PROSVETNI
Štor. 14-15	Ljubljana, 13. oktobra 1358	USIO ZZ.
Drejujc uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in uprava Naoorjeva 1-1. Telefon številka 22-«84. — Leina naročnina din 300.— Štev. ček. računa 600-70 — Tisk Časopisno založniškega podjetja »V,«—	»Slovenski poročevalce«
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
občni zbok zveze pedagoških DRUŠTEV LRS
Kakšen je bil razvoj, kakšno je sedanje stanje in kakšne so perspektive pedagoške znanosti na Slovenskem
SMisM program in solsha reforma
Plenarni sestanek Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije
Zveza pedagošknh društev Slovenije je sklicala 4. oktobra v Ljubljani svoj redni občni zbor. Občni zbor je odprl njegov predsednik dr. Vlado Schmidt, nato pa ga je vodiip izvoljeno delovno predsedstvo: Gustav Šilih, Venceslav Wink-ler in France Ostanek. Občnemu zboru je prisosostvovalo 36 iemed 42 izvoljenih zastopnikov pedagoških društev in večje število poslušalcev.
Dnevni red je obsegal referat dr. Vlada Schmidta:	Povojni
razvoj, sedanje stanje in perspektive pedagoške znanosti na Slovenskem, koreferat dr. Leona Žlebnika, referat Vladimirja Cvetka Problemi šolske prakse ob uvajanju šolske reforme, nato pa še poročilo odbornikov Zveze pedagoških društev, volitve in sklepe.
Teoretično globino sta dala občnemu zboru referata o pedagoški znanosti jn kritiki, praktične napotke pa je posredovala razprava o šolski praksi.
Dr. Schmidt je v svojem, z različnih strani osvetljenem referatu najprej govoril o nalogah, ki jih je morala v povojni dobi izpolniti slovenska pedagoška skupnost glede na čisto nove pogoje otroka in šole v socialistični deželi.
»Najvažnejša naloga pedagogov po osvoboditvi je bila, razviti na naših tleh socialistično pedagogiko, to je pedagogiko, ki se bo smiselno vključevala v prizadevanja za nastajanje socialistične družbe, ki bo prispevala k smotrom socializma. Ta naloga je seveda aktualna še danes, spremenil pa se je način, kako jo rešujemo, in spremenila se je tehtnost
manj kij ivostmi je omenil tudi zapostavljeno nalogo tehnike pedagoškega dela. _
»O vzgojnih smotrih vsebinah — kakšnega človOka hočemo vzgojiti — smo se v glavnem še sporazumeli; nismo P» kdovekaj napredovali v spoznanjih, kako naj to dosežemo. Na ta vprašanja, ki so postajala vse bolj pereča, pa z dedukcijo ni bilo več mogoče odgovarjati.«
Ta spoznanja pomanjkljivosti so privedla pedagogiko v novo, bolj plodno razdobje za uveljavljanje induktivnih raziskovalnih metod, ki se je v jugoslovanskem merilu začelo hitro razvijati nekako od leta 1953 dalje. Omenil je zamisel empiričnega proučevanja pedagoških pojavov, predvsem tako imenovano metodo osebne izkušnje (ki pa ima lahko tudi svoje posebne pomanjkljivosti).
»Naslednji problem, kj ga zlasti v sedanjem položaju ne smemo zanemariti, je naš odnos do dedukcije in do buržoazne pedagogike. Lahko bi se namreč zgodilo — in se že dogaja! — da bi spričo sedanjega poudarka empiričnega raziskovanja pričeli dedukcijo zanemarjati ali jo celo odklanjati. Tega se bomo lahko obvarovali, če bomo imeli pred očmi, da dedukcija slej ko prej omogoča naši pedagogiki okoriščanje z zgodovinskim materializmom, s teorijo našega socialističnega družbenega razvoja in z marksistično spoznavno teorijo, da navedem le te tri izvore pridobivanja deduktivnih pedagoških spoznanj. Lahko bi se celo zgodilo, da bi se za ekstremnim poudarjanjem induk-
SPET PREGANJANJA NAD KOROŠKIMI SLOVENCI
Dne 22. septembra je izdal koroški deželni glavar odlok, s katerim je ukinil dvojezično šolstvo.
Šovinistični elementi so po dobrih desetih letih prišli na Koroškem do polne veljave. Po koroških občinah najrazličnejši oblastniki z nasiljem in grožnjami prete slovenskemu prebivalstvu in zahtevajo od ljudi, naj podpišejo odjavnice, s katerimi se odrekajo slovenskega pouka. Z ogorčenjem sprejemajo koroški Slovenci to novo fašistično gonjo. Velika protestna zborovanja po nekaterih krajih, posebno pa veličastni protestni sestanek v celovškem Delavskem domu, na katerem je proti ukinitvi dvojezičnega šolstva protestiralo nad 800 staršev, je odjeknil daleč preko avstrijskih meja. Delegacija koroških Slovencev je po sestanku obiskala predsednika pokrajinske vlade za Koroško Wedeniga v Celovcu in mu izročila soglasno sprejeto resolucijo, y kateri zahtevajo koroški Slovenci preklic odloka o ukinitvi dvojezičnih šol in spoštovanje odredb državne pogodbe.
Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tovariš Boris Kraigher je v razgovoru z glavnim urednikom Radia Ljubljana Dragom Seligerjem dne 3. oktobra izpovedal misli, ki navdajajo ob tem naše prebivalstvo. Upamo, da se bo koristno sožitje med nami in Prebivalstvom na Koroškem obnovilo z likvidacijo šovinističnih pojavov in z okrepitvijo humanih socialnih in socialističnih odnosov.
Problemov, ki jih je bilo m ki lih je treba reševati v zvezi z omenjeno nalogo.
Najvažnejša naloga, ki Jo je hflo treba najprej rešiti kot po-*oj za uspešno reševanje vseh “Stalih, je bila torej ideološka Preusmeritev naše pedagogike. Postaviti smo jo morali na materialistične temelje. To je bilo Potrebno, ker se je spremenila družbena stvarnost in je bilo treba v skladu z njo spreme-Piti pedagogiko.«
Seveda je bila to dolgotrajna P°t,. ki je zadevala na mnoge Objektivne in objektivne te-iave. Ta proces še tudi danes hi in ne more biti zaključen. Vendar pa je znatno napredo-Val, predvsem pa se je pedagoška znanost na teoretičnem Področju uspešno razvila. Med Pridobitvami je posebno po-vdaril naslednjo.
•Glavna pridobitev je pač ta, idealistična in našim druž-henim potrebam nasprotujoča •tališča, vsaj v načelnih pedagoških vprašanjih danes pri nas •tis* več mogoča, ne da bi bila od večine pedagogov spoznana odklonjena kot zaostala stališča.«
Nato navaja referat razne po-tPanjkljivosti, med njimi P°-'jojno nujnost deduktivne meto-dtftoške usmerjenosti, zanemar-JOBlje tako • imenovane progre-•ivn* pedagoške tradicije, pre-tojšnje zapostavljanje prakti-in že večkrat ugotovljeno-
tivnega pedagoškega raziskovanja skrivalo odklanjanje družbenih in idejnih temeljev socialistične pedagogike! Empirijo je treba pričeti z idejno in družbeno prečiščeno dedukcijo. Sicer dobimo namesto sociologije sociografijo, namesto zgodovine pozitivistično kronologijo in namesto pedagoške teorije prakticistične nasvete za učno in vzgojno tehniko.«
Nato je dr. Schmidt podrobneje opredelil odnos socialistične pedagogike do buržoazne pedagogike in utemeljil poimenovanje našega pedagoškega gibanja s pravilnim izrazom socialistična, ne sodobna pedagogika, nato pa je razpravljal o pedagogiki kot znanosti.
V zadnjem delu svoje razprave je dr. Schmidt nanizal nekaj akcijskih nalog za bližnjo prihodnost. Za osrednjo nalogo šteje ustvarjanje čim boljših pogojev za znanstveno delo, organizacijsko in finančno pomoč in večjo publiciteto strokovnega in javnega tiska.
»S takim delom, ki bi dajalo naši pedagogiki izkustveno gradivo — in v tem je njegov osrednji smisel — bi Zveza pedagoških društev tudi tehtno prispevala k izvajanju šolske reforme, ker bi se z njim učiteljstvo usposabljalo za analizo lastne prakse, za spoznavanje svojega delovnega področja. Bes je, da zahteva izvajanje šolske reforme višjo raven na-kenjevanje otroka v vzgoj- še pedagoške znanosti. Bes je procesu. Med takimi po- Uidi, da je važen pogoj razvoja
v tej smeri metodološko neoporečno ugotavljanje njenih empiričnih temeljev, pri čemer ne moremo pogrešati sodelovanja praktikov, neposrednih usmerjtevaleev vzgojnega procesa. Pa četudi bi pedagoško teorijo še tako razvili, bi to k uspešnemu izvajanju šolske reforme ne prispevalo dovolj, dokler bi je praktiki ne mogli ustvarjalno uporabljati.«
Že v stari Jugoslaviji so razvijali pedagoško teorijo ta izboljševali šolsko delo učitelji, ki so reševali šolske probeme, ki f» jih poznali iz svoje prakse. »Danes nočemo nič druge-gega, samo da bolj množično in na Višji metodološki ravni.«
VPRAŠANJE NEOBJEKTIVNE KRITIKE
Za njim je govoril dr. Leon Žlebnik. Kot koreferent je razvijal misii ob posebnem pojavu zadnjega časa, o negativnem oceojevamj/tx siovenske pedagoške znanosti.
Najprej je nanizal vrsto primerov, iz katerih se vidi, da je povojni razvoj napredne pedagoške misli naletel na mnogo ovir. Tem objektivnim težavam pa so se v zadnjih letih pridružila nekatera večja nasprotovanja, napačna gledanja, predvsem pa subjektivistična ocenjevanja pedagoške teorije, kar ima na uspešnejši razvoj pedagogike negativen vpliv. Vsaka kritika je nujna ta je potrebna, toda kritika mora temeljiti na objektivnih dejstvih, pokazati resnične napake in nakazovati novo, boljšo pot.
Kot konkretni primer neobjektivne kritike je, navajal članke, ki so v letošnjem letu izhajali v »Naših razgledih«. Članke je referent nadrobno analiziral in pokazal na mnogih primerih neobjektivno pačenje dejstev in namerno pristransko ocenjevanje naše pedagoške teorije in prakse. Takšno ocenjevanje ima namen, da demobilizira pedagoške delavce in zavaja javno mnenje; posebno danes lahko izredno kvarno vpliva, zlasti če časopis informira svoje bralce samo enostransko.
problemi Šolske prakse
Tovariš Vladimir Cvetko je govoril o problemih, ki nastajajo v šolski praksi ob uvajanju šolske reforme.
Najprej je navajal predsodke, ki so se pred sprejetjem zakona o šolstvu pojavljali. To so bojazen, da bo raven znanja padla, da bodo najboljši in najbolj talentirani učenči zapostavljeni, da bo učenje tujih jezikov doživelo neuspeh itd. Danes pa poznamo že mnogo pojavov, iz katerih se da sklepati, da reformirana šola že uspeva, četudj ne manjka formalnih gledanj na reformo. Za uresničevanje duha reforme bo treba še znatno poglobiti spoznavanje družbenih osnov, odnosov med vzgojitelji, izobraževalnim in vzgojnim delom, starši ta družbenimi čtaitelji.
Nato je referent navajal konkretne podatke o tem, kako se je že začelo uveljavljati reformno življenje, kakšna so mnenja učiteljev, ugotovitve inšpektorjev ta kakšen je potek pouka nekaterih predmetov v nižjih razredih osnovne šole.
BOGATA IDEJNA RAZPRAVA
V popoldanski razpravi so mnogi delegati še dopolnjevali ugotovitve referentov s posebnimi predlogi, ugotovitvami in napotili za delo.
Janez Tomšič je navajal primere bogatega sodelovanja učiteljev praktikov za raziskovalno delo, dr. Stanko Gogala je navajal pri uporabi induktivne metode tudi njene pomočnike, analizo, sintezo in primerjalno metodo. Opozoril je, da so tudi izkušnje nadpovprečnih učiteljev bogatile našo teorijo ih prakso. Tov. Žiga Kimovec je razpravljal o tem, da je postala vzgoja važen družbeni problem, zato tudi ni slučajno, da je prihajalo na pedagoškem polju tudj do zaostritev. Pedagogika se je le še premalo seznanjala z družbenimi in ekonomskimi zakonitostmi, v prelomnih časih ima družba najrazličnejše naloge in mora reševati mnoge probleme, zato se zaradi takšnih velikih nalog ne more dovolj posvetiti ocenjevanju vseh teoretičnih dognanj pedagogike. Ker pa je vzgoja tudi neposredna skrb družbe, lahko neobjektivna kritika pedagoškega dela z ustvarjanjem .napačnih mnenj družbeno in ekonomsko škoduje.
Nato so govorili Ela Peroci o pomembnost,; revije »Mladi svet«, ki ji grozi ukinitev, Ivan
Andoljšek o odnosih, ki so še vedno negativni ta ovirajo znanstveno delo, ta Vladko Majhen.
Tov. Vladko Majhen je v svoji razpravi nanizal več aktualnih problemov. Najprej je govoril o odnosu med šolsko pedagogiko, pisano pedagogiko in živem širokem pedagoškem delovanju.
V socialistični družbi se močno pozna tudi pedagoški vpliv v družbenem upravljanju, kjer se nabira bogata problematika. Sistem izobraževanja ni samo šolski sistem, temveč prerašča v široko družbeno—vzgojno problematiko, zato postaja šolska pedagogika preozka.
Nato je govoril o enotnosti gledanj na šolsko reformo, o veliki aktivnosti kadrov, ki pa ša niso dovolj povezani in so preveč izolirani, pokazal je na veliko važnost povezave teorije s prakso in prakse s teorijo ta na povezanost pedagogike z drugimi panogami znanosti.
O pedagoški teoriji je tov. Majhen dejal, da je bila po vojni pravilno idejno usmerjena, n.j se pa razvila v idejno gibanje prosvetnih delavcev. Na njen razvoj je predvsem vplivalo naše aktivno družbeno življenje. Pokazal je na vzroke napadov na razvoj pedagoške znanosti in razvil nekaj predlogov za prihodnje delo pedagoških društev.
Tov. Gustav Šilih je opozoril na veliko vrednost danes nekoliko preveč opuščenega individualnega študija, dr. Gogala pa na problem psihološkega ta pedagoškega usposabljanja učnega osebja.
POROČILA
IZVRŠNEGA ODBORA*
Predsednik Zveze pedagoških društev dr. Vlado Schmidt je najprej poročal o delu pedagoških društev. Najaktivnejše je bilo Pedagoško društvo v Mariboru, ki je razen kolektivnega razvilo dobro tudi invidivddual-no delo. Člani so napisali več knjig (Ivo Jančič; Risanje; Albert Žerjav. Metodika zgodovinskega pouka; Gustav Šilih; Naš otrok ni. več otrok; pripravljena je tudi knjiga istega avtorja: Učna načela naše šole). Društvo je organiziralo redna mesečna predavanja za izobraževanje učiteljev, dajalo predavatelje za različne izobraževalne skupine ta društva in skrbelo, za pisanje člankov.
Pedagoško društvo v Ljubljani je predvsem znatno povečalo ta uredilo Centralno pedagoško knjižnico, Društvo v Novem mestu je s pomočjo svojih članov raziskalo socialne razmere osnovnošolskih učencev v svojem okraju, pripravilo pa je tudi gradivo za priročnik o domoznanstvu. Društvi v Celju in Kranju svojega poročila nista poslali.
Izvršni odbor je sodeloval z Zvezo pedagoških društev FLRJ. Pripravili so več referatov, predlagali so jim več izboljšav in poslali organizacijske predloge in predloge c za razne uredbe.
Zveza društev bo morala dajati več pomoči šibkejšim društvom in pomagati mlajšim učiteljem pri študiju teorije. Izdala bo Učbenik za občo pedagogiko in priročnike za učitelje, ki jih zaradi novih konceptov še ni bilo mogoče izdati. Zvezi Društev FLRJ bo izvršni svet tudi svetoval, naj izvede posvetovanje pedagogov Jugoslavije, naj organizira kolektiv za proučevanje in izdajo zgodovine šolstva in pedagogike narodov Jugoslavije in naj oskrbi in izda prevode metodološke literature, ki bo namenjena praktičnim učiteljem.
Nato so še poročali Marica Dekleva o stanju in problemih Sodobne pedagogike, tov. Venceslav VVinkler o založniškem delu ta Janez Tomšič o denarnem poslovanju.
Po krajši razpravi o poslovanju Zveze društev v preteklem poslovnem letu in vsebinskem posnetku predlogov za sklepe, ki jih bo oblikovala posebna komisija, je dobil odbor soglasno zaupnico. Nato so delegati izvolili novi plenarni odbor in novi izvršni odbor s predsednikom dr. Vladom Schmidtom na čelu.
Dno 29. septembra je Združenje učiteljev in profesorjev Slovenije sklicalo plenarni sestanek. Sestanek je sklical republiški odbor zaradi važnosti pri-, hodnjega programa društev prosvetnih delavcev. Sestanka so poleg članov vseh okrajev prisostvovali tudi mnogi gosti: član Izvršnega komiteja CK ZKS dr. Jože Potrč, predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen, sekretar Ludvik Ga' brovšek, tajnik Združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije Nedeljko Savič, član tajništva republiškega sveta Zveze sindikatov Ivo Tavčar in drugi.
Plenarni sestanek je odprl podpredsednik Združenja Miroslav Ravbar.
posebno program ZKJ, vsebuje-jb tako dragoceno vsebino, kakršno le redko najdemo v naši zgodovini. Analiza naše družbene stvarnosti in politična analiza svetovnega položaja je v programu osvetljena s stališč naprednih socialističnih koncepcij, zato nam mora biti Program sploh osnova za naše delovanje in za razvoj našega napredka.
Sekretar Sveta za šolstvo Ludvik Gabrovšek je pojasnil udeležencem bistvene značilnosti zakona o šolstvu. Govoril je o nujnosti', da prosvetni delavci do podrobnosti poznajo zakon, ga pojasnjujejo pri svojem družbenem delovanju in uporabljajo pri svojem praktičnem
iz zaostalega šolstva že h konkretnim smotrom življenjskega izobraževanja. Tudi to nas sili v močnejše združevanje. Na-u vaj ati boljše organizacijske oblike od individualnega študija do ožje povezave * različnimi družbenimi čtaitelji. V pouk je treba vnašati duha reforme. Vsebino programa je treba življenjsko vključevati v pouk posameznih predmetov in uvajati čimboljše metode.
Ivo Tavčar je govoril o potrebi večje povezave med proizvajalci ta prosvetnimi delavci in o povezavi s sindikalnimi organizacijami sindikalnih svetov in raznih strokovnih podružnic.
V razpravi so člani plenuma sklenili, da bodo poskrbeli za dobro organizacijo študija. Program ZKJ naj študirajo pr«.-
»Prepričali smo se, da spada načelo dvojezičnosti k tistim načelom, ki naj. bolje rešujejo problem in sožitje nacionalnih manjšin z večinskim narodom pod določenimi pogoji... To je načelo, ki omogoča, da se otroci ne glede na narodno pripadnost že v najzgodnejši mladosti uče strpnosti in medsebojnega prijateljstva, ki ne temelji na kvalitetah narodnostne pripadnosti, ampak na osnovnih kvalitetah človeka in človeških odnosov med ljudmi kot sodelavcev in soborcev za enake, oziroma podobne ideje in cilje, ki so prav gotovo na Koroškem popolnoma enaki tako za pripadnike avstrijske kakor za pripadnike slovenske narodnosti, čim se eleminira problem meja, problem teritorialne pripadnosti področja k eni ali drugi državni tvorbi, čim se eleminira neenakopravnost med narodi.«	(Boris Kraigher)
Tudi v organizacijah prosvetnih delavcev je osrednja naloga študij ideoloških in strokovnih vprašanj. O pomembnosti študija je govoril dr. Jože Potrč. V svojih izvajanjih je prikazal politični položaj doma in po svetu in je v tej zvezi poudaril veliko potrebo po splošnem in posebnem študiju. Brez poznavanja družbenih gibanj, ekonomskih, gospodarskih in družbenih zakonitosti ne moremo uspešno opravljati nobenega vzgojnega dela. Materiali VII. kongresa,
šolskem delu. Apeliral je na prosvetne delavce, naj tudi še nadalje sodelujejo pri razpravah o osnutkih novih šolskih uredb, ki jih pripravlja Svet za šolstvo LRS.
