PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO O« LASTNINA »LOVKKSSS WABOONS rODPOS- St JBONOTS tUmmm mi mmà W*ÊÉmi * Um KW»mm XsdMMl M—M SmMf - ' --« - ' X? '< Nm^mImi m UntUm* érU** 4« «4M •>• M«. MM H H Ml, «l-M «• Mrt Ma; m OiicM» U Ci«ar« HM m •»*» SS.W M p* M*<,M mmim ft.M. guWriptlo« ntoitoU» SUU. (MM»« C%l*m—t SÏ2. •• •• Cto«. SV40 P" r-r. M M iweâej*. WT4» PROHVETA ||*»»4aU CU«—, Of TWK ItDHUTIC P L—- M>* r « ■MM rMMvi kUvR m Prt«*r <**t. ai-O». ' m ptmmi. S* *m h • tm êmtwm pf+l M » «M* Novi umori na jugu A % v» ' a si i i ti *'.. .V Vladajoča klika v Severni Karolini ni imele dovolj delavske krvi v Gastonljl in šla je po nadaljne žrtve v Marion. Do tega momenta Je pet delavcev mrtvih, število ubitih pa najbrž naraste, ker je bilo več teiko ranjenih. Dvajset najetih policijskih pobojnikov Je oddalo sto krogel v delavsko mnoiico pred tovarno potem, ko Je v tovarni izbruhnil nov protest proti Ukanam. Industrijski avtokratje so svoje barbar-ako početje v Gastonljl prali s potegavščinami, da je Um nevarna komunistična propaganda; za pretvezo jim Js slutil uboj policijskega načelnika, o keterem se le danes ne ve, kdo ga Jo ubil. Vse te pretveze so bunk, toda nskaj so morali Iztakniti, da pobelijo svoje okrvavljene roke. V Marionu pa nimajo niti teh pretvez. Nič, absolutno nič nimajo, s čimer bi mogli ca las opravičiti petkratni umor. V Marionu nieo komunisti vodili zadnje stavks. Ondotna unija spada k Ameriški delavski federaciji In voditelji so večinoma zmerni, ako ne konservativni. Med stavko so bili običajni spopadi brez kakih zlih posledic. Voditelji, ki so treznegs mišljenja, so skrbeli, da niso stavkarji dali najmanjšega povoda za kako naallje. Nobenih dokazov ni, da bi bili delavci oborošeni ali da bi bili grozili komu z orošjem ali z čimerkoli. Kljub temu Je moralo pet delavcev umreti. Osemnajstletnl mladenič, ki je komaj začel garati, in petinssdemdesetletni, tzgaranl starec ata morala oblešati s drugimi vred. Zakaj? Kako bodo odgovorni magnatje, ki so najeli šerifake pobojnike, oprali ta oetuden zločin? Glavno dejetvo za nas je to, da Je brutalna sila prvo In sadnje sredstvo Industrijskih avto-kratov v vseh slučajih in vseh krajih. Dokazala je Pennsjrlvanlja še neštetokrat, dokazali so v Coloradu ln Mlchiganu, dokazali so na vzhodu, zapadu in severu. Danes dokasujsjo v Severni Karolini na jugu. Kaj naj organizirani delavci store napram brutalni sil! kapitalistov? Ali naj leto za lotom samo štejejo svoje mrliče? Mac Donald ▼ Ameriki J. Kamsay MscDonald, prvi socialistični In delsvskl predsednik viade v Angliji, se nahaja te dni v Združenih driavah na poaebnl misiji. Njegova misija js, da pridobi ameriško vlado za program postopnega razoroševanja na morju, ki naj vodi direktno v trajni svetovni mir. MscDonald predstavlja demokratični so-cislisem in iskreno veruje v evolucijo novegs socialnega reda. Ideja njegove prehodne dobe izključuje vsako nasilno revolucijo kot nepotrebno in škodljivo za delavaki razred. Njegovo bojevno sredstvo Je parlamentarna akcija v posameznih deftelah in akcija mednarodnih apo-razumov, ki naj slušijo kot stopnice, po katerih naj korakajo ljudstva do svoje veljave in moči. MacDonald je le v letih. On apada v generacijo Hardie Kerra, Juareza in Debaa, ki so te mrtvi. Kot sin revnsgs kmeta In vsgojen v siromaštvu in kot učitelj po poklicu rasume potrebe in težnje onih ljudskih ¿¡lojev, ki najbolj trpe. V socialističnem gibanju je bil pionir; v onih čaalh, ko ae je on začel udejatvovati v delavakem gibanju v Angliji, je bila Ideja socializma oaovralena In zaničevana. Za čaaa vojne je bil preganjan zaradi svoje oposlclj* proti klanju milijonov, Ker Je MacDonald človek in zelo delaven— ni bm napak. Levičarji ae ne etrinjajo s nje-govim konservativnim evolucionarnlm programom niti z njegovo kompromiaarako taktiko. Kljub temu Je pri njem dosti revolucionarnega idealizma. Njegov amelo zaanovan načrt razo-roienja na morju niso mačje solze. Nihče ne sme misliti, da se tak načrt lehko izvede čez noč. Ako bi bilo na MacDonaldovo, bi bilo hitro konec bojnih mornaric, tnda on ima opravi-ti z reakcionarnimi vladami in izkoriščevalnimi intereei — kot so ameriške in angleške ladje-dejne drutbe — ki zastrupljajo ljudeke mase z lašnjlvo propagando. MacDonald ima največ nasprotnikov doma na AngleAkem. I* človek jeklene energije, ki trdno veruje v svoj ideal prav*noeti in socialnega napredka, ae more postaviti po robu toliki opoziciji. Poadravljea MscDonald' Da bi bila njegova plemenita mulja uapeSna na eeli črti I Glasovi iz naselbin Glede praznote A. 8. in A. M. Cleveland. O. — Včeraj mi je prijatelj Joe povedal da me Je A. S. napadel zaradi nekaterih besed v mojem članku "Napak« slovenskih časopisov v Ameri ki," ki Je W1 objavljen v Prosvs-ti od dna 25. septembra t. 1. Do* tične besede ponovim: "—A. S In A. M. pisec ne bere, ker j« njih vsebina tako prazna, da se mu ne zdi vredno tratiti čass t črtanjem istih—" Ns moje vprašanje, kako je A. S. branil svojo praznoto, mi je Joe vedel povedati le to, da a* gospodom okoli A. S. zdi, da je • čudež, da vidim prazno vsebi-no, dasi ns čitam teh listov." Toliko mi je povedal in to ml zadostuje. Tako tako. "Čudeži" so se godili v tistih dobrih starih čaeih, ko so iz vode delsli vino (to se dsndsnes tudi dela, ampak tega "Spreminjanja" vode v vino ne označujejo več z besedo "čudež , temveč rabijo za to neko čiste drugačno besedo) in so se ljudje peš sprehajali po globokih vodah, zakaj bi se torej v našem ¿asu ne dogajali? Saj današnji ljudje nismo nič slabši od teda- Bj Po mnenju A. S. se Je "čudež", o katerem govori, zgodil tako-le: Dobri Bog je navdahnil brezver nega pizca s "svetim duhom," nakar mu Je bilo moči pisati o prazni vsebini A. S., dasi istega ne člta. Harašo, batuška! Toda pustimo šalo vstran. A. S. je v svoji duhovitost brž pograbil za besedici "ne bere" ter ae ns videz naivno začudil, češ: "kako more vedeti — brez «čudeža" seveda l — kakšni so nsši listi, če Jih ne bere?" Ali Je bila to zanjka, v kftero naj bi se zajec ujel? Ce tako, potem Je bila zelo slsbst I don't call it clever-ness! Zdaj pa je vrsta na meni, da raaiošim ta "čudež." V omenjenem mojem članku stoji dobesedno, da "A. S. in Ave Marije pisec ne bere", ni pa rečeno, da pisec nikoli ni bral, odnosno čl-tal omenjenih listov. Bere se v sedanjosti, bralo pa se je v minulosti! Torej prizadetim v tolažbo povem, da A. 8. in A. M res ne berem več, priznam pa, da sem jih čitai pred več leti, ko sem delal na neki farmi v Minnesoti, ki je last rojaka-Vse-slovsncs ln navdudenega pristaša klerikalizma. Pri omenjenem rojaku sem delal kakega pol leta in ves ta čaa ssm bral edinole omenjena lista ter tako imel priliko dodobra spregledati duševno praznoto istih. Sicer pa, priznati moram, da ni potrebno, da Ju čitaš pol leta, de spoznsš, da je njuna vsebina zares prazna l Zadostuje, če človek le enkrat pogleda v A. S. in že ve, pri čem je. "Ave Marije" pa še pogledati nI treba, ker žc naslov sam zvoni o praznoti vsebine. Ksj pa najdeš dobrega v A. S. ? Pražim novice, ki ae delavca, ki jih člta, ne tičejo in ga tudi ne zanimajo, par slabih dopisov, nekaj "novih kulturnih cvetk," mlatenje prasne slame, včasih kak neslan "dovtip," ki gre na \nim "rdečkarjev," krona nje- Kadio-koncerti jugoslovanske sanopoljsks filozofija." katere nadvse izobraženi In olikani av tor bruha ogenj ln žveplo, da ne omenjam da — gnojnice, na poštene ljudi, ki jih mrzi samo in edinole zato, ker hočejo delav cem pripomoči do čim večje In prave izobrazbe, ker bi mu radi pokazali reanlco In ga rešiti su Šenjskih okov — telesnih in duševnih! Ce taka vsebina nI prazna, potem sploh nobena stvsr ne zasluti podobnega očitka 1 To, goepodje, Je moj odgovori Tone Podgoričan New Yorfc.—Prijavljena Je bi-•a serija jugoslovsnskih koncertov na radiu iz newyorške poeta-je WABC, prirojenih v glavnem jd kvartet« "Jadran." Prvi kon-:ert s slovenskim programom se je tudi priredil in koncert s hrvatskim programom je bil Že označen, kakor tudi nadaljne serija. Prvega septembra pa sta se glavni postaji ta-kozvanega Columbla Broed-zasting sistema r a zdi i in WABC je prevzela ves komeni-ialnl program postaje WOR, vsled Česar je nepričakovano »rogram VVABC postal tako pre-natrpan, da se je moralo začasno izpustiti vse rszun kontraktno l>0gojene in reklamske programe. Kvartetu Jadran pa je bilo rečeno, naj bo pripravljen nadaljevati serijo, čim program to dovoli. Toliko v odgovor na razna vprašanja ljudi, ki so bili razočarani, ker niso slišali naznanjenih koncertov. Cim bodo v bodočnosti koncerti nadaljevali, bo «tvar naznanjena v časopisih, izpustitev zadnjega koncerta je bila odrejena prekasno, da ni bilo časa obvestiti občinstvo. I. Mladineo. 11 Mlnneeote. Biwabik, Mirni. — Dolgo že ni-nem pisal nobenega dopisa in morda bo že kdo mislil, kaj je s Karišem, ki je včasih poročal iz tega kraja, zdaj pa kar molči. Posebnega tudi sedaj nimam poročati, ker sta delo in zasluiek na Železnem okrožju slaba, tukaj pa ie sploh v#e mrtvo. Pred nekaj dnevi sem dokončal košnjo s koso, katero mi je moja pokojna polovica prinesla «z starega kraja še pred dvajsetimi leti. Kosa in brusni kamen sta stara 40 let; jaz Jih imam pa Že 68 lsft na hrbtu, kar znese 108 leta. Moj način košnje je presoj star, kar se nič posebno ne jjema z današnjo moderno strojno dobo. Jehova nam je določil letos slab pridelek sena in je bil moj starinski "stroj" popolnoma kos svoji nalogi. Cital sem dopise br. Ulet^, ki je opisoval v Prosveti dogodke ob času štrajka v železnem okrožju 1. 1016. Br. Ule je poročal resnico; meni se je enako godilo kot je on opisal situacijo, ki je prevladovala tukaj za časa štrajka. Frank Karli. Prijatelja v opomin. Krayn, Pa. — Nedavno sem v nekem časopisu čital, da je v Cle-velandu umrl moj prijatelj Jakob Jerina. Sprva kar nisem mogel verjeti novici in sem mislil, da je pomota. Prebral sem vest še enkrat in se prepričal, da jo resnica, kar so govorile mrzle Črke. Pokojni Jakob Jerlna Je bil atar šele 40 let, ko se je moral ločiti od tega sveta. V življenju je veliko pretrpel, posebno v času, ko je moral nositi vojadko suknjo v Ameriki. Kadar sem prišel v Cleveland. -----_ -------- me je Jakob lepo sprejel. Bil je gove duševne praznote pa Je MPi- jblaga duša, ljubil Je svoje sestre • i s Asa as s as a___▲____ * ■ . * • •• * * ■• In brate In bil Je sveet svojim prijateljem. Počivaj v miru, dragi Jakob, njegovim ostalim pa moje Iskreno sodalje. John Sokadolnlk. sahteva Smrtna Osvsland, O. — Dne 17. sept. Je d rutini Grftinčič umrl Metel sinček I ven v sled operacije na slepiču. Deček Je bil dobro raavit In rszumen in Je znal kljub svoji mladosti Igrati na akordiao. Starši ao pričakovali od njega še, mnogo, a neizprosna smrt Jim Je C ariaskl uradniki saktevajo več uničila nade. M Waahington. — WilUam Groen je poslal senatu v Imenu Ameriške delavske federacije sahtevo, da preišče pobojništvo v tekstilni Industriji na Jugu. Brsojavil je senatorju WheelerJu in ga ur-giral. da pritiska sa sprejetje resolucija, ki Je bila predložena senatu še zadnjo spomlad. Namen resolucije je. da senat preišče delavske razmere v tekstilni! industriji glede plač, delovnega časa ln podobno. Green pravi, de Je še skrajni čaa, da v situacijo poseže senat Združenih držav. Na^mrtvaškem odru ga Je ob- waehinglan. - Carinski urad-Ukalo mnogo prljejeljev in so- nikl *> iporoiU1 vUdn#mu ^ i^nlkov. Ivan Je Ml član mU- ™ M ^^ kUu|fikAdjo ^ 4i * vlada arišs plače. i^nn^Ta.^^ y* odboro,B esrtnsklh o- sestrico. I rizadetlm sUriem mo. radnikov Iz IS urmlov. ki so ar- U , . . i gumentirali v interesu povišanje Kari Trinaatlč. sapisnikar št I. ' pUč. D@ft¥Sl® Stiriinštirideeet držav v Uniji ima danes zakone o delavskih odškodninah, ki bistveno odpravljajo potrebo, da bi se oškodovani delavec moral zateči na sodni jo za odškodnino v slučaju nezgode na delu. Država New York je bila izmed prvih, ki je priznala odgovornost delodajalca (1. 1910) in je še 1.1018 sprejela zakon o delavskih odškodninah. Ta zakon se je zaporedoma izpolnjeval in popravljal in služi kot vzorec za slišne zakone v mnogih drugih drŽavah. Tekom zadnjih petih let je bilo v državi New York vloženih čez 440,000 tirjatev za odškodnino, vštevšl 6492 tirjatev v slučaju smrtnih nezgod in 206 za popolne in trajno onesposobije-nje. V januarju 1. 