AA DNB p»>roća iz Addis Abebe: Odsta\itev generala de Eona ni napravila posebnega presenečenja v krogih abesinske vlade, ker je znano, da je ras Desta s svojimi Četami pri Lugerandiju prizadel velike izgube itali. janskim četam. V tem porazu vidijo ene. ga izmed glavnih vzrokov za odstavitev maršala de Bonr Zasedanje velikega fašističnega sveta Rim, 19. novembru. AA Agencija Štefani poroča: Ne snočnjem sestanku velikega fašističnega sveta je podal ministrski predsednik Mussolmi ekspoze o po'itič-nem in vojnem položaja. Njegov uovor je trajal polni dve uri. Sledila je d skusi ja o njegov|h navedbah, v katero ie poseglo več Člonov velikega fašističnega sveta. Prihodnji sestanek je napovedan za 18- decembra t. 1. Znatno pozornost je z:budila okolšcina. da so se seje velikega fašistićnega' sveta udeležile poleg drugih italijanski poslanik v Londonu DLno Grandi. predsednik senata in bivši minister Federzoni. senator Mar. coni, maršal Badoglio. admiral Thaon de Revel in Farinacci. Kljub dežju se je pred Beneško p. lačo. v kateri se je sestal veliki fašistični svet, zbrala velika množica, ki je članom vrhov, nega ustavnega in fašističnega organa prirejala viharne ovacije če sankcije ne bodo zalegle, pride blokada Berlin. 19 novembra A A »Berliner Ta-Berlin. 19. novembra. A A. »Berliner Ta-geMatU pravi v svojem uvodniku, da bi lahko 18. november kot pričetek sankcijske akcij" proti Italiji, postal osnova za resne komplikacije v Evropi. Sankcije bi se lahko izrodile v blokado, ki bi neizbeino pomenila vojno. Namesto ofenzive — diplomatska pogajanja Rim, 19. novembra. AA. Kakor je izvedel poročevalec agencije Havas, je rai nistrski predsednik Hussoiini v svojem ekspoze ju na seji velikega fašističnega sveta med drugim poudari), da naj nihče ne pričakuje, da se bo kmalu spet pričela večja ofenziva kot prihodnja etapa vojne proti Abesiniji. Italijanska vojska bo morala poprej prepoditi abesinske ire gularne oddelke iz zasedenega ozemlja in ga opremiti s telefonskimi in tvlegraf-skimi zvezami, cestami in drugimi napravami. Dejal je pa, da bo 18. decembra, ko se veliki fašistični svet spet sestane, prišlo ne le do važnih dogodkov na fronti, nego tudi do znatnega napredka v diplomatskih razgovorih med Veliko Brila *io in Italijo. Sedem milijard za francosko vojsko Pariz, 19. novembra. AA. Poročilo radikalno socialističnega poslanca Archan-beauja o izdatkih za vojeko v okviru pro. računa za prihodnjo poslovno dobo se navaja, da znašajo izdatki za vojsko skupno 6.952 milijonov frankov in sicer 4.398 mL lijooov rednih 1.806 pa izrednih kreditov za oboroževanje, ter 630 milijonov za vzdrževanje orožništva in mobilne garde V prorilčunu za sedanjo poslovno dobo je bilo predvidenih 7.122 milijonov frankov izdatkov za vojsko, tako da so se ti izdatki po novem proračunu zmanjšali za 157 milijonov. Parlamentarni referent pa ugotavlja da je to znižanje samo navi. dežno, ker se je na osnovi uredb v sedanji poslovni dob; glede n?i proračun za vojsko prihranilo okrog 530 milijonov frankov ti ko da se bodo izdatki za voisko v zmis'u proračuna za prihodnjo poslovno dobo dejansko povečali za 360 milijonov. Marsejski proces Zasliševanje prvega obtoženca Mija Kralja — Stara taktika zločincev: preklicevanje izpovedi v preiskavi Incidenti z zagovornikom Aix en ProTcnce, 19. novembra, r. Prvi dan razprave proti marsejskim zločincem je potekel v čitanju obširne obtožnice in zasliševanju prvega obtoženca Mija Kralja. f>btožnica slika ozadje marsejskega zločina, akcijo -u-t.isev . njihovo zbiranje in vežba-nje na Madžarskem ter njihove priprave za a^ntat v Marseilleu. Vseh sedem obtožencev, izmed katerih je ed^n mrtev, trije pa se skrivajo v inozemstvu in jih italiian-ke odnosno avstrij-ke oblasti niso hotele izročiti, je obtoženih nameravanega umora in po^kušenCga umora s preudarkom, nagovarjanja in organiziranja zločina ter falzifici-ranja javnih Ustin. Po precitanju obtožnice \f predsednik odredil kratek odmor, potem pa je začel zasliševati obtožence. Prvi je bil zaslišan Mio Kralj. V začetku zasliševanja je obtoženec izjavil, da ne mara odgovarjati na vprašanja. Predsednik vpraša obtoženca, kako in kdaj je postal član >ustaške* organizacije in ali je pri?egel. da bo izvr-il vse ukaze. Mio Kralj ie naposled s sklonjeno ula-vo odgovoril: Postal sem član leta 1988 s Paveličevim posredovanjem in sem tudi presegel. Na nadaljna vprašanja ie skusi Mijo Kralj odgovariati tzbegavajoče. Tako je na predsednikovo vprašanje, ali je bil med tistimi, ki so se vadili na -tanki Pusti, odgovoril, da je bil samo v okolici Janke Puste, nato je pa dejal, da je bil pri neki priložnosti tudi na Janki Pusti sami. Državni tožilec Rolle pravi: P>ili ste na posestvu, »n sicer na posestvu kjer so se ljudje vsak dan vadili streljanja. Ko je zagovornik Desbons skušal osporavati prejšnja obtožen če va priznanja, je predsednik pripomnil, da so Kralj in drugi obtoženci to že priznali pri preiskavi. Predsednik ie pri tem dodal, da se mu zdi. da imajo obtoženci namero tajiti vsa svoja prejšnja priznanja. Predsednik je vprašal obtoženega Mija Kralja, ali so teroristi obsodili na smrt blagopokojnega kralja Aleksandra. Obtoženec je izjavil, da na to vprašanje ne more odgovoriti. Nato je predsednik vprašal obtoženca, ali je v dunajskem zaporu prišel k njemu n^-ki polkovnik, vodja »Vstašev«. Mijo Kralj je molčal, nato je pa rekel, da ni dobil nikakega obUka Odvetnik Desbons je pri vsaki pritožno, sti skalcnl v besedo in večkrat prekinil predhodnika Zmerom Je govoril o hrti stvarit to je. da so biie izpovcclbe obto. žencev v preiskovalnem zaporu dosežene na nedopusten nf;n. Prav tako je odrvet. nik De*sbons zahteva 1, da Student Mil jut*, novic ne bo za tolmača. Predsednik sodišči Delabroie ni s»prejel izvajanj odvetnika Desbonsa nn znanje, temveč je s tolmačem zadovoljil. Na p>riče*.ku p*T*pol-<1ia.nđk*> r»mpra\< j« predsednik proglasil, ,la k> «u>!-&ff» kurno- valo zagovornika DeshonAa zaradi njego-veiia dopoldanskega nastopanja z ukorom. Nbto se je tudi še na popoUlan-siki razprav nadaljevalo za-sl.iAevamje Miia Kralja. :i je v sv^j.bh izrKKve^lib ponovno pni-SeJ v pr«W- alm'ja. Na vprašanje, zaikaj je pripada! dwoćbi terrir st;čnih zločincev, je Mi.jo Kralj odgovoril: Nisem terorist, temveč" sem >wtafta«. Tu je prišlo ponovno do iincidenta n>ros.br»n itn predm Ohto^onoc fe v m*oi**m odgovoru ;7iaviil. da ni mislil mrož i a rabili v Franoiri. I>ejal |e. ria ni iminiii«] r*»tati na Francoskem, temveč wri»1, r1 bo stavil vf*n vprašanja v avezi z W. *nriiioo obtožen of»v Razprava, ki je trajala včeraj od 9. do 12. in od 14. do 17.4o. se ie danes dopoldne oh 9. nadaljevala. Priprave za povratek kralja na Grškem Atene, 19. novembra AA. Atenska agencija poroča: Mornar ški minister Georgios Ralis je včeraj popoldne v sa-laminski luki pregledal kri žarke ;>HeIi« in rusilca »Hidra*- ter Sara«, ki so nato od-plul v Brindisi. kjer se bo na križarko vkrcal Nj Vel. kralj Jurij II. Flotilji poveljuje a-Zmiral Sakeariju. Vojne ladje priplujejo v Brindisi jutri zjutraj. Kralj Jurij se v petek zveačer vrne v Atene. Nasproti mu bodo odpluli rušilci »Parrter*, »Leon«, »Jerak« in »KonduTiotis«. dve podmornici in dve torpedni ladn. pod poveljstvom admirala kavadiasa Na poveljniški ladji »Kond-uriotis* se odpelje kralju nasproti rudi minisfeT vojne Tnornarice Georgios RaJis Pred preosnovo angleške vlade London, 19. novembra AA. Ministrski predsednik Rald\vin je imel daljši razgovor z Macdonaldom in ministrom za Društvo narodov Edenom ter še razne druge razgovore. Te sestanke smatrajo politični kro^i kot pričetek konsultacij za rekostrukcijo kabineta. Vse kakor pa Balduin ne bo podal ostavke vlade pred potekom osem do deset dni. Na današnjem sestank umed Baldwinom in Macdonaldom ni bil sprejet nikak sklep o bodočem položaju predsednika državnega tajnega sveta. Njegov 3in Malcolm Macdo-nald ostane Se nadalje minister za kolonije, če bo mogoče zanj najti mesto v parlamentu. Drugače bo imenovan za novega ministra za kolonije bržkone Orms Bajgor. Samuel Hoare Ln Eden bosta ohranila svoji dosedanji poziciji. Prav tako ostane tudi dosedanji prvi kord admiralskega sveta Monsel, ki Lo. kakor vse kaže, postal član gornjega doma. Monsel je angleški vladi potreben, pred vsem zan-'i hltiml* *<*nMMN ske konference. Vedno bol] resen položaj na Kitajskem Peking. 19. novembra. AA. Sploano se zatr.uje. da bo proglas o avtonomiji se. verno kitajskih pokrajin Hopej, Sunjuan. Cahar in Sanzi. izdan že jutri ali naj. kasneje pojutrišnjem. Zaenkrat še ni zna-no, ali bo severna Kitajska pristala vsaj na carinsko unijo z ostalo Kitajsko. Sangaj, 19. novembra. AA. Tujci presojajo sedanjo situacijo zelo resno. Spor med Kitajsko in Japonsko je naravnost neizbežen. Avtonomna vlada severne Kitajske bo pod kontrolo japonskega generalnega štaba v Mandžuriji, ki bo pod izgovorom, da se je treba braniti proti komunistom, našel mnogo prilik za vmešavanje v notranje zadeve te dežele. Koncentracija kitajske vojske na severu Conana in japonskih oddelkov v Šangajkuanu sta povzročili med tukajšnjim prebivalstvom veliko vznemirjenje- pariz. 