V razpravi je predsednik Sveta Vladko Majhen govoril najprej o ugodnih pogojih za ak-tivizacijo prosvetnih delavcev Glede družbenih premikov in ekonomskih sprememb še vedno vlada pri vrsti našega kadra neorientiranost. Zdaj prehajamo
svetni delavci skupno z udeleženci študija raznih družbenopolitičnih organizacij na terenu. Strokovni študij pa naj prilagodi svoje organizacijske oblike svojim razmeram. Udeleženci bodo prenesli misli o poglobljenem študijskem delu na podružnice m okrajne odbore. Tam se bodo posvetovali o ustreznih načrtih in o primerni izvedbi teh nalog. Ob priliki občinskih občnih zborov pa bodo člani društev tudi sprejeli ustrezne sklepe.
Imenovan je prosvetni svet Jugoslavije
* Vse referate, ki so bili prebrani na občnem zboru, poročila in diskusijo s sklepi bo objavila prihodnja številka Sodobne pedagogike, na kar posebej opozarjamo vse svoje naročnike, saj bodo s tem dobili bogat material za svoj strokovni študij. (Opomba uredništva.)
Zvezati izvršni svet je imenoval predsednika ta člane prosvetnega sveta Jugoslavije. Prosvetni svet je bil imenovan, na podlagi člena 171 splošnega zakona o šolstvu, ki ga je junija letos sprejela zvezna ljudska skupščina skupaj z uvodnim zakonom o šolstvu.
Za predsednika prosvetnega sveta Jugoslavije je bil imenovan podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolako-vič, za sekretarja pa veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Obrad Cicmil.
Za člane slo bili imenovani: sekretar zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Krste Crvenkovski, predsednica odbora za prosveto v zvezni ljudski skupščini Milka Minic, direktor Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih zadev Mitra Mitrovič, uni-verziiteni. profesor dr. Vlado Šmidt v Ljubljani,'Izredni univerzitetni profesor dr. Pero Šimleša v Zagrebu, direktor tehniške šole inž. Laslo Bala v Subotici, direktor tehniške šo-v le »Petar Drapšin« inž. Dimitrije Ačimovič v Beogradu, direktor Zveznega centra za izobraževanje vodilnih kadrov v gospodarstvu Alfred Jager, profesor Višje pedagoške šole Miodrag Matič v Beogradu, načelnik sekretariata za prosveto in kulturo mesta Beograda Milan Mirkovič, prosvetni svetnik v svetu za prosveto LR Hrvatske Masa Lukič, direktor osnovne šole Zinka Zl-borski na Reki, pomočnik sekretarja zveznega izvršnega sveta za delo Stana Tomaševič. pomočnik sekretarja zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Ivo Frol, predsednik Skupnosti jugoslovtansfcih univerz dr. Borislav Blagojevič, predsednik Združenja učiteljev, predm. Učiteljev in profesorjev Jugoslavije Milivoje Uroševič, član predsedstva Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Pero Djetelič, sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mišo Pavič evič, predsednik sveta za prosveto Vojvodine Zora Krd-žalič, predsednik sveta za prosveto Kosmeta Kolj Široka, direktor osnovne šole »Djondje Natoševič* ftadivoje Sečujskl v Norem Sadu, direktor Sol« za visokokvalificirane delavce —
kovinarje Ranko Popovič v Zagrebu, direktor učiteljišča Draga Humek v Mariboru, direktor gimnazije Slavka Kratki v Beogradu.
Nadalje so člani prosvetnega sveta Jugoslavije, ki so jih imenovali republiški sveti za prosveto: predsednik sveta za prosveto Srbije Blaža Markovič, direktor Zavoda za pospeševanje šolstva Srbije Nikola Vu-čenov, podpredsednik Glavne zadružne zveze Srbije Borislav Novakovič, predsednik sveta za prosveto Hrvatske dr. Miloš Zanko, direktor Zavoda za pospeševanje šolstva Hrvatske Ivan Leko, profesor Višje pedagoške šole inž. Borislav Sa-punar na Reki, predsednik sveta za prosveto Slovenije Vlado Majhen, sekretar sveta za prosveto Slovenije Ludvik Gabrovšek, član predsedstva republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Tilka Blaha, predsednik sveta za prosveto Bosne ta Hercegovine Dušanka Kovačevič, direktor Zavoda za pospeševanje šolstva Bosne in Hercegovine Branko Janjič, univerzitetni profesor Salko Na-zečič v Sarajevu, predsednik sveta za prosveto Makedonije Petar Zdravkovski, izredni univerzitetni profesor Dimce Lev-kov v Skoplju, direktor učite-
ljišča Nikola Popovskj v Skoplju, predsednik sveta za prosveto Črne gore Živko Zižič, sekretar za prosveto Črne gore Blažo Savičevič, direktor učiteljišča Vojin Vukovič v Nik-šiču.
Prosvetni svet Jugoslavije je najvišja organizirana oblika naše družbene skupnosti na področju prosvete. Ta visoka prosvetna ustanova bo pripomogla k reševanju mnogih vprašanj našega šolstva, za katera je potrebna široka konzultacija ljudskih republik. Kot družbeno telo, v katerem so zastoprSikli republiških svetov za prosveto, pa tudi javni delavci, ki jih Je za člane sveta imenoval zvezni izvršni svet, bo prosvetni svet Jugoslavije, kakor je poudari} v svojem ekspozeju na junijskem zasedanju zvezne ljudske skupščine Rodoljub Colakovič, določal osnove učnih načrtov ta programov, načela za izdelavo učnih knjig, ki jih bodo, kakor doslej, predpisovale ljudske republike. Razen tega ima svet nalogo, da razpravlja v najširšem smislu o problemih šolstva ter izreka mnenje ta priporočila za njihovo reševanje. Nadalje bo vsklajeval delo za enotno reševanje prosvetnih vprašanj, kadar bo to potrebno.
D««*«*«*«
PEDAGOŠKI CENTER pri SS LRS obvešča npravi-teljstva osnovnih šol ter ravnateljstva srednjih in srednjih strokovnih šol, da ima na zalogi brošuro Venceslava VVinklerja SOLSKI ODBORI. Z novim šolskim letom bodo volitve v šolske odbore. Vse učno osebje kakor tudi vsi člani šolskih odborov naj bi se temeljito seznanili z nalogami družbenega upravljanja v šolstvu, zato hi bilo prav, da dobi vsak brošuro v roke. Ni dovolj, da ima šola samo en izvod v knjižnici.
Razpošiljanje posameznih izvodov stane toliko kot brošura sama, zato bi bilo dobro, da hi ObLO ali OLO naročili skupno toliko izvodov, kolikor jih potrebujejo na svojem območju.
Izšel je »PRIROČNIK ZA VZGOJITELJE«. To je pri nas prva knjiga, ki obravnava delo v domovih. Kdorkoli se bavi z vzgojo mladine, bi moral poznati tudi to področje vzgojnega dela, zato bi morala biti knjiga v vsaki učiteljski knjižnici. — Knjiga obsega 73 strani in stane 200 dinarjev.
PEDAGOŠKO DRUŠTVO LJUBLJANA obvešča svoje člane in vse učno osebje, da je CENTRALNA PEDAGOŠKA KNJIŽNICA na Pedagoškem centru v Ljubljani, Poljanska cesta 28, drugo nadstropje, urejena in ODPRTA VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE.

Karel Kos:
Vloga strokovnih šol v današnji stvarnosti
Nove perspektive
Z naglim razvojem vseh gospodarskih dejavnosti in vse večjim razvijanjem novih proizvajalnih sil ter z napredkom v razvoju vseh sodobnih družbenih služb so se v povojnem obdobju odprle delovnemu človeku nove možnosti za raznovrstne dejavnosti.
Na našem ozemlju imamo široko mrežo strokovnih šol za razne poklice in za razne dejavnosti. Posebno skrb smo posvetili šolam industrijskega in vajenskega tipa. Tako ipiani o danes širom po Sloveniji že vrsto šol, v katere se lahko vpisuje mladina, ki itma veselje do praktičnega poklica. Vsak dan beremo v naših dnevnih časopisih nešteto objav za sprejem v to ali ono industrijsko šolo, prav tako vabijo vajence v razne panoge obrti. Čeprav veliko mladine konča redno osemletno šolsko obveznost, mnogi uspešno, nekateri neuspešno, je še vedno vprašanje, ali bodo vse industrijske šole polno zasedene in ali bodo vajenske šole imele dovolj naraščaja, ki je potreben za uspešen razvoj naše industrije ali obrti.
Zdi se, da se starši dokaj težko odločajo za šolo oziroma poklic, ki ga bodo izbrali svojemu otroku.
Iz letošnjih vpisov se vidi, da so zelo privlačne gimnazije in srednje strokovne šole, posebno tehnične smeri. V vseh takšnih šolah je vpis presežen za trikrat ali celo štirikrat. Mnogo premalo mladine z dovršeno osemletko pa se je usmerilo v šole, kjer se pripravljajo za poklicno delo, in sicer za kvalificirane delavce. In vendar v teh šolah, pa naj bo industrijskih ali vajenskih, že v treh letih učenja usposobijo mladinca ali mladinko za praktično delo v industriji oziroma obrti. Imamo šole industrijskega tipa oziroma šole s praktičnim poukom, kjer ie praktično delo organizirano vodi ga poseben učitelj praktičnega. dela in ves pouk poteka po posebnih učnih načrtih. Povezanost ročnega dela in teorije ter smotrnost pri praktičnem delu je ena poglavitnih prednosti tega šolstva, saj vzgaja kvalificirane delavce. Toda kljub temu nam učenci — absolventi osemletk (ali nižjih gimnazij) manjkajo. Verjetno nas še vedno motijo stari predsodki do teh šol ali pa tudi upravičeno, da. te šole še nimajo pravega družbenega mesta v celotnem našem šolskem sistemu.
Pri pripravah na reformo šolstva smo seveda upoštevali tudi strokovno šolstvo. Oba tipa šol (industrijski in vajenski) bomo približali, in sicer tako, da bomo v obeh izboljšali tisto, kar je še pomanjkljivo,- predvsem v vajenskem šolstvu pouk praktičnega dela. Prav tako se bomo morali odločiti, da bomo za izhodišče šolanja povsod vzeli uspešno dokončano osemletko; to bo tudi v prihodnje eden glavnih pogojev za vpis. Osnovno znanje je eden glavnih pogojev za uspešno napredovanje in najboljša priprava za življenje. Zato se bodo v vseh šolah večale zahteve in se pri nobenem poklicu ne moremo več zadovoljevati samo z znanjem pismenosti, kakor je bila to nekoč edina zahteva. Prav tako se ne moremo vrniti na preživele ..metode v poučevanju praktičnega dela, kjer ie vajenec ali učenec samo posnemal mojstra ali inštruktorja, manjkala pa mu je vsaka teoretična osnova. Te metode so od človek zahtevale le omejene sposobnosti in omejeno znanje. V našem vzgojnoizo-braževalnem sistemu pa vzgajamo mladino za prihodnji
Gustav Šilih
poklic ne samo za ročnost, temveč hočemo oblikovati človeka v osebnost in ga navajati k samostojnosti, ustvarjalnosti ter odločnosti.
Ce nam uspe, da iz dosedanjih nižjih strokovmh šol napravimo šole, višje od osemletk, kjer bodo nadaljevali učenje, ne pa ponavljali isto učno snov, se bo tudi odprla pot vsem dobrim in sposobnim absolventom k nadaljnjemu izpopolnjevanju. Učenci bodo lahko, če bo potrebno, nadaljevali šolanje v kaki višji šoli.
Glede šolanja, ki odpira naši mladini široke možnosti, se bodo gotovo zavzele vse šole, da bodo njihovi j bsolventi postali dobri kvalificirani delavci ali pa nadaljevali šolanje v tehnični šoli. Prv tako staršem in šolskim odborom ne bo smelo biti vseeno, če na primer ne bo noben absolvent omenjene šole mogel nadaljevati šolanja, čeprav čuti nagnjenost ali sposobnost za tehnični poklic.
Mnoge stvari moramo še urediti, da bomo pravilno rešili naše šolstvo. Seveda vsega sami šolniki ne bodo zmogli in tudi prosvetni organi ne. Potrebna bo tudi moralna pomoč pni delu. Predvsem bomo morali posvečati skrb do svojih otrok, ki se še pripravljajo na osemletkah za vstop v naslednjo stopnjo šolstva.
Ta skrb in pomoč naj bi bila v tem, da bodo osemletno obvezno šolo zares tudi uspešno dovršili. Kajti le taka mladina, ki bo pokazala sposobnosti že v osemletni šoli, bo imela v prihodnje mnogo lažje delo v strokovnih šolah in mnogo večje možnosti, do nadaljnjega napredovanja v stroki oziroma poklicu. Tudi samo strokovno delo jim bo šlo laže od rok. Istočasno pa jim bo odprta pot še do drugih, prav tako rednih šol, ki dajejo višjo kvalifikacijo. Zares škoda bi bilo, če bi ta ali oni mladinec zaradi svoje ali zaradi malomarnosti staršev zamudil priložnost, ki mu jo daje naša družba z novim sistemom šolstva.
Ko torej stopamo v novo obdobje našega šolstva in ko tako rekoč rušimo osnovne postavke podedovanega in zastarelega šolsikega sistema,, izginjajo s tem tudi zastareli pojmi, da se na primer od tistega, ki se usposablja za ključavničarja, mizarja, krojača, čevljarja in še za mnoge druge poklice, intelektualno manj zahteva kot pa od' onega, ki gre v kakšno drugo šolo. Ker takšno mnenje še prevladuje med našimi starši kakor tudi med ustanovami, kj zaposlujejo vajence, moramo še enkrat poudariti, da je takšno opredeljevanje poklicnega dela zmotno.
Prav posebno še z razvojem naše industrije, torej istočasno s hitrejšim tehničnim razvojem, kvalificirani delavec ne bo mogel pogrešati širše splošne in strokovne izobrazbe, do katere ima ne le kot proizvajalec, temveč tudi kot upravljalec v socializmu vrhu tega potrebo in pravico.
Strokovno šolstvo si prizadeva. da s svojim teoretičnim in deloma praktičnim poukom usposobi mladino, tako, da se bo poklicnega dela lotila z razumevanjem in ustvarjalno silo ter da bo zanj izobrazbeno pripravljena. Tako bo mogla sodobno tehniko spremljati v njenem naglem razvoju in re-volucioniranju. To pa pomeni, da se mora mladi rod predvsem že v sami strokovni šoli in še pozneje nenehno učiti.
Zato enkrat za vselej prenehajmo razvrščati poklice po osnovni izobrazbi in vztrajaj-
mo, da je uspešno zaključena osemletna šola obvezna minimalna izobrazba in osnova za nadaljevanje šolanja oziroma izobraževanja kvalificiranih delavcev, kmetijskih proizvajalcev ter ostalih strokovnih delavcev, ki so potrebni našemu gospodarstvu in ostalim službam v sodobni organizaciji socialistične družbe.
Pod tem naslovom je dne 14. aprila 1958 v 7. številki Prosvetnega delavca izšel članek, ki ga sedaj nadaljujemo. Ta članek je obravnaval težko stanje otrok z govornimi hibami in'motnjami in delo logopedov —. slušateljev Višje pedagoške šole v Ljubljani. Le-ti so dovršili svojo prakso na devetih osnovnih šolah mesta Ljubljane ter na osemletki in pomožni šoli v Kranju. Vsak slušatelj je popolnoma samostojno organiziral svoj logo-
Ugotavljanje znanja iz kemije pri učencih v obvezni šoli
... redovalne konference ne bi smele biti mašinerija, iz katere drdrajo rafali številk, ki kosijo mlade generacije ...
(Dr. I. Šegula; Pomen psih. opazovanja otroka za vzgojno delo.)
V preteklem šolskem letu sem postavil četrtošolcem med drugim tudi naslednje vprašanje: Kako bi najlaže pokazal svoje znanje 1* kemije?
Vemo, da je za učenca najlažja oblika preverjanja njegovega znanja (vključno spretnosti in privajenosti) ustno izpraševanje, medtem ko je pismena naloga zanj Iz več razlogov zahtevnejša. Pri kemiji bi mogli dodati še tretjo, najzahtevnejšo obliko ugotavljanja znanja, spretnosti In privajenosti sploh: učenec bi moral pokazati svoje znanje tudi tako, da bi napravil določene stopnji primerne eksperimente iz obravnavane nčne snovi.
Pričakovali bi — v zvezi z uvodoma navedenim vprašanjem — da se bo večina učencev odločila za najlažjo pot: za ustno izpraševanje. Iz rezultatov ankete pa sledi, da se je prav za ustno * Izpraševanje opredelilo najmanj dijakov. Rezultati ankete so bili;
18 '/o se je opredelilo za ustno izpraševanje,
23 °/> se je opredelilo za preverjanje znanja z eksperimenti,
59 o/a se je opredelilo za mesečne pismene kontrolne naloge.
Iz pravkar navedene odstotne opredelitve učencev za posamezne oblike ugotavljanja njihovega znanja pa moremo povzeti več nespornih sklepov:
1.	Večini učencev se zdi sedanji način ustnega izpraševanja (v tem primeru 82*/e) nevzdržen in zoprn. Sledi, da si tudi učenci v tem pogledu želijo bistvene reforme, čeprav je ustno reproduciranje kake učne snovi najlažja pot za dosego pozitivne ocene.
2.	Skoraj četrtina učencev se je opredelila za preverjanje znanja z eksperimenti, čeprav je to najzahtevnejša oblika za ugotavljanje njihovega znanja iz kemije. Svoje želje so izrazili v tem pogledu tako-le:
—	predlagal bi, da bi delali za oceno poizkuse;
—	svoje znanje iz kemije bi najlaže pokazala z eksperimenti;
—	še bolje pa bi bilo, da bi delali sami poizkuse;
—	dobro bi bilo, če bi tudi mi delali poizkuse in bi nas tako ocenjevali;
—	najlaže bi pokazal svoje znanje pri kemiji tako, da bi naredil poizkuse sam.
3.	Večina (več kot polovica) pa se je opredelila za pismene mesečne kontrolne naloge, ki sem jih v preteklem šolskem letu uvedel; te naloge so imele že značaj nekakih projektnih testov. Oglejmo si nekatere ute-
meljitve, s katerimi so se učenci opredelili za to obliko ugotavljanja njihovega znanja:
—	imam več časa za premislek;
—	nisem nervozen niti Jaz niti učitelj;
—	me ne motijo součenei;
—	zato ker nas je mnogo v razredu;
—	nam ostane več časa za razlago In poizkuse;
—	pred Ustom papirja nimam treme;
—	lahko v miru napišeš vse, kar znaš;
—	se v razredu nihče ne dolgočasi;
—	vsakdo mora odgovoriti na vprašanja iz celotne učne snovi, ki smo jo v tistem mesecu obravnavali;
—	ker je tak način Izpraševanja bolj pravičen kot ustno izpraševanje;
—	ker nisi vprašan samo tisto, kar pride učitelju slučajno na misel.
Tako učenci! Kako pa mi?