1925 je stopil v veljavo dodatni zakon, ki je skrajšal "čakalno dobo" (waiting period) od dveh tednov na en teden v slučajih začasnega o-nesposobljenja. Poprej se niso plačevalo odškodnino za manjše poškodbe, razun ako je onespo-sobljenje trajalo vsaj 14 dni. Vsled tega novega zakona se je število tirjatev za odškodnino silno povečalo. Stradek odškodnin. — V fiskalnem letu 1928 bilo je vloženih skuj&j 95,365 tirjatev, vštevši 1129 za smrtne slučaje. Poškodovancem (oziroma v slučaju smrti dedičem je bilo izpla-* čano čez 28 miljonov \lolarjdv. Ta vsota, izplačana za odškodnine (kompenzacije), predstavlja le del stroška v vezi z indu-strijalnimi nezgodami. K temu treba dodati stroške za zdravniško oskrbo, strošek za zavarovalnino, potem pa zgubo mezde poškodovanih delavcev, ki Jo odškodnina le deloma pokriva. Razun tega nezgode provzroču-jejo tudi Indirektne zgube, ki se ne dajejo izračunati. Delavčeva družina je na zgubi vsled očetove bolezni. Sam delavec do* stikrat ostane pod vtisom nezgode in poškodbe, kar ga Čestokrat ovira v življenju in mu odjemlje popolno silo za zaslužek. Tedenski odškodninski obroki. — Najvišji tedenski obrok, ki ga sme delavec prejemati kot odškodnino, je bil 1. 1927 povišan od $20 na |26 na teden za časa popolne onesposobljenosti. Skupna odškodnina za začasno onesposobi jen je je bila povišana od $3600 do $5000. Zakon predpisuje, da se od škodnina izplačuje v slučajih za časnega onesposobljenja toliko dolgo, dokler traja to onesopo-sobljenje, — do zgornjega maksimuma. Za prvlii sedem pa se ne izplačuje nikaka odškodnina, razun ako onesposobljenje traja Več kot 49 dni. Ako delavec dobi kako trajno pohablje-nje, zakon predpisuje plačilo stalne avote, kakor sledi: za zgubo roke 812 tednov odškodnine ; za zgubo noge — 288 tednov ; za zgubo pesti — 844 tednov; stopala — 25 tednov; o-česa — 160 tednov; palca — 75 tednov; kazalca — 46 tednov; palca na nogi tednov; drugega preta na roki — 80 tednov; tretjega prsta — 25 tednov; za vsak prst na nogi razun palca — 16 tednov; četrtega prsta na roki — 15 tednov. Poškodovani delavec ima pravico do bresplačne zdravniške o-skrbe, operacije in vso drugo medicinsko postrešbo, kot so bolničarke, leki itd. Mladoletniki pod 18. letom dobivajo dvojno odškodnino, ako ao bili zaposleni proti predpisom zakona. V vseh drugih slučajih onesposobljenje, ki ne provzročuje «talne poškodbe ali pohabljenja. se odškodnina plačujs toliko dolgo, kolikor traja ta začasno o-neaposobljenje. Kompenzacijski svet pa ima pravico pooovno u-gotovlti stopinjo tega poškodovanja. OsasrtakuL — Ako poškodba konča a smrtjo, znaša odškodnina tako-le: 1. Pogrebni stroški — ne čss 200 dolarjev. 2. Ako podkojnik zapušča ženo (oziroma moša) brez mladoletnih otrok, dedič prejme 80 odeto povprečne tedenske meade pokojnika, skupaj s dvoletno odškodnino naenkrat ako se sopet poroč) < trod dobivajo po 10 odeto tega tadenakega taslušks do svojega I 18. leta. Ako šena umre ali se poroči, se ta odstotek povi-l na 15 odsto. Ako pokojnik ni zapustil ni žene ni otrok, oziroma, ako vsota, ki Jo ti skupaj prejemajo, ne znaša dve tretjini njegovega povprečnega tedenskega zaslužka, tedaj gmotno odvisni bratje in sestre pod 18. letom ali odvisni starši sli pa drugi sorodniki smejo zahtevati odškodnino do 15 od sto pokojnikovega zaslužka. , Odškodnine, izplačane 1. 1928 za smrtne slučaje, so znašale $7,800,000, katere je bilo deležnih 740 vdov, 1240 otrok ali mladoletnih bratov in seeter in 192 staršev in prastaršev. Inozemci prejemajo isto odškodnino kot ameriški državljani. Edina izjema je ta-le: Ako aorodniki živijo v inozemstvu, tedaj imajo pravico do odškodnina le žena in otroci, in, ako teh nI, tedaj oče ali mati, ako jih je pokojnik deloma ali popolnoma vzdrževal. ..Obvestilo nezgode. — Treba pismeno obvestiti industrijalne-ga komisarja (Industrial Com-missioner) za nezgode, ki upra-vičuje do odfikodnine. Revnota ko treba obvestiti delodajalca in to tekom 90 dni po nezgodi Obvestilo mora vsebovati ime in naslov delodajalca in treba \ enostavnem jeziku naveati čas kraj, vrsto in vzrok nezgode. Obvestilo mora podpisati poškodovanec ali kdo drugI v njegovem imenu. To obvestilo treba poalati s priporočenim pi- V slučaju smrti naj to obvestilo podpišejo dediči. FLIS. Ubiritje priskotHi Thomas apelira aa finančno pomoč žrtvam marienekega m sakra. — Civil Liberties unija nastopi proti morilcem. • Mustejeva organizacija poslala pomoč. New York. — (FJ>.) — Dogodki prejšnjega tedna v Marionu, N. C., ao dobili spontani odmev med ameriškimi JaboritL Nepričakovani masaker je globoko pretresel liberalnejše kroge v delavskih in izvendelavskih krogih. American Civil Liberties unija je takoj podvsela legalne korake proti morilcem. Njen direk tor Roger Baldwin je izjavil, da bo unija vlofeila tožbe na civilnem sodišču proti šerifu Adkin-nu in vsem njegovim pomočnikom. Tošdla bo prizadete za odškodnino v interesu ranjencev in avojcev, ki so jih zapustile žrtve. Na drugi strani bo tudi pazila, da državna prosekucija morilcev ne bo prazna gesta. Baldwin je rekel, da je masaker zakrivil šerif, ki je po njegovem mišljenju absolutno nekompetenten za svoj urad. Baldwin je imel osebne stike s šerifom. Pravi, da je navaden strahopetec, ki takoj poseže po orožju mesto, da bi rabil razum v slučaju krize. Norman Thomas, ki je skrbel za finance devettedenake stavke v Marionu in Clinchfieldu, katera je bila zaključena pred par tedni, je izdal apel aa finančno podporo za žrtve marionskega masakra. A. J. Muete, predsednik Konference za progresivno delavsko akcijo, Je poslal governor ju dr ževe North Caroline protect proti strahovladi in je od nJega zahteval, da prepreči nadaljna n silja. Obenem Je poslal v Marion Tom Tlppetta, da sodeluje s Wil-liem Rossom. ki je nadome*til Hoffmana. Zadnji se Je umaknil s pozorišča radi obtožbe zarote proti državi. fitovettl vodja obsojen aa II let Bratialava. 7. okt. — Dr. Albert Tuka. vodja slovaške ljudeke stranke. Je bil obsojen na lft le sapsra In izgubo profesorske službe, ko je bil spoznan krivim izdaje pred tukajšnjim eodi-Ačem. Obtožen Je bil, da Je or-ganiziral tajno alovaško vojaško organizacijo "Rodebraao" aa odtrgan je 81ovaldje od čekoslo. vaške republike. Slovaki ljuto protestirajo preti tej sodbi in njihov list "Slovak" Je W1 v soboto zaplenjen. TOREK, 8. OKTOBRA. 1 Brezžični prenos električne energije Električna centrala, s katero je Ji poakuse, je proizvajala 100 kw električne »¿r gije, ki je odtekala po zemlji na vse a^ ni. Prenos, kakor ga je dosegel Tesla, j* u celo bolj ekonomičen od običajnega I)rt.n " po žicah. Izračunali so, da se je v tleh ir^JjJ samo pol odstotka energije, vso ostalo pa J(. ^ moči na oddaljenem kraju izkorktiti Poskuse je delal Tesla na Ixmg Islandu York). Tam je stal visok stolp, s čigar vj£ so treskali električni toki v obliki velikamS bliskov v zemljo. Zal, da so morali ob izbnS vojne stolp podreti, zaradi česar je moral Ta sla prenehati z nadaljnjim delom. p0 Voiw se je poskusov lotil iznova, samo po nekolik» spremenjenem načinu. Tesla upa, da mu bi nekoč uspelo energijo Niagarskih slapov brtu žično speljati po vaem svetu. Dr. Steinmetz si je zopet zamislil ogrom. no oddajno postajo, ki bi izterjala milijon« fc. lovatov električne energije. Električni valovi bi morali biti tako odmerjene dolžine, da bi tli lepo okoli in okoli zemlje in prihajali nazaj i oddajni postaji, ki bi jih z novo silo popni, naokoli. Na ta način bi električni valovi t2 nehoma krožili okrog sveta, s čimer bi se it|* be med potjo precej zmanjšale. Poleg gU postaje bi bilo treba postaviti še nekaj vm* nih, ki bi sproti odvzemale elektriko kar i: ozračja s preprostimi sprejemnimi antena«, i Največ zgledov na uspeh pa imajo osnutH ameriškega inženjerja dr. Thomasa. Njem je uspjelo izdelati cev, ki proizvaja zelo n«|)i električne oscilacije, ki izžarjajo prav kratkt valove. Njih dolžina znaša četrt metra in k manj. Tako kratki električni valovi pa i maji svojstvo, da zrak ionizirajo, to se pravi, dag napravijo provodnega za elektriko. Ce se a», meri ozek snop teh valov, teh žarkov n. pr. ni letalo v zraku, tedaj zalešejo prav toliko, kakor če bi napeljal do njega žico ali kabel. Po te* žarku se lahko zpeljejo velikanske množice ■ trične energije, ki je dostopna vsem odje cem v nejgovem območju. Tak žarek je H kakor debel kabel, ki ga obdajajoči zrak izolir naprav okolici. Ako pride v območje žarla predmet, ki ne preneee tako velikih energij, tedaj nastane kratek stik, ki vse požge in uniti, Denimo, da bi tak žarek namerili na že popre) omenjeno letalo in spustili po njem tok zelo visoke napetosti. Letalo bi se napolnilo z elefc triko, ki bi po prekoračenju skrajne napetosti v obliki strele udarila na semljo. Električni oblok med letalom in semljo toliko časa ne bi jenjal, dokler bi letalo ne zgorelo in treščilo n zemljo. Kaj takega bi se seve lahko pripetilo tudi po nesreči. Zaradi tega bi morali biti ti "in* ni kabli" speljani v zelo velikih višinah iz lu» ja v kraj, ker bi se drugače neprestano dogajale nesreče In Škoda bi. bila morda večja od koristi. Ti žarki kratkih valov, napolnjeni i elektriko visoke napetosti, namreč niso nič dragega nego že dolgo iskani "smrtni žarki". 8» vražnik, ki bo v bodoči vojni raspolagsl s tes tiho in nevidno ubijajočim orožjem, bo neprs magij i v. (Sautier v "Illustrierte Technik".) (Konec) ELEKTRIČNA ZRCALA V AVTOMOBILU V novih francoskih avtomobilih se je poj» vila novost, ki bo menda popolnoma ustreok ženski nečimernosti. Gre za električna zrcahj ki se lahko uporabljajo na čiato navaden pritisk na gumb. Po takem pritisku stopi zresk iz omarice. Zrcalo ima dva dela, svetlega ii zasenčenega. Naprava je zelo praktičns ii omogoča gospodom, ki se jim mudi v okisk» ter ne utegnejo stopiti k brivcu, da se kar md potoma obrijejo. Zrcalo funkcionira tudi t» daj, če vlada v notranjosti taksija popsM mrak. Parižani in Pariianke so zelo vesele, k bodo takaiji v bodoče opremljeni s to pript» vo, brez katere ai sploh ne moremo več mislia moderne dame. ... EX LIBRH9. To ao znaki, po katerih se namestu s H-pisom ali pečatom spozna lastnika knjižnice, n. pr. grb, portret ali kaj drugega, kar j« * sveži z imetnikom biblioteke. Danes se ti1» noga grafične umetnosti lepo razvijs. veliki ekellbris Je zabeležen v Nemcih L H* v Angležih 1574. V dubrovniški književno* Je znan Dobrič, ki Je delal sllčne ilustracije» nekatere plemiče. Ekslibristiks ima polef «-metniške vrednosti še to prijetno strsn, d* " dado tiskani znaki med ljubi tel j j zamenjs* Ameriško življenje 7. USsmPVrfmlS gyiqjiyn Ako Je štiriperesna deteljica znak koliko sreče more šele biti v oeomperesai » tstjtel! , Tako Je vzkliknil Ed Aft, ko je «trfsl ^ ko stvar ob cesti med mahanjem v Wiscosm Rapide. Ker ne verjame vražam. J« poklonil prvemu znancu, ki ga Je srečal, tsf bil Leonard Hicks, pomošni urednik "i"* sin Rapids Tribune". J "Pomagaj si, če si moreš." mu Js tvilsKi m larjl. Hicks si Je ree ogla. Je pobral Ko Jeu ijiček « ^-ro bi bil veeano našel, deteljica gsn j da*.