19. novembra- AA. Današnji pariški listi s bavi jo obširno z dogodki na Daljnjem vzhodu. >Matin< prarvi med dru_ gira. da je treba tem dogodkom posvetiti vso pozornost. To velja zlasti za države, ki imajo na Dalnjem vzhodu važne politifine in gospodarske interese. Pričakovati pa je, da se bodo veselile zanimale predvsem zi dogodke, do katerih ima priti v krajih okrog mej njihovih kolonijalnih possrti. Kitajska se doslej ni obrnila na Društvo narodov iz bojazni pred novimi japonskimi represalijajmi_ V ostalem pa kaže, da ar. i.tra nankoncka vlada komunizem za večjo nevajmofirt kakor japonsko ekspanzijo. Naaking motri situacijo z nekega fl_ lozofskega vidika in sku&a pridobiti ciim več časa, ker se zarveda, da pripada ogToan. n©mu kitajskemu narodu po v*eh z* k on m narave ueiika bodočnost. Sorzna poročila* Ljubljanska t^za (Deviae z vftteto premijo * • <>i ATu^terdjam 3075.36 — 2889.88; Bornu 17&6.08 — 1769^5; Bruselj 7».18 - 744.24, Curih 142433 — 1451.»; London 214.33 — 317.03; Ne-w Torti 4S.i6.71 — 43.« 04: Parki 288,67 — 2S0.11; Praga 181.06 — 183.16; Trat »4.M — 357.33 Ar»trij«ki šilmsr v ps-rvntnem kSftringu 8.©0 — 8.70. DKKSEM8KE BORZE Corth, U). aovemhm. Beograd 7, Para 20-27, London 16 M, N«m)yutlL SOT.tto, Bruselj SI .96, MBan *IJ92 Madrid 42, Ajna+erdam 2O6.90. Bertka 123 66 Dona j 56.60. Pra«a 14.«, Vuim 57.30, rešita 2JS(L »SLOVENSKI NAROD« torek, 19. novembra 1935. Stev. 263 Obdobja slovenske zgodovine fe predajal pod okriljem ljudske profesor dr* M« Kos a^jobijauav Id. novembra, inje ljudske on i verze, ki je bUo kakor navadno t DeLavaki zbornici, nas je preprioaJo, da ao organ i&a tor j i leto&ojjb predavranj v regniel poskrbeli aa dober prog raci. finoći je predaval um v. prof. dr. M ICo«. Predavanje je zašrtmžilo boijto ob«k/ Predavatelj Je obdeiai snov strogo jo saaaaaBtvenocl načelih, metodično, toda pre-darr&nje je bilo bać zaradi tega razumljivo, čeprav ne poljudno; v kratkem času je podal zgo^oen orie naše zgodovine od TMtffriitvr &k»vao©v v novi ckmuu-vim 1. 1918 ter je spretno ialužoU jedro vsega z9odovinskega dodajanja, pu&čajoč na Strani manj važne stvari. V uvodu je ooe- mi\ d^do naće^a prvogtt utanstTeiai^a m&d zeodovincurji, Linharta ter primerjaj z njim zgodovinopisje njegovati predhodnikov, ki eo pteefli le pradveean dtfnaetieme pove^tice. '^iinhart, uoeoiec proevotljeme do" be, je na* prvi npo&tevi&iiia vreden zgodovinar. Kosova, ramčtenitev naše zgodovine v oodai>ja sloni na trdnih otniovah 'Agodo-Tinefee vede in ni le formalna, opirajoča ee zgolj na letntee aai dogodke, ki Dtfna-jo prav za prav nič fikupiega l našo zgodovino. Upoštevajoč v«e zgodovinake činitelje _ ne le politične, temveč Urdd &o- cijalnt', gosipodaratoe, verske, narodu o<3 ob fcoiiim 9. stoletja. To je doha največje gHo-verusUc- ekapam^ije, ko smo doeegli največji naselbinaki pomerij. Tedaj je bila sorodnost med jiužiniani RlovansJsitn ■ narodi še ta&o močna, da fiSoJoga štejejo vsa ZMU^ečja. od Biaitaiega jesera do Črnega morja za en sam jezik. V to dobo spadajo tmdl prve nase državne tvorbe, drsava, karantjansfciti Slovencev in Konjeva v|a^ax±r*a. Ob koncu tega obdobja začneta močno mčJTLkov»tri dva činitelja: frankov-aka monarhija in Cerkev. Zanimiv je predavateljev izaledek, da je terenska rae- obdobje naše agotsorvine z vpadom Madžarov med o&l»b-rjene, neenotne Sk>vence: to je doba nemškega kolonuzatomega in političnega oeva-janja, do 12. stoletja. V tej dobi je bila ustvarjena osnova za nas partikukari7>ein, regionaflfeem, ki še zdaj ni premagan. Na-*»o kronov*ne. Zavrtane so bile pov- ▼se- sem neuttamejjene politične meje med Slovenci in Hrvati, meje, ki jih prej spi oh ihi bilo. To je doba našia največjih naci-jonaJ-U ih poeee>Lnih sprememb, največ-je, najna*>ilnej6e germanizacije našega iivija. Tretje obdobje obsega čas od 12. stol. do druge polovice 15. stoletja ter pomeni prav za prav višek našega srednjega veka. To je doba borbe dinastij (med njami tu<* Preaniei) za politično nadvlado nad našo zemljo. Habsburgi teže do Ja-draiiskeg-a morja, toda v prvi dobi so jim največji tekmeci gorkako tirolski groti, liaio^bibrgi dosežejo svoj samotar sala y»> zneje, a v Lo. stoletju so morali prestali se hudo precikušnjo v borbi e celjski-mti grofi. Celjski grofi eo teZili prav tako Po Liiuas>tieai obiu&ti, po razširjenju svoje posesti in mooi, kakor drugi mogocnlki. Morda bi združili v skupni državi južne tstovasvske narode, če bi ne »umrli, točka zgodovina ni prerokovanje. V tem obdobju, času pomirjenja in konsolidacije, amo Slovenci živeti kulturno ter doiiiovno kakor gospodarsko enako z zapadno in srednjo hivropo. Km en de je goepodareko precej visoko dvignil. Ob konou obdobja eo se pa začele bude gospodarske krize, vojne (turški vpadi, borba za dednščino Celjanov itd.). Začne se že krhati fevdalizem. Četrto obdobje imenuje Ar. Koe novi vek (od lo. do »rede 18. st.). To je že doba aktivnega političnega udejstvova-nja. Slovenski narod je tvoril tedaj Je kiine-t. ie on je bil pravi Sk>veneo. Tedanji kmečki bno&t našega kmeta, so zalo važni za naš narodnostni razvoj. Boj za staro pravdo, za. kmečko demokracijo pod cesarjevo vlado brez vlade plemstva, So aktivna positavka slovenske in politične zgodovine, kajti krmet se je upiral proti tujemu zemlj-ijškecmu goepoob tudi iz nacijonaJAe-ga nasprotstva.. V prvi polovici 1€. atol. pa je za naso zgodovino važen verski pokret, protestantska reformacija, ki sčcer ne izhaja iz kmetov, a je dala našemu kmetu prvo slovensko knjigo; ustvoirjett je temelj naše književnosti. V tem ča^n so se Slovenci tudi zopet zbližaJri e Hrvati ki Srbi, in sicer ob turških napadih, ko so se branili »kupno pred sovražniki, z naselitvijo uskokov, s širjenjem protestant-skiih knjig itd. Dokaj breznomembna je pa dobe od okrog l. 1640 — 1740. Zadfnje obdobje sega od srede 18. stoletja do 1. 1918. To je doba narodnega in tudi političnega preporoda. Slovenščina Po-I stane enoten književni jezik in predmet znanstvene obdelave. Sk>venci zažlve sa-m«sr<))no kulturno življenje.in se začno bo" ; riti odločnejše In zavestnejse za svoje na-! rodnostne pravice. Dobo osvobojenja so ; dočakati že zreli za svojo neodvisnost, : svobodo. Vode padajo Sfeofja Lodta, 18. novembra. FV> ceftoraočnem silnetm nalivu, so se atruge naših vodi napolnile in že ponoči ao se vabil proti Škof ji Loki mogočni valovi. Zjutraj je prinašala voda s seboj velike množine hlodov, vejevja, grmičevja m lesa, obenem pa je pričela trgati tudi plodno zemljo. Stanje je bilo najbolj kri. tfcčino včeraj ob 11. ko se je že pričela voda ki je narasla budi za tri metre, razlivati preko travnikov m polj in vdirati v nižje ležeče kleti, gospodarska poslopja, drvarrdce in delavmice. Narasfli sta SeL •ftica in poijaofičicji, vendar slednja bolj nevarno Nebo je Se vedno zastrto s temnimi oblaki. Na poljanskem je moralo odnesti več mostičev, ker si drugače ni mogoče m sli ti odkod toliko lesa. Najveličastnejši pogled na vode je pri FUžinah. kjer Sara komaj, zajemi je deroče mase v;iiov, ki se divjo peneče vale naprej proti Medvedovam. Z glavnimi rekami so seve narasle tudi vse stranske. V okolici Žabniee je celi travniki j pod vodo, pohlevni potočki ao se kakor j na znamenje izpremenili v deroče hudo-urmke^ ki se raaflivajo preko potov in cest. Mnogi otroci davi niso mogli v Sol. Včeraj proti veoeru je rrak močno ohiadij in je prenehalo deževati. Bil pa je tudi skrajni čas, ker bi sicer prišlo do katastrofalna h povodnji. Sava je včeraj popoldne kar vidno naraščala. Dopoldne se je Sava pod Zalogom še držala v strugi, popoldne pa je bila banovinska cesta pri Lazah in Kresnicah že pod vodo: pri Zalogu je udarila voda čez breg že dopoldne in zalila travnike ter njive. Preko noči je Savn zelo padla, eneko rudi Ljubljanica in G-rc daščica. Dajte otrokom mleka! Lgubljana, 19. novembra Pohiv&Lno moramo omeniti ,da so mariborski Rotaryanci poferedlU mlečno akcijo za revno in slabotno deoo na osnovnih šolah v Studencih, kjer prebiva največ delavstva. V Mariboru sameni^ nam je pa znano, da Prav ; r dno razdeljuje mleko po šolah sef zdravit v enega urada g. dr. Josip V r lovec. Rotar-vanska klub je preskrbe 1 toliko sredstev za nakup mleka ,dia more 106 otrok dobivati m loko brezplaoiio do konca maroa priiiod-njBfla leta. Bri nas gre s toni dobrim zgledom naprej } kakor vidimo samo naše severno mesto, ka J ipa obdajajo vkiogradi. D»rucod, posebno na j češkem in v Nemci j/i, pa skoraj ne bo več šole, kjer bi deca ne dobivala dnevno malice v obliki mleka in kruha. KaJoinj amo pa v Ljubljani v lam pogledu? aSalMfcte je dejstvo, da §e Ljubljana kot mesto tat flot h kulturnih uatonov ne moro premakniti z mlečno oker jo dalje, nasprotno celo nazadoje- Kvmaj pred par le* i ur. no nvlelfO na nekatere 5o*e je sedaj večinoma že odpovedano. Ali je v«rok odnovedi mleka po So'a h slaba kftlfteta mleka ali pomanjkanje denarnih sredstev? K vat'trta mleka ni kriv«« eaj imamo dobro m lahko rečemo esl© bolj-5e mleka v zdravstven p m pog-lMn kot ?a imeti nrej^j« &se. Večina mVknrskfh zadirug, kn nase zavode m Kole s mlakim, fena s o je loms'r pod ve* erimr^nkim prezletffom. oH te fffr^mf faje»m. k: so rih biilii st^-ši deležni v zadnjem eae^u. Vendarr pa ne «n>emo atesti z dan«rjem ravno rvr* dfrti. ki je mleka najbolj potrebna. Mnogo je s^ nep ftrebooca roSksnsa. Ici srn TaŽje opnsfmo Vot oa «*efen*borčaniov. h mladinski koncert Ljubljana. 