Zase sodim, da se bomo morali posluževati vseh treh oblik ugotavljanja znanja, spretnosti In privajenosti, torej tudi eksperimentiranja. učencev za oceno po semimikrometodl, čeprav'je ta zamisel še za stopnjo višje gimnazije, kaj šele za obvezno šolo nekaj povsem novega, če pri tejn ne upoštevamo kemijskih krožkov, ki pa imajo drugačen namen. Težišče za ugotavljanje znanja kemije pri učencih v obvezni šoli bomo morali po vsej ver-jetnoati postaviti na projektne teste znanja, ki jih bomo morali,izdelati tudi za kemijo. Ustno Izpraševanje, ki sedaj prevladuje, bomo morali omejiti predvsem na začetek učne snovi oziroma na zaključek učne ure za utrjevanje obravnavane učne snovi. Povsem bi pa moralo izginiti anahronistično individualna ustno Izpraševanje pred tablo, ki ga večina učencev najbolj sovraži.
Teže je govoriti že danes o ugotavljanju znanja kemije s pomočjo eksperimentov, ki bi jih morali napraviti učenci aa oceno, saj dobro vemo, da nima najmanj 75 % naših obveznih šol materialnih pogojev niti za frontalni eksperimentalni pouk kemije.
Ce se bomo zavedali, da so v znatni meri odvisni od ustreznih načinov ugotavljanja znanja, spretnosti In pripravljenosti In vzporedno od ustreznih ocen učenčevih delovnih rezultatov rezultati šolskega del* sploh, potem bomo storili vse, kar Je v naših močeh, da bomo lahko čimprej opustili zastarele oblike »izpraševanja« in da jih
bomo nadomestili s sodobnejšimi, predvsem pa z objektlvno-adekvatnejšiml, s tem pa tudi s pravičnejšimi mčriH-
Jože Sirec
pedični oddelek na dodeljeni mu šoli In delal v njem vse leto po šest ur tedensko. Ker so se predavanja na Višji pedagoški šoli zaključila 31. maja, je poslala uprava te šole na vse omenjene osnovne šole vprašalno polo, ki je vsebovala štiri vprašanja, in sicer: 1. Kaj menite o delu slušatelja-logopeda na Vaši šoli: a) v organizacijskem pogledu, b) glede njegove vestnosti in točnosti? 2. Kako se čuti vpliv logopedovega dela v razredih? 3 Posebne pripombe upravitelja ali učiteljskega kolektiva, ki niso obsežene v prvih dveh vprašanjih. 4. Štejete za po trebno (nujno, zelo nujno, nepotrebno). da se uvede logo-pedsko delo v vse osnovne šole Slovenije? — Vprašalna pola ni bila poslana na pomožno šolo v Kranj, ker je to posebna šola in ker je upraviteljica te šole sama slušateljica logopedije na VPŠ in je s tem odgovor o potrebi tega dela na takih šolah že podan.
Izpolnjene vprašalne pole so nam vrnila vsa upraviteljstva anketiranih šol. Bilo bi sicer zanimivo, kaj so menila o delu logopedov, toda ker to ni namen tega članka, naj se omejim samo na 2.. 3. in 4. vprašanje.
Na vprašanje »Kako se čuti vpliv logopedovega dela v razredih« so bili odgovori takile:
Osnovna šola Vič: V razredih so že vidni uspehi pri prizadetih učencih, kar se opaža pri njihovi lepši in jasnejši izgovorjavi. O. š. Vadnica: Deloma se opaža vidno izboljšanje. O. š. Ledina: Po izjavi razredničark se je.,,delo logopeda občutno poznalo, posebno pri lažjih primerih. Razumljivo je, da je potrebno v hujših primerih več časa, kot ga je bilo sicer na razpolago. O. š. Frana Levstika: Izjave razrednikov o uspehu so .pohval-, ne. Učencl-logopati so dobili večjo samozavest. Seveda je uspeh odvisen tudi od stopnje govorne napake. O. š. Bežigrad: Vpliv njenega dela v razredih se je čutil tako, da so pri pouku v nižjih razredih postopoma izginjale govorne motnje učencev. Večina od njih govori sedaj lepo in pravilno; pri drugih učencih pa se je posrečilo omiliti govorne napake. O. š. Prule: Tudi pri tem zelo kratkotrajnem in nerednem delu se čuti v lažjih primerih nepravilnih izgovarjav izboljšanje. Za težje primere pa je bilo premalo časa. Osemletka Kranj:	Pri
učencih z manjšimi govornimi napakami je že opaziti izboljšanje, jecavei so deloma postali že samozavestnejši. O. š. Spodnja Šiška: Razredničarke prisostvujejo po potrebi pouku odnosno jim je dala tovarišica logopedinja napotke za nadaljevanje in utrjevanje svojega dela. O. š. Ježica: Logopedovo delo se izredno močno pozna. Tako je od 12 učencev v 1. razredu enajst že močno korigiralo svoj govor. Učenci so zelo radi obiskovali te ure.
Vse navedbe o vplivu logo-pedskegsTdela na osnovnih šolah so pozitivne, seveda so boljše s tistih šol, kjer so se slušatelji bolj potrudili in delo bolje organizirali.
Posebne pripombe so dali samo upravitelji nekaterih šol. O. š. Šiška: Vsekakor je mnenje upraviteljstva in učiteljskega kolektiva zelo pohvalno glede na prizadevnost tov. logopedinje. O. š. Fr. Levstika: Kolikor bo mogoče, prosimo tudi v bodočem letu za sluša-telja-logopeda. O. š. Toneta Tomšiča: Tov. K. je imel na željo razrednih učiteljev na konferenci dne 10. 3. 1958 referat »Govorne motnje«, kar je ugodno vplivalo. Starši so zelo zadovoljni in žele. da se drugo leto nadaljuje. O. š. Vič: Nujno je treba ovajati logo-
pedsko delo v predšolsko dobo, ker se otrok še ne zaveda svojih govornih napak.
Tudi odgovori na 3. vprašanje so pozitivni, čeprav jih je malo. Odgovoru tov. upravitelja z Viča se popolnoma priključujem, ker je postavil vprašanje terapije govornih napak v najboljšo časovno dobo, to je še v sam razvoj otroškega govora.
Odgovori na točko 3 so navzlic temu, da je bila oznaka -zelo nujno« šele na tretjem mestu, dali te rezultate:	4
osnovne šole so izjavile, da je logopedski pouk -potreben«,
dve, da je -nujen« in štiri, da je -zelo nujen«. S temi izjavami je potreba po logoped-skem delu jasno nakazana. Ce so štirje kolektivi od desetih izrazili zelo nujno potrebo, so to verjetno zelo občutili, kajti najvišje ocene se ne dajejo tja v Si dan.
Da bo slika popolnejša, bom navedel še dopis Bolnišnice za predšolsko invalidno mladino Stara Gora pri Gorici,
-Na Vaš dopis z dne 18. 5. 1958 vam sporočamo naslednje: Tovarišica A. T. prihaja od februarja 1958 vsako drugo soboto v naš zavod, kjer ostane do nedelje opoldne In uči govoriti naše oskrbovance z Mb. Little.
Dobila je takoj kontakt z otroki in tudi z vzgojiteljico, kj se sicer ukvarja z njimi, in ji svetovala, kako naj uči otroke govoriti. Po našem laičnem mnenju je dosegla na tem pod-
ročju, ki fe — tako kaže — v naši republiki popolnoma ne-zorana ledina, velike uepehe. V kratkem času so se po njenih nasvetih, pa tudi z njenim neposrednim delom našo Littli naučili govoriti več, kot pa poprej v dolgem času.«
«
Otroci z Mb. Little so znarv-Ijenj od paralize, se težko ali samo s pripomočki gibljejo, imajo navadno zelo prizadeta in neokretna govorila, zato se ne morejo normalno naučiti govora. Zaradi tega žele v Stari Gori že davno stalnega kliničnega logopeda, ki pa ga ni dobiti, ker ni kadrov.
Mislim, da rezultati ankete nesporno dokazujejo, da je potreba po logopedskem delu izredno pereča ne samo na osnovnih šolah, temveč tudi v predšolskih in drugih ustanovah. To delo v materialnem oziru ne predstavlja večjih izdatkov, potreba je samo po novih kadrih in bi bilo zato nujno, da logopedski oddelek na VPS čimprej zopet odpro.
K zvišanju življenjske ravni nujno pripada tudi izboljšanje pogojev za dober govor otrok, ki trpijo tudi emocionaino zaradi govornih motenj in hib, a obenem slabšajo odstotek uspehov na vseh šolah. Nujno je, da damo tudi takim otrokom — teh je med šoloobveznimi od 3 do 4 odstotke — možnost za normalen razvoj njihovih psihičnih In fizičnih sposobnosti ter pravilno vključitev v socialistično družbo.
Zdravko Omerza
Ali ni naslov „Pomožna šola“ krivičen?
V življenju je že tako, da se pogosto trkamo po prsih za uspehe, ki niso naša zasluga, in se žalostimo zaradi stvari, za katere nismo sami prav nič krivi- — Krivično je, kadar kdo oponaša sočloveku njegove anomalije, kot da bi imel sam kakšne osebne zasluge za to, da je — normalen. Še bolj krivično pa je, če družba javno diskriminira človeka zaradi njegovih fizičnih ali mentalnih defektov. Ali ni implicitna diskriminacija v tem smislu tudi v tem, da imenujemo šole za duševno nerazvite otroke »POMOŽNE« šole?
Tisti starši, ki jih je doletela taka nesreča, da imajo duševno defektnega otroka (med njimi so tudi taki z akademsko izobrazbo), le težko razu. mejo funkcijo šole za duševno nerazvite otroke. Iz lastnih izkušenj vem, da izvira to nerazumevanje pogosto tudi iz logično neustreznega naslova »pomožna« šola. FTi prešola-nju otrok iz osnovne šole bi bilo neprimerno manj težav in pogosto tudi solza pri starših in pri otrocih, če ne bi bi-
lo tega nesrečnega atributa »pomožna«. Tudi medsebojni odnosi otrokovih sovrstnikov bi se spremenili, če bi imela šola za duševno nerazvite otroke ustrezno ime; s tem bi prihranili duševno nerazvitemu otroku marsikatero bridko uro...
Ko smo tudi pred reformo specialnega šolstva, sodim, da je prav sedaj najbolj primeren čas za to, da razmislimo o preimenovanju šol za duševno nerazvite otroke. Osebno predlagam, da se -šola ne bi več imenovala »POMOŽNA ŠOLA«, ampak »POSEBNA ŠOLA«. Tak naslov ni samo stvarno logično ustreznejši, ampak je predvsem kultur-nejši.
Marica Vidovič
Predmetnemu učitelju, ki bi iel( letos ali naslednje let«)
službovat v ORMOŽ.
^	nudim nagrado.
I Požar Anica, Polenšak l	pri Ptuju.
SPOROČILO UPRAVE
V zadnjem času so nam pošte vrnile precejšnje število izvodov 13. številke P. D. s pripombo, da so naročniki odpotovali iz dosedanjega kraja. Zato uprava ponovno prosi šolska vodstva in društvene blagajnike, naj ji do konca tekočega meseca dostavijo nove in popolne sezname svojih naročnikov, kjer je prišlo, do večjih osebnih sprememb.
Pri novih naročnikih naj navedejo, od kod so prišli, pri premeščenih pa njihovo novo službeno mesto.
Hkrati prosi naročnike, ki še niso poravnali zaostale naročnine, da jo nakažejo do 1. novembra.
Zapisovanje - ne nareliovanje!
Prispevek k tehniki dijakovega dela v razredu na drugi šolski stopnji
Z začetkom novega šolskega leta naj bi se začela uresničevati zunanja in notranja reforma našega šolstva. Učitelje vseh šolskih stopenj čakajo lovi napori ob starih težavah, ki jih predobro poznamo ter ne kaže o njih znova razpravljati. Dve med njimi pa je mogoče premagati in tako zlasti drugo šolsko stopnjo (gimnazije, srednje strokovne šole) vsaj deloma preobraziti v duhu reformnih prizadevanj. Prva težava je razredno-lekcijsk’ sistem pouka (frontalni pouk s celim razredom hkrati). Po mnenju večine pedagogov leta sili dijake k pasivnosti, zato priporočajo rabo tudi drugih učnih oblik (skupinski in individualni pouk v razredu), ki naj se ustrezno danim Učnim situacijam smiselno iz-
menjavajo.1 Verjetno pa v doglednem času frontalnega pouka kot prevladujoče učne oblike še ne bomo odpravili, deloma zato, ker učni kadri za nove učne oblike še niso usposobljeni, deloma zato, ker so tudi šole podvržene zakonu vztrajnosti. Učni obliki, ki jo učitelj pozna ter meni, da jo obvladuje, se nerad odreče in jo še bolj nerad zamenja s kako novo. Če torej računamo s stvarnostjo, kakršna je na večini šol, se zastavlja vprašanje, ali je v okviru razredno-lekcijskega sistema mogoče stanje izboljšati in doseči večjo aktivnost učencev.
Preden odgovorimo nanj, si poglejmo še drugo težavo, ki se javlja že na višji (ponekod baje celo na nižji!) stopnji obvezne osemletne šole! V mislih nam je zloglasno In uradno pravzaprav prepovedano narekovanje učiva. Vsi poznamo vzroke, ki ga pospešujejo:
popolno pomanjkanje odnosno pomanjkanje ustreznih učbenikov, strah učiteljev, da bi dijaki česa ne prezrli, pritisk učnih načrtov in včasih morda tudi nadzorovalnih organov in — last not least — naj-udobnejši način za posredovanje učiva. Večina šolnikov se zaveda, da pri narekovanju dijaki prav nič ne mislijo in se niti ne trudijo — kolikor imajo pri hitrem tempu sploh kaj časa — da bi narekovano besedilo dojeli in ga razumeli. Najmarljivejši med njimi ga pozneje doma prepišejo in uredijo, drugi pa so veseli, da je vse pisarjenje opravljeno v šoli, doma pa se potem okoriščajo z njim, kolikor se morejo in znajo.
Razredno-lekcijskl sistem pouka pač najbolj pospešuje narekovanje, obe težavi st') potemtakem usodno povezani. Ce odpraviš eno, odpraviš ali vsaj omiliš še druga Prav za-
radi tega je treba pasivnost dijakov napasti v okviru frontalnega puka s tem, da se narekovanje zamenja z nečim, kar so starejše dijaške generacije bolje obvladovale od sedanjih, namreč z zapisovanjem. Dijaki se morajo usposobiti, da ^sledeč učiteljevim izvajanjem sproti zapisujejo gradivo, ki jim ga učitelj posreduje z lekcijsko obliko. Zapisovanje (beleženje, notira-nje) je dragoceno iz psiholoških in pedagoških razlogov. Predvsem razvija pozornost. Na splošno priznavajo, da celo odrasli le s težavo posvečajo daljši čas svojo nedeljeno pozornost besedam kakega govornika, če samo poslušajo. Se teže sledi mladostnik nepretrgano lekcijskemu načinu pouka, če so podneti nezadostni. Toda zapisovanje mladega človeka spodbuja, zakaj le tedaj, če je pozoren, je sposoben, da nekaj pravilno formulira, zlasti še, ker ne more in niti ne sme vsega zapisati, marveč le poglavitne misli v skrčeni in vseeno razumljivi mu obliki. Takšno delo ni lahko, vendar dokazujejo izkušnje, da se tudi dijaki druge
šolske stopnje lahko dovolj usposobijo za -hitro analizo gradiva, ki ga vidijo ali slišijo. Hkrati se poglabljajo v zgradbo lekcije, v razpored j e in zaporedje posameznih njenih delov in jo pregledajo kot celoto. Samo tako je tudi zagotovljeno nje temeljito umevanje. Pogosto so Izvajanja učiteljev obširna in celo dolgovezna, važno in bistveno se izgublja v postranskem in obrobnem razlaganju, zapisovanje pa dijakov pogled zostri in mu pomaga, da s svojimi besedami kratko in jedrnato obnovi bistvo. Ta sposobnost pa je izredno važna za dijakovo poznejše življenje v naši socialistični demokraciji, k) nudi nešteto priložnosti za hitro skiciranje individualnih želja in za jasne, umljive in zanesljive povzetke govorov, poročil, obvestil ipd. Izkušnje pa tudi dokazujejo, da obdržimo v spominu samo tisto, kar spremljamo s posebno pozornostjo in kar pogosto ponovimo. Zapisovanje nudi dragoceno pomoč za eno in drugo ter potemtakem služi tudi utrjevanju učiva.
Vpntfagj« je seveda« kako
pripraviti dijake, da sploh zapisujejo in da zapisujejo pravilno. Pridnejši med njimi zapišejo sleherno učiteljevo besedo ter so zaradi tega — ker ne morejo z umevanjem slediti njegovim izvajanjem — v podobni, pravzaprav v težji situaciji kot pri narekovanju. Zapisi malomamejših pa so tako skopi in pomanjkljivi, da si z njimi ne morejo dosti pomagati ter je zaradi tega marsikateri učitelj segel po drugem sredstvu: sam je Izdelal scripta. Z njimi sicer napake preprečimo, toda aktivnost dijakov se ne poveča. Iz povedanega sledi, da se morajo dijaki zapisovanja naučiti 'in se v njem postopno uriti. To učenje je dolgotrajno, spočetka tudi zamudno, sega pa od prvih razredov osnovne šole tja do univerze. Razumljivo je, da učitelj osnovne šole še ne more in tudi ne sme zahtevati samostojnega zapisovanja, mora pa ga pripravljati. Ob kolikor mogoče napetem sodelovanju učencev napisuje pri posredovanju učiva na tablo glavne točke v pregledni, razumljivi in lični obliki, ki jih potem učencj prepišejo in uporabijo
za učenje, podzavestno pa tudi razvijajo v sebi smisel za bistveno, red in preglednost. Mimogrede bi bilo treba pripomniti, da učitelj prvih štirih razredov osnovne šole. ki sili svoje učence, da sproti zapisujejo ali pa jim gradivo celo narekuje, ne ravna psihološko, pedagoško in metodično. Tak učitelj precenjuje njihove umske sposobnosti (da ne govorimo o pomanjkljivi tehnični izurjenosti) in jih obremenjuje z delom, ki mu še niso kos; namesto k sproščeni aktivnosti jih zavaja v pasivnost; zanemarja pridobivanje, ki te osrednji del učne lekcije. Ns višji stopnji osnovne šole (dosedanji nižji gimnaziji) ostaja napisovanje na tablo, postaja pa vsebinsko in oblikovno strožje in podrobnejše, bolj razčlenjeno. Načelno ga opravlja sam in učenci, ki pri formuliranju sodelujejo še aktivneje, lahko sproti prepisujejo po njegovih napotkih. Tu in tam, vsaj v zadnjih dveh razredih. pa že tvega samostojno zapisovanje pri lažjem, naravno razčlenjenem in preglednem učivu (n. -pr. pri zem-(Nadaljevanje na 3. strani)
Kako obračunavamo nove plače in nadure
Po naših šolah in učilnicah
»Klasična osnovna šola«
Z novim Zakonom o javnih uslužbencih, s katerim so bili na novo razvrščeni vsi javni uslužbenci, so bili določeni tudi novi prejemki, ki se diferencirajo na temeljne plače in položajne plače, razen tega pa so možni tudi razni dodatki in nadure. Ta zakon je začel veljati I. jan. 1958. Istočasno pa je bil sprejet tudi zakon o doprinosu vseh uslužbencev v proračun, kar imenujemo proračunski prispevek, vsaka oseba v delovnem razmerju pa mora plačati kot doslej še prispevek za socialno zavarovanje in prispevek za stanovanjski sklad.
Novost pri teh novih predpisih je tudi ta, da mora biti vse to obračunano v plačilnih listih, vendar je ta postopek precej zamotan, kar je uvidel tudi zakonodajalec, saj je dopuščal letošnjih prvih 6 mesecev vse prejemke v obliki 'akontacij. Sedaj se precej neradi lotevamo tega kompliciranega obračunavanja, mnogi pa si ne vedo pomagati, saj jim manjka 'zadevnih priročnikov, morda celo računskih strojev.