- si je zagotovil, ker tudi en ne dssjt" vraie. Kljub tamu Je to rsč pribil v čsssp» TORE«, 8. OKTOBRA. Vesli iz Jugoslavije hotela bi imeti " otrok. (Iivtrao.) Boogr«'*» P«l>tik» Prin*fa jikoTtivljenja prebivalcev ,rb- »tu»« Jih le s težavo livUajo. O obisku v tej p Ce nter te pokrajine je Plevi je ik mesto z vojaštvom in bolj cotae umazanimi uHcami, ki no- J* imena: Ulica kralja Ale- Ulica kneginje Milioe. d To daje značaj mesta. V o-iolici takoj naletite na vasi, kjer ¿ve ljudje ¿e staro Akrat, ko so se silno množili ter i tem bili primorani, iia ae izse-jujejo, ker jim tamošnji kamen i mogel dajati dovolj kruha za L To je tudi povzročilo, da ao « Srbi naseljevali v Bosno, Su- nadijo, Slavonijo, da celo v Lito in Primorje. Velika je ielja tega naroda po im večjem številu otrok. To se idi ie pri zdravnikih, kamor ae »tekajo žene, ki izpovedo naj- ,rej zdravnika, na čem bolehajo, i na koncu doda: "Otrok nimam." "Nobenega?" "No — tri imam." "Pa ti to ni zadosti?" "L... boga mi.... Hotela bi jih meti še kaj...." "Bi jih rada imela kar deset7 "Bo....", se živahno nasmehne n upre Bvoje oči vprašujoče ln e«no v zdravnika. Vsaka, ki preneha roditi, pri-iaja k zdravniku, da vpraša za tu vet Tudi moški prihajajo v lomnevi, da so morda oni krivi, Ia jim žena ne rodi več otrok. To je v Sandžaku, v južni Sr-»iji. V severni Srbiji je to dru-jače. K zdravniku prihajajo baš ; nasprotnimi vprašanji in proš-ijami. • Vpraša zdravnik: "Imaš kaj rt rok?" 1 Nimam. "A zakaj ne?" Kaj bi z otroci ? , .. . .... * Sfi Prva vas od Plevlja je Kaluši-e, tip «andžaške vaai. Tu živi Iružina bratov KneŽevič; oba ta poročena in imata precejšnje Iružine, a živijo v tako zvani zalim Hiša je čista, na stenah 'ise srbske gusle, na vratih pa je larisan lep bel križ. Vsako ieto ra narišejo znova in sicer tak-it, kedar prvič prinesejo v hi- 0 novo žito in speče j o novo po-»¿o. Petrova žena Marija je sta-a komaj 27 let, brata Stevana ena je stara jedva 26 let. A ta-io prva kot druga ata rodili že x> osem otrok, obema ata umrla »o dva otroka. Marija je rodila 1 sinov, Bosiljka šest hčera in Ivoje sinov. Nedelja je in v hiši je komaj '»*Ka skupaj pet otrok pritlikav-kov. Ostali so šli nad lešnike v [ozd. Govorimo in pridemo do o- rok. "Tukajšnji kraji niao bogati. Ui vam ni težko, prehraniti toli- K) otrok?" "Težko je, seveda je težko.... * mi te težkoče ne maramo pri- .....Bo ie bog dal...." Pravijo, da potrebujejo otro- * a» čuvanje živine na paši. In a: "Najdražje nam je, da pleme n «veča ne ugasneta..." In nato: "TVžko je, če ae za nekoga re- Bil je, pa ga ni več.... Nekdo ¡><"a ostati za njim, da mu zaž- S tvečo..." KLdor ^re med njimi brez o pravijo o njem: Seme se mu je posušilo... JJ*o prekletstvo je viaelo nad ■nm najbrže....** ''Jf kdotu, ki ai ne želi otrok r «•» Samo tisti, ki niao ¡*7>ni1 K*J takega se dogaja v "e j« ljudatvo po pa.... Pri nas je to aramo kn^ noše v mestu ne mara, 'ne razumejo. Sovražijo *»^kr.ketenaka,eešde jeti. '' " • Pravijo, da ee jim r*k" dlake vidi skozi obleko. ¿"J* traja po deaet dni. Po jT^ jvatovg^^ konjih po "toDogajajo ae tudi še slu-fam ukradt dekleU. Na ^ kradejo na ae«nnJu,od-" *»»*> na dom. čez kak ^ dv® * Poročite. ^KOBvat» A da bi fant osramotil, zapeljal dekle in ga potem pustil — tega tu ne poznajo. Beseda je beseda. Dekle lahko mirne duše in neporočena gre k svojemu fantu. A prav tako se poročena žena ne sme odrekati, upirati, ali pa celo, da ae spustila v razmerje z drugim. Mož bi ubil njo ali..brata ali očeta, kdor je že prelilo v Sandžaku radi tega. Malo dlje od te vaai je neka Žena, ki je poročena že štiri leta. a še ni rodila niti enega otroka. Vsi jo pomilujejo a ona sama je vaa potrta. Bila je raditega pri zdravniku, ki ji je dal upati, da je Še vle mogoče. "Hudo mi je. .." Urna ta žena. že tako aem sirota, a tako mi je še Udje, še bolj aem uboga... Res, ona in njen mož sta oba reveža. A to je le en razlog več, tla si želita otrok. Tak je narod Srbov v Sandžaku. Siromašen, a poln življenj-akih moči in sil. Kaj bo z Ljubljanico. Beograd, 19. sept. 1929. Semkaj je dospel zastopnik ljubljanskega mesta prof. Evgen Jarc radi občinskih stvari. Predvsem je obiskal finančnega ministra, da ae je razgovarjal o Split f" regulaciji Ljubljanice. PredoČil je nujno potrebno, da se končno vendarle uredi vprašanje regulacije. Zagotovili so mu, da bodo v proračun vstavili določeno vsoto sa regulacijo Ljubljanice. Najprej pa morajo podati svoje mišljenje o tem predmetu vsi zainteresirani krogi. Te podatke naj zj^ere ljubljanska občina in jih dostavi finančnemu ministru. Regulacija Ljubljanice naj bi se potem vršila postopoma, kakor bo iz Beograda milostno kapljal denar. Regulacija pa je rea potrebna, da bi se dovršila. Po atrugi Ljubljanice »kozi mesto leže še sedaj tračnice izza časa delal na regulaciji. Zdaj delo že dolgo počiva in je struja Ljubljanice neurejena, dočim bi bila lahko naravnost kras mesta. Vsi tujci se Čudijo, kedar pridejo v Ljubljano, pa vidijo zanemarjeno strugo sredi mesta, po njej pa se pretakajo le odlivi iz kanalov in stranišč in malo vode kolikor jo je pač potrebno za izpiranje struge. , A najprej je treba zbrati podatke.... Čuden zaatopnik Ljubljane, ki je prispel v Beograd — brez podatkov. risvno IZ IrSTa (Izvirno) Trst, 16. sept. 1929. Ta mesec je vsa Italija bila pozvana, da proslavi desetletnico fašističnega pohoda na Reko v Dalmacijo. Pohod je vodil italijanski pesnik in navdušen fašist in militarist D'Annunžio. Letošnji proslavi je bil dan vse-državni značaj in sedež proslave so prenesli iz Primorja in Benečije v Rim. Proslave v Reki in ob mejah so bile bolj krajevnega značaja. V Benetkah se je vršil "plebiscit za osvoboditev italijanskega morja". V spomenici je bila opisana Dalmacija kot popolnoma italijanska pokrajina. Na to spomenico so pobirali podpise. Totai nič hudega, želeli bi dobiti zase vso Dalmacijo in če v ta namen pobirajo le podpise ponižnih ielja, še to ni mnogo hudega. Tudi se je v spomenici zahtevalo, ds se Gabri Ha D'Annunsija izvoli za častnega meščana Benetk, kar je bilo tudi izvršeno. Koliko je prav za prav Italijanov v Dalmaciji, kaže ljudsko štetje ii 1. 1910. Našteli so 610.-669 Jugoslovanov, to je 96.16%, in 18.028 Italijanov, to je 2.84 ^. Celo precej znani tržaški novi-nar Marto Nordio. ki je prepotoval Dalmacijo pred dvema letoma. je tedaj zapisal v tržaškem "Pieco!lj<\ da je v deželi Italijanov menda šest aH sedem tisoč. Pribežnikov iz Dalmacije v Italiji je tudi komaj par tisoč. In vendar je vsa Italija, koli-kor je fašistična In v kolikor je morala priseetvovsti proslavi zavzetja Reke. klicala, da je Dalmacija Italijanska dešela. da tamkaj ječe Italijanski bratje v suženjstvu, da jih bo trebe Iti osvobodit, tako je društvo "So-dets Dal matica" v Trstu izdalo "Bratje Italijani! Kakor na dan pohode legionarjev dvigajo danea Dalmatinci proti nebu modri plamen Primorja. Iz Reke ki se je povrnila v domovino, gledajo na neodrešena mesta Si-benik. Split in čakajo na nov u dar. Ne pozabite, bratje, da je vsa Dalmacija italijanska zemlja, ne povabite bolestnega krika beneških mest pod udarci tujih orožnikov! Napoved reškega legionarja (D'Annunzia) je na ša obljuba, naša prisega. Neod rešeni bratje, pohod legionarjev se ni ustavil ob Kvarneru. Ce se na meji Italije razvije nova fronta, bo tudi tedaj plamen treh leopardov (grb Dalmacije) na čelu prvega navala in z nami bodo prostovoljci iz 1. 1915 in 1919., mrtvUn živi in Rismondo-va prisega bo zopet še bolj krepko zadonela." Tako govori Italija o "svoji Dalmaciji"- Italijanski prostovoljci so izdali razglas v katerem pravijo med drugim: "....da je D'Annunziev pohod z zavzetjem Reke poroštvo vsem neodreše^ nim bratom ob italijanskem Jadranu. Današnja proslava naj bo znak življenja; kajti še bomo v ihteli s strastnim krikom dalmatinsko zastavo in zasadili je bomo poleg italijanske na robove, ki jih je postaVila narava, da označi narodom vsega sveta praviee rimljanskega plemena. Dr. Artur Mendt: Izokaimlstvo ia tehnika To je sama retorika, sam zanos besed, besed.... novic iz Se kaj drobnejših Primorja: .Tončkovega fanta iz Ljublnja so obsodili v Tolminu zaradi slovenskih Mig, ki so jih našli pri njem, na H5 dni zapora pogojno. Enaka kazen je bila izrečena tolminskemu kaplanu Premrlu, ki pa se je proti kazni pritožil. Goriška deželna komisija za žitno bitko — za žitno tekmovanje — je na avoji zadnji seji določila nagrade za tekmovalce v letu 1928-29 in izročila med drugim: v oddelku za velepose-stva priznalno diplomo in kolajno Štefanu pl. Premersteinu v Ljubevču pri Idriji, Ivanu Lam-patu v Črnem vrhu, Alojziju Novaku v Idriji in Cirilu Rejcu v Cerknem; v oddelku za srednja posestva osmo nagrado Angelu Mlečniku v Bukovici in v oddelku za mala posestva deveto nagrado Josipu Mozetiču v Boljah. Več novih ljudskih šol so otvo-rili v Julijski Benečiji. Tako bodo nove šole v Matenji vasi, Prestranku, Zavljah, Poljanah pri Cerknem, Permanih pri Ma-tuljah, Kosezah in Baču pri Knežaku. Seve: samo italijanske! Tržaški vodovod bo kmalu dograjen, zdaj se javlja tudi v Gorici težnja po vodovodu. Mesto ga nujno potrebuje. Mali krom-berški vodovod pa ne zadostuje več niti za bližnji del mesta, v ostalem pa uživajo vodo iz Soče, ki je sicer res "brhka hči planin" a za pitje pri Gorici ni najboljša«. Vaški čevljar v Kojskem je moral plačati 183 lir globe, ker ima napis v slovenščini nad svojo delavnico. Slovenčino smatrajo za — tuj jesik, daai je celo z ukazom priznan za netujega. —ot. rtHev s električnim Prva uamrtltev z električnim tokom je bila v Ameriki izvršena v avgustu I. 1890 v auburnskl kaznilnici in aicer na dellnkven-tu Kemmlerju. Rabljl ao Kemm-lerja trdno zvezali In ga položili na atol. Nato so spustili skozi njegovo telo električni tok. Po sedemnajstih sekundah eo tok prekinili in Kemmerlerja dvignili s atola. Ali Izkazalo se je, da obsojenec še nI mrtev. Položili so ga vnovič na stol in vnovič spustili akosi njegovo telo električni tok. In počakali so tako dolgo, de se je meso začelo smoditi. To pot je bila ekse-kucija uspešnejša: dellnkvcnt je bil mrtev. Kako da smrt ni nastopila neposredno po sklenitvi toka 7 Strokovnjaki si ta pojav raalagaja s tem, da je imel električni tek previsoko frekvenco. Danea je usmrtitev z električnim tokom znatno izpopolnjena in pravijo, da nastopi smrt takoj, ko je sklenjen tok. Drugi pe zopet trde. da nastopi smrt često šele po preteku več minut Iz tega bi sledilo, da eksekurija s e-lektričnim tokom ni beš oajhu- manejša in zaostaja tako za obe-za proslavo sledeč razglas, ki JejšenJem kakor tudi za glljotinlra-bil natisnjen v vseh časopisih: |njem. Kriza sodobne izobrazbe — da se v nejej res nahajamo, o tem ni nobenega dvoma — je vzrok vseh drugih kriz, ki jih v čedalje večjem številu preživlja naša doba. Z vsako izmed njih je v neki zavisnosti, z vsako ima v bitstvu nekaj skupnega. Na e-ni strani se poudarja, da mora človek spopolniti svojo izobrazbo še s temi in onimi vedami, z druge pa nas svarq pred potopom v morju vede, ki naa obdaja. Navzlic nevzdržnemu položaju pa se še sedaj nI izkristaliziralo spoznanje, da je treba razlikovati med izobrasbo in znanjem. VaeznaloHt n h mestu izobrazbe. To je smoter proti kateremu slepo drvi naša doba. Vzgojitelji kar trepečejo strahu, da bi šole utegnile prezreti kakšno panogo vede, ki bi jo človek utegnil potrebovati v življenju. Posebno jasno se to pokaže, kadar kje sprejemajo kak nov predmet v učni načrt. Sprejmo ga, toda ne, da bi v zameno pospravili Iz njega staro šaro. Popolnoma razumljivo je, da zadnji čas tudi tehnika čedalje glasneje in vsiljiveje trka na šolska vrata. In rasumljivo je tudi, da najde le gluha ušesa, kakor so jih med prejšnjo generacijo našle prirodne vede. Šola je pač zabasana, ničesar več ne more vanjo. V opravičilo se seveda dokazuje, da tehnike vobče ne potrebujemo, Z bistvenimi rečmi s tega podričja, da «oznanita človeka že fizika in kemija. Sicer pa tehnika a pravo izobrazbo itak nima ničesar opraviti. Narobe: IoobraŠevalstvo je treba celo zaščiti pred njo; pred tem leglom materijalizma, mehanizacije, razduševljenja in — civilizacije, ČeŠ: radio-aparat ae nauči sestaviti vsak tretješolec v treh tednih, upravljati pa vsak otrok, — belec ali zamorec — v treh urah; ker Je to otročarija, kakor prižiganje električne luči ali pa — šofiranje avtomobila. In vendar se vedno češče oglašajo ljudje, ki hočejo gledati tehniko z drugačnimi očmi. Ljudje, ki iščejo nje filozofijo, dokazujejo njeno božanstvo, oznanjajo njeno apologijo ln z globo-koumnim pretiravanjem obljubljajo njeno bodoče poalanatvo. Imena Dessauer, Werner Kuntz, zadostno osvetljujejo te props-tor je, ki so z imenom njih polboga Henry j a Forda na jeziku bore za zlato dobo stroja, ki bo pričarala raj aa zemljo, če pa Že tega ne, pa vsaj triurni delavnik, ki je po njityjvem mnenju itak nujni pogoj največje sreče, ki Je more biti deležen zemljan. Poleg teti fantastičnih kompostov godbe bodočnosti pa se najdejo vrednote tehnike. Med njimi zasluži posebno pozornost Nemec dr. Weinreich, ki hoče s svojo knjigo "Blldungswertc der Technik" — kakor pravi — priskočiti na pomoč naši dobi pogrešanih smernic. Zakaj, kakor rečeno, vsa sedanja izobrazba je v nevarnosti, da splltvi v papirnatem znanju, v filologizmu, hi-storizmu in estetidzmu. Toda celo ta mož precenjuje svojo ljubljenko-tehnlko. Nekje pravi namreč "Clovek-tehnik je zavarovan pred to nevarnostjo; on nam kaže svet, kakršen je, poleg tega pa nam je svetel vzor