1°. novembra. Pi*ed 10 leti je r»« pobudo prof- Karla Jeraja Glasbena Matica priredila serijo mladinskih koncertov, v katerih so razni predavatelji ter sodelujoči pevci in instrumentalisti na tipičnih primerih tolmačili §olski rrriadini splošni glasbeni razvoj od na jpriprosrtejše oblike do ko*npHciran»h simfoničnih skladb. Koncerti so se vršili ob nedeljah dopoldne ter so bili vedno natlačeno polni. Eden izmed njih je dosege] celo rekordno število 1 1O0 poset-nikov. Ideatfio vzgojno delo Glasbene Matice — saj je «b poset koncerta zadostoval le nakup programa — je *irez dvoma rodilo obilo dobrega saću, Pomagala je izpopolnjevali vestno vzgojo glasbenih učiteliev zlasti na naših srednješolskih zavodih, ki jim pičlo odmerjeni čas, majhna sredstva in nemogoča kooptacija izvajajočih i met-niških sil ne dopuščajo, da bi mladini odprli rudi s praktičnimi primeri vrata v vso veličino glasbene i metnosti. Matična želja je bil«, da bi prirejala take gW»bene tečaje vsaj vsake tri, štiri leta. no, obča kriza je tudi tu usmerila glavno skrb Ma-tfce v druge smeri. Letos pa je prof. Karel Jeraj vnovič sprožil misel mladinskih koncertov. Bilo bi naj jih šest do pomladi, vsak mesec po eden in v njih naj Hi najrazličnejši sode_ lujoči. od pevcev-soBstov, pianistov violinistov itd- do največjih glasbenih oblik in njihovih izvajalcev praktično d-emorstri-rali občni glasbeni razvoj. G'a^bena Matica je rada ustregla /elji prof. K. J era j« in v nedeljo 17. t. m. ob 11. uri se je vršil v Filharmonija pod naslovom ^Pesem« prvi mla-dinski koncert. Uvodno besedo, o kateri sem s kratkimi besedami skušal razto'»na* čiri razne primere pesemskih vrst, sem govoril jaz. Cel ostali progrrm sta nato izvajala operna pevka Zlata Gjungjenac in kapelnik Niko S-tritof. ki je gospo pevko spremljal pri klavirju- Gospa je v gladS-kem in hitrem poteku programa zapela pod naslovom »Narodna pesem« tri francoske pastirske pesmi iz 18. stoletja ter štiri narodne po zapiskih Stanka Vraza v Stritofovi obdelavi Narodnim so sledile ponarodele pesmi: Vilharjev« »Po jezeru« in Flajšmanova »Luna sije«. Za temi smo sliSal.i »umetne pesmi v narodnem duhu« in sicer Osterčeve »Štiri belokranjske«, Baranovićevo >Lelijo« in Devovo »Zlato kanglioo«. »Umetno pesem« sta zastopala Lajovic (Begunka pri zibelki) ter Pesem o tkalcu ter Škrjanc (Počitek pod goro in Pred ogledalom) Koncert so zaključile »otroške* pe«ni in sicer »Molitev« in »V kotu« Musorgskega ter moje »Burja«, »Uspavanka« in »V Korotan«. Tako je ga. Zlata Gjungjenac kar s k ono v eni potezi poslušalcem zapela 34 pesmi. Dasi so bile to po večini kratke stvarice. vendar ye to umetniško in z največjo resnostjo izvrše-no delo pevke vredno polnega priznan ia in hvaležnosti. Oba izvajalca sta bila tega rudi v polni mer j deležna« Mitedinski koncert ni bil sicer tako močno obiskan, kakor so bili nekateri kon_ certi te vrste pred 10 leti: morda zato, ker je bil prvi; vendar je bila Fi-lhaTmonjia malodane polna mladih in odraslih, saj je bflo to, kar je koncert nudil, polnovredno in umetniffloo dkrvrSeno in bi ga. Gjungjenac in g. Stritof prav storila, ako bi ga pOTiovTila. Tudi v svojih bodočih mladinskih koncertih se hočeta vodstvo in Glasbena Marica držati teh smernic ter nuditi poslušalcem iz teija, k-ar mi, najboljše, kajti za mladino je najboljše komaj dovolj dobro. —t- ROMAN bdtm. ki je Feaoično trpel, ie bil dr. Prangež. Njegova ljubezen do Stde se ni Mgasnila. samo spremenila se Je. V tej Itabezni Bi več fefcai tistega. kar išče moJki ob TĆrervi m razumni ženski, čutil je bo4j potrebo globokega sočustvovanja in nadosebne dobrote. Telesnost se |a umikala nekemu novemu razpolože-nia, ki se ga sam morda mti zavedal ni. To radspoložeaše je bilo podobno krščan siti dobroti, toda brea izvora v veri. Ystajak> ie ix neiee grloboke in neodoljive ierje biti dober, neskončno dober in n-snmren. S to dobroto in mintljenostjo je prenašal boteCine SMrnega potoferia. Z ajlinu se jI je približa val, presedel z njo defae are v mofkn ali zmedenem pogovor«. Samo včasih, kadar je bil Sidin Mi veder, se je med mirna obnovila sta m ve*. Zgodrto se je fodf, da je jasno fetifa svojo usodo ki skmšena iskala DotnoČi in IMMfc v i»fe?Wi dobroti. »Olej.a mm je dejala nekoč v takem tmtOifciM tako čudno so se iemattč^le najine sanje. Se saominjai tiste prve pomladi srečanja v gozda, snidenj tu. poti skozi noč z Danico m potem vseh tfstih isfcanj novli poti med tvojim in mo£m sfcem? Kako tepe načrte sva a- stvarria, kakšne gradove sva gradila na rožnate oblake jutrnjih zor! Bila sva kakor dva mlada orjaka, ki hočeta podreti in na novo zgraditi svet, odstraniti vse ovire, pa naj bi bile večje in višje kakor so vrhovi Pohorja. Vse sva usmerila k enemu samemu cilju.« »Katerega sva končno dosegla,« je dejal. Toda v njegovih besedah ni bilo veselja zmage, bfla je prej tiha. bolestna resignacija. »Dosegla strta...« je vzdihnlla. »Zdi se mi, da se je ves svet strahotno spremenil. Nič ne ločim več dni od noči. Včasih se sredi belega dne izgubim v mraku. Nič ne vem, kje sem in kod hodim. To je boiezen. kaj ne?« »Bolezen, ki bo kmahi minila.« »A blazna nisem. Kaj ne 6* nisem? Ti tega ne rrrisrii?* »NikoM.c »Ah, da. kaj govorim?« je vzklikntia nenadoma. »Seveda misliš. Tudi M misliš. Cemu ti sploh vse to pripovedujem? Kdo si prav za prav? Človek? Da, človek si, pa vendarle nisi čisto človek. Ckrvek je drugačen. Rada bi ga srečala. Sla bi daleč, daleč na kraj sveta. Tam bi ga našla...« »Kakšen bi moral biti tisti Stavek.« }e vprašal radovedno. »Kakšen? Brez telesa... »Človek brez telesa? To bi MI duh.« »Da, dob; dah dobrote, čistosti in popolnosti, katerega se ne bi držalo nič po-zemskega, nič umazanega, nič grešnega. Samo s pomočjo takega človeka bi se očistila in osvobodila vsega, kar sem zagrešila in kar so dragi zagrešali nad menoj.« »T! si brez greba,« jo je skušal prepričati. »Zagrešila nisi ničesar.« »Nekoč sem iskala poti v višine.« je nadaljevala, »pa je nisem rasla. Sedaj pa vem, da sem bna že zelo bHzu iskanega. Ne, naše poslanstvo ni v brezobzirnem uživanju ampak v žrtvovanju, ki vodi do očiščenja v najvišji lepoti človeške duše. Tja se napotim, a sama Nihče ne sme z menoj.« »Tudi jaz ne?« »Ne. Saj M si prav za prav tisti mhnski kamen, ki se mi je obesil okoli vratu in me tiščal v blato nižin. Zaradi tebe se nisem mogla sprostiti.« »Ne novori tako,« je zaprosil. »Dobro veš, da sem te resnično ljubil in te ljubim še vedno z ljubeznijo, ki je pripravljena na najvišja žrtvovanja.« »Samo ne na žrtvovanje ljubezni same.« je ugovarjala. »Si bila ti pripravljena na tako žrtvovanje?« Udruženje prijateljev Planice Lj«jb«}an*, 19. noveniora V beogradu ae je ustanovilo Udruženje prijateljev, odnosno smutarjev Plaoiee in pravila novega iirušiva ho ia potrjena. Kot ustanovitelj, društva ao podpisali privida m Jugo»kr\en«kj Tunjjg-klub briga*lov. general Jovo Kukavidit, =*vetnwk mrLofatretva za l*-learvj vzgojo dr. AJalmander Stefamvvič, l^f odlaša ?m tuftoem v trgo**o«keni ministrstvu Jm»a Grga#efič m advokat dr. \kh»n Hriertič, dalje ni. Stanko Bloudak, Joro Goreč, kn jajovod ia Evpen Betetto wi privatni uradnik Ivo Komac iz Ljubljane, direktor * Putnika« v Beogradu Nikola Ku^ević, i?-leanižki uradnik Bogdan Staattl in svetnik trgovinskega mrmstra OrH ŽAr^k. rVriei PIa.nica*. Namen d»m5tva je pTopa»»iranje smucardce- ffa ftkakaV>ega sporta, organi®i»r*nie vsakoletne emučarake »kakakie Sole v Planici, rz-kori$o»nje »nTU?arsđc;,h naprav Hi 5ole v Planici za inozemsko prx>pacraniio turizma v Jugoslaviji, »graditev velike ^ka-kalniee v Planici. propakaka*knioo v Planici nameravajo izpopolni? tako. da bodo mojfoci skoki do 120 j m- DohrKlki društva bodo ftranarnn. «iohod-ki ed prired;itev. imovina i,n naorave. C"lami so redni, pod-pomi. dobrotniki, ki ola**« jo enkratni prisnevek 500 Din za IzorarjN#f *>kflkf»^n:ee v Planin, ter uata.novni. ki olaca-jo 1000 Din ali več zia izgraditev c*kaka4ni-ce. V»e funkcije v droStvu t^a^tne i-n «e ne honorirajo. Izvrstni oibor v Ljuhlian.J bo o izvršenih sklepih uprave samo poiHjul tehnična poročila, \x>di"I dela na terenu i.n gradnje športnih naprav, orijan i z «ra 1 skakalno 5olo, an£Taž'rat trenerje in orijaniziitrajl tekme v Planici obenem s pred'sedn'štvom in upravnim odboTojm. Tako j>e fc^nčno vr»rai§anjf» sk.-ik.ibV v Planici reaeno na na^in. ki daie upaoij^. da ae bo ta nnsa najvažnejša športna naprava ne eamo obznanila. tennTeč razvijaJa iii izpopolnjevala. Skit»k;:vln:ca v Planici lahko postane največ.fa orii .la^no^t naŠecra zirnrfce^a sporta, kakor je že zdaj. čeprav je FIS-a 5e ni priiznala. Uparmo. da se bo to v docrled-nem času zErodil»-> hn 4e bomo V>hko kmalu videli v Plannci oficijelne prireditve. o temi 5cna v poklicih in Ciirila S t e h I o drlavljan^ki vzgoji lene. Ratpololcnje /hoTovalk je bilo viatkeai odlično. »2enbki parlament« je v polni meri doka/al tvoj > ddain>o*no»t. Okoli 30. ure »o se zbor« _ valke vrnUe v Ljubljano. .