Prav posebno je slišati pripombe o obračunavanju nadur, češ da bodo le-te zaradi progresivne lestvice občutno znižane, dasi je želja nas vseh, da bi se, kakor v podjetjih, honorirale z 50-odstotnim poviškom.
Poizkušal bom v naslednjih izvajanjih osvetliti in podkrepiti s primeri ves postopek obračunavanja, dasi se ne bom Ponekod mogel izogniti kompliciranosti postopka, kar je menda njegova poglavitna hiba.
Takoj v začetku moramo vedeti, da moramo preračunati Vse dosedanje neto prejemke v bruto in končno zopet v neto. Ta postopek terja določen mehanizem, ki zahteva množenje kar s 6 decimalkami (faktor in korektor), zaradi tega je marsikdo odložil obračun za prihodnji mesec. Precej dela pa nam olajša "-Priročnik za spro-vodjenje zakona o javnim slutbenicima« — izdanje Službenega lista FLRJ — Beograd, sicer pa najdemo gradivo tudi v Uradnem listu FLRJ.
I.	Kako se izračuna iz neto piate bruto plača?
Za to je poseben ključ (seveda tudi tablica 11. str. 197 navedenega priročnika), kjer se neto plača množi s faktorjem in potem zmanjša s posebnim korektorjem.
a)	Tako množiš vse neto plaže do 12.420 din s faktorjem 1,610306 in dobljeni zmnožek zaokrožiš na polno stolico navzgor. Do te vsote ni korektorja.
Primer: Neto plačo 10.000 množiš z 1,610306, kar znese 16103 din, ki jo zaokrožiš na Prihodnjo stotico, to je 16.200 dinarjev.
b)	Vse plače od 12.421 do 24.150 din množiš s faktorjem 1,705029 in jih nato zmanjšaš 8 korektorjem 1176,47.
Primer: Neto plačo 19.200 dinarjev množiš z 1,705029, kar znese 32.736 din; od te vsote ndšteješ 1176,47, kar znese 31.560 din, in nato zaokroženo 31.600 din.
(Glej tablico II. str.'197 in navodila str. 194 in 195). Ker ■Pa so v tablici navedene samo vsote od 5.000 din naprej, izračunaš na pr. neto dodatek 500 din po primeru a), kar da Zaokroženo 810 din!
II.	Kaj se odtegne?
1. Proračunski prispevek po
lestvici:
a)	do 20.000 din bruto je 10
ndstotkov;
h) od 20.000 do 40.000 din je 2000 + i5"/0 od vsote nad 20.000;
„ c) od 40.000 do 60.000 din je ,>000 + 20Vo od vsote nad 40.000;
Primer: a) od 18.000 din bruto plače je proračunski prispevek (pp) lOVo, kar da 1800 dinarjev;
b)	od 34.000 din je pp 2000 dinarjev + 15»/o od 14.000 din (20.000 + 14.000 je 34.000), kar znese 4100 din;
c)	od 48.000 din je PP 5000 + 20°/o od 8000, skupni 6600 din;
2.	Ko to izračunaš (poglej kar v tablico št. 4 str. 209), odšte-ješ ta proračunski prispevek od bruto plače, na pr. 18.000 din — 1800 je 16.200 din (glej primer nod a). Sedaj od te dobljene diference izračunaš 24V0 za social, zavarovanje in 7°/n za stanovanjski sklad, skupno torej SlVo.
Primer! 16.200 . 310/it. kar da 5022 din (glej kar tablico št. 4). V šapirografiranlh tabelah Verbič Jane je 24,l/o in 7l,/n že diferencirano, sicer pa lahko izračunaš sam. če množiš 5022 . 77.419 je 3888 din (24»/#) in 5022.22,581 je 1134 din (7a/o).
3.	Oba doprinosa (oziroma vse tri) sešteješ
1800 din 5022 din
Skupno vsi odbitki 6822 din
4.	Sedaj od bruto plače od-šteješ vse odbitke in tako dobiš neto plačo: bruto plača	18.000	din
odbitki	6.822	din
11.178 din
neto plača
III.
Principi obračunavanja so torej:
a)	Neto plačo preračunaj najprej v bruto.
b)	Neto položajno plačo preračunaj v bruto.
c)	Vse event. dodatke preračunaj iz neto v bruto.
č) Nadure na domačem zavodu preračunaj v bruto.
d)	Seštej vse bruto dohodke.
e)	Od vseh teh skupnih bruto dohodkov izračunaj najprej
proračunski prispevek po ključu pod II-l.
f)	Ta pp odštej od bruto vsote.
g)	Diferenco množi z 31°/o in diferenciraj na 240/o in 70/9.
h)	Od skupnih bruto prejemkov odštej vse doprinose in tako dobiš neto prejemke.
IV. Navajam nekaj primerov za obračun nadur na domačem zavodu, skupno z vsemi ostalimi prejemki. Iz razpredelnice je razvidno, da je strah glede nadur, ki naj bi bile (po govoricah sodeč) plačane še pod 100 dinarjev, odveč. Le starejšim tovarišem bodo plačane nekaj manj (ca. 15 din prof. in ca. 10 dinarjev predmetnim učiteljem) in učiteljem.
Seveda moramo najprej neto nadure spremeniti s faktorjem in korektorjem v bruto. To storimo takole:
100 din nadure množimo s faktorjem 1.705029 in jih zmanjšamo s korektorjem 5,65, kar da 165 din za bruto naduro.
120 din, 140 din in 150 din nadure množimo s faktorjem 1,811594 in jih zmanjšamo s korektorjem 18,03, kar znese 200 din oziroma 236 din in 254 dinarjev.	N
170 din, 180 din in 200 din' neto nadure množimo s faktorjem 2,070393 in jih zmanjšamo s korektorjem 61,81, kar da 291 din oziroma 311 din in 353 din.
Primer:
a) Profesor bi na pr. imel na domačem zavodu v mesecu 40 nadur po 200 din neto. To bi dalo neto 8000 din. Neto ura 200 din je bruto 353 din, kar znese za 40 nadur 14.120 din bruto. Ker pa moramo obračunati nadure na domačem zavodu skupno z vsemi ostalimi prejemki, nastanejo zaradi progresivne lestvice proračunskega prispevka sledeče variante (navajam primere za vsak drugi plačilni razred);
Profesor — ura 200 din, bruto 353 dinarjev
Razred	cS ■Si g"0 N.	neto plača f :!	v rt -a | i S1Š ri N	neto z nadurami	samo nadure	1 f 15 >
IV/2	52.000	30.774	66.120	38.136	7.263	638 manj
VI	43.800	26.248	57.920	34.031	7.783	217 manj
VIII	39.700	23.974	53.820	31.768	7.794	206 manj
X	33.500	20.338	47.620	28.345	8.007	7 več
XII	28.400	17.347	42.520	25.530	8.183	183 več
	Predmetni učitelj — ura			170 din, bruto 291		
VI/2	44.000	26.358	55.640	32.761	6.403	397 manj
VIII	37.700	22.801	49.340	29.284	6.483	317 manj
X	34.300	20.807	45.940	27.407	6.600	200 manj
XII	28.300	17.288	39.940	' 24.091	6.803	3 več
XIV	23.800	14.649	35.440	21.452	6.803	3 več
Tako bj lahko imenovali višje štiri razrede osemletke na bivši klasični gimnaziji v Ljubljani, ki se sedaj imenuje IV. gimnazija, osemletka pa II. osnovna šola. Obe sta v istem poslopju, ki razpolaga z 18 učilnicami. Gimnazija ima 14, osemletka pa 22 oddelkov, zato se tedensko menjavata; ena dopoldne, druga popoldne, in obratno. Kabinete, knjižnice in pisarno uporabljata za sedaj že skupno, imata pa vsaka svojo tajnico.
IV. gimnazija, ki jo vodi direktor Miroslav Ravbar, združuje bivšo klasično gimnazijo in višje razrede bivše VI. realne gimnazije s francoščino kot glavnim tujim jezikom.
Vodstvo osemletke — 2. osnovne šole — je poverjeno ravnatelju Rudiju Bajžlju. Sola s 725 učenci že nima točno določenega okoliša, ker je neke vrste dedična spodnje klasične gimnazije, kamor so prihajali dijaki iz širšega področja. Prvi štirje razredi so bili osemletki dodeljeni i2 osnovne šole Ledina, ki je dokaj oddaljena. Otroci iz bližje šolske okolice pa morajo hoditi drugam. Zadeva nujno kliče po ureditvi!
Nižji štirje razredi osemletke imajo pet oddelkov, višji štirje 17, med njimi le trj realne v 6. razredu, vsij ostali oddelki so klasični (2 + 5 + 4 + 3), zato je naziv »klasična osnovna šola« menda upravičen.
Za letos velja v višjih razredih osemletke še stari učni načrt za bivše nižje razrede klasične gimnazije. S prihodnjim šolskim letom dobi 5- razred nov učni načrt, najbrž razredni pouk kot na ostalih osemletkah.
Med 25 učnimi močmi je na šoli 14 profesorjev, 5 predmetnih in 6 osnovnošolskih učiteljev. Predmetni pouk dopolnjuje še 12 profesorjev iz IV. gimnazije.
Latinščina je obvezni učni predmet od 5. razreda dalje. V 8. razredu osemletke pa je poleg latinščine in angleščine obvezna tudi grščina ali francoščina, za kar se pač dijak odloči. Ker pa je 8. razred zaključni razred obvezne šole, je vprašanje, ali bo v bodoče še imelo smisel pričenjati v zadnjem razredu z novim učnim jezikom. Verjetno bo to morala prevzeti gimnazija.
Za bodoče prav tako še ni povsem jasen in rešen problem poučevanja tujih jezikov, posebno latinščine. Gotovo pa je, da bo klasična gimnazija lahko sprejela le učence, ki bodo že imeli osnovno znanj« Iz latinščine.
To sta dva problema, mimo katerih šolska reforma ne bo mogla, kar pa tekočega pouka na »klasični osnovni šoli« ne moti. Pričeli so redno 5. sep-
tembra in delo poteka tako rekoč brezhibno. Težave so predvsem s prostori, ker zaseda osemletka tudi fizikalno dvorano, kar spet ovira pouk fizike in kemije. Delavnic na šoli seveda ni.
Nujno potrebna je potemtakem notranja obnova šolskega poslopja, ki je pred kratkim
lobilo povsem prenovljeno, zares vabljivo zunanjo podobo. Najprej centralna kurjava, potem pa povečanje šolskega poslopja bodisi z nadzidavo ali pa dozidavo na sedanjem šolskem vrtu oziroma zunanjem telovadišču. To bi bilo morda še najbolj idealno: v skupnem bloku dva učna zavoda z lastnim vhodom vsak na eni strani.
Spectator
Pol stoletja učenosti
(OB JUBILEJU SPODNJE-ŠISENSKE OSNOVNE SOLE)
V Spodnji Šiški v Ljubljani so 11. t. m. svečano proslavili petdesetletnico obstoja in delovanja osnovne šole. Ob tej priložnosti je dobila naslov »Osnovna šola Zvonka Runka«, narodnega heroja, čigar poprsle so istočasno odkrili v šolski avli. Na pročelju šolske stavbe pa bo od tega dne dalje spominska plošča dvema Ilegalcema, ki sta prav pred šolo padla od strelov okupatorjev.
Petdeset let ni mnogo, tudi v obstoju zgradbe ne. Ce pa poslopje ▼ tem času ni bilo redno vzdrževano, se je predčasno postaralo. Zasluga prizadevnega šolskega odbora je, da se j« spodnješišenska šola za svoj jubilej deloma spet pomladila in je na najboljši poti, da se modernizira in prilagodi potrebam reformirane šole. Za sedaj so ozvočili vseh dvajset učilnic' in telovadnico, v kletnih prostorih so pridobili delavnico.
Potrebni bi bili seveda vsaj dve. Tudi kabinetov je premalo. Samo enega imajo. Jedilnice v šoli ni, malico delijo učencem
kar v razredih. Več kot primerna bi bila popolna šolska kuhinja, ki b{ služila tudi za gospodinjski pouk. Velik klicaj in vprašaj sta tudi šolska oprema in sodobna učila, kajti šola je osemletka z izredno visokim številom učencev.
1329 šolarjev in šolario je razdeljenih na 40 oddelkov, ki se zvrstijo v dveh izmenah. Na oddelek pride povprečno 34 učencev. Po želji staršev ima 5. razred tudi svoj klasični oddelek z 29 učenci. Učni kader šteje 46 oseb; 33 jih je na nižji, 11 na višji osnovni šoli; poleg njih sta ravnatelj in njegov pomočnik.
Poslopje bo treba čimprej povečati ali ga dvigniti ali pa mu prizidati novo krilo ter ga prilagoditi zahtevam šolske reforme.
Nova osnovna šola Hinka Smrekarja med Mestnimi bloki in Litostrojem bo s prihodnjem šolskim letom tako le-to, kakor tudi osemletko v Zg. šiški vsaj delno razbremenila, treba pa bo takoj pričeti zidati že drugo novo šolo, ki je že v načrtu. Šolske mladine je leto za letom več.	vlpi
Reforma gospodinjskih šol
Leta 1950 so v LRS ustanovili sedem enoletnih kmetiijskiih gospodinjskih šoL Njihove absolventke pa kljub strokovni izobrazbi niso našle primernih službenih mest, dasiravno po uradnih ugotovitvah delajo v raiznih obratih družbene prehrane, torej v šolskih In mlečnih kuhinjah, dijaških domovih in mladiimskih počitniških kolonijah večinoma nekvailifficira-n« moči.
Zaradi važnosti družbene prehrane za ljudsko zdravje in za delovno sposobnost in storilnost vsakega posameznika je posebna komisija, ki je proučevala prehrano prebivalstva in življenjske pogoje v kolektivnih gospodinjskih obratih, predlagala reorganizacijo gospodinjskih šol Usposabljale naj bi svoje učen-
ke predvsem za poklic domske kuharice' in gospodinje.
Nova gospodinjska šola bi bila triletna strokovna šola s praktičnim poukom. Sprejemni Pogoj je dovršena osemletka, izjemoma tudi le šest razredov oisnovne šole. Vsako šolsko leto bi bilo razdeljeno na petmesečni teoretični in šestmesečni praktični pouk. Poleg materinščine s poslovnim spisjem bo učni načrt vseboval še knjigovodstvo in računovodstvo, osnove naše družbene ureditve, osnove psihologije in moralne vzgoje, zdravstvo, prehrano z vajami, gospodinjstvo z vajami in telesno vzgojo.
Za odrasle, ki so v kmetijstvu že zaposleni, bo šola prirejala posebne tečaje, ki jim bodo omogočili pridobitev kva-l-ifkaclje.	—at
Vajenske šole na Gorenjskem
Učitelj — ura 100 din in 140 din, bruto 165 in 236
VI1/2
100 din	40.100	24.205	46.700	27.793	3.588	412	manj
VII/2
140 din	40.100	24.205	49.540	29.394	5.189	411	manj
Seveda nastane še večja razlika, če obračunamo nadure ravnatelju z nad 20 odstotki, ki ima 9.100 din položajnega dodatka (plače). Tako bi imel ravnatelj IV'2 pri 40 nadurah po 200 din:
IV/2
200 din	61.100	35.721	75.220	42.532	6.811	1.189	manj
IV/2
170 din	53.100	31.381	84.740	37.460	6.079	721	manj
Med drugimi šolami pridejo postopoma tudi strokovne, nižje in srednje do svoje re-_______________________________ forme. Postopoma, zanesljivo pa v dveh letih- O strok ov-šold V Savskem naselju nih šdlah na Dolenjskem smo
1 deloma že poročali, oglejmo
Tako se nadure progresivno nižajo, v večji meri tistim, ki imajo višje plačilne razrede, višje položajne plače in kakršnekoli druge dodatke. Pri taki progresiji ni več odločilna strokovnost niti višja izobrazba oziroma sposobnost.
Vendar obstaja neko načelo, ki določa, da se čisti prejemki (in višina nadur nam je bila podana v čistih prejemkih) ne smejo zniževati.
Zato nekateri uporabljajo navodilo Zveznega uradnega lista FLRJ 11-58 in obračunavajo nadure na sledeči način:
Profesor IV-2 z 52.000 bruto plače ima 40 nadur po 200 din, je 8000 din. Obračun:
52.000 din bruto znese 30.774 dinarjev neto.
Temu neto znesku prištejemo 8000 din neto nadur, kar da skupno 38.774 din.
Ta znesek zopet preračunamo v bruto, to je 67.300 din. Od tega bruto zneska odbijemo po že znanem postopku vse odbitke, ki znašajo v tem primeru 28.532 din, in diferenca nam da končni neto znešek 38.768 din, kar je samo za 6 dinarjev manj, kakor bi zna-
Vedno gosteje naseljeno Savsko naselje v Ljubljani je dobilo novo šolsko poslopje. Povsem dokončano bo šele prihodnje leto. Skupno bo imela šola 15 učilnic. Pet jih je že povsem nared in so 1. oktobra sprejele prve šolarje, ki so doslej hodili drugam. To SO učenci prvih treh razredov osnovne šole. Pouk poteka v dveh izmenah. S prihodnjim šolskim letom bo v novi šoli redno delala popolna osemletka.
šala vsota neto plače 30.774 din in 8000 din neto nadur.
Kateri način izmed navedenih je pravilnejši, še ni popolnoma jasno, ker nam manjkajo še ustrezna jasnejša navodila. Jasno pa je, da se slednji način bolj približa intenciji izplačevanja čistih neto zneskov, zato menimo, da bi ga bilo obdržati in upoštevati v bodočem pravilniku o nadurah.
O obračunavanju nadur na tujih zavodih pa drugič.
Jože Novak
si še, kako je na Gorenjskgm!
Otroški vrtec v občini Videm - Krško
V občini Videm-Krško imajo pravzaprav dva vrtca: enega v Krškem, drugega v Vidmu. Medtem ko ima slednji še dokaj primerne prostore, je prvi prav na slabem. ObLO se je končno odločil, da postavi tudi svojim najmlaijšim občanom sodobno poslopje za njihov vrtec. Določeno je že mesto, kjer bo stal, stroški pa So preračunani okroglo ra osem milijonov dinarjev. Do zime naj bi bilo poslopje že pod streho.
Poudariti je treba, da so v mi-nuMh počitniških mesecih v občini Videm-Krško posvetili obnovi šol res vso možno pozornost in da je zunanjost vseh šol v njenem območju z neposredno okolico vred prav vabljiva In prijetna. Prihodnje leto pride na vrsto notranjost šol, njihova oprema in učila. Posnemanja vredno!
Tam je tega neprimerno yeč, saj sta obrt in industrija tam gori doma.
V središču velikih industrijskih podjetij so za vzgojo kvalificiranih kadrov važne industrijske šole. To so šole z glavnim poudarkom na praktičnem pouku. Na Jesenicah se šolajo metalurgi, tudi mojstrsko šolo imajo, v Kranju se izobražujejo električarji. gumarji in kovinarji, v Zireh čevljarji.
Poleg srednje tekstilne šole, ki ima že svojo tradicijo, dobi Kranj v tekočem šolskem letu še industrijsko tek&tjlno šolo za vajence tekstilne stroke kranjskega okraja in za pletilske vajence iz vse Slovenije. Doslej se je šola imenovala vajenska šola za ple-tilsko stroko. Shla je periodična, se pravi, da traja vsako leto le ngkaj mesecev, posreduje pa učencem mimo teoretične daleč vetč praktične poklicne izobrazbe kot običajna celoletna splošna vajen-sika šola. Zato daje reformirana strokovna šola periodičnemu pouku prednost pred celoletnim.