Idealista dela"! Tuje slabost njegovega reznegs prizadevanja, da se tehnika uvrsti med elemente Izobražcvalstva. AU asm tehnik rea kaše svet, kakršen je? Kako nam on prikazuje smisel življenja, individualnost In družbo, moč in ljubezen, vojno in mir, narod In človeštvo pe še nešteto drugih bistvenih činjenic svete in življenja? Tudi trditev, da je t«hnik, inženir tip ideelista v amislu nesebičnosti pri delu ss druge, ne velja, zakaj tehnik v splošnem ni nič drugegs kakor dels vee, nič drugega kot luset ali mbllater, novinar, duhovnik, uradnik, delavec, umetnik, vojnik; v moralnem pogledu je vsako udejatvo-vanje lahko polnovredno, tako tudi delo tehnika Na ta način vprašanja ne bo mogoče rešiti. Vzgojne vrednote tehnike se kaše j o na popolnoms drug način. Brez pomena je n. pr. doživetje, kakor se v tehniki vsaka napaka nujno In avtomatično razkrije ali maščuje, brez pomena je doumet je vzročne zveze n. pr. med kretnjo meje roke, ako zavrtim električni gumb,'poženem motor, zavrem vozilo, pokličem to ali ono številko na telefonu, nastavim na radio-apara-tu eno ali drugo postajo, t>oiožim ploščo na gramofon, odprem pipo vodovoda itd.; brez pomena je doumevati nujno potrebnoet teh gibov in podobnega, ako hočem doseči neki učinek. Samo spoznavanje prirodnih zakonov, ki se skrivajo aa temi dejanji, daje tehniki pravico, da ae uvrati med temelje iaobraževalstva. Gotove nevarnosti izobraževal-atva ae aoveda tudi na ta način ne bodo odpravile, zakaj tehniko je moči tudi napačno razumeti, zlasti še, ker tehnika človeku lahko koristi. Tehniška izobrat-ba mu bolj koriatl v življenju, kakor tako imenovani čisti izobraževalni predmeti, čijih resnično vrednost za izomiko je že Nle-tzache zanikaval in pobijal. Tudi za pravilno tolmačenja tehnike je potreben učitelj globokega vpogleda, nekakšen u-metnlk, ki jo zna gledati in razumevati a strastnim veseljem. I« meti mora smisel za "lepoto tehnike", smisel za jezik, ki ga govore svojevrstne oblike strojev v njih smotrenosti, smisel za moderne gradnje, ki rešujejo problem skladnosti lepoto s smo-trenostjo. Skratka: prežet mora biti vsaj z drobcem oduševljeno-sti Dessauerja, ki je raziskoval tajno ideje tn nje uresničenja, Čeprav je pri tem zašel v napačno filozofijo, trdeč, da je izdelek tehnike sestavina resničnosti, ki tu žele pokaže svojo obliko, ko se platonska ideja vtelesi s tem, da stroj "steče". Nekaj temu»le sllčnega doumevanja mora imeti učitelj, a no preveč, zakaj baš filozofiranje Je v tehniki protislovno, ker je pretiravanje. In kaj pravijo k običajnemu isobraževalatvu veliki možje tehnike, možje, ki so tako rekoč polagali ustvarjati to stoletje? E-dison, Carnegle, Ford, Siemens, Krupp itd,, skoro vsi so ae Izrekli proti njemu, čeprav ao bili nekateri deležni čiste klasič-ne naobrazbe. Spengler celo kratko in jasno trdi, da je v evrop-sko-ameriškem svetu večina mož, ki nekaj veljajo, samoukov. Val so seveda — da še enkrat upora* bimo Nietzschejeve besede: "služabniki dneva", a zaradi tega nikakršna manjvredna bitja, Čl jih delovanje bi ae z ošabno gesio lahko prezrlo, češ, da opravljajo samo tisto, kar življenje nujno terja od Človeštva. Ako so ti možje In še neštet! nižji njih razreda našli pot v bistvo sveta preko tehnične izobraebe, je to le dokaz, da so si ljudje, na zunaj še tako različnega izraza, po bistvu neskončno biku, da sta si velik tehnik in velik književnik nazadnje močno sorodna. Vsa umetnost tehniško usmerjene izobraževal nos ti bi bila tedaj v tem, da ae sedanje načelo zaobrne. Elementi Izobraževal-noati, ki ao čisto duševnega značaja, bi ohranili častno mesto, tvoreč protiutež tehniški sitotri, ki bi se ji na ta način preprečila pot do samovladja. Mnogo bi bilo treba še poveds-ti, ali za sedaj se doteknimo samo še problema mase. Ne samo izobraženstvu, marveč najširšim ljudskim slojem bo treba privzgojiti neko primerno stslišče napram tehniki. No, tudi tuksj so že na delu mnogi pisatelji vseh narodov, ki utirajo težko pot, 0-stane še precej tuj problem: tehnika in religija. Nekateri gs smstrajo za nespraljivo protislovje: ali ~ ali, drugI postavija-jo vmes jednačaj, tretjim pa je nslogs, ki Jo Je treba rešiti. Knjige kot n. pr. H. Liljeva "Poskusi bibličnega tolmačenja tehnU-ke dobe" kažejo, da se tudi preko teh prepadov Še grade mostovi. Zeaeke v politiki. I Belgije prednječi v tem, daj podeljuje župansko čast šibkemu spolu. Prva Županja Je bila rn< i vojno redovnica, pa tudi po vojni ■ Daniel Campion, obnavljaW opustošene kraje, nekje naletel na edino vplivno oeebo4nsta-nlco in 4 samjske blagajničarke. HaMie Zetteratom: SOD Videl aem na nebu črno ateno oblakov, ki je obetala ploho. Kmalu so jele padati debele, težke kaplje, nato se je ulilo, da je kar odskakovalo od tal, Cul sem ropotanje na škrilja-sti strehi in skozi okno verande iiem opaaoval žleb, ki je moral začeti plačevati svoj davek sodu ia kupnico. Prvi tanki curek je zgrešil sod in padel pohlevno pred njim na tla. . MialU aem sam pri sebi; "To je slabo goapodarstvo. Ce Imam aod sa kapnico. mor» teči vodu vanj P' Oblekel aem dežni plašč in pohitel pred hišo, da popravim sod. Prijel sem ga za zgornji rob ln ga poakusil obrniti. Stal je seveda trdno kakor gora in se ni hotel premakniti niti za ped. Uprl sem se vanj z vso močjo in kon-fino dosegel, da se je na eni strani nekoliko dvignil. Tedaj mi je pritekla voda iz ileba za vrat. Spuatil sem in sod Je stal na Svojem starem mestu. Dež je začel padati s podvojeno močjo In vodni curki iz ilebn so padali čez sod na tla. Vrnil sem se na verando, si i robcem obrisal vrat, razmišljal trenutek o položaju in šel zopet ven. .......— Hedaj sem spremehiTsvojo taktiko. šel sem okoli soda, ga prijel za rob in potegnil k aebi. Slo iet Potegnil sem ga'Še enkrat in obrnil na desno. Slo Je! Sod ae Je pomaknil naprej in curek je padal ravno vanj. dosegla svoj višek, zato semlmh) tekel v sobo. Skozi okno aem pogledal na dvorišče in opazil, da je „..curek iz žleba spremenil smer in zopet namakal tla* Mislil sem al: "Ni vfodno radi kapnioe uganjati neumnosti. Ce noče v aod, pa nič." Nato aem postal vea divji: "Curek in atari sod me ne bosta vlekla ia nosi Nikdar!" Spet asm oblekel premočeni delni plašč in «tekel vep. Na vse načine sem poskušal premakniti sod in aem ga končno tudi spravil na pravo meato. "Tako!'" aem rekel « Izrazom notranjega zadovoljstva. "Vidiš, da se z menoj ne moreš kosati. (Mej, kako lepo stojiš!" Vrnil seril se na verando, ponosen na svoje delo. Tedaj Je začel dež ponehavatl In curek ka-pa, ki Je postajal čedalje slabši, Je spremenil smer In «pet padal na tla. Videl sem, kako se ml Je režalo črno sodovo dno, In šel sem še enkrat ven, Postavil sem se pred svojegs sovražnika in mu rekel: "Kakorkoli že dežuje, malo a-II zelo, tanko ali debelo, voda mora teči vate. Zapomni si to t" Prijel sam ga in hotel zopet začeti a prestavljanjem, ko sem zaslišal za seboj znan glas: "Pusti aed! Ne boš ga»ugnal. Poznam ga ln vem, kaj je z njim. Ta sod Js preklet!" "Preklet? Od koks neki? "Preklel ga T. slikar, ki Je nt a novel v tej hiši, pred desetimi leti. Bil sem sam priča. Sedeli smo nekega večera na verandi In "malo" pili, T morda preveč. Na glavi je imel slamnik. Potegnil je veter In ga mu odnesel. Sel je ven, da ga poišče, a ni se vrnil. Nekaj časa smo čakali, ko ga pa le ni bilo nazaj, smo šli za nJim, da vidimo, če se mu ni morda kaj pripetilo. Iskali smo ga povsod, a nikjer ga ni bilo. Izginil Je bil brez sledu. 2e smo se hoteli vrniti na verando, ko sem začul iz soda grgajoč glas. Pogledsl sem natančneje-» bil jo že mrak «— In opazil dvojico nog, k| ata moleli iz soda. T..., jevi nogi ata bili, poznal aem jih te dvajset let. Revež Js stal Je dobiti ven, pa Je airomak iz-v sodu na glavi, Veter Je bil zanesel alamsik v sod. Poskušal ga gubil ravnotežje in se postavil na glavo, ^reča v nesreči Je bila, da" Je bilo v sodu le nekaj centimetrov vode, da mu Je segala le do nosu, drugače bi bil gotovo utonil. Seveda smo ga hitro potegnili ven. Ko Je začutil tla pod nogami, ae Je dvignil na prst«, akrčil peati in vzliknll: "Preklinjam te, sod, na vekov veke! Amen!" Od tletih dob Je aod tak. Na tvojem mestu bi gs jaz spustil po klancu navzdol, k vragu. Saj ga Je gotovo vre g sam naredil. "Ravnal se bom po tvojem nasvetu in U} takoj," aem izjavil. Z združenimi močmi sva prevr- nila sod, da je vsa voda iztekla. Zvalila sva ga do roba ceste, odkoder je zagrmel po cesti na- v ¿dol. . Večec je bil lep. Dolgo sva z znancem sedela na verandi in se razgovarjala. O polnoči aem šel spat. Zjutraj sem ae zbudil popreje | nego običajno. Se nekoliko vr-toglav sem skočil s postelje In odvrnil zavese. Zunaj se je v lepem jesenskem jutru smejala narava, a iz-pod kapi ae mi je amujul, ne sme-jal. rešal, sod. ! Skočil sem na verando. Na i pragu sem srečal ženo, ki mi je i«'kla: "Moj Bog, koliko truda smo imeli s tem sodom. Ponoči so nam ga pagluvcl spustili v dolino, toda pašli smo ga in zdaj stoji spet na avojem meatu. "Je še dobro," aem rekel In ae vrnil v sobo. Proti aodu ae boriti, to bi končno še nekako šlo, a boriti se proti aodu ln Ženi, to je preveč. (Preval B. R.) POJ ASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJAT» URM RASNIH NAZNANIL. pošljete »ata U, kakoršnakoll naananlla Ia zahvale o smrti, tedaj vselej po* vejte v pismu, ali želite taaeU plačan oglas aH kot navadne veel Ako je prieMano kot as-vodna vest, ae tapuatl Ia naananlla vaa osebne sahvale In Imena poaameanlkov. ter es take naznanilo priobči Kadar pa hočete imeti no eele vrsto rasnih lasa Ia drugih stvari, je ps to oglas, sa katerega ss meni plačati, to velja as Člane In ss aeOaae. Nadalje velja late tudi ss vssas prireditve, veaeUee, shode, Itd Vselej Je trabs povedati ali fco-čete Imeti nlačan nales aM veat, eared! stvar MJ aa kratko In se pove Is vaAasjM M C« ps savants, da naj be plašaa a» gis s, ae prtoMH vsa, kar sskts* vata, ble tako veUaaa vas dni- nit vene ponudbe, prodaje, Iti Za vas take stvari as as povedati, 4a aaj bo to kolikokrat naj an da Met* ssaj laaj bo to egtaa, an lati prieMI Is I plašali. Te ps-vadi teas, ksr js Ia dala Ia ss MROAMKI MIDI! Znamenje (Sept. S1-I9SS) po-eni, da vam je aarošalaa potekla U dan. Ponovite jo pim~ vimo. Ako Ilota ao pvejaute, je mogoče vstavljen, ksr al Ml plalan. Ako je va« Hat plslsa Ia gs se prejmete, jo msfiia vstavljen valed aapošasga as-alovs, pišite nam dogtaalss Ia navedite stari Is sovi omIov. . ^ÍmAÉ luwtopftlliI 00 Aru* št veni tsjnlkl In drugI sastopal-ki, grl katerih lahko píatelo aa-ročnlno. Naročnina aa coto leto je 66.00 Ia aa pol leta ga 66.60. člani SNPJ doplačajo $4,60 as leta sa pel leta 61.40. Za mesto Ckieago lo deesa za lelo 6740, pol leta 63.75, za «Ia-ae 66.60. Za Kvrope etaae aa pel leta 64J0, sa vae leto im 66.00. Tednik stane sa Kvropo 91.70. Clanl doplačajo samo 60s aa poštnino. Naročnino lahko tudi azml pošljete na aasbv: Mladinski Llef stane «a eele leto $1.20. Upravaiitvo "PROSVETA" ff 17 1 Uaešals 6se.6fcissss.MI. NAZNANILO. brnUvmtm ta|alhesi Is «• tea patea sassasla, šs aesaaalti ra* •% la Usa!*, aaslere sevSl Mspst, ter alšlva Praev**. da aa lakte rrašl tmmik sa »«šSJaaJa Sata Prt. svate. Immm Is ssateva, katere paš-IJete glavam Mislfca, asteaeje te« v erMva Is JSn^teraJštea m Ssfct TWraJ Jr s* eašee, 6a rwb| JWÍ|e-prtprsrtfaoA Bati« te sa aslaii sej s _ MSpv, VprsfmMvo še telsIM iS štev»)».