>laribor In v druge kraje. punica Kaladar Uines; Toj-ek, 19. no vernica kaU^iica«ii: Hl i zaL - -a. {znica. Današnje prireditva Kino Matica: 8fA"i in mladi krajj. •Kina Ideal: Viktor la VLkLorlJa Kino Sloga: Animator. Kino Union: Cigan baron. Kino Šiška: Na o*toku. Dežurne lekarne Danea: Leustek. Re**ljeva ee*ia 1, Ka- hovev, Konareaal trg 13 ui Nada Kasjfjiiar, Vič — Tržaška c-esta. Iz Kranja Naše ženske so zborovale Ljubljana, 18 novembra. Jutjoslovensktt ženska zveza, sekcija za dTavsko banovino je imela včeraj svoj prvi redni obči zbor v Celju v Narodnem dernu. Velika udeležba je pokazala, da žene razumejo potrebo skupne organizacije vseh slovenskih ženskih društev- Zastopanih je bilo vseh 17 včlanjenih druatev iz Ljubljane. Celj«a Maribora. Trbovelj, Slovenjgradca. Vojnika in Št. Jurja po približno 60 delegatkah: vseh udeleženk pa je bilo nad 100 Zborovanja se je udeležila tudi predsednica osrednje uprave J2S yja. Leposava P e t k o v i ć . ki se je v nedeljo ob 2 .zjutraj pripeljala iz Beograda. Njen prihod je vzbudil med zborovalkami veliko navdušenje. Skupščino je kot domačico prisrčno pozdravila predsednic« celjskega Kola ga. Marica ^e rneceva. Zborovanje je trajalo od 10.—13- ure ter od 15.— 18. ure. VodiJ« ga je spretno predsednica dravske sekcije ga. Minka Govekarjeva. ki je v uvodnem govoru podala glavne amer-nice ženskega dela v skupni organizaciji. Z velikim odobravanjem izvoljena častna predsednica zborovanja, ga. Leposava Pet-kovlreva. je v svojem p o/d ravnem govoru s poudarkom na-g.lasila, da je dravska sekcija J2S najgibnejša in najanicijativnejsa izmed vseh: to sta tajniško poročilo ing. dr. Perparjeve in vseskoz živahna debata udeleženk tudi dejansko dokazali. Zborovalke so razpravljale o reorganizaciji ženskega gospodinjskega in obrtnega šolstva, o izboljšanju položaja gospodinjskih pomočnic in babic, o enakopravnosti žen v javnosti, o vrednotenju gospodinjskega dela ter o raznih drugih perečih vprašanjih ki se tičejo žen in mladine V popoldanskih urah sta se vršili v okvirju občnega zbora dve zanimivi in za žensrvo jako poduČni predavanji. Predavala je Angela Vode »Zal t»di ne, ker me ?e rlSčala neza mMnskega kamna.c »A čemu so potrebna vsa ta bolna razmišljanja? Cemu bi morala premišljevati živl.enje samo midva, namesto da bi ga živela, kakor ga žive drugi?« »Vidiš, da me ne razumeš.t se je ujezila. »Nisi se še dvignil do mojih višin. Živela, kakor ga žive drugi... Mar res misliš, da bi morali biti vsi en/ki? Kakor čreda goveda, ki drevi brez misli drugo za drugim In išče samo sočne paše, da potolaži lakoto. 0. r.i samo lakota telesa, ki kriči po hrani, je tudi §e lakota duha in diiSe. ki kliče po lepoti in dobroti.« To oboje pa dosežeš samo ako se od-rečeš požrešnostl telesa. Jaz gledam sedaj v svetlejše zore. Včasih, seveda. Kdaj pa kdaj me peza telesn ^e vedno potegne v mrak globin.« »Na ta pota ti je težko slediti...« »Kaj prav za prav govorim?« se je vprašala čez trenotek molka. »Saj sama ne vem. Tu ti nekaj pripovedujem, pa še sama ne poslušam. Pojdi! Moram se pogovoriti z nekom, ki ie fe bofl in M ne upa bliže.« »Kdo je to?« •Pst...« je Šepnila in položila prst na usta. Tu čisto blizu je In bi te lahko slišal. Pojdi, prosim te pojdi!« Se bo nadaljevalo.) — Koncert sokolskega orkest.ra. \ rv. u nju. kjex smio iv>vui uu. kcatcartatti prire-dLtvah, je piti za. prav SokoJ>ko th: u.V w> edino, ki večkrat BMtopi I svojim pevskimi zl)uroni» bo^i z orkestrom. Zat-o tembolj rafcveaeljbvo. 6e uam orkesieu jyi/ koL>k^^i »iruštva. ka se«;«.j pod takt; :^ g. FaKina neumorno velim, oapovednije prav odličen orke^rralni kont^rt. Vr*U *e bo v čelrUik o IH>1 -L ur; v vejiki dvoia-ui Naro*lnaiw tU*ma. s.>.ie-!• « ali bt*k>: orkt-s.er, «a. N. Kakim>\a. mj. :n^r. Skou^pa!, iii^r. GI t?^oi'itQčić ter k<»t ta laCfti'i** 4iirektor tovarn* Untoks« g. H* i-avk Program je •^*'<(,e»ei: t^vopin: pcikuin.-ee, Grle^: i*e«r Gynt—<-uiLa iork«*«torr». cajkr>vaiki: Melodija, Popper: Sortna i a lftoK> «olo S- Horak); Sin to prvi tstajiios^o jai i na«*t4»p >kcd*|k©tta orkestra in prvi aoJo naaiop g. lh*raka \ Kranju, j« zanimanje za prirepjJli obseftne prazna prostora. f^oJet je te kaKaJo. da se bodo v njej koiK-rii trua.li vsi ■u'i.ivn. ura*t». koc ila^rkari^a. fiomnOna koutrola, pn**ut, «>rožništvo itd. kar pa ni boio denarja ia seditav, » VM oartaJo pri ^taretni. Radi to^a je 0t4aJ upra-vj*j&ljt>tvo liise tok!wiuo, da »o pri#Uićj< preoiiredi v ir^i>vake Jokale, olm i\a*is.tr<»pj; pa. v 9tafiovaiij&, ki bodo več Hobou in koaiKfortaio mrejeaia s kopajhiKianni. Z adaptacijo ee je ae pnCek*. — M ar ti nov an j© j© v Rpk*eiecn puntali I mimo in arećiio, opaaillo pa >' ai«JPaJ vinskili btratce»v. ki an se nevariu- p j-f navtekli čee mero, Zlasti je b4V) živanm okroR «Stare pf»dte< in v Marodnemi doma, kjer je imed SK >Korotan« topo u^spe Jo s>porliio ves«i*oo. Iz Maribora _ Razrešeni — imeaavaui. V vodalvu hranilnice dravake banovine je prišlo do izpreinemb. Tako so bili svoJih fuukrij r«/ rešeni župan g. dr. Lipold, narodni poshi-nec iz. .laniekovič, odvetnik dr. Kaj*>b-i odvetnik g. dr. Seruec iz Celja in ravn i-telj y. K rejci iz Ruš. V vodstvo pa »o bili imenovani bivii župan in odvetnik e. dr. Lefikovar, opat g. Peter Jurak iz Celja, prof. g. Ivan Prijatelj in ravnatelj g. Ivan Grač-nar iz Kogaške Slatine. 1 einpora muLan-t«r... — slikarska rasata.a aJavinoga deeko^a umetnika FraetiMka Pla4*Crja Uj odprta od 28. noveiubo-a do 6- 'ieoeanbra. Piatzor, kri je zmii po \-se-h veo jMh evropskih mestih, se ho s STOjimi um*»tniAkiinj ai^aeino gotovo iw-" dobro uiveljaiMU 4ue anaiii ponijeUat, o kaAerrtni eo svetovni lieti pisali, da njegovi portreti — >Vihar k- koaareiu lkrva potnoN^iteiv' rf>-aeloigire »Vihaj- v kOT:*v^i«. bo d«revi za r»*i B. Ta v«9eJoi^ra je a šU»fo i>ragua-prej avtabuai z DiawJsovaii! moior>i. — Mlad bolgarski publicist v Mariboru. Včeraj ee je mudil v Man borni Bolgar Rado-slaiv Ljubonvipov Bafiiljev ias Sofije. Miladn publicist Jci je olatn bojganftke Stud«nt«kp zveae, bo prfNpotovo'1 vso JugOeflav«jo. n«to pa naši lepi doanovtiin-i pojsvetll knjigo. —Petletnira mariboiskih Rntarrav. Pte teklo soboto je RotarJ^klub V Mariboru pprv riWf| v Kaaiind peitl^tnico **vojega obs*r>ia-K jubi^lejn so prihiteli tudi Rotafrrl \i Gradca, Dunaja, Zagreba in Ljubljane. Veoer.je potekel v isfkrenem rotarekejn brait^ru. — Kolo v obcestnem jarku. VPeraj so ljudje nažli v obcectneini jarku na Tržaški certi prfsd gonilno Žohor dobro ohranjeno kolo. ki Je recisitrira.no z evidf*nrno Številko 1086OC Kolo. k Um - a najbrž iz irn. 1'rihodnJo -soboto, 23. novembra bo v marib<»rskem Narodnem gledarlieu kritna predstava M. Ko-zinove izvirne slovensko operete 'Majda Režiral bo kot goet g. Ferdo Delak, ki je včeraj prispel v Maribor ter pričel z vajami, ki se z« to krstno predMavo intenzivno vr§e. — Ali bo reaktiviran? Nedavno je poleg drugih presenetila tudi upokojitev tržnega revizorja g. Mihaela DeuUrhmana. ker ga na*a javnost, zlasti pa mariborskke gospodinje poznajo kot vestnega in zanesljivega varuha tržnih dobrin. 0. revizor je zaprosil mastno občino za reaktivari jo. Ali bo reaktiviran ali ne, bodo odločili občinski očetje na prihodnii seji. — Mala rana — hud« zastrupljanje. Pred dnevi je neki hlapec z gnojnimi vilami ranil svojega tovariša 3ft letnega Franca Peršaka v levo roko. Neznatna rana mu ni delala skrbi. Včeraj pa »o j.* moral Peršak zateči v mariborsko bolnico, ker Ja nastopilo hudo zastrupljanja krvi. Ako aa bodo pridružile še komplika« i •>, je nevarnost, da izgubi Peršak roko. Stev. 263 »SLOVENSKI NAROD« torek, 19. n^emfcra 1985. ^tran j DNEVNE VESTI — Imenovanja na ljubljanski univerzi- Za redna profesorja na tehniški fakulteti st*i imenovana dosedanja izredna profesorja dr. Andrej Gosar in inž. Igo PehanL za izredna profesorja na isti fakulteti pa dosedanji docent dr, inž Ladislav Guzelj ter inž. VenČeslav Koželj Za Qnfverz*tet-neqa docenta na juridični fakulteti je imenovan dosedanji sekretar na tehniški fakulteti in privatni docent dr. Gorazd Ku_ Sej _ Zdravstveno stanje zavarovanih de-avcfV in nameščencev. Osrednji urad za ;a varovanje delavcev obljavlja mesečno x>roč lo o zdravstvenem stanju delavcev n niimežcencev v prvem polletju tekoče. ?ra leta. Umrlo je v tem *asu 1523 zavarovancev, od teh 1208 moških in 319 iensk Rodbinam umrlih zavarovancev je 3ĆJ0 izplača ji i h 1.o4i.391 Din pogrebnine. Zdravstveno stanje zavarovancev je bilo precej sbibo Zaradi bolezni je postalo zac-»ano neposobnih za delo 138.628 za »a. roviincev. posebno je razsajala hripa. Na hrana rini je bilo lzplačaJiih v prvem polletju 29 190.191.59 Din- Posebno velika je bila hrananna v marcu ko je znašala 5.526.220.97 Din. Denarne podpore ter stroški zdravljanja v bolnicah in drugih zdravstvenih uf»tanov;«h 41.74S.835.54 Din. Za zdravljenje zavarovancev je Slo 22 691.501.73 Din, za zdravila in zdravni. ške potrebščine pa 19.171.204.4S Din- mjmmmmBmmmmmusammmmmmmmmš KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telef. 