Tudi brivski in frizerski vajenci v Kranju se bodo v
'lepisu ali prirodopisu), ki ga Potem skupno pregledajo, ocenijo in popravijo. Morda gre še dalje ter spodbudi učence zapise o sestankih razredne skupnosti, o učnih ekskurzi-ipd. Tako pripravljeni pri-e®njajo dijaki na drugi šolski stopnji s samostojnim zapisovanjem, ki naj bi postalo Slavna oblika njihovega dela PTi razredno-lekcijskem siste-VV1 Pouka (seveda ■ tudi pri skupinskem in individualnem Pouku, samo da je tam nekoliko drugačno). Učitelj jim po-P^ga s potrebnimi napotki, n,a j bolj pa z zgradbo svoje lek-pji6- Samostojnosti jim ne krati, vendar je njegova na-ioga, ki se je mora nenehno Zavedati, da jih navaja k pralni tehniki zapisovanja.5
Dijak naj zapisuje v določenem redu! Prične lahko z rimskimi številkami, nadalju-'e z arabskimi in, če so zapisi ^lo Podrobni, uporabi abece-u° d, 1, a...). Ali pa narobe, Prične z abecedo in končuje s številkami (A, a, I, 1...). Glav-n° je, da si omisli neki sistem Opisovanja, se v njem izuri, •* ga navadi in pri njem vztra-W. S tem doseže, da zapisuje
avtomatično in si prihrani čas,, ki bi ga sicer žrtvoval mehaniki zapisov, za umevanje in presojanje gradiva.
Dijak naj zapisuje kratko, vendar toliko podrobno, da utrdi izenačeno podobo lekcije! Najpogostnejša napaka zapisov. je, da so preobširni. Marsikateri dijak zabeleži vse: jedro gradiva in učiteljeve bolj obrobne, pojasnjujoče besede, celo mašila in šale, posledica pa je potem konfuzija stavkov, polstavkov in zgolj fraz. Priporočljivo je, da bolj posluša kot zapisuje, odkriva posebnosti učiteljevega sloga in pravočasno ujame nove ideje, nosilke posredovanega učiva. Le tako skrči podatke na minimum, izpusti manj važne podrobnosti in ilustrativne primesi, morebitna ponavljanja in zgolj retorična pomagala ter dobi zgoščeno podobo lekcije. Doma jo — kolikor je potrebno — dopolni, a to ■ se mu posreči toliko bolje, kolikor več nedeljene pozornosti je pri posredovanju posvetil učiteljevim izvajanjem. Razumno zapisovanje je res močno odvisno od dijakovih individualnih sposobnosti (umskih in
moralnih), toda z urjenjem in doslednostjo lahko doseže vsak zadovoljive in uporabljive uspehe, posebno če ga pri tem njegovi učitelji nenehno spodbujajo in njegove zapise kdaj pa kdaj preverjajo.
Dijak naj zapisuje s svojimi besedami! Načelno naj poda isti smisel po svoje, razen če so glavne točke lekcije prikazane tako kratko, jasno in zgoščeno, da bi bilo preoblikovanje nepotrebno in kvarno. Isto velja za citate, ki jih je treba zapisati v izvirni obliki, in za Stavke, o katerih meni učitelj, da jih je treba natančno obnoviti. Preoblikovanje je težavna stvar, toda sno-sobnost, da poda dijak nepopačen smisel učiteljevih izvajanj s svojimi besedami, je pač vredna truda in celo začetnih netočnosti. Z dosledno prakso doseže oboje: umevanje in smiselno prelitje učiteljevih besed v svoje.
Dijak naj proučuje posebnosti posameznih učiteljev pri posredovanju učiva! To je potrebno že zaradi tega, ker niti dva učitelja ne delata na isti način, ko prehajata od točke
do točke. Prevelika preprostost utegne dijaka prav tako zmesti kot prevelika zapletenost
Dijak naj zapisuje tako, da mu pozneje ni treba prepisovati! Ta napotek ima svoje zagovornike in svoje nasprotnike. Prvi menijo, da je prepisovanje potrebno, ker dijak na ta način lekcijo še enkrat predela, jo uredi, zapise dopolni s podrobnostmi in jim da tudi ličneJšo (vsekakor čitljivejšo) obliko. Nasprotniki pa poudarjajo, da dijak s prepisovanjem izgublja čas in njega prednosti dodatnih naporov ne opravičujejo. Vsi dijakovi zapisi — tako pravijo — imajo le začasno vrednost in da je v okviru lekcije najdragocenejše skupno pridobivanje, ki se vanje ne da zajeti. Razen tega da dijak najbolje dela v sami učni uri ou svežih vtisih in da postane neskrben in manj pozoren, če se zanaša na poznejše prepisovanje. Iz tega bi sledilo, da naj bi se dijak res naučil dobro zapisovati v sami učni uri ter bi svoje zapise doma samo še dopolnil in iz-boUšal. Njegova stvar je po-
tem, ali si prizadeva za še večjo popolnostjo in lično obliko.
Dijak naj bi se uril v zapisovanju tudi izven pouka! Dobri zapisi so rezultat dolgotrajnega in strogega urjenja (treninga), zato naj bi izkoristil sleherno priložnost, kj se mu nudi za zapisovanje, n. pr. predavanja, govore ali poročila na sestankih, zborih in skupščinah. Takoj naj izvleče beležnico in svinčnik in povedano neopazno skicira. Tovrstne vaje so dragocene pri pouku. Z njimi se navadi kratko in jedrnato obnavljati misli drugih jn vaja, ki si jo tako pridobi, mu izdatno pomaga pri analizi, umevanju in zapisovanju učnega gradiva.
Posebno V prvih letih učitelj na drugi šolski stopnji dijakom zelo olajša zapisovanje z znanstveno in didaktično solidno zgradbo učne lekcije (ki ni istovetna z učno uro, saj lahko traja dve ali tudi tri učne ure). Z njo jih spodbuja k pravilnemu zapisovanju, ne da bi jih še posebej opozarjal. Zgrešeno je vsekakor, če stopi učitelj — čeprav s stoodstotno strokovno sposobnostjo — ne-pripravlJeB v rswed. brez ta-
ko imenovane učne priprave, ki pri marsikom ne uživa posebnih simpatij. Najpogostnej-ši ugovor proti njej trdi, da je pač potrebna učiteljem nižje stopnje, ki učijo vse učne predmete in tudi strokovno niso temeljito podkovani, da pa je odveč na višji, kjer so učitelji strokovno temeljito izobraženi in jim pot in metode pouka narekuje stvarna logika učiva.
V okviru tega članka ne kaže razpravljati o problematiki in potrebi učnih priprav na vseh šolskih stopnjah, v zvezi z zapisovanjem pa je treba podčrtati, da dijaki s pridom zapisujejo le pri učiteljih, ki stopajo v razred dobro pripravljeni ter so lekcijo, ki jo posredujejo, predhodno kar najbolje zgradili. Pouk je načrtno delo. Kakor ne more gradbenik postavit; hiše brez načrta, tako ne more dobro poučevati učitelj, ki ni prej premislil, kaj in kako bo v učni uri delal. Najmanj, kar mora storiti, je učna skica, ki se ne omejuje na razporeditev učiva, temveč v velikih potezah predvideva (dovolj elastič-
bodoče šolali periodično v posebnem oddelku tamošnje splošne vajenske šole. Periodična šola s strnjenim poukom obstaja v Kranju prav tako še za pleskarske in trgovske vajence, v bližnji Škofji Loki pa za učence v lesni industriji. V Radovljici se bo vajenska šola postopoma preusmerila predvsem na kovinsko, ona na Bledu pa na lesno stroko. Zajeli bosta ves tamkajšnji okoliš in se bodo njuni učenci porazdelili po strokah.
Navedene spremembe bodo izvršene deloma že v tem šolskem le*u.
—al
Kmetijsko šolstvo v mariborskem okraju
Zahteva po strokovno šolanih ljudeh je osnova racionalnega kmetijskega gospodarstva. Naše agrarno ozemlje, (predvsem na Dolenjskem in Štajerskem, to bridko občuti. Prizadevanja novomeškega in mariborskega okraja za dvig kmetijstva so močna. O Dolenjcih smo že poročali, kako skušajo povečati zanimanje za obdelovanje zem • ije. Središče štajerskih prizade, vanj je Maribor.
Znana in priznana je srednja kmetijska šola v Mariboru, ki je vzgojila že stotine kmetijskih strokovnjakov. V prihodnjih treh letih bo poslala med naše ljudstvo spet 800 novih kmetijskih tehnikov. Njeno delo pa se bo venomer še stopnjevalo, saj bodo zahteve kmetijske proizvodnje vedno večje. Vsaka kmetijska zadruga bi morala v doglednem času dobiti svojega agronoma ali vsaj kmetijskega tehnika.
Za dvig kmetijske proizvodnje, sadjarstva in živinoreje je tudi na Štajerskem treba pridobiti čim več kmečke mladine, zato bodo v mariborskem okraju povečali zmogljivost kmetij-sko-gospodarskih šol ter bodo strokovno kmetijsko šolstvo preusmerili tako, da bodo absolventi znali preoblikovati se ■ danjo drobno kmečko proizvodnjo v sodobno kmetijstvo, prispevali pa bodo tudi k utrjevanju socialističnih kmetijskih obratov.	vp
Spominsko šolo v Rujevcu
iz nedavne preteklosti je znana banijska vas Rujevac v občini Dvor na Uni, ker je bila pred 15 leti tam odprta prva partizanska gimnazija. Sedemdeset dijakov iz Ban ije in Korduna, Like, Bosenske krajine in drugih krajev je kljub vsem vojnim težavam redno poslušalo predavanj a svojUh profesor j ev-partizanov od oktobra 1943 do maja 19.44. V sedmi ofenzivi je gozdarska zgradba, ki je dajala streho prvi partizanski gimnaziji, pogorela, pa se ie gola z dijaki in profesorji preselila v Klasnič v občini Glina. Poleti 1944 je bila gimnazija premeščena v Italijo, pet mesecev kasneje pa se ie vrnila v osvobojeni Split.
V počastitev 15-letnice ustanovitve prve partizanske gimnazije so letos 14. septembra odprli v Rujevcu moderno šolsko poslopje za novo osemletko. Sola ima 6 učilnic, dva kabineta, praktikum, delavnico, dijaško knjižnico in čitalnico. Mimo tega razpolaga z dobro opremljeno šolsko kuhinjo, ki bo služila praktičnim in učnim potrebam, ima pa tudi kopalnico s prhami. Poleg šolskega poslopja stoji nova enonadstropna stanovanjska zgradba za učiteljstvo. Gradbeni in opre-mni stroški so znašali 80 milijonov din.
—nm—
no) metode in tehniko pouka. Učitelj, ki hoče resno prenehati ž narekovanjem in dijake navaditi na smiselno in plodno zapisovanje v duhu njihove povečane aktivnosti, brez nadaljnjega uvidi nujnost vsaj minimalne učne priprave. Pot do pravilnega zapisovanja pri današnji mladini verjetno ne bo lahka, zagotavlja pa dragocene plodove. S povečano pozornostjo, ki jo zahteva, same po sebi odpadejo razne disciplinske nevšečnosti, ki so znane tudi na drugi šolski stopnji, povečajo se učni uspehi in zagotovi se tista aktivnost, ki se sklada z našimi šolsko-re-formnimi težnjami. Le na njeni osnovi se pridobiva pristna izobrazba in se razvija polnovredna socialistična osebnost.
* Glej n. pr. Gustav Šilih, Problematika učnih oblik. — Sod. pedagogika 1956.
2 Neke napotke nudi vsaka boljša didaktika. Naslednji so prosto povzeti po knjigi N. B. Bossing, Progressive Methods ob Teaching in Second?ry Schools, Vol. 11, str. 455—44*).
Str ja 4
štev. 14-18
.PSOSVmO DSLAVEO«
Itrolioua družbena zaposlitev
Prof.
Andreja
Hadži
Uporaba filma pri pouku
Otrokovih doživetij navadno Starši, ki skrbno slede njegovemu razvoju, ne delijo med manj in bolj pomembne, toda žal se odraslim, včasih zazde otroška doživetja v odnosu do lastnih skrbi majhna in nepomembna. Vendar moramo vedeti, da so v otroškem svetu vsa doživetja izredno važna.
Otrok dobi v šoli neposred-nejši stik z našo družbo. Svet se zanj ne neha več na koncu domače ulice. V šoli se ob učnem gradivu seznani tudi z osnovnimi elementi funkcioniranja družbenega mehanizma. V pionirskih in drugih organizacijah pa dobi že aktivno vlogo. Čeravno so to le š« šolski ali otroški kolektivi, so vendarle zelo pomembni za njegovo začetno vraščanje v družbeno dejavnost. Spoznanja, ki jih otrok pridobi v tem prvem, lahko bi rekli tipajočem dotiku z družbo, so za njegovo rast tudi močno pomembna.
Z vstopom v šolo otrok pogosto prevzame v pionirski ali drugi organizaciji kako določeno zaposlitev ali kakor temu navadno rečemo — funkcijo. Navadno to ni njegova prva zaposlitev, saj je otrok v družini, ki harmonično gradi njegov odnos do staršev in okolice, že bil v skladu z drobcenimi otroškimi močmi zaposlen. Pivi kolektiv, ki ga je v življenju spoznal, ga je obvezal, da, n. pr., prinaša vsak dan mleko, pobriše prah s pohištva in podobno. Ce so družinska bremena pametno razdeljena na vse njene člane, otrok z veseljem opravlja naloge, ki so primerne njegovi moči. Potemtakem bi iz drobnih domačih zadolžitev lahko organsko naraščale dolžnosti, ki mu jih zaupa širši kolektiv v šoli. In vendar je ta zadeva mnogo bolj zapletena. Vse pomembnejše je namreč za otroka, če so mu dolžnosti zaupali tovariši, kakor če opravlja družinske naloge. Otrok že tudi sam nekoliko drugače razume izvenšolsko zaposlitev in jo vrednoti v prvi vrsti kot odlikovanje, ki mu ga je podelil kolektiv za njegovo sposobnost in pridnost. Zaradi takega pojmovanja zaposlitve v kolektivu lahko otrok tudi svojstveno ali celo napačno ocenjuje dolžnost, ki mu jo zaposlitev nalaga. V tem so otroci prav blizu sveta odraslih. Tudi nam se rado primeri, da pojmujemo svojo zaposlitev v političnih organizacijah in družbenem demokratičnem mehanizmu samo kot častno priznanje družbe, kar nam pripada,' ali zaradi zaslug v preteklosti, ali pa zaradi posebnih nadpovprečnih sposobnosti. Zato ni čudno, če otrok, ki pri kosilu pazljivo nastavlja 'ušesa očkovim besedam, s katerimi po svoje razlaga
družben© zaposlitev. V socialistični diružbi, kjer državljani neposredno upravljamo državo in predstavljamo oblast, se tudi bremena in odgovornost porazdele. Statistika nam pove, da vsak . deseti državljan sodeluje v enem izmed organov družbenega upravljanja. 2e iz tega podatka je razvidna. njegova aktivna vloga, saj državljani tako posegamo odločilno v družbeni aparat in sodelujemo v vseh funkcijah države. In zakaj bi potem drugače pojmovali zaposlitev otroka v sicer mnogo manjšem. za njegov razvoj pa seveda v nič manj pomembnem obsegu.
Otrokovo pojmovanje pra-v.ic in dolžnosti pri njegovi prvi zaposlitvi v kolektivu je odvisno od tega, kako bo na to reagiral on sam, kako starši in kako šola. Od tega pa je tudi odvisno, kako bo vrednotil svoje naloge in kako bo ocenjeval nalogo odraslih v družbenem mehanizmu.
Zavest lastne pomembnosti pri otroku, ki ga kolektiv odgovorneje zaposli, lahko negativno vpliva na njegov odnos do sotovarišev. Kad lahko postane samo važen komandant kolektiva, potrebno pa je, da se v njem mnenje o lastni,pomembnosti prerašča v odgovornost do zaupane naloge, saj ni nujno da se ta pomembnost veže na njega samega, temveč na zaposlitev, ki jo opravlja. Pozorni vzgojitelji bodo sami posegli vmes, če ne bo otrokov ponos na zaupanje skupnosti kvaril z egocentričnim-občutkom osebne pomembnosti. Zelo škodljivo je lahko prepričanje, da je edino on sposoben opraviti zaupano delo in da je kolektiv z njegovo izvolitvijo opravil pravzaprav le svojo dolžnost. Ce v takem primeru napačnega vrednotenja dolžnosti otroku nihče ne pomaga, lahko ostane tak voditelj mladega kolektiva asocialna osebnost. To pa ga kasneje privede tudi do osamitve. Pedagoški kolektivi in starešinski sveti' otroških organizacij kaj radi ponavljajo že udomačene napake, ki običajno soglašajo z otroškimi željami. Za vodstvo posameznih krožkov svetujejo tiste njihove tovariše, ki so tako ali drugače eksponirani. V skupnosti otrok ima navadno največ veljave tisti njihov tovariš, ki ima nekatere v tej vzra&ti pri otroškem kolektivu posebno cenjene odlike. Te so lahko kaj različne: morda zna hitro računati, dobro brani gol, zna odlično žvižgati, je najmočnejši. z vsakim lučajem zadene brzojavni drog in podobno. In med take otroke se vse preveč naglo in nepremišljeno porazdele zaposlitve. Skoraj običajno pa je, da otrok, ki z

M MM M ♦♦♦♦+*♦ + ♦♦*♦*+* + **+*******
Državna
založba
Slovenije
opozarja na naslednje priročnike in poljudnoznanstvene knjige:
Charles Darwin, O NASTANKU VRST . . pl- 420 Tean James, ZGODOVINA FIZIKE . . . pl- MO Pierre Rousseau, ZGODOVINA ZNANOSTI pi- MO
Tomšič - ‘UratariČ, SKICIRKA ZA PRIRO-
DOPISNI POUK............br.	150
Tomšič - UratariČ, BOTANIČNA OPAZOVANJA IN EKSPERIMENTI BREZ MIKROSKOPA . . .............br.	120
Bogdan UratariČ, BOTANIČNE UČNE URE br. 320
Bogdan UratariČ, BOTANIČNE EKSKURZIJE . .................  br.	400
ZAHTEVAJTE KNJIGE V VSEH KNJIGARNAH ALI PA JIH NAROČITE NARAVNOST PRI
Državni založbi Slovemie
Ljubljana, Mestni trg 26
močjo strahuje okolico, to svojo lastnost ohrani tudi pri organizirana otroški skupnosti. Zato se moramo vprašati, ali to ustreza vzgoji aktivnega državljana, kakršno pričakujemo pri slehernem otroku.
Odgovorna dolžnost — im to je v resnici tudi še tako majhna dolžnost, ki jo sprejme otrok v svojem kolektivu — izgubi na svoji vrednosti, če jo starejši svet nepravilno pojmuje. Pri tem sta posebno pomebna dva najvažnejša 6i-nitelja, šola in družina.
V	šoli, sedeč po praksi, opažamo predvsem dve ekstremni možnosti pri zaposlitvi učencev z družbeno funkcijo. Oba ekstrema enako kvarno učinkujeta. Prvi je ta, da je otrok izvoljen za odbornika v pionirskem odredu, ker ga učitelj ceni kot najsposobnejšega učenca in od njega pričakuje večjo pridnost, točnost pazljivost kot pri drugih otrokih. Ker to tudi v kolektivu pri-povednje. to izzveni kot posebna simpatija do tega otroka če se v skrajnosti ne izrodi celo kot protežiramje.
S takšnim izdvajanjem nad razredni kolektiv in izven njega vskalijo v otroku lastnosti, ki jih nima in v urejenem kolektivu niti niso potrebna Dodeli mu brez posebnih kvalitet funkcijo ovna — vodnika in vsiljuje mu izjemne kvalitete, katerih niti ne pričakuje od drugih otrok.