—ffcill» h aerl £t£i3B222E TOKEK, 8. OKTOBRA. ZLOČIN IN KAZEN Ija tee običajno m Torej «fltatorični taafla driiglh podpri Id j ta njih dn**i SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA TU» rabila m *•••&» la Arih. tista*», čmbOm, knjiga koledarja, Utaka Itd. ▼ aknranakam, hrratakam, iloraikam, čeftem, nem-ilcm, angleškem jesOra In dragih S. N. P. J. PRINTERY i 4 A prosveta GLASILO SLOVENSKE NAkOBNE PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBER 287 CMeaf%Dl, arada,9.oktobra (October 9), 192». Koncert tenorista Banovca v Chicagu Organlsatoričns podi um tekstil. Mih delavcev oAlfonl n "revolucijo." Wheelerjeva rssolu- Toronto, OnL — Devetinštirideseta rodne konvencija Ameriške dele veke federacije je bili otvorjena 7. oktobra prvič po 20 letih v Torontu, Kanada. Prvi samimi govoi 1 Pnsž^nik WiČ llam Green, ki je otvoril konvencijo, je dejal okrog 600 delegatom in goettyp« da glavni problemi fsderaetfo, ki bodo na dnevnem reda, lepSnjego zborovanja, 10: petdnevni delovni teden,. sveM 1» «činaki delodo-bavni biroji, tekstilne stavke na jugu in orsanltiranje ondotnlh delavcev ter vpiMasjt brezposelnosti ročnih delavcev viled mehanizira nja industrij. Green je r<^el, da je federacija le uvedla |pr«iikavo glede umorov petih delavcev v Mario-nu in da bo itorfU vie, da krivci prejmejo sastutepo kasen. Zasnovana je tu41 obširna kampanja ta organjainAje vseh tekstilnih in drujfk dflavcev v Juft-nih dršavah. Nadalje je rekel, da se zdfj nahaja v Ameriki angleški deUveld premijer MacDo-nald na salo vaini misiji in orm-rtizlrano dslivstvo Amerike in Kanade šsli, da bi is mieijs u-speia na mL črti. DelegseJJe je odobrila te bsssde g navdušenim aplavzom. v pondeijek .poee-til smeriško zvsZno zbornico In kratko nagovoril kongrssalke In senatorje. *V nižji sbornki se je samo zahvalil za sprejem, v senatu je ps govoril kskih 20 minut ob veliki napetosti peslušel-cev, ki so mu burno aplsvdirall, ko je končal. Govoril Je zelo do-msče In apsllral Je ss trajni mir. Rekel js msd drugim, da si ni mogoče misliti vojns med Ameriko In Anglijo. Po govoru js ds-aet minut konferiral a senatorjem Borahotn. Norris, ki ko vedU preiskavo ss-kuUanlfttvs, posveti tudi na ea-hsške In cerkvene organizacije. Wanktngton, D. C. — Preiskava o splošni lobiji (zakulllna agitacija ae In proti zakonom), katero je odredil senst, bo uključe-vala vas organislcaje v Washing-tonu, tudi suhaške in cerkvene. Senator Norris, predsednik se-natnega Justlčnegs odseka, ki bo vodil preiskavo, Jo IzJsvD te dni. ds morajo vse, čisto vse lobijaks organizacije" predložiti račune, kje dobe denar in kako ga zapravljajo. To pomeni, de bo pre-i »kava trajala leto dni aH še dalj. V pondeijek Je Norris imenoval pet ssnstorjev ze prelakeva-nje tarifne lobije. Ta Js zdaj najbolj aktivna, ko je carinska osno-va pre^ zbornico. M* V Clevelsndu Je bil ubit pri delu Mareel Rak, atar 49 let in doma Is Trebovje pri Doaaša-lah. Zapušča ženo in tri odrast* le otroke. <— V Nsw Wsterfordu, N. S., Kanade, ae Js poročil Jakob Lav-atek a Milko Jamšek. V Forest CHjrJu Je umrl atar pionir Josip Kamin Is Čateža pri Zaplazu. V Ameriki Je bil 28 lat. — Zadaj i konosrt beritonista Subljs v Brooklynu, ki Js bil prirejen v prid dbmu slspcev v stari doaMvinl, Js prinsasl 9260 člstsgs. Mr. ftubelj odpotuje ta teden v staro domovino. Oiicago. — Pet roparjev, obo-rošsnih a strojnico, Js v pondeijek zvečer udrio v prostore če-šksgs stavbinskegs društva, 24 li S Albanjr ave., in priailllo uradnike, da so jim Izročili vsoto 64800. Bandltl so ušli v avtu. Dunaj, S. okt. — Star denarni zavod iz časov avstro-ogrskegs Imperija. "Boden Kredit An-•Uit, v katerem Je cesarska ro-dovina imela svoie vloge, Je včeraj zaprl vrsto. Delničarji so izgubili blizu triaajst milijonov do-larjev. metod v resko »sok dsn Wi^ ^ prosveta • S/IO SLOVENSKE NARQQNE bODPORNE JEDNOTE U. m*. M nho. Chictfo, A, torek, 8. oktobra (October 8), 1929. LETO—YEAR «. um itU «C Zlata doba ameriško ga kapitalizma New Voriu — stva velikih korpore centracija kontrole etrijami ae viü z ....... ...... Sedanja doba bo sapleane v zgodovini kot najtečji paradiž, ki ga uživa par milijonov ameriških kapitalistov. . Zadnji teden je Colombia Gaa ž Electric korporedja raspieela 20 odstotno dividendo v delnicah. Na podlagi trino cene, ki «o jo imele delnice te družbe istočasno na neW*orški boni, zDaia ta kolečnič manj kot 814 milijonov dolarjev, kar predstavlja največjo vsoto dlvidend, ki so bile kedaj razpisane od po-samezne korporadje. Fredpo bo izplačana U divi-denda, bo potrebno, da o tem glasujejo delničarji, Id jo gotovo odobre. Izplačevanje dlvidend v delnicah predstavlja največje piratstvo modernega kapitalizma. Korporacije bo enostavno podarila delničarjem 86 dolarjev na vsakih 100 dolarjev v obliki dslnic. Kdo bo plačal to veoto? Ljudstvo, ki rabi plin In elektriko. Družbe bo enoetavno mpfhnfle kapitalizacijo za 8ft odstotkov. Od to napihnjene kapitalizacije bodo delničarji prejemali v bodoče dividendo, in v slučaju, da drtava prevzame tp industrijo - do česar bo gotovo prišlo v te-ku časa — bodo delničarji enostavno zahtevali,; inkiil tudi se te efl •To — potom j« največje _ danjega ekomskega reda. Predstavlja svoje vrsté roparstvo. Navaden ropar ti direktno u-krsde denar a» druga vrednosti. Kapitalizem to dela indirektnim potom. Prvi način je eirov in ndi tega nepootevee; drugi način je rsftnlran hi radi tega dobi sankcijo v kapitalistični etiki in zakonika. Družabni sistem, ki dovoljuje te vrzfc ropanje — obremenjevanje industrij potpm zvodene ^Pitallzadje — je sistem anarhij«. Je vfHko bolj krivičen kot direktna tatvina. Krivičen je s moralnega etalilča, ker vara ljudstvo. Veranje je priznano wislno slo in kesnjivo oslo po kpltalističosm zakoniku. Ta Paradoksa je le boty goroetesne, ^ «e pomisli, da kapitalistični m duhovni grmijo proti na-sdnim sloDarfom. na - drugi Min Ilm bU. Hunger ins o M«vi*vaaia iivv w vi jw w fl tajaa koihfuoi Reagovori ae tajal, povečajo pa. Ha giodo temeljna katerem naj Waohingtoa, D. C. — Angleiki laboriteki premij er Ramsajr Mac Donald in predsednik Hoover sta konfarirala v soboto in nedeljo na Hooverjevem letovišču v hribih Blue Ridge. V nedeljo zvečer sta se vrnila v kapitoL V nondeljek je MaoDooald obla-kal poslansko zbornico in senat, kjer je bil častno sprejet ln pred-stavljen reprssententom. V pon-ddjek zvečer je bU slavnosten banket v Beli hiti z okrog 60 gosti. Vsa rasgovarjanjaemed Mac* Donaldom in Hooverjem so seveda privetnega značaja in reporter j i ne smejo blizu. Poročajo pa poluradno, da sta se že v soboto zedinila glede baze, na kateri naj sloni ves emerižko-englelki sporazum in skupna akcija sa dosego trajnega svetovnega miru. Ta je Kdloggova protlvojna Drugo poročilo se glasi, da sta sedinile tndi glede detajllra-nega osnutka svetovne rasorože-valne in mirovne politike. Velika Britanija takoj povabi Francijo, Italijo in J^snriro na konfenen-oo petih pomorskih velesil, ki ae vrši v Londonu v prihodnjem ja-nuarju. Besedilo povsbila bo objavljeno v sredo in bo obenem spel na narode, naj se vsi okle- >er p osstlan IIW, Aot si Pot. I, 1I1T, authorised aa Jens 14. lili. Yearly STE V.—NUMBER 236 Ošianki carizma v Bt Ig radu Belgrad, 7. okt, — Belgrad je bil včeraj pretvorjon v itn* ri carski Petrograd. Bil je pogreb barona Petra Vrangla, zadnjega voditelja bivle ruske bele aTmade. Vrangel je umrl pred dvema letoma v Belgiji in zdaj eo njegovo truplo pripeljali v Belgrad in ga pokopali med kozalkimi ceremonijami Iz predvojne Ruaije. Okrog 900 caristov, ki imajo zavetje v Jugoslaviji, je žlo se pogrebom; manjkalo pa ni tudi srbskih vojalkih predstavnikov. Kralj Aleksander je polotil venec na krsto, tako tudi ameriški pnltnft Prince^ V«* Iz Kaaaát 11,800,000 je dr-žavni delež od premoženja, ki ga Je zapustil Sir Edward Kemp. To vnoto dobi ¿rovinsa Ontario potom davka na dedščino. Kem-povo premoženje je ocenjeno ne $7,718*960. Zapulčinaki davek je 10 procentov od vsega sapu-Ičenega premoženja in povrhu že 2p odstotkov na gotov del. Dedščinl, ki jo dobe sorodniki pokojnika po odbitju davka, sne-se vseeno le skoraj last milijonov dolarjev, Veliko drnžta v pomanjkanj«. Redna, Soak. — Radi velike sule, ki je uničila poljske pri- nahafi^479 družin v volkom po- ehewanu. To je povedal mini-A, Ç. Stewart, ki vzajemnega M — ILLISOISKIN BWLM PROTI I čarter, njoaau Jo Okusilo raz- Pool rajo ga, a*j al a*. - Notranji spor v rudarski organizaciji je dosegel Itadij odiHa vojne. Le-wisove grožnje, da vzame čar-ter illinoMMttil dlstriktu, so se spromentto v gradnje o izobčenju. Do ta novo potenje prišlo radi dejstva, ker jt med illlnoiaklml rudarji vttdanMi ravolta proti Lowteovl iktaturf na celi črti in radi tožba, ki JeHle pretekli ta-den vložena iketl nJemu na sodišču v IndianapoUeu. ■Tožbo prati predsedniku Le-wisu je vlo6H glavni odvetnik II-linolekega dfetrikte A. C. Lewls radi obratovanj*. Toži ga ae od-Ikodnino v vsoti 1860,000. Za tožbo etojt diaMktaa organizacija. OdvatnUcniNjo predsednik Lewis obtešfl kprupdje v sad-nji številki "JKlneraJournala", ki ji ¡rlaatfan ______ clje. odroma U?ieove edmlni-stradjs.r» ■ De je tožb* povzročila veliko paniko v njegovem taboru, Je snarosnjs Ml je Uwis prilel preteklo soboto V 8pringfield In zahteval ed disfcriktne organiza-cijs, naj tešim umakne sli le pe prekliče vMlkodse «še 11 dl-strikta. Ai in ne drugega, je Lewls sagrosil TEHNIČNI IZVEDEN ODPOTUJEJO V RUSIJO, Amerilki velebiz* nie se vedno bolj zanima u Rusijo, ki Jo je priznal v kolikor ss tiče trgovskih obnošejov, že zdavnaj. To priaaanje je kajpada odvisno od dolarjev in ruakih zlatnikov, ker brez teh bi rasne družbo ne iskale bizniaa v deželi boljševikdv. b Rusije ae je vrnil J. A. Garda, predsednik tehnične tvrdke Allen A Gerda. Tam ee je nahajal dalj časa, kjer je nadzoroval izboljšanje produkcijskih metod v sibirskih in ukrsjinekih rudnikih. Njegova družba pošlje v Rusijo 86 rudniških inžinirjev. Več tehničnih izvedencev odpošlje tja tudi Mechanical Manufacturing fcompenlje, ki je dobi-koncedjo zs uvedbo dobrih mesno industri- r ? "Ttt-p*-* - • . »■P|"»| M» ' mm«,«-' _. _ 1J( r.im »trani pe semi odobravajo, tole. V ZdrdMh drlavsh se rir*Jo in praktidrajo te ^ '¿f ^f * gospodarsko olepersfevo, ki v ob- ^ ^ nima para v zgodovini iti^JsJ^i^adoki^ veštvs. T^ kot so tekoči ruskoameriškl ob- ndaji v maraikaterem odru, je vOosoo to, da d na po-Uu produkcij« podajata roka dva največja ekstreme. To posebno Še, ako ee upošteva, da je kapitalizem zainteresiran v produkcijo za privatni dobitek, Rusija pa sUa industrijo v splošen dobrobit svojega ljudstva. - r-----,r TTti^v j "u tff bremenjovanje industrij — Id » okonomeka plast In toraj #nn-«mentalne podlaga Hvljonja — Jfdopustno in največji zločin. I™ ivodenenje kapitala ne le **** tivljenjske potrebščine, »nrveč predetavljs fsletično znl-fenje plsč. * * ** preostanek Jäoti dobiček - po odbitju J"* Intimnih stroškov, uklju- rnitanja csn in zvišanja plač, ¡¡TJ » v topo delničarjev v ob-^ velikih dividend bodid v ^nisUpavoMttidslnk. ^v ladajsm slučaju je brame * P^sbno krivična ker prvič r^iopodarjemded^M laX ^ ns da M aa nje ^JU an snm bsm. I« drei« .T1 k^M»ont v bodočo fak-in dividende od te kepitalizadje, Id fek Ustnih *saja na Is MpravkoH do nslrome ro-raflnlinnege Da je sedenje doba slata doba m kapitalista, pokasnjs v večji diki to slučaj CdnmbU Gas 4 Electric korporsdje, ki je oove-da to en sločaj v velikem številu gvodenjevnnja kapitaUsadje potom dividsnd v delnicah. 814 milijonov iolnrjov snaše ta rop modernih piratov, ki imajo " operirati pod okriljem te korporedja. Enako delajo v tisoč Pri tem je potrebno priklicati v spomin kinavetvo organidra-no cerkva N s prlžnlcsh in izvoo prižnk grm' proti os^haim mêr Deeet božj.h že- ne le samo tole-Italie ge tudi ektfvno distrlktnegs vsota poldrug milijon do-larjev, kar pe najbrž ne bo sedo-stovelo. Pomoč bo potrebna tudi prihodnjo spomlad ob priliki spomladanske eetve. Premier Anderson je nedavno izjavil, da bo odpomoč fsrmaiMt prve brifla nove vlade.« t'; pre j ne jo Toronto. — Radi instaladje govorečih filmov- bo odpulčenih sto godbenikov, ki imajo pógod-bo s podjetniki gledališč še sa eno leto. Podjetniki so pristal*, da plačajo prizadetim godbenikom eto tisoč dolarjev kot odškodnino za lsgnbo dda. L se dne, Ont. — Braeposolnost-na podpora morn sevesmati prvo meeto na osjeh in delavskih Predsednik skupnega legislativ nega odbora šolasniških bratov ščin Joeepb Corbett je dal navodilo vsem Inkelnim uni Jem, da ee aktivno pridružijo egitadji za to zakonodajo. Predloga sa u-stenovitov biespoednoetiis pod- dominijskemu periementn. |MICl ne morsnm čakati sto zadevo toliko časa, da izvolimo delavsko večino v parlement," urgiré Corbett/ Bre*poaHnoot bo pooebno vdik problem prihodnjo rimo, lier trume braeddnth delavcev vedno bolj aereščeja Chicago. ni inženirji napovooujojo ro\oiu-c(jo v grajenju »desnišlrth prog. Pravijo, da ao bliže konec leeo-nim joImnMIim pragom, ki kraljujejo ae progah, odker je pričela drveti prva lokomotive. Posk irai « laznlšklh prog so as obnesli teko li^ ratno. da inžonirjl napove-dnjejot de bo bodoči vlek tekd s brzino eeroplaaa pe trašnlcab. ki bodo pritrjeno aa mtfne boto-nóvemete. Koder pride de tseps, bo 10 pomenilo veliko revolucije v transportée IJ i. Id je, ker se ti-če oyesen v regvojo Da ee je Leerisu poetavfle po robu na ceU črti, je nadaljni dokaz tudi to, da je ukinila poddietrikt-no organizacijo v okraju Fran- ii. - {V- H: . • ' ■ Pred nekaj tedni Je Lewis "reorganiziral" U poddistrikt: od-s ta vil je uradnike In jih nedo-meetil e svojimi kimovd. Distri-ktni odbor je sedaj porazdelil vse lokalne unije tega poddistrik-ta in Jih priklonil k tram eoeed-njim poddielriktom. ki ee nahajajo v okrajih Duquoinu, Bellnu in WtHiaeuonu. In da distrlkinl odbor pokale upor na eok črti proti Leirleovi diktaturi, jo ignoriral njegov u-kaz, da motn odstaviti člana gt dletriktoMfa «odbora Oeorge 0ta-ufferja* f| eaključkl odbora so direkten IMec v obraz mogočnemu Mnsetfniju radarska orge-nizadja. * Odbor jo Lesvisa obtožil, da m hoče poMH« premoženje Olind-sege dflftrikte in raSbiti organizacijo. 