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat ob lrt.. 19 15 in 21.lr, uri ANIMATOR Burka pri kateri ?e je nasmejala in zatavala vsa Ljubljana. Z-adnji dan nagradnega natečaja 2O0 Din v gotovini in še dvoje tolažilnih nagrad — Važna konferenea Športnih savezov. V nedeljo zvečer je bila v Zagrebu plenarna seja Saveza športnih savezov, na kateri se je obravnaval osnutek zakona o organizaciji sporta- V osnutku ni zadoščeno bistvenim življenskim potrebam našega sporta, v njem ni urejeno vprašanje voznih olajšav, podpor, sodelovanja dijakov v športnih klubih, odprave ab' vsaj znižanja raznih taks zdravniškega pregleda in igrišč. Zastopniki vseh >portnih savozov 90 soglasno odklonili osnu. tek tega zakona, češ, da zakon o sportu, ki ne ureja teh vpra&anj, sploh ni potreben. V primeru, da t4 bil zakon kljub temu sprejet, se bo nas vrhovni športni forum obrnil pismeno in ustmeno na ministrstvo, naj upošteva vsaj najvažnejše predloge Saveza športnih savozov. Delegat JNS Pavli-čević iz Beograda je nazval osnutek novega zakona, zakon bremen. Z njim se namreč uvaja poleg dosedanjih bremen še 3% davek na gradnjo športnih terenov En dovoljuje Šolam uporabo prostorov športnih klubov hrez odškodnine- kar pomeni 8e večje propadanje našega sporta. Položaj je tako težak, da se pripravlja Savez moto klubov na likvidacijo, če takse ne bodo znižane. Jutri novo! KINO SLOGA OONSKI KOZAK Don Joel Mojica! Don Joa/> Mojica — Slovenci v Ameriki. Žrtev Železnike nesreče v Bv*lethi, država Minnesota, je postal Petfr Mavrin. «tar 42 let. Vlak mu je od r oral desno roko in ga tako hudo poškodoval, da ie v silnih mukah čez '20 dni vbol-nid izdihnil. — V kraju Duluth v isti državi sf je končal življenje Martin FajdetiŽ. star 50 let. dottta iz Kompol.ja. — Težkim poškodbam, ki jih je zadobil pri avtomobil, ski nesreči v Armi država Kansan, je podlegel Miha Rnzpotnik. star 5ft let. doma iz TfofrČa pri Litiji. — V Vlrginiji ie umrl Janez Kut-ala. star 79 let. — V Wauke Ganu je umrl Janez Hodnik, star 61 let. doma iz Vrhnike — Davica je pobrala v Calometu Terezijo Strbinc. — V Glevelandu Je umrl Janez Fatur. star 49 let. doma Iz vasi BaČ na Krasu. — — Poroka. Poročil se je v Zagrebu v cerkvi sV Blaža dne 16. t. m. g. Stanko Pir-jevec. prometni uradnik v Ljubljani z gdc. tiretko Podhraski iz Slov. Bistrice ženin je nečak ge. MaSe Gromove. Vrlemu narodnemu paru želimo mnogo sreče na novo pot življenja! Jutri premiera! KINO SLOGA CONSKI KOZAK Don Joae Mojica: Don Jose Mojica — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Rogaški Slatini. Za_ gTebu in Skopimi- Najvišja temperatura je znaSala v Splitu 16, v Sarajevu 13, v Skopi ju 11, v Ljubljani in Roguški Sin ti. ni 10. in v Mariboru, Zagrebu in Beogradu 9. Davi je knznj barometer v Ljubljani 762.6t temperatura je znašala 4.8 — V smrt zaradi nesrečne ljobeatnl. Včeraj ponoči se je obesila v vasi Brle_ kovo pri Zlatarn 22-tetaa Jelica Kršek. Bila je na svatbi, kjer je plesala do polnoči in nihče ni opazil, da ji roje po glavi samomorilne misli, v smrt je sla zaradi nesrečne ljubezni. — Zopet samomor člana kluba pasimi. Bitov, V Sarajevu je zavladalo zanimanje za klub pesimiatovt ki je zadnje čaae xeio močno razvil ovoje delovanje Življenje 9© je končal že drugI član tega kluba in si. cer 90_l«Anj Lutka pekar V njegovem stanovanju ao naJMi poleg dveh poslovilnih pisan vač filoaofakib knjig in hruftur. Ljudje so prepričani, da Se bodo s ■ mornari članov kluba rjeaimiatov nadaljevali- Iz Ljubljane —lj P©flabij«valaa in razularila dala v Ljubljanici in Malem grabnu, pri katerih je zapofiJeno večje število delavcev, ki j in mora drugače podpirati mesena obema radi nestalnega in deževnega vremena, Be nekaj dni počivajo. Drutinalcj ocelje, ki ao bili zaposleni pri ton del in so eedaj radi ukinitve dela o^UUi brez zaslužka in brez dohodkov. Plačilo, ki so ga prejemali za svoje delo, je zadostovalo komaj sproti xa hrano in stanovanje njim ln njfoovim svojcem. Vei se seiiaj zatekajo za odpo-moč na mestni socijalni politični urad, da jim pomaga vsaj za najnujnejšo hrano, dokler se delo zopet ne začne. Potreba je nujna, sre^jstev pa ni. Kako bi priše. že sexiaj prav denar, ki se ga upamo nabrati v nabiralnih dnevih dne 30. novembra in 1. decembra 1935. s prodajanjem kuponov po Din l.— 5.— in 10. —. de bodo vsi Ljubljančani st«rl|i svojo do lino« t in pokupiti kupone vsak Po svojo zmožnosti. D-iijja težka naiosa pa čaka mastne občino, da preskrbi revno deco s potrebno obleko in obutvijo. Tudi za to se ie pripravlja posebna akcija in boano o njenem osnutku in programu v kratkem poročali KINO UNION Frančiška Ga al kot PETER Kdaj —1 j Po zelo ugodnih cenah in v veliki izbiri Vam nudi rasno perilo, nora v i ca in rokavice trvdka M. P i r n a t. Sv. Potra c. 22 n Poljaneka c. 1 (Pegle aen). —lj Ljubljanica divja kakor hudournik Navadno je ponižna ter lena, ko pa narasc kakor zdaj, dere skozi mesto kakor prava reka. Včeraj je nosila skoze mesto velike hlode in celo razno orodje, ki ga je odnesla kdove kje. Meščani so imeli dovoli zabave, ko so opazovali ves dan. kako nosi voda r«zne odplavljene predmete. Zanimivo je, da so plavale po vodi tudi zelj-nate glave. V južnem delu mesta 60 nalovili precej lesa. Delavci, ki so bili zaposleni pri regulaciji Ljubljanice, gledajo še danes s skrbjo na deroOo vodo, ki se silno zaganja v novo oporno ridovje in oder ob ustju Gradušoice. Zdaj dere voda še celo z večjo silo kakor je pred tedni, ko so morali ustaviti delo- lj—■ Rešite, kar se se rediti da! Grudnovo nabrežje je v nevarnosti, na kar smo že nekajkrat opozorili. To menda vedo tudi strokovnjaki, ki so ugotovili, da je oporni zid v Ljubljanici ob tem nabrežju res slab, ter da ne bo dolgo vzdržaJ. Ko se bo sesul zid bo zdrknilo v Ljubljanico tudi nabrežje, to je visok, težek nasip t ki pritiska na slabo zidovje. Nabrežje bi bilo treba zavarovati, tako vsaj mislimo laiki po jsvoji skromni pameti- Zdaj zopet dere Ljubljanica z vso silo ln seveda ni 51; zvočni kino Ideal ;1 I Danes ob 4., 7. in 9.15 uri Renate Miiller v filmu Viktor in Viktorija Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. mogoče delati v strugi ter popravljati, odnosno betonirati oporni zid. Težko je pa reči. da bo zid vzdržal do pomladi, fio se bo sesul, bo Grudnovo nabrežje sploh neuporabno za promet. Toda že zdaj lahko povzroči tresenje pri prevažanju težjih tovorov katastrofo. Radovedni amo, kdo bi bil odjrovoren za nesrečo. Skoda je pa memd.i tudi lltožefleznpga brzojavnega drogaf Če bo padel v Ljubljanico in se razbil. Najbrž ga ne upajo podreti. ker bi se nnbrezje pri podiranju preveč treslo. Pač pa so demontirali skoraj vse telefonske napeljava. y — Umrli so v Ljubljani od 8. do 14. t. m. Zupančič Ana, roj. MaJič 82 let, vdova da carja. MrzHkar Lovro 66 let, čuvaj stavbne družbe. Lndof Franc 54 let, vodilni monter m&atne elektrarne, Anita Katarina, roj. Travnik. 78 let, trgovka, VVelbl Neža, roj. Mekins, 59 let, vdova klju&ivn. mojstra. — V ljubljanski bolnici umrli: M ožina Antonija 28 let( žena šoferja, Loke pri Trbovljah, R oblek Matija 82 let, dninar, Preddvor pri Kranju. Grdem Frančiška, roj Rant, žena železni, carja, Siegmund Marija 25 let, žena tovarn, ključavničajrja. galka v a« pri Kočevju. AnŽur Rudolf 49 let, delvec, dr*, žel.. Gostince obe. Dol pri Ljubljani, Turk Janko 26 let, šofer, Novo mesto, Gaaper. lin Josip 13 let, sin kleparskega mojstra, Domžale, Skulj Kristija 3 leta, hči delav, ca, Udjje obč. št. Jurij pri Ljubljani, Pini Vilma 21 let, služkinja, Piiatar Jožefa, 17 let, hči hidarja, Unec, Dagarin Marija 46 let, hči posestnice, Suha, Janežič An. ton 53 let. mestni delavec. Rožna dolina, K u bež Ernest 65 let, komisar fin. kontr. v p.. Bajde Franc. 