V	drugo skrajnost zahajajo tisti vzgojitelji, ki hočejo otrokove lastnosti nasilno uravnovesiti. Ne bomo daleč od stvarnosti, če trdimo, dani tako redek pojav v šoli učitelj, ki otroku očita: »Vidiš, šahovski krožek lahko vodiš, ne veš pa, kakšno podnebje je pri nas ...« in podobno. Tak rahel posmešek v življenju ljudi, ki prenašajo svoje zastrte ambicije na nestrpnost do otrokove družbene zaposlitve, ruši napore ostalih vzgojiteljev in družbe ter škodljivo vpliva na naš vzgojni razvoj.
Nič manj nevarna kot nepravilno reagiranje vzgoj ite-Ijev v šoli na otrokovo družbeno zaposlitev je lahko tudi družinska vzgaja. Upravičenemu ponosu nad zaupanjem, ki ga je izkazal kolektiv njihovemu otroku, lahko sledi napačno prepričanje, da je to tudi samo po sebi umevno, češ, da je njihov otrok tudi nekaj izrednega in v odnosu do sošolcev nekaj nadpovprečnega. Kako škodljive so primerjave s sosedovimi otroki, ki domačemu ne sežejo do ramen! Nič manj negativne posledice pa tudi nima smešenje otrokove navidezne pomembnosti. Takšno norčevanje je za otroka skeleče in ponižujoče. Redka pa vendar omembe vredna možnost za omalovaževanje vloge otrokove družbene zaposlitve se kaže v tem, če ob kakšnem neugodnem pojavu po sestankih potrošniškega ali hišnega sveta starši omalovažujejo ne le delo naših družbenih organov -,loh, temveč kritizirajo kot nepotrebno tudi otrokovo družbeno zaposlitev. Temu =lede tudi nauki, naj otrok -.usti take neumnosti in naj se oosveti samo učenju, ki ga bo v življenju lahko s pridom uporabil. Tak odnos je med vsemi možnimi reakcijami najbolj negativen in za bodočnost otroka tudi najbolj škodljiv.
V deželi, katero upravlja tisoče državljanov, ni majhen dogodek zaposlitev otroka v kolektivu, saj je to njegov prvi, še malce negotov, tipajoč korak v življenje. Le z rahločutnostjo in budno skrbjo nad otrokovo rastjo bo iz negotovega stopicanja nastal trden korak v bodočnost jutrišnjega aktivnega državljana.
S. H.
GLASBENA SOLA SISKA - BEŽIGRAD
UuMJaaskd obMnd 81Sk» to B*-tl gr »C Imata skupno nlijo glasbeno Solo, ki Je * Izredno uspelim koncertom svojih gojencev nedavno proslavila svojo desetletnico,
pričela le delati • US gojenci Mr le do danes njihovo Število •koral posedmerlla. V tem Sol-ekeru letn lo obtekaj« MM do M lot štorih o trote obeh spolov is »e 152 cicibanov. Naraslo Je tudi Morilo n Snega osebi*, ki štole sdal n mo«.
Začeli so v stari Vodnikovi rojstni h tol pri Kamnltnl ml« to v skromni sobici »Rinko Smrekar« v Spodnji Stoki. Poleg pihal, ki so bila njeno prvo učno gtaObllo, poučujejo danes na Coli tedi klavir, godala, tolkala to solo petje. Zavod so le resvil v kvalitetne glasbeno loto, Id leto M letom žanje večje uspehe.
V eni izmed zadnj ih prilog Prosvetnega delavca »Radio in film« smo obravnavali uporabo diafihnov pri pouku, tokrat pa naj osvetlimo uporabo filmov pri pouku.
Prednosti filma so precejšnje Najvažnejše pri filmu je gibanje, s katerim se doseže velik uspeh v prikazovanju določene teme. Z uporabo živahnosti, počasnega premikanja (na primer 60 slik na sekundo pri športu), mikrofotografijo in podobnimi tehničnimi izsledki film lahko prikazuje prizore, ki so sicer več ali manj nevidni. V filmu tudi ■lahko preskakujemo čas sli pa ga strnemo, kar posreduje učencem pravilno razumevanje zgodovinske zakonitosti in kontinuiteto dogajanj ter s tem razumevanje preteklosti, kar je drugače zelo težko.
Film nudi spremembo in ve ■ selje do pouka. Pospešuje šolsko delo (čitanje, izdelavo zemljevidov in drugo konstruktivno delo), kar je vzgojno zelo koristno.
Pri uporabi filma pri pouku razlikujemo v glavnem šest stopenj:
načrt in izbor filmov, priprava razreda, prikazovanje filma, povzetek, ponovno predvajanje do ocenitev filma.
NAČRT IN IZBOR FILMOV
Najprej naj učitelj pregleda učno snov in izbere na osnovi toga ustrezen film. To često ni lahka naloga; učitelju je znatno olajšano, če ima na razpolago razne kataloge dosegljivih filmov. Po pregledu kataloga učitelj izbere film, ki ga pred predvajanjem v učilnici pregleda in naredi načrt, kako ga bo uporabljal. Nato pripravi glavna vprašanj« in smernice za razpravo, ki jo namerava imeti po predvajanju filma. Učitelj lahko izkoristi ugodnost, da na • pod-Ltgi gradiva, ki bo prikazano v filmu, usmerja nadaljnje dejavnosti, proučevanje in študirani a.
Filmi služijo v glavnem zato, da vjseljejo kak predmet ali idejo, da dopolnjujejo snov, ki je bila že obravnavana, in služijo kot izvleček ali pregled neke snovi.	________
Vendar vsi filmi ne služijo vsem gornjim namenom- Nekateri filmi prikazujejo kratek pregled kake zgodovinske dobe, kak kraj ali kako idejo. Taki filmi vzbujajo. zanimanje in vpeljejo neko učno snov. Drugi filmi obravnavajo kak proces ali le kako fazo širšega problema. Taki filmi često predstavljajo le določeno fazo poučevanja. Nekateri filmi pa prikazujejo sumarno kako dobo, dogodek ali proces in so najboljši kot uvod v obravnavanju doglo-Čene šolske snovi.
PRIPRAVA RAZREDA NA FILMSKO URO
Učitelj mora pripraviti razred na predvajanje filma. Za to ni togih formul, temveč se spreminjajo v zvezi z vrsto filma in mestom, ki ga naj til™ zavzema v šolski uri kot celoti. Film Je lahko vezan na to, kar se je že zgodilo, ali pa lahko iz njega potegnemo smernice za to, kar bo sledilo. En način uvajanja filma je, da napravimo listo glavnih vprašanj, na katere naj b; film pomagal odgovarjati. Kratka diskusija o teh vprašanjih poživlja opažanja učencev. Slaba stran tega načina uvajanja filma pa je v tem, da nakaže vpmažamja učitelj sam, brez sodelovanja učencev. Tako je film le sredstvo za odgovarjanje na učiteljeva vprašanja. Včasih je to zelo razumljiv način obravnavanja kake učne snovi.
UPRAVITEUSTVOM IN UČITELJSTVOM OSNOVNIH $01
Zavod za slepo mladine v Ljubljani bo a novim šolskim letom zopet sprejemal novince, to je šoloobvezne slepe otroke kakor tudi pozneje oslepele učence v prešolanjp in učenca, ki zaradi okvare vida ne morejo slediti pouku v redni šoli.
Solsfea upraviteljstva in tudi vse ostalo učiteljstvo prosimo, da nam pomagajo pri evidened teh otrok s tem, da na.n posamezne primere prijavijo neposredno in to čimprej. Navedejo naj osebne podatke otroka in natančen naslov, da lahko pravočasno uredimo vse potrebno za sprejem.	/
K sr vodi Zavod za slepo mladino tudi evidenco slepih otrok v predšolski dobi, prosimo, Ca nam po možnosti sporočit« tudi take primere.
Zavod za slepo mJadttnc v Ljubljani ima popolno osemletko s specialnim dodatnim poukom za slabovidne učence in z oddelkom za predšolske otroke.
RavnateUatro Zavoda za slepo mladino Ljubljana, Langusova
V nekaterih primerih lahko učitelj in učenej sodelujejo pri postavljanju vprašanj, na katera naj odgovori film. Učitelj predhodno pove nekaj o vrsti filma, ki bo predvajan, in razpravljala z razredom. O njegovi povezavi s snovjo, ko so jo žs obravnavali v razredu. Nato do-ločijo skupaj vprašanja, na katera je treba paziti v filmu. Spisek teh vprašanj, ki naj bo po možnosti obešen na šolski tabli, bo precej pripomogel učencem v razpravi, ki bo sledila filmu.
Obstaja še tretji način, in sicer ta, da poseben' odbor dijakov predhodno pregleda film, skupaj z vzgojiteljem, če učenci živijo v zavodu. Nato dijaki vpeljejo film svojim sošolcem in nakažejo važne stvari, ki jih bodo gled&li, ter postavljajo vprašanja, na katera bo film edgovoril. Ko je razred na prv; ali' drugi način psihološko pripravljen. lahko začnemo s predvajanjem.
PRIKAZOVANJE FILMA .
Ce so bile predpriprave uspešne, so usmerile razred na snov filma in ga prepričale, da poučni film ni zabavni film. Da bo projiciranje filma teklo čim bolj gladko, izvedemo pred šolsko uro sledeče:	pripravimo
projektor, vložimo film v projektor in uredimo ostrino, preizkusimo zvok projektorja, namestimo zaslon tako, da lahko vidijo vsi učenci, uredimo zatemnitev prostora, odstranimo vse svetle'slike, karto im druge predmete okrog zaslona.
Med predvajanjem naj, operater rokuje s projektorjem tako, da bo slika vedno jasna, m naj takoj odstrani morebitne napake ter zalepi film, če se med predvajanjem pretrga Skrbi naj za to, da ne bo predvajanje prekinjeno.
POVZETEK FILMA
Po končanem projiciranju učitelj ugotavlja vtise, ki jih je napravil film na učeince, im z njimi razpravlja b glavnih mislih, ki so bile nakazane v filmu. Učenci naj odgovarjajo na vprašanja, postavljena med predvajanjem. Nekateri učitelji uporabljajo, tudi telcste, nanašajoče se na vsebino filma.
PONOVITEV
PRIKAZOVANJA FILMA
Vsebino nekaterih filmov lahko učenci osvojijo že po enkratnem predvajanju, nekatere pa jo treba večkrat predvajati. Najbolje je, da to izvršimo v isti učni uri, po končani diskusiji, ki je sledila prvemu projiciranju. Ponovno prikazovanje naj razčisti nerazumevanje snovi, ki se je pokazalo med razpravo. Pri ponovnem predvajanju običajno ravnamo takole:
Pri zvočnem filmu izključimo zvok in vrtimo čimbolj počasi. Nato razlaga film učitelj ali pa tisti učenci, ki so dogajanje razumeli. Učitelj lahko postavlja tudi vprašanja, nanašajoča sena dogajanja na zaslonu, na katera morajo učenci hitro odgovarjati,medtem ko film teče dalje.
Prikazujemo lahko tudi samo nerazumljivi del filma.
OCENITEV FILMA
Nobeno prikazovanje filmov ni popolno, če predavatelj in učenci ne ocenijo filma. Poglavitna vprašanja pri tem naj bodo približno sledeča:
Ali je film avtentičen; ali je dobro organiziram; ali je zaporedje dogodkov dobro in primerno poudarjeno; ali je film tehnično na določini višini; ali sta svok in slika jasna; ali je film vzpodbudil učence k nadaljnjim aktivnostim.
Priporočljivo je, da učitelj zapiše učinke in uspeh filma ter napravi iz tega malo kartoteko, kar mu bo dobro služilo kot vodilo pri bodoči izbiri filma.
KOORDINACIJA FILMOV Z DRUGIMI UČILI
Film ni samostojno učilo. Potrebuje učiteljevo razlago m diskusijo. Poleg njega rabimo često še druga učila, n. pr., geografske karte, da pojasnimo lokacijo dogodkov na filmski sliki. Včasih uporabljamo tudi 3e slike, diapozitive ali diafilme.
da razložimo nekatera dejstva* ki se jih učenci videli v filmu. Drugič uporabljamo grafikone, da poudarimo neko povezavo, statistične podatke ali pa knjige in revije. Vendar je film is-med vseh teh pripomočkov za učitelja najboljše sredstvo. Ni potrebno, da je film izključno učilo, temveč naj bo vključen v poučevanje tam, kjer bo predstavljal naj večji uspeh.
PODATKI O FILMIH
Cesto se bo učitelj vprašal, kje dobiti filme, kakšne filme naj uporablja.
V Sloveniji vrši distribucijo 16, mm šolskih im poučnih filmov Zavod za šolski in poučni film Ljubljana, Miklošičeva 7. V kratkem se bo preselil v Grošljevo 4. Zavod ima več kot 800 (filmov v 2200 kopijah. V kratkem bo izšel nov katalog, v katerem bo naveden naslov filma, vrsta filma (nemi ali zvočni), tehnika izdelave (črnobeli ali barvni), čas trajanja, dolžina v metrih, producent in kratka vsebina.
Ta katalog bo služil vsem učiteljem kot pomembno vodilo v izbiri filmov.
UČITELJ IN FILM
Brez dvoma je film eno izmed važnih sredstev, ki jih modema znanost nudi za vzgojo v šoli in izven rje. Učinkovitost filma pa je odvisna od učiteljeve spretnosti in njegove sposobnosti, pravilno uporabljati film. Film lajša učiteljevo nalogo v toliko, kolikor ne more sam razložiti določene snovi bolje in jasneje ter v krajšem času« Otežuje pa jo v toliko, ker mora učitelj izbrati ustrezen film in ga čimbolj izkoristiti. Vsebinsko ir. tehnično najboljši film pa lahko postane slaba zabava ter izguba časa. če ni pravilno rabljen Za-n =e morajo učitelji, vzgajati v smislu velike pomembn- --	m=>
in njegove uporabe.
Volitve šolskih odborov
NOVE KNJIGE za mladino in odrasle
Založba Mladinska knjiga je izdala v knjižnici KONDOR:
21. knjigo: Ciril Kosmač: IZ MOJE DOLINE.
Za naročnike letne zbirke KONDORJA je cena za vsako knjigo broš. 130 din, vezana v ppl. pa 300 din.
V	knjižnici SINJI GALEB je izdala prvi letošnji knjigi Fran S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM I. in II. del. Oba dela staneta vezana v ppl. 600 din- Za naročnike letne zbirke SINJEGA GALEBA je cena za obe knjigi broš. 240 din, vezani v ppl. pa 500 din.
V	zbirki GLOBUS je izšel potopis slavneiga ruskega raziskovalca Malduhe - Maklaja: POTOVANJE PO TIHEM OCEANU, ki stane vezan v ppl. 720 din, epi. pa 790 din, naročniki na zbirko pa ga dobe za 600 din.
Mladinska knjiga je izdala še naslednje knjige:
Rudy,ard Kvplirig: POGUMNI KAPITAN. To je povest o življenju na morju, o naporih, nesrečah in pogumu mornarjev. Stane broš. 390 din.
Pierre Clostermann: VELIKI CIRKUS. To je delo slavnega francoskega letalca, ki opisuje letalsko vojno in pripoveduje o nadčloveškem pogumu, samozatajevanju in telesni zmogljivosti. Knjiga stane broš. 590 din, vezana v ppL pa 730 din-
Zone Grey: SKRIVNOSTNI JEZDEC — napeta povest, ki se godi med kavboji na samotni farmi sredi prerije. — Stane broš. 390 din, vezana v ppl. pa 430 din.
Za naše najmlajše je izdala Mladinska knjiga v zbirki slikanic Čebelica:
prvo letošnjo knjigo: TRIJE MEDVEDI — ruska pravljica o deklici, ki ge zašla v gozdu in se zatekla v hišo treh medvedov.
drugo letošnjo knjigo: Janez Vipotnik: HRUŠKA. Resnična zgodbica o partizanu Petru, ki prevari nemške okupatorjeve vojake in se srečno vrne k svoji četi.
Vsaka slikanica stane broš. 60 din, vezana pa 140 din.
Mladinska knjiga bo v oktobru izdala učbenik:
Janko Jurančič: S r b o h r-vatsko berilo za (I. in II. razred gimnazije) V. in VI. razred obveznih šol.
MLADINSKA KNJIGA —
Ljubljana
Odbor za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svetu je razpravljal o izvajanju splošnega zakona o šolstvu v sedanjem času, ko še niso sprejeti zakoni o posameznih vrstah šol.' Glede volitve novih šolskih odborov je odbor sprejel nekatere sklepe, ki jih bo predložil republiškim svetom za prosveto zaradi priporočila ljudskim odborom in šolam.
Po sklepih odbora za prosveto se novi šolski odbori volijo, ko jim poteče dveletni mandat, in sicer v skladu z načeli o sestavi in načinu volitev, navedenimi v splošnem zakonu o šolstvu. Dokler ne bodo sprejeti posebni zakoni o posameznih vrstah šol, imenujejo določeno število članov šolskega odbora osnovne šole in gimnazije, pristojni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov, in sicer na predlog sveta za prosveto. Določeno število članov izvolijo učiteljski sveti, zbori volivcev s področja šole, pa tudi zainteresirane gospodarske in družbene organizacje, strokovna združenja in ustanove. V šolskih odborih so tudi direktorji šol. V šolske odbore osnovnih šol izvolijo zbori volivcev najmanj tretjino članov, v odbore gimnazij pa določeno število članov delegira skupnost učencev v šoli.
V šolske odbore za strokovne šole in šole za izobraževanje učiteljev imenuje določeno število članov pristojni ljudski od-
bor na predlog sveta za pro-' sveto, določeno število članov pa izvolijo učiteljski svet, zainteresirane družbene in gospodarske organizacije, strokovna združenja in ustanove, kakor tudi skupnost učencev v šoli. v šolskih odborih posameznih strokovnih šol je lahko tudi določeno število članov, ki jih izvolijo zbori volivcev s področja šole. Kadar so šole ustanovile in obdržale vse pravice in obveznosti ustanoviteljev do njih gospodarske ali družbene organizacije, imajo te organizacije pravico izvoliti določeno število šolskega odbora.
Sestav šolskega odbora kake šole se določa s sklepom njenega dotedanjega šolskega odbora ob soglasju sveta za prosveto, pristojnega za šolo. S tem sklepom se določa skupno število članov šolskega odbora in število tistih članov, ki jih imenujejo oziroma izvolijo ljudski odbor, ustanove in organizacije, prav tako pa tudi število učencev, ki jih izvoli skupnost učencev šole, in članov, ki jih izvolijo organizacije — ustanoviteljice šole.
Ker splošni zakon o šolstvu ne določa maksimalnega števila članov teh odborov, je odbor za prosveto in kulturo prt Zveznem izvršnem svetu priporočil, naj se ne volijo preveliki odbori, temveč v manjših šolah največ s 15, v večjih pa največ s 25 člani.
Pred kongresom telesne kulture
PRIPOROČILO SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO PRI ZIS
Svet za prosveto in kulturo pri Zveznem izvršnem svetu je priporočil republiškim svetom za prosveto in kulturo primerne akcije pred kongresom in med kongresom telesne kulture, ki bo v Beogradu od 6. do 8. novembra t. 1.
Priporoča se, naj se v prvi polovici oktobra v okviru rednih pismenih nalog iz materinskega jezika obdelajo v višjih razredih osemletnih šol, gimnazij, učiteljišč in strokovnih šol teme: »Kaj pričakujemo od telesne kulture«, »Šport v šolah« in »Moji najljubši doživljaji v telesni kulturi«. Učenci, ki bodo najbolje obdelali te teme, bodo prejeli kot nagrado športne pripomočke. Iz vsake šole bodo poslali po tri najboljša dela občinskemu svetu za šolstvo, ki bo nagradi! tri najboljše naloge in jih priporočil republiškemu svetu za šolstvo za nadaljnjo udeležbo v natečaju.