4WšŠm i odna unija, ki I-ma le 8(M9^Unov na polju me-hkaga pteeaogs poteg 60,000 radarjev vMevi nUnois, IsU po-grabiti pramo^njs flltodskega dlstrikte» ki je vredno več mili Jonov dolerjev in hoše rasbiti kolektivno pogodbo * operator jiw pravi gt odbor ilHnoiSldh rudarjev. "Prad kratkim je Ullnoleki dlstrikt posodil mednarodni or-_ mizedji $60,000, da je plačala etanerino javnega urada v fndi- Večji dot ssdnje številke "Ilb-note Minerja" je poevešen teko-«emu boje. V enem štonku u-rodnik indirektno obtožuj« Le-orisa, da je v službi neunijeklh o-perator jev. V drugam navaja v» iiko korepdjo Lenrlaeve edmini-etradje. V tretjem je Jako lietična dnlevns slika toga dikte-tor ja. Gtodo prve Obtožbo pravi "misoU Miner' ^Kaj je vonder vaš namen? AM mora tndi illinoteki dlstrikt doleteti enaka ueoda kot Je do-hrebro brate isvon te držav«? AH požar, ki je mM nekdaj mogočno unija, še ? Ali ga flUnoieki dlstrikt go- ^kTsmo jih tegu- neuni jaklm operator Privatna trgovina is-trmira v Ramifi Moskva, okt. —Uradno poročajo, da je v zadnjih dva* najatih mesecih 188,000 pri« vatnih prodajalnic zaprlo vre-U v Sovjetski uniji. Promet ostalih je bU reduciran sa 44 odstotkov. Isvos ln uvos privatnih trgovcev js popolnoma prenehal. Najmanjšega dvoma ni, da privatna trgovina v Rusiji kmalu izgine docela. Največ prometa imajo danee kooperative, ki Jih vlada pod-pire. nlf muHi rVftfrl Praneoskl a^tA^Oieto aaradU džnrlje. Pariš, 7, okt. — UUlec Dieu-donne Coete, ki jo s svojim spremljevalcem Maurioe Bellontom dne 87, septembra tajno poletel is Parlsa na "dolgo zračno pot," se je v soboto javil ii Mandšu-rlje. Coete poroča, da ste letele neprestano dva dni v ravni črti ln 89. septembra pristda v Tal-taikarju, severnosapedno od Har-bina. Daljava od Pariza do ome-njeneoga kraja snaše približno 5600 milj. 8 tem Je Ml poeekan rekord dveh Italijanov, Ferrsrina in Dd Prata, ki ste tsnsko leto dooagia svetovni rakotd dsljavs i neprestanim poletom ll Italije v Bra-silijo. Njun rekord js bU 4476 mili. ' v , , Kolikor je doslej znano, js bil CosteJev polet brez kakega incidenta. V Psriau vlada vslod tsgs vsllko vesdje. Odmevi masakra delavcev v Severni Karolini Južno države eo aa robu novo in-duetrijdke vojne. — Veliko o-gorčenje In nemir prevladuje-U med tekstilnimi delavci. — Ooverner m posvetuje. — Nove atavbe na vidiku. Markm.N.C— Bolnlšnlea v Marionu je podobna vojni bolnlšnld. Par ur po masakru je bila podobna klavni-d: pripeljani ranjenci so puetill po koridorih in sobah mlake krvi in njihovo ječanje ter ječanje svojosv, ki so jo prvo dni oblagali od Jutra do večera, nudi tragično diko industrijske vojne. Padle žrtve eo bile isrošsns hlsdnji zemlji pretekli,petek ob tragičnih «conah kot Jih še ni vi-dd Jug. Ob navzočnosti nad tisoč glav broječe množice globoko vernega, pri prostega in skrajno iskorilčanega delevstva je bila molitev duhovnika podobna Jef-tejevi prisegi In U bolečih sre po-tlačenih jo letela ona sama misel, misd oavobojenja. V bolnišnici m nahaja še dvajset ranjenih delavcev. Rasen ene ■ki so nahaja v kritičnem stenju, Js upati, da ostdi okrevajo. V vsej oiedevlni delavskih bojev Amerike, ga ni slučaja, da bi m masaker isviill hladnor-kot se' Jo pripetil v9U- Krvave praeke na ssendšnraao* eiDirani meji eo aaeeiiniejo. 7. okt — Poročilo li ftangaja "Dalljr Msllu" «e glasi, da sovjsti flnandrajo vojaško re-volto kitajskega generala Cang Fan-kvelja, ki ae je uprl IdUjaki vladi in zdaj rogovifl v južnih provinoah. flovjetl so beio po-tražill pd milijona dolarjev se to ravdto. H srbi n, 7. okt. — Uradno poročajo, da eo kitajske čete v o-kdld MandžuUJa ujda pet ranjenih Rusov ln pobrale #6 mrtvih ruskih vojskov, ki eo bili ubiti v bojih 8. In 4, oktobra. Ob-lastniki v Kartonu ss baje eo-vjetekege zračnega napada. Priporoča Izboljšonje v prid Washington. Kenski biroj zvočnega dopertmenta na delo priporoča isboljšanje delovnih razmer za lansko. Minimalni étendard, ki ga priporoŠe biroj, je sledeči: Ke več kot oeemurno delo i deoetminutnim odmorom pop'»' dne ln dopoldne polet 80 minut se lunek/ Odprave nočnags dela m delavke. Dobre pitne voda, ssnitornost stranišč In umi vsi-nih sob, sadoetaa razsvetljava in ventilacija ter pripravna otolice; plače, ki bo hazirsne na kikovo-stl dela in ne ne spolu. jem v Kentucky Ju, za katero Je on (Lewis) kazal toliko mleteri-oznlh ekvfei? % Ali Je le sblasneloet, «led ns grs ndloznoot In pobolnost po vladanju in raSbijanju toge člo-veka (Leariee), da pa leno tako daleč, da je pripravljen Igrati ae z življenjem la Wagoatan^m 60,- 000 članov In njihovih družin ? 1 Ali je mogoče nekaj voUkoiH ) Glede glavnega urada modni« rodne unijo pravi "Blinds Miner", de predetavljs gnosdo korupcija, tatvine in pobojniat v * kakršnega ni najti v igodov ln| u-nijakoga gibanja y poihoanaii stičnem llanku Lewisa eedvlja stuffed skirt" In demagoge naj. večje vrste. poročevalce, ki Je bil priča tragediji, kot strelja loveo na bo-iečo zajce. • \ Preiskava Js do sedaj odkrila* da eo bili stav kar JI neoborošeni ln da rasen Oeorge Jonaaa, 66- »f starčka, niso stavkarji likakega odpora šerifovl drbeli. Olsds Jonaaa priča niso e-dine; nelmterl pravijo, da je Še* rifa udari! a palico, drufi pe trdijo. da toga nI storil. Znano Je gl to, da ga je šerif uklonil ln ko so njsgovi pomočniki Izstrelili plinske strele, je lerlf Adklns dal povelje m faktlčno streljanje. Ko je po par minutah streljanje prenehslo In se Js dim razkadil, je letalo na tleh nad dvajset raajeoeev. Jonasa Je šerif ustrelil potem, ko ga jo uklonil. Umri je na operacijski mizi s sponami aa rokah. ■aUoeker Jo naredil globok vtis ne le na ves delavce, marveč na vse preblvslstvo, rasen na malo skupino tovarnarjev ia njihovih pripadnikov.. Ooverner Gardner konferira z rasnimi svetovslci, Kaj misli storiti t odrom na vzroks sedanje industrijske vojno, še nI naznanil. Pri njem Je bila tudi depute-djs marionekih stevkarjev, ki pa nI doosgla popolnega uspeha s svojo mlaUo. Do njega Je žla preteklo soboto, da governer prisilil tovarnarja Baldwlna, naj eo drži pogodbo, ki Je bila sklonjena prad nekaj tedni in ketero jo Msrion Mfg. kompenlje prelomila, kar Je povzročilo stevko preteklo sredo sjutraj. Kot rotnHat tega masakra Je na vidike nova Industrijska vojna, ki lekko vsplamtl vsak čas lirom Južnih držav. Tisoče ddsv. slclh egHntorJov M ns moglo doseči učinka kot ga je dosegd ta slučaj. V najmanj ducat teke-tilnih mestih v plodmontakem okraju j» na vidiku etovka. Edino vprašanje Je to, kateri uniji sa ddavd pridružijo, od-roma katera unija bo prva na licu mesto. Komunisti so aktivni v več mestih; v mnogih drugih Ima aktivne poetojenke tudi United Tortllo unija, ki pri|*da Ame-rt«ki V tem odru bo vdlko odvisno od konvencije A. D. F. Ako se Preiti proti kimuMon v BistealJI gri h kene« Prihajajo pa nove obravnave, ki rastejo v Karolini kakor gobo po dežju. _ Chsrtotte, N. C. — Obravnava proti sedmim komunističnim voditeljem bivše stavks v Oasto-nijl, ki so obtotsnl uboja pdl-cijskegs načelnika Adorhdta ln oboroženega napada na druge tri policaje, bo končana ta teden. Proces trnja teden dni. V tem času je bila Izbrana porota ln drtava js pred loži ls svojo evidenco. Porota je sestavljene la devetih ffcrmarjev, dveh delavesv ln enega milijonarja. Tošlteljstvo as opira na iste priče kot pri prej* in j i obravnavi, ki je bila flasko vsled sblasnslosti enega porotnika. Glavna državna priča je Iona Waltorja Griggsa, čigar hita se nahaja tik glavnega stana komunistične tekstilne unije. O-na Jo v noči 7, junija t L telefonirala policiji, da jo "vdlk nemir" v otonu unije ln njen kilo Jo povtročil, da oe jo policijski načelnik Aderholt pedal tja o tremi pdicaji vred ln Jo bil potem ustreljen. Druge priče so iipo-vedalo, da Jo eden obtoženoev, K. Y. Hendricks, pribežal v sosednjo hišo In rokd: "Ubili smo načelnika Adsrholta In Toma 011-berU In sdsn nažih najbrž tudi umre. Prihodnji teden so otvorl ob-lifbivš proti sedmim molklm, ki eo ugrabili In pretopM unljske-ga organizatorja B«»na Wellsa. Kasnoje prideta še dve prooeaa,, s Maywlggin nsovs. okraja Meoklenhurg Je obtožen, ker Je del aretirati sodem komunistov, ki oo bili potom o* proščeni, Marion. N.C.-leItirje tekstilni dslavci ss bero s smrtjo v bol n lin Id In število žrtev šerif-sksgs streljanja na delavce prad tovarno Msrion Menufacturing Co. zadnjo srado mords nasaste na devet fiodnljska preiskava o masakrlranju potih delavoov oe nsdsljujs. Izobrazbo poroča, da snaše ne* pismenost msd belokožnlml A-msrlksncl dva odstotks. Nepismenost med tujerodol snaža 18.1 odstotkov. Koliko je nspismsni-kov msd ameriškimi Šrncl, poročilo ne pove. V gotovih dišavah na Jugu snaše nepiamenoet nad deset procentov. 119.000 New Y«i — Porota na tukajšnjem zveznem sodišču je prisodila lolozostavbnemu delavcu T. J. Buchanaau 910,000 odškodnine m zdrobi Jono čdjust. Po-škodbe Je dobil na ddu radi brea-brižnoati dvlgalnega operatorja. To ss smatra m najvišjo odškodnino, ki Je bila odobrene ss to vrste požkodbo. Prohlblčnlk la pottraj ubila dreg Necogdoches, Te«. — F^l<*rsl-ni prohlbičnlk L. Canee in tukajšnji deputllerlf CUiKie Klng eto se v nedeljo sprla radi vprašanje kdo ime večjo oblast v izvajanju suše. Kontno sta spor poravnde s revolverji In oba sta obtešale mrtve. __ (fofinltivno zavzame za organiziranja Juga ia preokrbi potrebna sredstva u obširno kampanjo, oe bo delavstvo oklenilo njene unije. Ako tega ne stori, se bode tekstilni dole vel pridružili komu-nietičnl uniji. Podjetniki enako sovražijo obe organizaciji. Med komunistično In enljo A. D. F. ne vidijo nobene radlke. To dokazuje tudi marionskJ masaker, ki je Še veliko brutalno jli kot so protikomunietičnl pogromi v Oe* steni Ji. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO O« LASTNINA »LOVKKSSS WABOONS rODPOS- St JBONOTS tUmmm mi mmà W*ÊÉmi * Um KW»mm XsdMMl M—M SmMf - ' --« - ' X? '< Nm^mImi m UntUm* érU** 4« «4M •>• M«. MM H H Ml, «l-M «• Mrt Ma; m OiicM» U Ci«ar« HM m •»*» SS.W M p* M*<,M mmim ft.M. guWriptlo« ntoitoU» SUU. (MM»« C%l*m—t SÏ2. •• •• Cto«. SV40 P" r-r. M M iweâej*. WT4» PROHVETA ||*»»4aU CU«—, Of TWK ItDHUTIC P L—- M>* r « ■MM rMMvi kUvR m Prt«*r <**t. ai-O». ' m ptmmi. S* *m h • tm êmtwm pf+l M » «M* Novi umori na jugu A % v» ' a si i i ti *'.. .V Vladajoča klika v Severni Karolini ni imele dovolj delavske krvi v Gastonljl in šla je po nadaljne žrtve v Marion. Do tega momenta Je pet delavcev mrtvih, število ubitih pa najbrž naraste, ker je bilo več teiko ranjenih. Dvajset najetih policijskih pobojnikov Je oddalo sto krogel v delavsko mnoiico pred tovarno potem, ko Je v tovarni izbruhnil nov protest proti Ukanam. Industrijski avtokratje so svoje barbar-ako početje v Gastonljl prali s potegavščinami, da je Um nevarna komunistična propaganda; za pretvezo jim Js slutil uboj policijskega načelnika, o keterem se le danes ne ve, kdo ga Jo ubil. Vse te pretveze so bunk, toda nskaj so morali Iztakniti, da pobelijo svoje okrvavljene roke. V Marionu pa nimajo niti teh pretvez. Nič, absolutno nič nimajo, s čimer bi mogli ca las opravičiti petkratni umor. V Marionu nieo komunisti vodili zadnje stavks. Ondotna unija spada k Ameriški delavski federaciji In voditelji so večinoma zmerni, ako ne konservativni. Med stavko so bili običajni spopadi brez kakih zlih posledic. Voditelji, ki so treznegs mišljenja, so skrbeli, da niso stavkarji dali najmanjšega povoda za kako naallje. Nobenih dokazov ni, da bi bili delavci oborošeni ali da bi bili grozili komu z orošjem ali z čimerkoli. Kljub temu Je moralo pet delavcev umreti. Osemnajstletnl mladenič, ki je komaj začel garati, in petinssdemdesetletni, tzgaranl starec ata morala oblešati s drugimi vred. Zakaj? Kako bodo odgovorni magnatje, ki so najeli šerifake pobojnike, oprali ta oetuden zločin? Glavno dejetvo za nas je to, da Je brutalna sila prvo In sadnje sredstvo Industrijskih avto-kratov v vseh slučajih in vseh krajih. Dokazala je Pennsjrlvanlja še neštetokrat, dokazali so v Coloradu ln Mlchiganu, dokazali so na vzhodu, zapadu in severu. Danes dokasujsjo v Severni Karolini na jugu. Kaj naj organizirani delavci store napram brutalni sil! kapitalistov? Ali naj leto za lotom samo štejejo svoje mrliče? Mac Donald ▼ Ameriki J. Kamsay MscDonald, prvi socialistični In delsvskl predsednik viade v Angliji, se nahaja te dni v Združenih driavah na poaebnl misiji. Njegova misija js, da pridobi ameriško vlado za program postopnega razoroševanja na morju, ki naj vodi direktno v trajni svetovni mir. MscDonald predstavlja demokratični so-cislisem in iskreno veruje v evolucijo novegs socialnega reda. Ideja njegove prehodne dobe izključuje vsako nasilno revolucijo kot nepotrebno in škodljivo za delavaki razred. Njegovo bojevno sredstvo Je parlamentarna akcija v posameznih deftelah in akcija mednarodnih apo-razumov, ki naj slušijo kot stopnice, po katerih naj korakajo ljudstva do svoje veljave in moči. MacDonald je le v letih. On apada v generacijo Hardie Kerra, Juareza in Debaa, ki so te mrtvi. Kot sin revnsgs kmeta In vsgojen v siromaštvu in kot učitelj po poklicu rasume potrebe in težnje onih ljudskih ¿¡lojev, ki najbolj trpe. V socialističnem gibanju je bil pionir; v onih čaalh, ko ae je on začel udejatvovati v delavakem gibanju v Angliji, je bila Ideja socializma oaovralena In zaničevana. Za čaaa vojne je bil preganjan zaradi svoje oposlclj* proti klanju milijonov, Ker Je MacDonald človek in zelo delaven— ni bm napak. Levičarji ae ne etrinjajo s nje-govim konservativnim evolucionarnlm programom niti z njegovo kompromiaarako taktiko. Kljub temu Je pri njem dosti revolucionarnega idealizma. Njegov amelo zaanovan načrt razo-roienja na morju niso mačje solze. Nihče ne sme misliti, da se tak načrt lehko izvede čez noč. Ako bi bilo na MacDonaldovo, bi bilo hitro konec bojnih mornaric, tnda on ima opravi-ti z reakcionarnimi vladami in izkoriščevalnimi intereei — kot so ameriške in angleške ladje-dejne drutbe — ki zastrupljajo ljudeke mase z lašnjlvo propagando. MacDonald ima največ nasprotnikov doma na AngleAkem. I* človek jeklene energije, ki trdno veruje v svoj ideal prav*noeti in socialnega napredka, ae more postaviti po robu toliki opoziciji. Poadravljea MscDonald' Da bi bila njegova plemenita mulja uapeSna na eeli črti I Glasovi iz naselbin Glede praznote A. 8. in A. M. Cleveland. O. — Včeraj mi je prijatelj Joe povedal da me Je A. S. napadel zaradi nekaterih besed v mojem članku "Napak« slovenskih časopisov v Ameri ki," ki Je W1 objavljen v Prosvs-ti od dna 25. septembra t. 1. Do* tične besede ponovim: "—A. S In A. M. pisec ne bere, ker j« njih vsebina tako prazna, da se mu ne zdi vredno tratiti čass t črtanjem istih—" Ns moje vprašanje, kako je A. S. branil svojo praznoto, mi je Joe vedel povedati le to, da a* gospodom okoli A. S. zdi, da je • čudež, da vidim prazno vsebi-no, dasi ns čitam teh listov." Toliko mi je povedal in to ml zadostuje. Tako tako. "Čudeži" so se godili v tistih dobrih starih čaeih, ko so iz vode delsli vino (to se dsndsnes tudi dela, ampak tega "Spreminjanja" vode v vino ne označujejo več z besedo "čudež , temveč rabijo za to neko čiste drugačno besedo) in so se ljudje peš sprehajali po globokih vodah, zakaj bi se torej v našem ¿asu ne dogajali? Saj današnji ljudje nismo nič slabši od teda- Bj Po mnenju A. S. se Je "čudež", o katerem govori, zgodil tako-le: Dobri Bog je navdahnil brezver nega pizca s "svetim duhom," nakar mu Je bilo moči pisati o prazni vsebini A. S., dasi istega ne člta. Harašo, batuška! Toda pustimo šalo vstran. A. S. je v svoji duhovitost brž pograbil za besedici "ne bere" ter ae ns videz naivno začudil, češ: "kako more vedeti — brez «čudeža" seveda l — kakšni so nsši listi, če Jih ne bere?" Ali Je bila to zanjka, v kftero naj bi se zajec ujel? Ce tako, potem Je bila zelo slsbst I don't call it clever-ness! Zdaj pa je vrsta na meni, da raaiošim ta "čudež." V omenjenem mojem članku stoji dobesedno, da "A. S. in Ave Marije pisec ne bere", ni pa rečeno, da pisec nikoli ni bral, odnosno čl-tal omenjenih listov. Bere se v sedanjosti, bralo pa se je v minulosti! Torej prizadetim v tolažbo povem, da A. 8. in A. M res ne berem več, priznam pa, da sem jih čitai pred več leti, ko sem delal na neki farmi v Minnesoti, ki je last rojaka-Vse-slovsncs ln navdudenega pristaša klerikalizma. Pri omenjenem rojaku sem delal kakega pol leta in ves ta čaa ssm bral edinole omenjena lista ter tako imel priliko dodobra spregledati duševno praznoto istih. Sicer pa, priznati moram, da ni potrebno, da Ju čitaš pol leta, de spoznsš, da je njuna vsebina zares prazna l Zadostuje, če človek le enkrat pogleda v A. S. in že ve, pri čem je. "Ave Marije" pa še pogledati nI treba, ker žc naslov sam zvoni o praznoti vsebine. Ksj pa najdeš dobrega v A. S. ? Pražim novice, ki ae delavca, ki jih člta, ne tičejo in ga tudi ne zanimajo, par slabih dopisov, nekaj "novih kulturnih cvetk," mlatenje prasne slame, včasih kak neslan "dovtip," ki gre na \nim "rdečkarjev," krona nje- Kadio-koncerti jugoslovanske sanopoljsks filozofija." katere nadvse izobraženi In olikani av tor bruha ogenj ln žveplo, da ne omenjam da — gnojnice, na poštene ljudi, ki jih mrzi samo in edinole zato, ker hočejo delav cem pripomoči do čim večje In prave izobrazbe, ker bi mu radi pokazali reanlco In ga rešiti su Šenjskih okov — telesnih in duševnih! Ce taka vsebina nI prazna, potem sploh nobena stvsr ne zasluti podobnega očitka 1 To, goepodje, Je moj odgovori Tone Podgoričan New Yorfc.—Prijavljena Je bi-•a serija jugoslovsnskih koncertov na radiu iz newyorške poeta-je WABC, prirojenih v glavnem jd kvartet« "Jadran." Prvi kon-:ert s slovenskim programom se je tudi priredil in koncert s hrvatskim programom je bil Že označen, kakor tudi nadaljne serija. Prvega septembra pa sta se glavni postaji ta-kozvanega Columbla Broed-zasting sistema r a zdi i in WABC je prevzela ves komeni-ialnl program postaje WOR, vsled Česar je nepričakovano »rogram VVABC postal tako pre-natrpan, da se je moralo začasno izpustiti vse rszun kontraktno l>0gojene in reklamske programe. Kvartetu Jadran pa je bilo rečeno, naj bo pripravljen nadaljevati serijo, čim program to dovoli. Toliko v odgovor na razna vprašanja ljudi, ki so bili razočarani, ker niso slišali naznanjenih koncertov. Cim bodo v bodočnosti koncerti nadaljevali, bo «tvar naznanjena v časopisih, izpustitev zadnjega koncerta je bila odrejena prekasno, da ni bilo časa obvestiti občinstvo. I. Mladineo. 11 Mlnneeote. Biwabik, Mirni. — Dolgo že ni-nem pisal nobenega dopisa in morda bo že kdo mislil, kaj je s Karišem, ki je včasih poročal iz tega kraja, zdaj pa kar molči. Posebnega tudi sedaj nimam poročati, ker sta delo in zasluiek na Železnem okrožju slaba, tukaj pa ie sploh v#e mrtvo. Pred nekaj dnevi sem dokončal košnjo s koso, katero mi je moja pokojna polovica prinesla «z starega kraja še pred dvajsetimi leti. Kosa in brusni kamen sta stara 40 let; jaz Jih imam pa Že 68 lsft na hrbtu, kar znese 108 leta. Moj način košnje je presoj star, kar se nič posebno ne jjema z današnjo moderno strojno dobo. Jehova nam je določil letos slab pridelek sena in je bil moj starinski "stroj" popolnoma kos svoji nalogi. Cital sem dopise br. Ulet^, ki je opisoval v Prosveti dogodke ob času štrajka v železnem okrožju 1. 1016. Br. Ule je poročal resnico; meni se je enako godilo kot je on opisal situacijo, ki je prevladovala tukaj za časa štrajka. Frank Karli. Prijatelja v opomin. Krayn, Pa. — Nedavno sem v nekem časopisu čital, da je v Cle-velandu umrl moj prijatelj Jakob Jerina. Sprva kar nisem mogel verjeti novici in sem mislil, da je pomota. Prebral sem vest še enkrat in se prepričal, da jo resnica, kar so govorile mrzle Črke. Pokojni Jakob Jerlna Je bil atar šele 40 let, ko se je moral ločiti od tega sveta. V življenju je veliko pretrpel, posebno v času, ko je moral nositi vojadko suknjo v Ameriki. Kadar sem prišel v Cleveland. -----_ -------- me je Jakob lepo sprejel. Bil je gove duševne praznote pa Je MPi- jblaga duša, ljubil Je svoje sestre • i s Asa as s as a___▲____ * ■ . * • •• * * ■• In brate In bil Je sveet svojim prijateljem. Počivaj v miru, dragi Jakob, njegovim ostalim pa moje Iskreno sodalje. John Sokadolnlk. sahteva Smrtna Osvsland, O. — Dne 17. sept. Je d rutini Grftinčič umrl Metel sinček I ven v sled operacije na slepiču. Deček Je bil dobro raavit In rszumen in Je znal kljub svoji mladosti Igrati na akordiao. Starši ao pričakovali od njega še, mnogo, a neizprosna smrt Jim Je C ariaskl uradniki saktevajo več uničila nade. M Waahington. — WilUam Groen je poslal senatu v Imenu Ameriške delavske federacije sahtevo, da preišče pobojništvo v tekstilni Industriji na Jugu. Brsojavil je senatorju WheelerJu in ga ur-giral. da pritiska sa sprejetje resolucija, ki Je bila predložena senatu še zadnjo spomlad. Namen resolucije je. da senat preišče delavske razmere v tekstilni! industriji glede plač, delovnega časa ln podobno. Green pravi, de Je še skrajni čaa, da v situacijo poseže senat Združenih držav. Na^mrtvaškem odru ga Je ob- waehinglan. - Carinski urad-Ukalo mnogo prljejeljev in so- nikl *> iporoiU1 vUdn#mu ^ i^nlkov. Ivan Je Ml član mU- ™ M ^^ kUu|fikAdjo ^ 4i * vlada arišs plače. i^nn^Ta.^^ y* odboro,B esrtnsklh o- sestrico. I rizadetlm sUriem mo. radnikov Iz IS urmlov. ki so ar- U , . . i gumentirali v interesu povišanje Kari Trinaatlč. sapisnikar št I. ' pUč. D@ft¥Sl® Stiriinštirideeet držav v Uniji ima danes zakone o delavskih odškodninah, ki bistveno odpravljajo potrebo, da bi se oškodovani delavec moral zateči na sodni jo za odškodnino v slučaju nezgode na delu. Država New York je bila izmed prvih, ki je priznala odgovornost delodajalca (1. 1910) in je še 1.1018 sprejela zakon o delavskih odškodninah. Ta zakon se je zaporedoma izpolnjeval in popravljal in služi kot vzorec za slišne zakone v mnogih drugih drŽavah. Tekom zadnjih petih let je bilo v državi New York vloženih čez 440,000 tirjatev za odškodnino, vštevšl 6492 tirjatev v slučaju smrtnih nezgod in 206 za popolne in trajno onesposobije-nje. V januarju 1. 1925 je stopil v veljavo dodatni zakon, ki je skrajšal "čakalno dobo" (waiting period) od dveh tednov na en teden v slučajih začasnega o-nesposobljenja. Poprej se niso plačevalo odškodnino za manjše poškodbe, razun ako je onespo-sobljenje trajalo vsaj 14 dni. Vsled tega novega zakona se je število tirjatev za odškodnino silno povečalo. Stradek odškodnin. — V fiskalnem letu 1928 bilo je vloženih skuj&j 95,365 tirjatev, vštevši 1129 za smrtne slučaje. Poškodovancem (oziroma v slučaju smrti dedičem je bilo izpla-* čano čez 28 miljonov \lolarjdv. Ta vsota, izplačana za odškodnine (kompenzacije), predstavlja le del stroška v vezi z indu-strijalnimi nezgodami. K temu treba dodati stroške za zdravniško oskrbo, strošek za zavarovalnino, potem pa zgubo mezde poškodovanih delavcev, ki Jo odškodnina le deloma pokriva. Razun tega nezgode provzroču-jejo tudi Indirektne zgube, ki se ne dajejo izračunati. Delavčeva družina je na zgubi vsled očetove bolezni. Sam delavec do* stikrat ostane pod vtisom nezgode in poškodbe, kar ga Čestokrat ovira v življenju in mu odjemlje popolno silo za zaslužek. Tedenski odškodninski obroki. — Najvišji tedenski obrok, ki ga sme delavec prejemati kot odškodnino, je bil 1. 