45 let, delavec. Laže pri Kamniku. Cesenj Blža 13 let, hfti pekov, pomoč., Zg. šiSka, Osolnik Frane 48 let, kaiplan-ekspozit, Izlake. — Varnost na Rožniku Se vedno Pomanjkljiva. Sprehodi na Rožniku go bil vftasih vami, dočim z da. j sprehajalec na gozdnih potih nikoli ne ve, ali ne bo «re-dbJ nevarnega potepina. Policija je priredba letos poJati rac či^tiJnih pohodov v good, mnogo Pohajaiev je twii aretiraj«, a ao se tam vedno zbiral > novi. Tudi sedaj pod zimo se še vedtno klatijo po Rožniku nevarni Potepuhi, ki nadlegujejo sprehajalce. Te dni sta ustavila dva taka Pohajala mlado gospo ia procij« za milodar. Čim pa ja gaejm vceia denarnico t roko Jo je Ia dragi lopov udari J in ji RBM denarnico na tla. i^opova sta pobrala denarnico, v kateri je bilo precej drobiža in pobegnila Prestrašena gospa je seveda gledala, da je čknpreje prigla v dolino na cesto, kjer je napad prijavila stražniku. —lj Jatri hm slavaa Marten-e Uietnch ofcBtttprta v ve4ef4wu »Karneval v Španija« po znanem romanu »Žena in uioz»ccijt pierra r »on jt p-^.u fine godbe Ia to p rad vsem prastarih španskih motivov in po znanem glasbenem komadu Rimskega — KorsakOva Ca priče Espagnol Delo nam pokaže izvrstne posnetke in dovršeno »S"1"0. Vsebinsko j** film tak, da lahko trd&mo. da bo zanimaj vse m vsakega Pokate nam dražestm. vročekrvno i*no. ki a« ji ni mol* npret noben moMri. FHm ee predvaia v Elitnem kinu Matici. —ij Bosanska Dwothea Wiek uastopi v petek v fumu »Uf|kaWinHB« ^«»».»Kd rw-manca. F*llm bo na programu ZRD. To delo je znano po s^oji ne*ni ia do srca segajoči vsebini. Pokaže aam lepoto starih cerkvenih pesmi » jjodt>e Dejanje »e vrsi v samostanu belih sester. Dororhe* VVieck je v tam delu izredno dobra m mila tako. da zadivi slehernesra ffledatca —tj Pevska društvo »Slavec« danes zvečer ob £. ztroeo obvezne pevske vaje metan t^or. Odbor. —1| Modna revija t Trgovskem dem« o 1 1. do 4. decembra t. 1. s sodelovanjem preko 60 salonov oblačilne stroke in 160 modelov bo Izredna atrakcija o kateri bo govorila vsa Ljubljana. lj— Popravek. Nedavno smo v >Preda- vanju o sadjarstvu« poročali. da goji Coxovo oramlno r sneto na svojem vrtu v SlomSkovi ulici g. VVilhnan. Omenjeni vrt je last gospe Emilije Kovačeve, vdove po računskem inšpektorju. G. Will-man goji Coxovo oranino renpto na svojem vrtu v Studi pri Domžalah. —lj Tatvine v Ljubljani. V petek pojpol. dne ae je mudil v drogeriji Hermes na Miklošičevi cesti neznan m'adenič, ki je govoril hrvatsko in Kupil nekaj malenkosti. Kmalu po njegovem odhodu so opazili, da je izginil nov fotografski aparat znam. ke »Robot« štev 4477 z objektivom Zeiss Tessar 1:3:5 in kamero 8 krat 6 krat 3 v vrednosti 4000 Din. Neznanec je nosil temno suknjo. — PranCSki Kasteličevi v Zgornji Šiški ie nekdo odnesel 5 dom;ič h zajecev^ vrednih 50 Din. KINO UNION Telefon 22-21 J0HANN STRAUSS in nieszova nepozabna mojstrovina CIGAN BARON Fo\ov tedinik: Abesinija. Predprodnja vstopnic od 11. do 12.30 in od 15. dalie. —lj žrtev motociklista. V bolnici leži že dva dni nezavesten kleparski pomoč, nik France Pupis. ki ga je v nede'jo po. noči na Celovški cesti blizu mitnice podrl neznan motociklist in ga nevarno poškodoval na glavi. p-uplsovo stanje je zelo kritično Jutri največja filmska senzacija Edini film sezone M ar lene DIctrich v senzaciji Karneval v Španiji ELITNI KINO MATICA Iz Celja —c Članstvo JN6 v Celju in okolici OPoza-rjemo, da so realni članski sestanki vsako sredo zvečer. Prihodnji sestanek bo v sredo 20. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Pridite v čim večjem števtJu! —c Umrla je v eoboto v Gregorčičevi ulici 3 v 85. letu starosti vdova po učitelju in upokojtena učriteljica ročnih de! ga. Marija Vod lakov«, mati višjega davčnega uprav irtelja v p. g. Ivana Vod lak a v Celju. —c Usoden padec s kolesa Ko se je vinačal 2^-je-tni baeapaaaiB i me*>areki pomočnik Ivan Goriaek 1* Creta pn Celju v nedrju i Ten&rja a kolesom domov, je pade-i tako nesrečnoi da »1 je z.lou*il levo ključnico. Gorišak se sdravi v celjski bol niči. ELITNI KINO MATICA tel.*:fon 21-24 SAMO SE DANES ob 4.. 7. in 9.30 EMIL J AN M N (iS v svoji najboljši m največji kreaciji STARI IN MLADI KRALJ Film. ki velja kot največji film sodobnosti. KajnevejM žuraal ia filmsku reportaža iz A besi nije. PROllERN 1 KINO —c M«tne poglavarstvo v C*\ju iaz.pt suje shilbo grobarja na meatoean pokopa-liaftu in s!atL»o blagajnicarke v mestnem parnem ta karintm kef>ališcn. —c §avwQa s prrt#4ci je pre»top«»» *>rr-gove. Zaradi deževja, ki ae je pričelo v nedeljo tvočer «11 timjalo še v ponedeljek, je zaeela Savinja s pritoki v ponedeljek E jat raj aagio narašča U. popoldne je voda preplavila travnike na »Otoku<. cesto pri nogometnem igrice« poleg .skaltie klet j ln pr4 dniirein železniškem mo«tu Popoldne je del poneha!. Zvečer je začeio vodovje pota^oima op»vl v nedeljo ia voljen nasiedaji novi odbor: predsednik Anton UrešC, poa>re>tteexlin ica Marica M ar nova, od*>om»ki Alojz Filipit, Alojz Si>ur, Anton Orasem, Justina Sti-riarjeva, Marija Konča nova im Faai Oj-etriieva, nameataiki Justin OrUinc, Rc-doM Lešn.k ia Cirila Karbova. Zdruaenj* ima 1*3 ftlanov in članic. — »eagoda pri Alu V delavnic na Lakonei ae včeraj zjojtrnj pena^r, delavec Kos Franc. Hotel Je prilrjorjiti voziček k viafcu? pri tam je pa prišel s palcem dejane roke med odbijače in mu ga je poakodovado. Nesrečo je zakrivil s;tm, ker je kljub prepovedi priponj«! vozičke med vožnjo Iz Trbovelj — Nezgoda Dol—leev. V nedeljo so trboveljski farani proslavljali praznik svojega farnega zaščitnika sv. Martina. Ta nedelja se pri nas vsako leto še prav posebno proslavi, čeravno se je število pečenih gosi v zadnjih težkih letih močno skrčilo. Tod* tradicija se mora ohra. niti dasiravno v skromnejšem obsegu. Kljub slabemu in mračnemu vremenu pa so prišli v nedeljo popoldne v Trbovlje tudi mnogi častilci sv. Martina aH bolje rečeno pečene gosi tudi iz drugih krajev. Posebno močno je bila zastopana doiska fara. Dolanci so se pripeljali v Trbovlje kar v posebnem avtomobilu. V Drufttve-npm domu je bila posebna Martinova prireditev in tam se je ustavil tudi ta avto z Dolanci. Veselo so prepevali in vsi dobre volje so se spravili v precej pozni noč.ni uri v svoj avto, prepričani, da bodo že čez pol ure doma. Niso pa računali z nočjo m mokro, opolzko cesto in neštetimi ostrimi ovinki proti sv- Katarini in na drugi strani proti HrastniŠki dolini. Ko je avto pri vozil v takozvani Urhov. če vi loki do drugega ovinka nad Bnjdeto-vo hišo, je na ostrem ovinku vozil preveč ob robu ceste, sprednja kolesa so pričela zaradi močnega zagona drseti in kakor bi trenil se je avto s potniki dvakrat preko-talil v ca 12 m globok jarek ob cesti. Vsi potniki so mislili, da jim je sedaj odbila zadnja ura kajti prvi trenutek po neagodi je bila situacija v avtobusu obupna. Potniki so bili zgneteni vsi na kupu v po-polr.i temi, in so prestrašeni in presenečeni klicali na pomoč. Oni, ki so bili na vrhu so hitro skobacali iz avtobusa, nato pa so zaCelj reševati še druge. Pravo čoido in sreča v nearečd je bila. da pri tem glo_ bokem padcu avtobusu nihče ni bil ranjen, razen malenkostnih prask, ki pa niso niti omembe vredne. Precej poškodovan pa je avto. ki Ima zlomljeno prednje kolo in tudj druge defekte. Včeraj popoldne so tuk »jsnji gasilci pričeli dvigati avtotous iz globoke struge. Dolanci pa ao jo po prestanem strahu mahnili kar pes do. mov. Pravijo, da jih je obvaroval se hujše nesreče sam trboveljski patron. — Stavbna sezona je letos končana. S-rpčo so imel« naši graditelji, da ao spravili Se vse stavbe pred začetkom slabega vremena, pod streho. Talvoi obrat i« IVomžal v Kamnik t*>r da bo pri čela 7. i sedel a vo razn^-ia lek-Hlnega, Matt*-Ta vest pa ne odgovarja resnici. Tovarna Sever & (Y»mp ineh.inirna tkalnica Doni žale, ni preselila >vojega obtala in v dogledne m času tudi ne namerava preaellH, Iz Ptufa — V prepad je padla. V nedeljo popoldne se je napotila To let stara uIHkarira Rt* £oršek Trsa iz Podvinrev na obisk k avoji hčeri r*>ročeni zlahtič v Ro^ozniro pri Ptuju. S seboj je vtela tudi obleko, da bi ji jo hči zašila, ker je šivilja. Od svoje hčerke se je poslovila proti večeru ter krenila proti domu. Doma so jo caman pričakovali in nihče ni slutil nesreče, ker »o mislili, da se je pri hčeri takasnila in tudi pri njej pr. nočila. Ko so šli zgodaj zjutraj delavn I bližnje opekarne na delo, .-sečnikov «n ArnuS Jakob iz liubatave je od^el v nedeljo zvečer na obisk k svoji lju bici M. J., ki je stanovala pri posestniku DrevenSku. Ko je stal pod oknom, ffa Je ne nadoma nekdo od zadaj napndel in le pre-dno se je motjel braniti, mu je neznanoc po. rinil v levo stran za uho no* tako močno, ga so izstopili možgani. Arnuš ae je ve* krvav zgrudil na tla in le Čez nekaj ml not izdihnil. Mrtvega ArnuAa so našli fte ifM večer, vendar so ga pustili ležati na msstu do prihoda sodne kotnis'jo. Sumi s*1, d« fg* je zabodel neki S., ki je aretiran in se m* govarja. da ni imel namena ubiti njega, marveč da ga je zamenjal z nekim drugim. Naše gledališče Dram« Z**et*k sfc M. mri Torek 19.: Zaprto. Sreda 20.: Frak ali Od krofeaka do nanj stra- Red Sreda. Četrtek 21.: C#*oei R«d C Petek 22-: Zaprto. Oper« Začetek ob ».ari Torek 10/ MamzeHn Ifitoorhe lUd A Sreda 30 : Aida, Red B. Četrtek 21.: Pepelka Angelina. Rmi Četrta* Petek 32.: ob 16. ort llanon Dljalka pred stava. Globoko inilane eane od B d ' 16 Din. MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici ca pismene odgovora slede maiin oglasov ye treba priloži U znamko — Popustov ta male oglase ne priznamo XXXKXKXXXXXXX.*XXXXKX RAzno Beseda fw par. davek 5.- Oto Najmanjši snese s 8 Din HURERTIJS mdfiki in damski nepremotlji?, 250 Din. otro*kt - -tapuco 145 Din trenčkot iui|>t ^gntran aa-mo *2o l>!n. pum parice od Din 48.