Gimnazije in strokovne šole bodo poslale izbrana dela okrajnemu svetu za šolstvo.
V prvi polovici oktobra naj v šolah organizirajo tudi množična tekmovanja učencev v jesenskem teku čez drn in strn, izlete in druge akcije. V dneh kongresa bodo seje šolskih odborov, na katerih bodo razprav-
ljali o napredku šolske telesne vzgoje in. šolskega športa. Pri-rede naj se tudi roditeljski sestanki in skupno s starši sestav] načrt za širšo aktivnost učencev na raznih področjih telesne kulture.
Pismo priporoča tudi ureditev šolskih dvorišč, trat, igrišč in telovadnic.
Izšla je težko pričakovana knjiga
dr. Silva Trdina: BESEDNA UMETNOST
To je — če ne upoštevamo že davno izčrpane Keleminove študije o literarni vedii— prvo večje slovensko delo v teoriji literature; delo, ki bo našlo pri nas mnogo bralcev, velja pa tudi kot učbenik za srednje šole (poetika). Rokopis so pregledali dr. Anton Bajec, Mairja Bor-šnikova, Alfonz Gspan in Miroslav Ravbar, in delo je bilo odobreno kot učbenik z odlokom Sveta za kulturo in prosveto LRS pod št. IV. 281/1- 56-MS, 13. jan. 1956. Izdala js> J* Mladinska knjiga.
Šolska zvezdama Giriiu Kafolu a spomin Knjige in časopisi
Opozarjamo po Soistei reformi nanovo ustanovljene osemletne ljudske šole in gimnazije v Ljubljani na Šolsko zvezdamo, ki se nahaja na strehi bivše IV. gimnazije, sedaj V. osnovne šole v Šubičevi ulici. Zvezdama ima refraktor z goriščno razdaljo 1500 ram dn ODjektivom premera 105 mm. Poleg tega razpolaga še z dvema Zeissovi-ma monokluarniima daljnogledoma z 10-kratno povečavo. Veliki daljnogled more uspešno uporabiti v ljubljanskem podnebju od 60 do 300-kratno povečavo- Ima para-laktično stojalo s finim premikanjem v deklinaciji in retatascenziji. Z uspehom je mogoče opazovati vse faze Venere, Merkurja, nekatere podrobnosti na Marsu, pa^pve na Jupitru in gibanje njegovih štirih večjih lun ter Saturna z njegovim kolobarjem. V ugodnem vremenu moremo videti še . Cassini j evo črto. Mrki. na Jupitrovih lunah so posebno poučni- Na Luni lahko opazujemo vse velike in številne manjše kraterje, gorovja, nekatere razpoke, žar-kovja in celo nekatere valovite vzpetine na njenih ravninah, morja imenovanih. Nastajanje in ugašanje dneva na Luni lahko opazujemo na krajšanju -oziroma podaljševanju senc Luninih gora. Za dokaz, da na Luni ni zraka, pa nam služijo mrki zvezd za Luno.
V vesoljstvu nam pokaže daljnogled številne dvojne in večkratne zvezde, njihove različne barve in temperaturo, v malem spektroskopu nam Pokaže že spefctrum nekaterih bližnjih zvezd- Razkroji nam zvezdne kopice, v ugodni noči celo Herkulovo kopico, ki je oddaljena 33 tisoč sve-tlobr.ih let od nas. Jasno paro pokaže meglico v Orionu, v kateri vidimo v ugodni noči celo njeno strukturo. Tudi več drugih meglic v naši Galak-
tidi vidimo, v izvengalaktič-nam vesoljstvu pa Andromedino meglico kot ovalno meglo. Normalno moremo videti Sonce projecirano na zaslon v premeru okoli 25 cm in zato njegove pege v taki velikosti, da ta povečava ustreza celo zahtevam za poročila o Wolfovih relativnih številih v geofiziičnem letu- Seveda pa je mogoče doseči mnogo večjo povečavo posameznih peg in njihovih skupin. Glede sončnih peg pripominjamo, da bo njihovo število še letos in prihodnje leto, ker je maksimum sončne aktivnosti pravkar minil, še vedno precej veliko. Posamezne velike pege pa se pokažejo tudi pozneje.
Zvezdarno vodi tov- Pavel Kunaver, ki je nameščen na II. osnovni Šoli v Ljubljani, Prežihova 8 (bivša klasična gimnazija, sedaj tudi IV. gimnazija). Glede obiska se dogovorite telefonično ali osebno z njim- Dijaki, ki bi jih vodja pripeljal na zvezdarno, naj bodo toplo obuti in oblečeni. ker morajo stati na betonu, četudi za lesenim opažem. Več kakor 15 dijakov ne more priti istočasno na zvezdamo.
VAZNO: Luna ie najlepša v času 3 do 5 dni po prvem krajcu. Ob polni Luni je vsako opazovanje — tudi Lune same skoraj nemogoče. Na Luni tedaj ni mogoče opazovati gorovij in kraterjev, ker nimajo senc. Najbolje je, če posvetimo ogledu Lune poseben večer, drugim nebesnim telesom pa drug večer, ker so ti bolje vidni, kadar ni Lune.
Zvezdama ima namen poglabljati in dopolnjevati pouk v vseh razredih, kjerkoli obravnavajo položaj naše Zemlje v vesoljstvu in njene odnose in odvisnost od drugih teles na nebu. Želeti bi- bilo, da bi jo šole bolj uporabljale kakor doslej. •• -
Pavel Kunaver
Trebnje klice po novi šolj
Tre bij anci so po dodgih letih do-končali nov kolodvor — prejšnji Je pii žrtev zadnje vojne. — morda dočakajo tudi novo šolo, &Jeno potrebo so odločujoči krogi Vsekakor uvideli, saj so načrti zanjo že pripravljeni. Skupno 6 stanovanji za učiteljstvo bo gradila nove šole po predračunu za-htevaia jss milijonov dinarjev.
Dosedanije šolsko poslopje, »taro daleč nad sto let. ni le dotrajano, ampak je tudi premajhno in V prav nobenem pogledu več ne ustreza sodobnim higienskim •n pedagoškim zahtevam. 2e Pred sto leti je bilo poslopje zanemarjeno, kot poroča šolska kronika. Tedaj je bila trebanjska šola enorazrednlca. Danes se v njej prerivajo štinje razredi, ostali pa so našli streho v tujih stavbah v Trebnjem. Prav tako
75 otrok
in eno učiteljica
Občutno pomanjkanje učiteljstva nl nič novega, 'v novomeškem 01traju manjka še 105 prosvetnih delavcev. Kljub temu preseneti ^oveka novica, da naj bi v da-dobi ena sama učna moč VzSaJala, učila in vodila 75 Šo-larJev in šolaric. Skupno to nika-ni izpeljivo in bi bilo tudi *l0lJ škodljivo kot koristno, zato So šolanje razdelili v dve izmeni, ''sak drugi dan pridejo na vrsto lsti učenci. Bolje tako kot ni«.
Tako Je um v odmaknjeni Su-i11 krajini v vasi Sela-Sumberk, c|'čina Žužemberk. Cez nekaj let b» vsaj deloma bolje, ker ObLO štlPendtra šest učlteljiščnikov. 8tlPendira.li bi Jih še več. toda v ®Pho krajino mladino ne Tnika.
Uspel koncert pevskega zbora prosvetnih delavcev
'Slavko Osterc« in zbora »Slavo Klavora« v Mariboru
, V okviru II. mariborske kulturne revije sita priredila' r^ani pevski zbor PD »Slav-^ Osterc« in moški zbor blava Klavora« 27. septem-o'ra v mariborski unionski dvorani pod vodstvom diri-®enta prof. Jožeta Gregorca Celovečerni koncert, ki je po-■^al emogljitvoeit najboljših zborov mariborskega °'craja. Zbor »Slava Klavora« j v prvem in zaključnem de-sporeda odpel pesmi, s ka-je sodeloval na leioš-mednarodnem pevskem f^^novanju v Arezzu in po-Jdil upravičenost svojega love&a. Nič manj veselo pa Ir Presenetil zbor prosvetnih plavcev »Slavko Osterc«, ki
že na koncertu v Rogaški letini ob zaključku minule Pevske sezone pokazal viden ‘ispredek in požel pred zah-, evrto koncertno publiko lep Zdaj je ponovno uspel jj. d' mariborskim obč instvom, ' štedilo s priznanjem po v»aki izvajani pesmi.
„3azen umetnih in narodnih pssrni je vključil zborovodja fiPored tudi mogočno »Ko-
KAFOL CIRIL, nestor učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«, nosilec zborove častne značke in njegov najstarejši član, Je pred kratkim nenadoma za vedno zaprl svoje vedre oči. Ko smo se juliia veseli vračali po napornem
desetdnevnem pevskem tečaju a Hvara, pač nismo slutili, da se poslavljamo od vzornega tovariša-pevca za vedno.
Kot mladenič j» pei v zboru primorskih učiteljev še v Italiji. 2e ob zibelki našega zbora pred M leti j« zapel v njem in ga ni zapustil do zadnjega diha. Veliko Je doprinesel rasti slovenske zborovske kulture tudi kot zborovodja. Zaveden Slovenec Je grenko občutil preganjanje naclfašlz-ma, ki mu ni niti v njegovi drugi domovini prizanesel. Neumoren v svojem delu za narod, ki ga je neizmerno ljubil, kremenit značaj, iskren tovariš in prijatelj je s humorjem in vedrostjo preganjal bolečine In s pesmijo bodril vse, ki so bUi okoli njega. Težko bomo občutili, težko nadomestili to vrzel. Kot vzornega, požrtvovalnega in discipliniranega člana pa ga bomo ohranili v lepem spominu.
Ona ie Erifis Unarii1
Dr. Leon Žlebnik:
Opšta istorija školstva i pedagoških ideja
Te dni je izšia pri založbi Naučna knjiga v Beogradu dr-Leona Žlebnika Opšta istorija školstva i pedagoških ideja. Zanimivo je, da je to že tretja izdaja pri Državni založbi Slovenije pred štirimi leti izšle knjige Obča zgodovina šolstva. Že v istem letu je knjigo izdal v hrvatskem jeziku tudi Pedago-ško-književni zbor v Zagrebu.
Sedanja, srbska izdaja Žlebnikove knjige je znatno predelana in vsebuje tudi nekatera čisto nova poglavja. Posebnost srbske izdaje so poglobljeni sestavki o socialistični pedagogiki. Najbolj je razširjeno oziroma na novo napisano poglavje o temeljnih smereh v pedagogiki in šolstvu v prvi polovici dvajsetega stoletja. Enako pa velja tudi za zadnje poglavje »Sovjetska pedagogika in sovjetsko šolstvo«, v katerem opisuje življenja ljudi in
Zopet Je kosila smrt med prosvetnimi delavci. Prerano se Je odpri grob, poslednji dom Erike Lenarčičeve, strokovne učiteljic« glasbe na Nižji glasbeni Soli v Piranu.
Erika Lenarčič se Je rodila IS. n. 1JU4 v Pekingu na Kitajskem. Komaj šestnajstletno dekle, tedaj še mala Japončica Sayko, je zapustila 1. 1920 svoje rodno mesto in se z materjo Skušek-Kondo preselila v novo domovino. Na poti skozi Trst Jo pozdravi goreči Narodni dom. Tedaj razplamti v srcu nov ogenj — ljubezen do gostoljubnega, a tlačenega naroda, ki se potem še dve desetletji bofi za osnovno pravico člb-‘ večanstva, za svobodo.
V Ljubljani pri 9ent Jakobu Je obiskovala ljudsko šolo, riato realko in konservatorij. V letih okupacije je tudi. ona poklonila del svojih moči in mladosti za osvoboditev. Po vojni se iz Ljubljane kmalu preseli na učiteljišče
tudi telovadnica in otroški vrtec.
Reforma šole bo prinesla tudi v Trebnje novo življenje, saj Je tukajšnja osnovna šola zdaj popolna osemletka, zato je življenjski Imperativ prijaznega dolenjskega naselja, da načrti čtnvprej postanejo trdni zidovi. . «	- .
Osemletki v Herpeljski občini
Zaradi reorganizacije splošnoizobraževalnega šolstva po novi šolski reformi sta bili z 31. avgustom ukinjeni nižji gimnaziji v Hrpeljah in Podgradu ter na njunih mestih ustanovljeni osemletni osnovni šoli z istim šolskim okolišem.
Osnovno šolstvo v Kopru
Šolska reforma Je posegla tudi v naše pomorsko središče Koper. Na njegovem območju sta ustanovljeni dve poisolni osemletki: Osnovna šola Koper I. 1» Osnovna šola Koper II. Prevzeli sta premoženje dosedanje koprske osnovne šole. ki J« bila s tem odpravjjena, particl-pirali pa bosta delno tudi na osnovnih In proračunskih sredstvih gimnazije v Kopru.
Osemletko v Sečovljah
Sečovlje v skrajnem kotu Piranskega zaliva, znane po svojih solinah In premogovnem rudniku, se postavljajo s krasnim še skoraj novim šolskim poslopjem — osemletko, ki je s tekočim šolskim letom odprla sedmi razred osnovne šole.
»pet stojimo ob odprtem grobu. Smrt Je Iztrgala Iz naših vrst našo Marico KUd, rojeno Filipčič.
Rodila se' Je Sl. julija 1901 v Puščavi na Pohorju. Šolala se je v Mariboru, kjer je leta 1920 končala učiteljišče In naredila učiteljski diplomski izpit.. Svojo . prvo službo je nastopila v Juršincih v Slovenskih goricah, kjer Je poučevala dve leti. Nato Je službovala v Zavrču in ' v Lovrencu v Slov. goricah. Leta 1923 Jo Je življenjska pot pripeljala v Selnico ob Dravi, kjer Je opravljala svoje poklicno delo dvaindvajset let. To Je doba njenega najbolj poglobljenega učnega in vzgojnega dela. S svojo plemenito prizadevnostjo si Je kot odlična učiteljica in vzgojiteljica zagotovila hvaležen spomin v srcih svojih učencev. Leta 1947 Je bila premeščena v Kamnico, kjer je službovala do upokojitve leta 1951. Tri leta pozneje se Je preselila v Maribor, 'kjer je živela do svoje smrti — do
• •«••••#• »••«••••• «•»«••••• ••»■••••• «•*•••••• «•»•••••• •••■••••• *•••••••• •»••#••••
OBVESTILO VSEM ŠOLAM
Center za šolske ekskurzije Turističnega biroja Beograd
zagotovi dijaškim ekskurzijam, ki prihajajo v Beograd, stanovanje, hrano in strokovne vodnike za spoznavanje Beograda. Po želji organizira Izlete v okolico- Beograda. Opozarjamo šole, da o pravem času pošljejo pismene prijave in rezervacije Centru za šolske ekskurzije Turističnega biroja Beograd — Beograd, Trg bratstva i jedinstva 1-a, telefon 27-127,
I
!
žaro«, da so se Imeli priliko izkazati tudi solisti. Zlasti sta ugajala prof- Sila in Jože Požar, slednji se je predstavil v delavski pesmi delovnih brigad s Pesnice še kot dober recitator. Tudi narodne pesmi so vzbudile med številnim občinstvom lep odmev. Brez dvoma bo zbor pod vodstvom prof. Gregorca, ki dirigira obema najboljšima zboroma v okraju, dosegel še vrsto pomembnih uspehov, saj so zdaj vaje tedensko enkrat, pred tem pa se vzgajajo naši novi pevovodje v pevovod-skem tečaju, za katerega je prav tako dovolj zanimanja.
Sedaj se zbor pripravlja na koncert v Kranju, nato pa tudf v Celju in morda v Ljubljani, kjer mu želimo prav toliko priznanja kot ob uspelem nastopu v Mariboru ob sodelovanju popularnih Kla-vorovcev-,
Koncertu je prisostvoval tudi komponist Blaž Arnič, ki ga je mariborsko občinstvo pozdravilo z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem.
M. K.
ALI STE ŽE NAROČENI NA »LJUDSKO PRAVICO«?
Vsak dan Vas seznanja z dogodki doma in Po svetu. Razen tega pa naročniki »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dinevndka« sodelujejo pri velikem jesenskem nagradnem žrebanju!
PRVA NAGRADA — NOV OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 600!
DRUGA NAGRADA — HARMONIKA »CARMEN«, vredna 152.000 din
TRETJA NAGRADA — RADIO »SIMFONIJA«
(102.000 din)
ČETRTA NAGRADA — PISALNI STROJ »SAVA«
(08.000 din)
in še več drugih nagrad (sesalec za prah, mikser, el. peč »01ymp!a« Itd.)
Nagrade bo razdelil žreb med naročnike, ki bodo ob žrebanju vsaj tri mesece naročeni na »Ljudsko pravico« ali pa na »Ljubljanski dnevnik«.
Datum žrebanja bo naknadno objavljen.
Torej postanite naročnik našega dnevnika!.
Naročniki obeh listov imajo 50 % popust Prt oglasih, osmrtnicah in zahvalah,
»Ljudsko pravico« ozir. »Ljubljanski dnevnik« lahko naročite v naši upravi, Ljubljana, Petkovškov« nabrežje št. 24, v naših podružnicah in pri vseh poštah v Sloveniji.
dela ter razlaga ideje, ki so znatno vplivale na razvoj sovjetske pedagogike in sovjetskega šolstva in nadrobno piše o sistemu njihovega šolstva. Skratka, novi vek v zgodovini pedagogike Je v srbski izdaji toliko razširjen in poglobljen, da bomo morali segata tudi po srbski izdaji ali pa počakati na izpopolnjeno slovensko izdajo Obče zgodovine pedagogike.
Srbska izdaja ima na koncu knjige register imen, žal tudi tu še pogrešamo regkrter idej.
Knjiga ima zaradi svoje vsebine upravičeno razširjen tudi naslov:	zgodovina pedagoških
idej. Zato bi bilo pravilno, že ji avtor doda tudi potreben register. Zal pa ima tudi ta Izdaja ob razmeroma dobrem In preglednem tiskarskem stavku nekaj neuglednih odtisov skic, risb in slik. Manjkajoče označbe prevajalca, klišarne, zaključena knjiga brez notranjega ovojnega lista in slabo opravljeno knjigoveško delo so vredne graje.
Malo pedagoška knjižnica: PRIROČNIK ZA VZGOJITELJE
Marici Kiklovi v slovo
24. avgusta 1*5«. - * '
Pri svojem učnem delu je neumorno iskala vedno novih poti, da bi pouk čimbolj približala življenju in tako olajšala učencem težave piri učfjpju, kot vzgojiteljico pa Jo Je odlikovalo predvsem globoko razumevanje zaupane Ji mladine, ki ji je bila ljubeča mati in zvest tovariš hkrati. Kot globoko socialno čuteč človek je bila' Vedno pripravljena pomagati In lajšati težave in trpljenje drugih. Naprednega mišljenja in Iskreno vdana domovini Je med okupacijo nudila zavetje Hegalcem NOB, zavedajoč se velikega pomena te borbe, za katero Je tudi sama želela doprinesti svoj delež.
Težko nam Je slovo od Marice. Z njo smo Izgubili dobro in zvesto tovarišico. Ostal nam bo samo lep in svetal spomin nanjo, ki so Jo ljubili in spoštovali vsi, ki so Jo poznali.
UČITELJSKI KOLEKTIV OSEMLETNE SOLE KAMNICA
Pedagoški center pri Svetu za šolstvo LRS je izdal že četrto knjigo Male pedagoške knjižnice, ki jo je naslovil: Priročnik za vzgojitelje, 1. zvezek. Po naslovu sodeč je to knjiga s tehničnimi napotki za vzgojitelje. Knjiga, ki
v Koper, nato na novoustanovljeno Pomorsko srednjo šolo v Piranu. Leta 1955 Je med ustanovitelji tamkajšnje Nižje glasbene šole. Tu Je vestno In požrtvovalno, v veliko zadoščenje sebi in mnogim staršem, poučevala klavir ter vcepljala mladini ljubezen do glasbe. Preteklo pomlad se je odločila za hudo In tvegano operacijo, ki Jo je sicer dobro prestala, a ji kljub temu ni bil usojen povratek med njene drage, znance in prijatelje. Umrla Je 11. avgusta v novomeški bolnišnici.