- napre: dobita pri Pre<*kei in. 8* Petra c 91 14 74 ZA ZIMO VAM NUDI pernate odeje po Din 5O0-6utr 650-700, svilene odeje, izgotov-Ijene pernice od 230 do 430, odeje iz vate. volne in puha pO najnižjih cenah. Pred nakupom drugje, poglejte pri meni. RUDOLF SBVER Marijin trg 2_33, L. kavarna stritar v,ak ?eČ*»» koncert. sa!on«ki orke e Karene v veliki, težki in v vsakem pogledu naporni partiji Aide je bil izredno smel, uprav riskanten poizkus. Po zelo posrečenem nastopa gdč. Oljdeko-l*ove, pevke prelepih glasovnih in pevskih kvalitet z vsaj enoletno odrsko prakso, pa tuis je ga. Karena radostno iznenadila. Z izdatnim svojim in prodornim organom dramatsko temnejše barve se je zlasti lepo uveljavljala v nižjih glasovnih legah. Zaradi neizbežne začetne treme — saj je stala prvič na gledališkem odm v tako važni, komplicirani naslovni vlogi — ji glas v višjih položajih včasih še zatremolira in trpi na jasnosti in zvočnosti. Dejstvo, da je s svojim velikim in lepim glasom ter s svojo ugodno zunanjostjo ves večer močno zanimala in žela Pri publiki iskren, toplo priznavan uspeh, pa dokazuje prav razveseljivo, da ima mlada, simptična pevka kvalitete, ki obetajo za r>odočnost najlepši razvoj-Razumljivo je, da se kot začetnica v igri le "i mo'jla docela svobodno razživljati. a že kar je pokazaLa očituje v celem pravi gledališki temperament in močno čustveno zajemanje. Z nilsko arijo ni docela uspela, ali z rutino in vztrajnostjo doseže tudi še to. Ako nas vse ne vara, lahko rečem, da je prva slovenska Aida za naš operni ansam- bel dobra pridobitev. Izrecno jo opozarjamo, naj dela še za jasen izgovor teksta, ki ga neusmiljeno zahtevamo. Glede kostuma, ki je neumestno razkošen za sužnjo, pa hi opozoril na nemogoče luksuzne Čeveljčke s francoskimi petami... Pravilna stilnost se mora ohraniti v vseh detajlih. Ga. Kogeje\a je bila kot Amneris presenetljivo zmagovita z zdravimi, jasnimi in zvočnimi višinami, z obsežnostjo svojega glasu, ki je prav prijeten tudi v srednji legi. doc i m pogrešam v globokih legah kljub temni barvi izrazitosti in čustvenosti. Vzgledno ambiciozna mezzosopranistka je v intonaciji zmerom zanesljiva, dikcija ji je jasna in vseskoz razumljiva in vztraja v izredno naporni partiji učinkovito do kraja. V igri pa bi si želel mestoma več pogloo-ljenosti, zadržanosti, otmenosti. V vsem je pokazala nov razveseljiv napredek v svoji umetnosti, in publika ji je po zasluženju izražala prav živo svoje priznanje. Gosp. Marčec. ki je bil na letošnji premieri ali skrajno nerazpoložen ali bolan (kar bi se bik> moralo publiki javiti), je podal sooči Radamesa izdatno bolje ter je po nastopni veliki ariji, ki je itak najmar-kantnejši del vse partije, žel gorak, dolgotrajen aplavz. Vendar v nadaljnjih prizorih ni ostal na začetni višini. Partija obsega vzlic prevesno junaškemu značaju mnogo mest, ki absolutno zahtevajo lahkotnega bleščečega helkanta. Tega njegov organ nima, dasi cenimo g. Ma-č-ca zaradi raznih partij izrazito junaškega glasovnega formata, s katerim je uveljavil n. pr. Pedra, Sieg-munda. Samsona. V igri je zadovoljeval, a v mimiki je trajno okoM. Poseben uspeh je *el za svojo osebo v duetu v nilski sceni. V g. Betettn, ki je bii kot Ramfis kakor vselej zopet pevski in igralski na imponu- joči višini ter je kot sol is* in kot vodja svečenikov sodeloval z vso vnemo vestnega umetnika, mi n> treba ponavljati priznanja. G. Primoiič je dramatski silno efekten Amonasro, ki ga podaja v skrbno »zdelani maski zelo, skoro preveč realistično. Glasovno bi si želel več intonačne jasnosti. V celem je fc-il pri reprizi v igri umirjenejši, bolj kraljevski in je razvajenemu zato tudi , ustreznejši. ' G. Petrovčie je bil egiptovski kralj, ki je glasovno zelo ugajal, pevski polno zadovoljeval in dal zunanje mogočen lik. Prav pohvalno in prodorno učinkovito se je uveljavljala gospa Ramšakova kot svečenica za sceno s svojo vodilno arijo, dočim je g. Ru* ustrežljiv sel. a bil pri premieri točnejši v spevu. Ztori, pomnoženi z izdatnim! organi, so prav dobri, tako v mogočnih ansamblih- sami zase in posebej moški zbor v templju pod Betettovim okriljem lepozvočen in učinkovit. Specialno priznanje gre tudi baletu. Vobče je stala repriza v celem na občutno višji stopnji, tempi so bili živejši in oči vidno je stalo vse podajanje solistov kakor ansambla pod složno voljo za čim boljši uspeh s čim lepšim naporom. Gg. Švara. Sest in Franz so docela zmagali snoČi. in lopi i aplavzi poleg gore šopkov, zlatih in srebrnih vencev, ki so jih pre_ jeli vsi solisti z dirigentom vred kažejo, da bo Aida v novi opremi iznova obilo in često privabljala vodno hvaležno naše operno ohČinstvo. Fr. «1. Nova varnostna naprava Na ameriški železnici Grand !'ruo.k VVe-stenn Rae\ — je odjgovorrl prestrašeni gost, — toda pravili so mi. vaše blago, rodje. da znate uganiti srpčo. — Kakšno srečo pa ? — Veste, v Moskvi imam sinčka, — je jei hitro pripovedovati kmet. pa bi rad kupil delnice kijevsko.voroneškp železnice. Piše mi. da se mu obeta pri tem dobiček. Kaj mislite, aH bo ime-l pri tem srečo ali ne? AJi pa naj bi kupil varnejšo rento, stiriodstotno ? Tolstoj je zamahnil z roko in odhitel proti domu. Na klopi pod .»drevesom siromakov« so posedali onit ki so hoteli prestreči Tolstega taitoj ob njegovem vstopu na vrt. Nekoć je sedel na tej klopi tovarnar slaščic. PripeljaJ je bil s seboj darila-skatle bonbonov in etikete na katerih je bila podoba Tolstega. Toda imel je smoio. Tolstoj, razjarjen po nedavnem sporu z Grotom o bistvu krščanske ljubezni do bližnjega, je začel tovarnarja zmerjati: Bonboni so nepotreben luksuz, slika na etiketah je slaba iin sploh je vse to neumnost. In čuteč, kako kipi v njem jeza na neza_ željenoga gosta, je zbežal. Tovarnar je vxdinnil in potrt odšel, da bi potožil svojo nesrečo Sofiji Andrejevni. Nekoč je pridrdrala k Jasni Poljani paradna trojka iz katere je izstopil gizdalin v fraku in beli kravati. — Kdo ste? — ga jP vprašal Tolstoj. — Sem zastopnik t\.JVce Odol. Moja stroka je reklama. — Kaj torej hočete od mene ? — Oprostite, nič več nego videti vas. CSovek se mora sramovati, da je videl ves svet. Tolstega pa ne. — Nimam časa. delati moram. — je odgo\*oril Tolstoj. Tedaj mu je gizdalin pod t ril dve stekle-ničici odola — G3»vno je. je pripovedoval pozneje Tolstoj. — da sploh nimam zob in da torej nimam kaj čistiti. Darilo sem mu vrnil. Prihajali so pa tudi drugi posetmi>ki. Bradati kmetje izprasujoči mrko Tolstega, ali je bog. Delavci prihajajoči prepriča, t fle, aH grof res -živi prepostlo«. Včasih so vzbujali ti posetniki. ki so postali nekakšen dolžnosti del njegovega življenja, v Tolstem namestil dolgočasja to eek> jeze silno vznemirjenje, posebno ko mu je bilo že nad 70 let. Neki suhljat možiček je pravil Tolstemu, da je njegova žena jetična v zadnjem stadijuf da ji je ostala samo še osminka pljuč, v začetku pomladi, ko zapihljajo vetrovi, da bo umrla. In prosil je Tolstegra, naj ji napise nekaj bese-d in ji položi na srce: »-Ne tugujte, vse se bo obrnilo na bolje«. Oni bo Tolstemu verjela, verova bo v svoje ozdravi jen je To rekoč se je možiček ostra. Sil. Spoznal je. da je zahteval od Tolstega, apostola resnice naj laže m sodeluje pri prevari. Takoj je začel prositi naj mu oprosti, bil je nemiren^ nape'jal je po. govor drugam, vprašal je naenkrat Tolstega, kaj zdaj piše, slednjič je pa hitro odšel. Nobenega pisma mu ToLstoj ni dal. Ko je odhajajoči posetnik odprl vrata, je zapihljala v sobo pomladna sapica. Tolstoj je odprl okno. Obraz mu je objel hladen vetrič pozne pomladi. Tolstoj je stal dolgo nepremično^ nastavljajo"* ža. reča lica temu ostremu sa padnem u vetru Mnoir; so najbrž čutili razočaran je r>l> prvem srečanju s Taistim. Pričakovati so, da zagledajo polboga, puščavnika, menija, toda naproti jim je prihajal starček, *>ku stranm obrvi, nepoče^ane i>ra/-ie, z o*>ra-zom dobro znanih 6 slik in skoraj neprijetnim: potlačen n«*>, razjedtsn obraz kakor po kozah, majhne »repe oči, ost*^'. skoraj zloben, uničujoč pogled. Kaj pa še hočete *u? To-d** pazljivi gwtye so z ganut jetrn in raLro*>Kega veselja., ki *»o ga deja_li dragega, razumljivega in še večjega. Morah so na-enkrat spregledati: da, to je bivša časTiiJk, gospod, K v artopirec, zaprav-Ijivec življenja, tisti Tolstoj, ki je dejal o -sebi, da tiči v njem vtseb 11 {ji'ehov, ki je obranil 'lo ?mrti ne ugašeno atMttt, In naj boj j ssnnljiro je bilo, da je vse na njem čjpveaao: ta pridigar In verski reformna-tor je nagnjen h \sc-m nlahoatlm. v njem se neprestano odigra\ a bolestna borba, v njtrci nikoli ne prenena protislovje želja in ULisii. Vegetarijancu so mogi'i skrivaj teknil mesnati KoUen. Strogi moralst in simpiicij je mugei 6vefeowti tolstoje vcem iz najbližje kol*'"!^^ naj se vrnejo k 6vo-jčneniu meščan,skemu življenju, ker aH je bolelo gledati, kako ho^lijo njihovi oi.roci Uimazani, kako se njithove žene peh»ajo an m-u-čijo « pj*a.njtmi in p«w*pra\-lja.njerm. V \f<>skvi na, cerkvenem vrtu kjer je posedal od jutra, se je Ulinki e.men lja] mladi študentki, ki so jo tovarišice oelo držale češ, da z dedkom koketjj-«. Tolstoj je ohranil do konca življenja ogromno fizično moč. S 70 leti je tekmoval v teku, zatrjeval je, dia se počuti 20 letnega, telovadi-l je s sinom- rad je ^^"^ tenu, jaJial in kolesaril, tLcLele.lJ **e je vseh iger, kar jih je priretlila mladina Jasni Poljtani. Pa tu*M pozneje, ko mu je billo že 80 let, je paeseneoai s svojim veseljem, čiio»tjo in sposobnostjo k robota-ti se iz vsega six^a dovtipu. Da, Tolstoj s< je posmehoval celo totertojevcem. Ko se je raznesla vest, da pripravljajo konpree, je dejaJ: -No, to je imenitno, pojdemo na ta kongres, u-staaiovhno nekaj kakor je Armada spasa. .Vosili bomo unifonme. eo pice a k<>kar«lo. Murda me povišajo v generala, hčerke mi naro-ie modire hl^če *■ Portami. Kaviar «^o v Jatroi Poljani isra.:.; karte, se je izortmenil To'-stoj v Litega slraat-ne^a k', artopirca. kakor je bil I niladpaTl Kot časlnik je z&.grai med rotajjO i»a Ka\-kar. na eni izmol postnih postaj \os de nar in kočijo, hotel >e pa celo i ■< ta Viti svoje pOMatvo. Rojstni doni • JaavJ Poljani je zai.gral pri svojem agMdti velep-cestniku. !^e.koc «o začeii po večernem >iaju v navzočno'sti Toil^te^a im gf*tov čitati pisma TurgOBJeva, v katerih op^lljC pesnik s^'oje I. \*ske pcatolaf ifltlte. N s vroči to*-atojevci, vegeta;rijane'. «o biki .»jjoTČen na*! šrte-vLloan ubrtih kljnnačev. jerebi* . djvjih rac ut^i. T<»l*«toj je pa gama smejal. oč.i so se mu isikrije, kakor da je stopil v duiiu nazaj v ona leta Pfojaga ži\ -Ijeoja, ko je bil mm strasten lo>e<- N .ihče nii T^k«> težko reacira! na u&mr titev kakor Tolstoj, na zatrte BpOffi ktl viadni (»d^ovor p*» lelu L9#§, Ko je pa začel nekoč njegov Tajnik Onajav po pr«< tanju novin \-z«]ihovati in ponavljati" iKa-k-o gr<>zno je to. kako grozno' — se y' Tole^oj zamislil in odgmon!: -Ua, sTOCJ je to, lađi tlvljesji je lepo^. To veis»ilje ito življenja, ljiu'tv.en itu iijje-^Ta. Je gorela v nj*mi prav .i < > Minri.i. N< ke zimske nooi. k<> je vuk-h, \ 'i,.-^ domov z nekim svojim zn.vi« om. se je iwi enkrat ustavil, vdihni'l glolmko Prett -1 hladnega zraka iev Nlkn ' vič? - ^i .*• vprašal wianex- — čas. Dela je za sto let, zi\ljon>a m je pa o*ta#o tri d»ni. Star s*'m naeo'\ a.li pa nek«j ^et. vsekakor pa ma.ly. ln če?, nekaj dni, ko a« je neka dama vprajša.la. ali res. ca piŠM delo 17 ka\ka^Ur ga /^ivijenjvi, je Tolstoj odgovorit; — Res je. ros, piš/^m. In kako' bi t*>-tej odi^ovoriti na zaOiiileuje p^ytriuaalo<», je pripomnil: pra\ n \ ajn, «i« pšem v** Vprašajte m<'. ali pisem povest? Pisem, Ali pišem roman? Tiwli roman pisani In at. pledatlftki komad? Tutii! te»sa lumoravflTii napisati. W< pišem Ne samo, da je vse pisa! . nbrtrzal j»~ tiwli čni-dovlto nepretrganost in vnomo M delo. S 73 leti je premaga težko pljučen »■ srce mu je komaj fte li/tripaJo im zdravni kom se je adelo, da je oneaveščen. Tfflaj je pa naenkrat odpri oč.i m prosil. < i a in« prineso svinčnik in papir. I«n k<» mu je p^-del svinonik \r. oslaib^li-h, drhtev-ih i'ok, pokliiea] hč«-ko Ma/rijo rn jo s k<».m.i slišnim erlasom najprosil. naj prinese /v« zek njegovih rokopise v ( češ. da je sklen: nekaj v njih popra v Ht i. In preden e/f«ri zdraATiiki bUn priče, kaJvo je njihriv ali raj umirajoči pacijent šopetaje narekov«, novo koncepcijo eneera izme-l s\(»jib čvmi kov. Skakalni stolpi Skakam je s padalom je postalo \ Ruaiii skorai že narodni sport. Ni pretirano. e*» rečemo ,da ie v Rusriji oJcroc mdlijon mladih lj,U)di, kn so že skaikab s padalom. Eno naj-uoiinJcovUejsih rtredetev za razvoj ■ poep^ sevanje tega sporta so skakalni stobpi, pa stavljena z-laj po veem ozemAju žirne Rusi p'. Najnovejši tip: teh stolpov ao i-zpopoln ien i s tem, da on na platformi ,oyikoder navdos^ na mJa-ddina skiafe. pritrjemi trupi letai \ak*K da ima flkakalee popomo ibjwjo. ka.kor da skače res iz lerteil«. Tudli v Franoii.: so spoanaili velik pomen skakanja s padT.Ioni za vz^^jiteiv p«>guma m bladnokjr\mosti. Zato so poslaJi vec »-asitn kx>\ v Rusijo, karn.ia ^ padaJi. kri je tarko pre-aenefciila Lnoaemeke vojask.* strokovnjake nfl velikih manevnih v UJPOlki Kijeva, je v Rusiji vzorna. Vse kaže. da se obeta modem vojaki na tf^m poJjn novo orožje. POKLON — Ali si opazila, knko z*-lo rni je sinček podoben? — Seveda sem, toda dečkem to ne ^ko. du)e. Lion Fenchtvrangcr: 84 Zid Sum KofflaD He\ deredorff njegov oče! Georg Eberhart von Hevder^dnrff. krasno ime! Krvavo, usodno nesrečno ime, čudovito ime! Poznal je podobo tega moža K rez vsake sramežljivosti je obesila njegova mati Heyder^dorffovo sliko v njegovo sobo in jo postila tam tudi takrat, ko je bil ta mož osramočen, ko je zašel v najhujšo bedo. Kako pogosto je stal Siiss v svoji mladosti pred sliko tega odličnega generala. Mati ga je učila govoriti na njegvo kne, vzvišeno ime Greorg Eberhart von Hey-dersdorff je bila prva beseda, ki jo je znal prezgodaj dozoreli deček brezhibno izgovoriti. Mati mu je potisnila v usta bonbonček, ko jo je prvič izgovoril. Ah, od njega ima torej kostanjeve lase, od njega sloko, aristokratsko postavo in rdeča, ponosna uniforma je to kar vstaja pred njim, kar ga žene neprestano naprej po poti, na katero je stopil tako pravljjRno in neverjetno. Oeorg Rberhart von rrevdesdorff. mož, ki ga je bila povzdignila usoda do vratolomne višine, potem ga je pa tem kniteje pahnila doli. Feldraaršal, ki si je bil pridobil velike zasluge v turških vojnah, imejitelj reda nemških vitezov v Heilbronnu, poveljnik v Heidelbergu med francosko vojno. Zavist in škodoželjnost sta ga privlekli po padcu trdnjave pred sodišče. Bil je obtožen, da je izročil trdnjavo strahopetno in prezgodaj, braniti bi jo bil moral do prihoda l^udvika Badeuske-ga. Smrtna obsodba. Cesai ga je pomi-lostil. Toda kako? Deček je videl prizore, kako je bila izkazana ta milost. Še zdaj vidi jasno vsako podrobnost letakov Škodoželjni mejni grof je postavil vojsko ob desnem bregu Neckar-ja. Kako mrko se drži na snhem konju Njegovega očeta vodijo tu pred vso cesarsko armado To je neskončna vrsta, vojaki se vijejo po vsej sliki v vedno novih vrstah A njegov oče se krči na krvnikovem vozu, ko so ga sramotno pognali iz vrst nemških vitezov in mu vzeli vsa odlikovanja Heilbronnski krvnik in njegovi pomočniki stopajo krai njega. Videl je še druge bakroreze, lesoreze in letake Toda teh se ne more spomniti tako jasno Nn enem viri i šo čisto razločno, kako nekdo lomi sabljo To je bilo najbrž takrat, ko so preči-tali feldmaršalu pred polkom, ki je nosil njegovo ime. smrtno obsodbo in pomilostitev na izgnanstvo. Kot največja propalica je bil izgnan iz Avstrije in Svabske. Krvnik mu odtrga sabljo od boka. udari z njo trikrat krivca po obrazu in jo zdomi. GrlasnO tarnajočega izgnanca prepeljejo v Tolpi': čez Neekar. \ se drugo je ostalo povest. Pobegnil ie baje h kapucinom v Neckarsu-lum in umrl kot kapucin v Hildesheimu Materi so gotovo znane podrobnosti. Naj bo že kakorkoli, zdaj njegovo ime ni več združeno s sramoto. Znano je da sta privedli do te obsodbe škodoželjnost in krivično?t Ljudstvo smatra Hevdersdorffa vojaka za junaka Ifevdersdorffa meniha pa za mučenika Tak mož je torej njegov oče Čudovito ime, čudovita usoda Knbalist je mogel prorokovati vso njegovo bodočnost iz zelo nemirne očetove zvezde Proč s sanjami! Glavno ie resničnost. Kaj zdaj? Kaj bo zdaj? Kaj naj stori? Pojde k vojvodi s temi papirji, zahteval bo overovljenje in priznanje svojega krščanskega porekla. Morda se napoti sam na Dunaj. Brez posebnega truda bo dosegel svoje povišanje v plemiča, prav lahko postane deželni dvorni maršal, morda tudi predsednik sveta Tako bo torej Da, a kaj potem? Ali bo kaj drugega, nego je zdaj? Lažje mu bo poseči v katoliške naklepe- VVurzHiirški .^kof so ne bo več tako napihoval pred njim, strupeni jeziki častnikov byAo zavezani. Moč ima že zdaj. potem bo imel pa še plemiški naslov in sijaj. Da. a kaj potem? Mar bo potem pomenil kaj več, nego zdaj? Pomenil bo manj. Bo diplomat, kakršnih je polno po vsej državi. Z njega pade vse čudovito, edinstveno in posebno, kar se ga zdaj drži. Zdaj je židovski mini-ter. To je nekaj. Ljudje se smejejo in posmehujejo Toda za njihovim smehom se skriva zabubi na groza in občudovanja Kaj je posebnega na tem. če postane aristokrat minister? Toda omamljeni Žid, ki se povzpne tako visoko, to je vendar več. nego lahki uspehi tega ali onega aristokrata. Mar naj to zavrže? Zakaj? Čemu? Končno, saj bi se mogel dati krstiti že prej Tako bi bil morda do-seeel š«=» več, nego zdaj ko nastopi kot rojen kristjan Biti krtstfmi pomeni biti eden med mnogimi drugimi, fcid pa pride na sešteto kristjanov samo eden- FViti žid pomeni bii i sanice van, preganjan in zasi amovan. toda to pomeni obenem biti edini, čutiti na ■ bi neprestano pogled«', biti vedno osredotočen in zbranih misli, imeti vse mi^li pripravljene in na straži. Zakaj mu je pokaza! r»l>b: t ■ doku inento tako nenadoma >ele zdaj. ko y^ že davno prekoračil prvo polo\i< življenja? Mar mu ne privošči zmago slavja, ki si ga ie priboril v aferi Se-ligmanna Freudenthala ? Mar ga hočejo pripraviti ob najboljši del dedsč1. ne? Mar mu hočejo vzeti prebrisan u in po njegovem mnenju najboljša pre m oženje? Veiiki trgo\ec je zašol v težak položaj, kjer niso pomagale ne številke, ne računi, kjer je odpovedala tudi njegova umetnost brati ljudem misli iz obraza. Kaj za vraga snuje ta rabbi, da mu je pokazal te papirje? Kaj je hotel do-eči s tem? Ce bi zdaj on, Stiss nastopil kot kristjan, kaj bi s tem pridobil rabbi frabriel? \i =o mogel odtrgati od svojega trgovskega načela, da ravna vsak človek tako, da kaj oridobi in drugega za kaj opehari. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno t Fran Jeze rte* — Za opravo na tnaeratni del usta Oton Chnatol. — Val v Ljubljani.