Nižja glasbena šola v Piranu Je z njo izgubila ne le dobrega pedagoga, temveč tudi odličnega organizatorja Th mentorja ter predvsem iskreno tovarišico.
Učenci in starši, sodelavci v šoli in društvih, kjer Je delala, jo bomo še dolgo ohrani!) v lepem spominu.
Bodi Jt lahka zemlja slovenska!
Pa
Računica za tretji razred osnovnih šol
Z izdajo »Računice za tretji razred osnovnih šol«, ki jo je napisal znani pedagog-praktik Rudi Završnik, je storjen prvi korak za zboljšanje učnovzgoj-nega dela pri pouku matematike na tej stopnji obveznega šolanja v smislu reformiranih učnih načrtov. Spremembe, ki jih je doživela predmetna vsebina v tem razredu, pomenijo v primeri z dosedanjim načrtom pomemben napredek v ustreznejšem prirejanju učnega gradiva otrokove mu razvoju, njegovim sposobnostim in interesom. Povsem novo vlogo pa je dobila geometrijska snov, ki se smiselno povezuje in prepleta z ostalim gradivom in je prirejena tako, da jo otrok pravilno dojame in osvoji.
Učbenik je v nasprotju z dosedanjo prakso bogato ilustriran in so ilustracije mnogokje sestavni del metodične poti tako pri obravnavanju raznih pojmov kot pri reševanju uporabnih nalog Iz vsakdanjega življenja. S tem je učitelju olajšano delo v razredu, zlasti na šolah, ki nimajo dovolj učnih pripomočkov, da bi sezna-nMi mladino z raznimi pojmi in pridobitvami. V tem pogledu pomeni knjiga velik napredek nasproti dosedanji praksi. Knjigo je ilustriral inšpektor Drago Mehora.
Učni načrt v tem razredu predvideva razširitev številskega obsega najprej od 100 do 1000 in od 1000 do 10.000. Način obravnavanja in utrjevanja številske problematike sta izvedena v skladu s potjo, ki se je uspešno uveljavila na tej stopnji, velika skrb velja obravnavanju in razvijanju številskih pojmov, razvijanju ustreznih količinskih predstav, utrjevanju zaporedja in pravilnega zapisovanja števil v dekadnem številskem sestavu.
Vzporedno z razširitvijo številskega obsega je izvedena tudi razširitev merskih enot s področja dolžinskih težnih mer in mer za zrnja in tekočine ter vključeni napotki in naloge za praktična merjenja. Številne ilustracije so namenjene temeljitemu obvladanju tega življenjsko važnega področja.
Velika skrb je posvečena razvijanju tehnike ustnega računanja in dobri pripravi otroka na pismeno računanje, kj se pojavlja v tem razredu v prvih obrisih. S tem da seznanja učenca s tehniko dela, opozarja na razne zakonitosti, prikrajške pri računanju in na možnosti kontrole glede pravilnosti re-
Revija školstva
Te dni je izšla septembrska številka Revije školstva. številka se znatno razlikuje od dosedanjilr. Prinaša namreč zbrani material zakona o šolstvu. V uvodu je tehtno z družbene In ideološke stran) osvetljeno poročilo podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Colakoviča v Zvezni ljudski skupščini pred sprejetjem uvodnega zakona o šolstvu in splošnega zakona o šolstvu. Njegova izvajanja so tako pomembna, da bodo morala služiti slehernemu prosvetnemu delavcu kot osnova za študij o naši reformirani šoli. N
Razen njegove razprave obsega zvezek govore ljudskih poslancev Radivoja Davidoviča, •Rehka Lasla, Dušanke Kovačevič, Ljubice Mihič in Mike Tri-pala, ki so razpravljali v skupščini o šolstvu pred sprejetjem zakona. Poleg tega prinaša zvezek tudi celotno besedilo uvodnega zakona za zakon o šolstvu in besedilo splošnega zakona o šolstvu.
Časopis Revija školstva je s tem zvezkom pričel svoj drugi letnik. Časopis izdaja Udruženje učitelja, nastav-nika I profesora Jugoslavije v Beogradu. Letna naročnina stane 1000 dinarjev.
zultata ustvarja trdne temelje praktičnemu znanju.
Obravnavanje geometrijskega gradiva v organski povezavi z aritmetično snovjo pomeni velik napredek pri dosedanjem delu. Uvajanj^ otroka v področje prostorskih elementov na osnovi skrbnega preučevanja in ugotavljanja značilnosti, ponazarjanja, preverjanja, ocenjevanja in merjenja so značilne poteze novega dela y spoznavanju elementarnega bistva brez pretiranega učenja definicij in pravil.
Zbirka nalog je dokaj pisana in obsežna, vendar povsem ne zadošča' glede na raznovrstno problematiko šolskih okolišev. Tu je naloga učitelja, da zbira in vključuje v delo tudi naloge, ki upoštevajo posebnosti kraja, kjer dela. Pobud in napotkov je v knjigi dovolj.	J. Z.
obsega 74 strani, pa ima širšo,
obsega 74 strani, pa ima širšo in ne le za vse poklicne prosvetne delavce, temveč tudi *o o sodobni problematiki vzgoje razmišljujoče ljudi zanimivo in aktualno vsebino.
Knjiga vsebuje prispevke dveh avtorjev: F r a n e a P e • dička in Ivana Berceta. Sestavki so bili posneti po predavanjih obeh avtorjev na tečajih Pedagoškega centra. Obsega sodobno družbeno problematiko vzgoje v domovih. France Pedi ček razpravlja v knjigi o psiholoških pojavih domske vzgoje, o metodah, pedagoškem delu in posebnostih domske vzgoje oziroma gojencev v internatih.
Ivan Berce pa obširno In življenjsko razpravlja o ureditvi prostorov, inventarja, vzgojnega in upravnega osebja ter o organizaciji ustreznega dela
Navidezno je v knjigi zajeta ozko strokovna problematika. Ker pa sta avtorja v svojih razpravah nanizala obširno in aktualno vzgojno problematiko današnje mladine in sodobne družine s teoretičnega in praktičnega vidika in je to prvič v naši javnosti tako široko zajeta, poljudno napisana vzgojna problematika, zasluži zvezek, da se z njim seznani vsaj sleherni prosvetni delavec, ki ga zanimajo problemi našega socialističnega vzgojnega prizadevanja.
Šolska številka »Ljudskega športa«
Uredništvo »Ljudskega športa«, mesečne revije za vpraša-, nja telesne kulture, pripravlja posebno številko, ki bo izšla konec oktobra in bo namenjena skrbi za napredek šolske telesne vzgoje, Naprosili so vrsto priznanih strokovni akov, prof e- ■ sorjev telesne vzgoje, inšpektorjev, pedagogov in zdravnikov, da bj v ta namen napisali posebne članke. Ce .se bodo vabilu vsi odzvali, bo vsebina šolske številke »Ljudskega športa« takale; ' '
Pismo zdravnika šolskim upraviteljem o nalogah telesne vzgoje.
Telesna vzgoja v osemletni obvezni šoli..
Smernice za šolsko telesno vzgojo, sprejete na kongresu telesne kulture v Beogradu in na svetovnem kongresu v Bruslju 1958.
Zakaj doslej ni bilo uspehov.
Novj učni načrt s komentarjem.
Kaj moramo vedet; o šolskih otrocih: 1 a) gledano z vidika zdravnika, b) gledano z vidika pedagoga.
Oprema šolskih vadišč glede na novj učni načrt.
Ure telesne vzgoje v različnih pogojih.
Učne slike za I., III., V. In VIII. razred osemletke.
Kaj vse smo videli in slišali na inšpekcijah.
Strokovna literatura za šolsko telesno vzgojo.
Športni dnevi (zamisel, Izvedba, kritika, izkušnje).
Naloge telesne vzgoje na učiteljskih šolah.
Naš boj za priznanje stroke.
Odmiranje diletantizma v telesni vzgoji.
Zgodovina šolske telesne vzgoje pri Slovencih.
STANKO PRVAN0VIČ:
Metodski priruč-nik za nastavil aritmetike
V Biblioteki prosvetnih rednika Jugoslavije v Beogradu je pravkar izšla tudi pri nas doslej zelo potrebna strokovna knjiga Stanka Prvanoviča »Me-todskj priručnik za nastavu aritmetike«.
Knjiga vsebuje nadrobno obdelano teorijo in metodo aritmetičnega pouka.. Teorija aritmetičnih nalog je v knjigi obširno obdelana in ilustrirana z grafičnimi ponazorili in kaže metodo, po kateri uvajamo učence, da laže rešujejo in sestavljajo aritmetične naloge. Zato pomen; ta aritmetični priročnik veliko pomoč vsem učiteljem aritmetike v osemletnih in srednjih šolah. Priročnik stane 1200 din. Priporočamo, da ga nabavijo šole za svoje strokovne knjižnice.
O razlikah med šolsko, društveno in družinsko telesna vzgojo.
Kako si sam izdelaš telovadno orodje.
Pismo profesorja telesne vzgo-: je šolski mladini.
' Za uvodni članek je napro-šen akademik prof. dr. Bogdan Brecelj, ožtale prispevke pa pripravljajo tovariši Danilo Erbežnik, Edi Serpan, Drago Ulaga, dr. Alojzij Šef, Franc Pe^ diček, Marijan Jeločnik, Miha Potočnik, Adi Kljočnik, Janez Tome, Vinko Knol, Vlada Rustja, France Borko, Jože Sturm, Drago Stepišnik, Karl Jug, Milan Kabaj in Joža Glonar.
»Ljudski šport« izhaja kot nadaljevanje bivšega »Vodnika« in je glasilo Partizana Slovenije, Športne zveze Slovenije, Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani in Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje.
Celoletna naročnina »Ljudskega športa« znaša 480 din; naročajte jo na naslov: Založba »Polet«, Ljubljana, Cankarjeva 4.
D. U.
Učila za terenska merjenja
V učnih načrtih za pouk matematike v obvezni šoli je posebna skrb posvečena tudi terenskemu merjenju. Z vključitvijo tega praktičnega gradiva v učni proces je ustvarjena povezava teoretičnega geometrijskega gradiva s potrebami vsakdanjega življenja.
Realizacija teh nalog pa je odvisna tudi od materialnih sredstev, od raznih merilnih naprav, ki so razmeroma drage. Da omogoči na terenu tudi merjenje kotov s preprostimi sredstvi, je dala komisija' za učila pri Svetu za šolstvo LRS pobudo za izdelavo terenskih kotomerov. Kotomeri so izdelani v dveh oblikah, in sicer brez kompasa ali s kompasom. Na razpolago so v trgovinah, ki prodajajo učila,	J. Z.
POPRAVEK MLADINSKA KNJIGA
V oglasu Mladinske knji?« v našem listu z dne 22. IX. t. k, št. 13, se 'je vrinila pomota pri cenah mladinskih časopisov. —
PraVilmo je:
ČASOPISI: Najmlajšim bomo pošiljali CICIBANA letno 9 številk po 25 din, pionirjem pa PIONIRJA letno 9 številk po 20 din in PIONIRSKI LIST 36 številk po 10 din.
Uprava P. D. poziva šole, naj poravnajo zaostalo naročnino pred zaključkom pouka.
Sfep 8-

Stav.
23
Podmladek
Rdečeda križa
Na šoli sta dve vzgojni organizaciji: Pionirska organizacija in Podmladek Bdečega križa. Pionirska organizacija je vse-obča organizacija in ima zelo velliiko oblik dela. Podmladek pa ima nalogo širiti zdravstveno presveto nriid otroki, pridobivati zdravstvene higienske navade in gojiti socialna čut do sošolcev in do človeka, ki ga srečujejo.
Obe organizaciji lahko s pridom delata. Delo Podmladka je odvisno od vzgojiteljev in od otrok. Ker je na mnogih šolah podmladek samo foAnaino (pobirali so samo članarino), se je nekaterim komisijam za podmladek pri okrajnih odborih
RK zdelo potrebno, da organizirajo seminarje s podmlad-karji.
V času letošnjih šolskih počitnic je okrajni odbor Rdečega križa Ljubljana organiziral seminarje podmladkarjev v Brežicah (okrajni odbor RK Dorica v Bovcu, okrajni odbor RK Murska Sobota pa v Murski Soboti). , Tečajniki so bili zajeti iz raznih šol ljubljanskega okraja. ^Skozi te seminarje v Brežicah je šlo preko 200 podmladkarjev. Namen teh seminarjev pa je bil,. usposobiti tečajnike za organizacijsko delo te organizacije na njihovih šolah.
Da bi tečajniki na seminarju pridobljene izkušnje uspešno prenašali na svoje šolske tovariše, jim je seminar nuddl tele oblike dela: seznanili so se z zgodovino in organizacijo Rdečega križa, s prvo pomočjo, s pravilno in zdravo prehrano, z nego dojenčka (varuštvo), s propagandnim delom, s kulturnim vedenjem, s pomočjo bolnim sošolcem jn s higieno na splošno.
V zadnjih letih — predvsem na mestnih šolah — beležimo pri delu z mladino, organizirane v podmladku RK, lepe uspehe. Ti uspehi pa bi se lahko pokazali tudi v ostalih šolah, zlasti kadar gre za akcije Rdečega križa, n. pr. za pomoč pri malih
asanacijah, razpečavanju zdravstveno prosvetne literature, kurirski službi ob raznih nesrečah, pri šolski higieni, ob raznih proslavah itd.
Ker podmladek na mnogih šolah sploh ni dedoval — razen kolikor so učenci v začetku šolskega leta slišali za to organizacijo in prinesli po 12 dinarjev — bi bilo morda le potrebno, da se seznanimo, kako naj se lotimo organiziranja podmladka na šolah.
V vsakem razredu, seveda ko prej učence zainteresiramo za to humano organizacijo, izvedemo razredne volitve. Volimo predsednika in tajnika. Za do-
ločene naloge v razredu pa izvolimo vodje krožkov ali aktivov, n. pr.: vodje higienskega aktiva, aktiva za pomoč bolnim sošolcem, aktiva za prvo pomoč in aktiva za kulturno vedenje.
Po uspešnih volitvah v razredne odbore	takoj preidemo
na volitve v šolski odbor, tu spet izvolimo	predsednika in
tajnika. Določimo, tudi blagajnika, ki bo pobiral in. hranil organizacijski denar. S tem denarjem lahko nabavimo sanitetni material za tečaje prve pomoči, lahko ga uporabimo za pomoč revnim sošolcem pri oskrbi s šolskimi potrebščinami aili doplačilu za šolsko mlečno malico ter podobno.
Takoj po volitvah napravimo načrt dela za to šolsko leto, ki naj bi imel morda tele oblike dela: kontrola čistoče pri šolski malici, obisk bolnih sošolcev, obisk starčkov, nabiranje sadja in podobno.
Ko bo podmladek aktivno zaživel, lahko preidemo na razna zdravstvena predavanja, tečaje prve pomoči, proslave (n.pr. večer najstarejših na terenu) in drugo, za kar lahko iščemo pomoč pri občinskih odborih Rdečega križa,
Podmladkairji bi si lahko začeli dopisovati z raznimi sosednimi in oddaljenimi šolami doma in po svetu. S tem bi se seznanjali z uspehi dela organizacije in se med seboj tudi spoznavali. Podmladek na podeželskih šolah bi letos lahko zbiral presno sadje in ga pošiljal v mestne šole in šole v industrijskih središčih. Mestni podmladkarji pa naj bi zbirali knjige, šolske potrebščine, šolske izdelke in igrače. 2e vrsto let si podmladkarji med seboj tako pomagajo, zato smo prepričani, da bo letos ta akcija lepo uspela.
Za lažje delo s podmladkarji navajam še nekaj besed o ustanovitelju Rdečega križa.
8. maj je mednarodni dan Rdečega križa. To je rojstni dan Hanryja Jeana Dunanta (1828—1910), 'idejnega tvorca in ustanovitelja Rdečega križa, švicarskega pisatelja, čigar delo »Spomini na Solferjno« je dalo pobudo za sklenitev Ženevske
Konference (1864) in ustanovitev Rdečega križa. To je bil pošten, globoko čuteč mož, ki se je leta 1859 slučajno znašal pri Sol-ferinu v Italiji. Opazoval je bitko med Francozi in Avstrijci. Ob pogledu na ranjene vojake, ki jih nihče ni reševal iz bojnega meteža, je bil ves pretresen. Ni pomislil na nevarnosti, ki so mu pretile, marveč je v bližnjem kraju nemudoma ( organiziral vse potrebno, da oi V ranjencem vsaj nekoliko otaj- i šal strahovito trpljenje. Do te- II ga časa so ranjence šteli za V vojne ujetnike in, jim niso nu (I dili nobene pomoči. Neredki, j' so jih enostavno pobili. Henry II Dumant je vedel, da sam ne ' more storiti mnogo, zato je na- / pisai v svoji knjigi tele besede; ' »Kaj neki more narediti člove- I kova roka, tako nemočna, a tako polna volje pomagati, kadar se znajde pred nemogočo nalogo? Mar res ne bi bilo mogo- , če organizirati neko društvo, ki y bi pomagalo ranjencem v vojni ji in jih negovalo? Tako društvo y bi lahko nudilo velikansko po- /, moč ne samo v vojni, ampak V tudi v vseh drugih nesrečah, I, ki lahko dolete člbveštvo v času velikih epidemij, poplav, lakote, požarov, potresov in podobnih nepredvidenih katastrof.«
Na prvij konferenci, ki je bila že leta 1863 v Ženevi, je to društvo dobilo ime »Rdeči križ,
— po svoji zastavi — rdeč kri? ha beli podlagi (to je pravza prav obrnjena švicarska zasta va: bel križ na rdečem polju) Tako je postal rdeč križ na belem polju simbol varnosti v miru in voj,ni.
Z vsem tem kakor tudi o de tavanju JRK 'doma in v svetu so se podmladkarji — tečajnik; dobro seznanili. Samostojno so pripravljali in izvrševali voli tve, konference in razne higienske akcije. Volitve so dale podmladkarjem močan občutek samozavesti in so se šteli za nekako enakopravne s starejšimi volivci. Res, nekateri so bili še plahi pri delu. Ce pa bodo podmladkarji čutili ob strani vašo pomoč, bo podmladek Rdečega križa na vseh šolah lepo zaživel in uspehi se bodo kmalu pokazali.
Marijan Fišinger V
Navdušeni podmladkarji.
A
Državna založba Slovenije
obvešča prosvetne delavce, da izidejo v letu 1958 še naslednji učbeniki:
Vadnal-žabkar, Aritmetika	|
in algebra Vlil Sajovic, Osnove op geometrije
Kvaternik, Fizika lil. del Kuščer-Moljk, Fizika I. del	\
Karel Dobovišek, Anorganska kemija (kovine)
Helena Us, Geologija In mineralogija
Zdenko Skuhala, Tehniško risanje
Zveza pedagoških
drnštev Slovenile
LJUBLJANA, Gosposka 3-1
opozarja prosvetne delavce na svoje publikacije:
!	Metodika I. del (pošla), H Metodika II. del 350 d’n,
|	Metodika. III. del 350 din	j
i	Tomšič, Metodika prirodopisnega pouka 280 din
\	Šavli, Pouk na nižje organiziranih šolah 280 din	j
\
Obenem obveščamo prosvetne delavce, da je izšla 8. številka Sodobne pedagogike, ki prinaša študijsko gradivo s seminarja " i v Ponovičah (referate tov. Maihna, Osolnika m Ziherla). Tiskali smo jo v večji nakladi in jo dobijo interesenti v upravi