1927 povišan od $20 na |26 na teden za časa popolne onesposobljenosti. Skupna odškodnina za začasno onesposobi jen je je bila povišana od $3600 do $5000. Zakon predpisuje, da se od škodnina izplačuje v slučajih za časnega onesposobljenja toliko dolgo, dokler traja to onesopo-sobljenje, — do zgornjega maksimuma. Za prvlii sedem pa se ne izplačuje nikaka odškodnina, razun ako onesposobljenje traja Več kot 49 dni. Ako delavec dobi kako trajno pohablje-nje, zakon predpisuje plačilo stalne avote, kakor sledi: za zgubo roke 812 tednov odškodnine ; za zgubo noge — 288 tednov ; za zgubo pesti — 844 tednov; stopala — 25 tednov; o-česa — 160 tednov; palca — 75 tednov; kazalca — 46 tednov; palca na nogi tednov; drugega preta na roki — 80 tednov; tretjega prsta — 25 tednov; za vsak prst na nogi razun palca — 16 tednov; četrtega prsta na roki — 15 tednov. Poškodovani delavec ima pravico do bresplačne zdravniške o-skrbe, operacije in vso drugo medicinsko postrešbo, kot so bolničarke, leki itd. Mladoletniki pod 18. letom dobivajo dvojno odškodnino, ako ao bili zaposleni proti predpisom zakona. V vseh drugih slučajih onesposobljenje, ki ne provzročuje «talne poškodbe ali pohabljenja. se odškodnina plačujs toliko dolgo, kolikor traja ta začasno o-neaposobljenje. Kompenzacijski svet pa ima pravico pooovno u-gotovlti stopinjo tega poškodovanja. OsasrtakuL — Ako poškodba konča a smrtjo, znaša odškodnina tako-le: 1. Pogrebni stroški — ne čss 200 dolarjev. 2. Ako podkojnik zapušča ženo (oziroma moša) brez mladoletnih otrok, dedič prejme 80 odeto povprečne tedenske meade pokojnika, skupaj s dvoletno odškodnino naenkrat ako se sopet poroč) < trod dobivajo po 10 odeto tega tadenakega taslušks do svojega I 18. leta. Ako šena umre ali se poroči, se ta odstotek povi-l na 15 odsto. Ako pokojnik ni zapustil ni žene ni otrok, oziroma, ako vsota, ki Jo ti skupaj prejemajo, ne znaša dve tretjini njegovega povprečnega tedenskega zaslužka, tedaj gmotno odvisni bratje in sestre pod 18. letom ali odvisni starši sli pa drugi sorodniki smejo zahtevati odškodnino do 15 od sto pokojnikovega zaslužka. , Odškodnine, izplačane 1. 1928 za smrtne slučaje, so znašale $7,800,000, katere je bilo deležnih 740 vdov, 1240 otrok ali mladoletnih bratov in seeter in 192 staršev in prastaršev. Inozemci prejemajo isto odškodnino kot ameriški državljani. Edina izjema je ta-le: Ako aorodniki živijo v inozemstvu, tedaj imajo pravico do odškodnina le žena in otroci, in, ako teh nI, tedaj oče ali mati, ako jih je pokojnik deloma ali popolnoma vzdrževal. ..Obvestilo nezgode. — Treba pismeno obvestiti industrijalne-ga komisarja (Industrial Com-missioner) za nezgode, ki upra-vičuje do odfikodnine. Revnota ko treba obvestiti delodajalca in to tekom 90 dni po nezgodi Obvestilo mora vsebovati ime in naslov delodajalca in treba \ enostavnem jeziku naveati čas kraj, vrsto in vzrok nezgode. Obvestilo mora podpisati poškodovanec ali kdo drugI v njegovem imenu. To obvestilo treba poalati s priporočenim pi- V slučaju smrti naj to obvestilo podpišejo dediči. FLIS. Ubiritje priskotHi Thomas apelira aa finančno pomoč žrtvam marienekega m sakra. — Civil Liberties unija nastopi proti morilcem. • Mustejeva organizacija poslala pomoč. New York. — (FJ>.) — Dogodki prejšnjega tedna v Marionu, N. C., ao dobili spontani odmev med ameriškimi JaboritL Nepričakovani masaker je globoko pretresel liberalnejše kroge v delavskih in izvendelavskih krogih. American Civil Liberties unija je takoj podvsela legalne korake proti morilcem. Njen direk tor Roger Baldwin je izjavil, da bo unija vlofeila tožbe na civilnem sodišču proti šerifu Adkin-nu in vsem njegovim pomočnikom. Tošdla bo prizadete za odškodnino v interesu ranjencev in avojcev, ki so jih zapustile žrtve. Na drugi strani bo tudi pazila, da državna prosekucija morilcev ne bo prazna gesta. Baldwin je rekel, da je masaker zakrivil šerif, ki je po njegovem mišljenju absolutno nekompetenten za svoj urad. Baldwin je imel osebne stike s šerifom. Pravi, da je navaden strahopetec, ki takoj poseže po orožju mesto, da bi rabil razum v slučaju krize. Norman Thomas, ki je skrbel za finance devettedenake stavke v Marionu in Clinchfieldu, katera je bila zaključena pred par tedni, je izdal apel aa finančno podporo za žrtve marionskega masakra. A. J. Muete, predsednik Konference za progresivno delavsko akcijo, Je poslal governor ju dr ževe North Caroline protect proti strahovladi in je od nJega zahteval, da prepreči nadaljna n silja. Obenem Je poslal v Marion Tom Tlppetta, da sodeluje s Wil-liem Rossom. ki je nadome*til Hoffmana. Zadnji se Je umaknil s pozorišča radi obtožbe zarote proti državi. fitovettl vodja obsojen aa II let Bratialava. 7. okt. — Dr. Albert Tuka. vodja slovaške ljudeke stranke. Je bil obsojen na lft le sapsra In izgubo profesorske službe, ko je bil spoznan krivim izdaje pred tukajšnjim eodi-Ačem. Obtožen Je bil, da Je or-ganiziral tajno alovaško vojaško organizacijo "Rodebraao" aa odtrgan je 81ovaldje od čekoslo. vaške republike. Slovaki ljuto protestirajo preti tej sodbi in njihov list "Slovak" Je W1 v soboto zaplenjen. TOREK, 8. OKTOBRA. 1 Brezžični prenos električne energije Električna centrala, s katero je Ji poakuse, je proizvajala 100 kw električne »¿r gije, ki je odtekala po zemlji na vse a^ ni. Prenos, kakor ga je dosegel Tesla, j* u celo bolj ekonomičen od običajnega I)rt.n " po žicah. Izračunali so, da se je v tleh ir^JjJ samo pol odstotka energije, vso ostalo pa J(. ^ moči na oddaljenem kraju izkorktiti Poskuse je delal Tesla na Ixmg Islandu York). Tam je stal visok stolp, s čigar vj£ so treskali električni toki v obliki velikamS bliskov v zemljo. Zal, da so morali ob izbnS vojne stolp podreti, zaradi česar je moral Ta sla prenehati z nadaljnjim delom. p0 Voiw se je poskusov lotil iznova, samo po nekolik» spremenjenem načinu. Tesla upa, da mu bi nekoč uspelo energijo Niagarskih slapov brtu žično speljati po vaem svetu. Dr. Steinmetz si je zopet zamislil ogrom. no oddajno postajo, ki bi izterjala milijon« fc. lovatov električne energije. Električni valovi bi morali biti tako odmerjene dolžine, da bi tli lepo okoli in okoli zemlje in prihajali nazaj i oddajni postaji, ki bi jih z novo silo popni, naokoli. Na ta način bi električni valovi t2 nehoma krožili okrog sveta, s čimer bi se it|* be med potjo precej zmanjšale. Poleg gU postaje bi bilo treba postaviti še nekaj vm* nih, ki bi sproti odvzemale elektriko kar i: ozračja s preprostimi sprejemnimi antena«, i Največ zgledov na uspeh pa imajo osnutH ameriškega inženjerja dr. Thomasa. Njem je uspjelo izdelati cev, ki proizvaja zelo n«|)i električne oscilacije, ki izžarjajo prav kratkt valove. Njih dolžina znaša četrt metra in k manj. Tako kratki električni valovi pa i maji svojstvo, da zrak ionizirajo, to se pravi, dag napravijo provodnega za elektriko. Ce se a», meri ozek snop teh valov, teh žarkov n. pr. ni letalo v zraku, tedaj zalešejo prav toliko, kakor če bi napeljal do njega žico ali kabel. Po te* žarku se lahko zpeljejo velikanske množice ■ trične energije, ki je dostopna vsem odje cem v nejgovem območju. Tak žarek je H kakor debel kabel, ki ga obdajajoči zrak izolir naprav okolici. Ako pride v območje žarla predmet, ki ne preneee tako velikih energij, tedaj nastane kratek stik, ki vse požge in uniti, Denimo, da bi tak žarek namerili na že popre) omenjeno letalo in spustili po njem tok zelo visoke napetosti. Letalo bi se napolnilo z elefc triko, ki bi po prekoračenju skrajne napetosti v obliki strele udarila na semljo. Električni oblok med letalom in semljo toliko časa ne bi jenjal, dokler bi letalo ne zgorelo in treščilo n zemljo. Kaj takega bi se seve lahko pripetilo tudi po nesreči. Zaradi tega bi morali biti ti "in* ni kabli" speljani v zelo velikih višinah iz lu» ja v kraj, ker bi se drugače neprestano dogajale nesreče In Škoda bi. bila morda večja od koristi. Ti žarki kratkih valov, napolnjeni i elektriko visoke napetosti, namreč niso nič dragega nego že dolgo iskani "smrtni žarki". 8» vražnik, ki bo v bodoči vojni raspolagsl s tes tiho in nevidno ubijajočim orožjem, bo neprs magij i v. (Sautier v "Illustrierte Technik".) (Konec) ELEKTRIČNA ZRCALA V AVTOMOBILU V novih francoskih avtomobilih se je poj» vila novost, ki bo menda popolnoma ustreok ženski nečimernosti. Gre za električna zrcahj ki se lahko uporabljajo na čiato navaden pritisk na gumb. Po takem pritisku stopi zresk iz omarice. Zrcalo ima dva dela, svetlega ii zasenčenega. Naprava je zelo praktičns ii omogoča gospodom, ki se jim mudi v okisk» ter ne utegnejo stopiti k brivcu, da se kar md potoma obrijejo. Zrcalo funkcionira tudi t» daj, če vlada v notranjosti taksija popsM mrak. Parižani in Pariianke so zelo vesele, k bodo takaiji v bodoče opremljeni s to pript» vo, brez katere ai sploh ne moremo več mislia moderne dame. ... EX LIBRH9. To ao znaki, po katerih se namestu s H-pisom ali pečatom spozna lastnika knjižnice, n. pr. grb, portret ali kaj drugega, kar j« * sveži z imetnikom biblioteke. Danes se ti1» noga grafične umetnosti lepo razvijs. veliki ekellbris Je zabeležen v Nemcih L H* v Angležih 1574. V dubrovniški književno* Je znan Dobrič, ki Je delal sllčne ilustracije» nekatere plemiče. Ekslibristiks ima polef «-metniške vrednosti še to prijetno strsn, d* " dado tiskani znaki med ljubi tel j j zamenjs* Ameriško življenje 7. USsmPVrfmlS gyiqjiyn Ako Je štiriperesna deteljica znak koliko sreče more šele biti v oeomperesai » tstjtel! , Tako Je vzkliknil Ed Aft, ko je «trfsl ^ ko stvar ob cesti med mahanjem v Wiscosm Rapide. Ker ne verjame vražam. J« poklonil prvemu znancu, ki ga Je srečal, tsf bil Leonard Hicks, pomošni urednik "i"* sin Rapids Tribune". J "Pomagaj si, če si moreš." mu Js tvilsKi m larjl. Hicks si Je ree ogla. Je pobral Ko Jeu ijiček « ^-ro bi bil veeano našel, deteljica gsn j da*.- si je zagotovil, ker tudi en ne dssjt" vraie. Kljub tamu Je to rsč pribil v čsssp» TORE«, 8. OKTOBRA. Vesli iz Jugoslavije hotela bi imeti " otrok. (Iivtrao.) Boogr«'*» P«l>tik» Prin*fa jikoTtivljenja prebivalcev ,rb- »tu»« Jih le s težavo livUajo. O obisku v tej p Ce nter te pokrajine je Plevi je ik mesto z vojaštvom in bolj cotae umazanimi uHcami, ki no- J* imena: Ulica kralja Ale- Ulica kneginje Milioe. d To daje značaj mesta. V o-iolici takoj naletite na vasi, kjer ¿ve ljudje ¿e staro Akrat, ko so se silno množili ter i tem bili primorani, iia ae izse-jujejo, ker jim tamošnji kamen i mogel dajati dovolj kruha za L To je tudi povzročilo, da ao « Srbi naseljevali v Bosno, Su- nadijo, Slavonijo, da celo v Lito in Primorje. Velika je ielja tega naroda po im večjem številu otrok. To se idi ie pri zdravnikih, kamor ae »tekajo žene, ki izpovedo naj- ,rej zdravnika, na čem bolehajo, i na koncu doda: "Otrok nimam." "Nobenega?" "No — tri imam." "Pa ti to ni zadosti?" "L... boga mi.... Hotela bi jih meti še kaj...." "Bi jih rada imela kar deset7 "Bo....", se živahno nasmehne n upre Bvoje oči vprašujoče ln e«no v zdravnika. Vsaka, ki preneha roditi, pri-iaja k zdravniku, da vpraša za tu vet Tudi moški prihajajo v lomnevi, da so morda oni krivi, Ia jim žena ne rodi več otrok. To je v Sandžaku, v južni Sr-»iji. V severni Srbiji je to dru-jače. K zdravniku prihajajo baš ; nasprotnimi vprašanji in proš-ijami. • Vpraša zdravnik: "Imaš kaj rt rok?" 1 Nimam. "A zakaj ne?" Kaj bi z otroci ? , .. . .... * Sfi Prva vas od Plevlja je Kaluši-e, tip «andžaške vaai. Tu živi Iružina bratov KneŽevič; oba ta poročena in imata precejšnje Iružine, a živijo v tako zvani zalim Hiša je čista, na stenah 'ise srbske gusle, na vratih pa je larisan lep bel križ. Vsako ieto ra narišejo znova in sicer tak-it, kedar prvič prinesejo v hi- 0 novo žito in speče j o novo po-»¿o. Petrova žena Marija je sta-a komaj 27 let, brata Stevana ena je stara jedva 26 let. A ta-io prva kot druga ata rodili že x> osem otrok, obema ata umrla »o dva otroka. Marija je rodila 1 sinov, Bosiljka šest hčera in Ivoje sinov. Nedelja je in v hiši je komaj '»*Ka skupaj pet otrok pritlikav-kov. Ostali so šli nad lešnike v [ozd. Govorimo in pridemo do o- rok. "Tukajšnji kraji niao bogati. Ui vam ni težko, prehraniti toli- K) otrok?" "Težko je, seveda je težko.... * mi te težkoče ne maramo pri- .....Bo ie bog dal...." Pravijo, da potrebujejo otro- * a» čuvanje živine na paši. In a: "Najdražje nam je, da pleme n «veča ne ugasneta..." In nato: "TVžko je, če ae za nekoga re- Bil je, pa ga ni več.... Nekdo ¡><"a ostati za njim, da mu zaž- S tvečo..." KLdor ^re med njimi brez o pravijo o njem: Seme se mu je posušilo... JJ*o prekletstvo je viaelo nad ■nm najbrže....** ''Jf kdotu, ki ai ne želi otrok r «•» Samo tisti, ki niao ¡*7>ni1 K*J takega se dogaja v "e j« ljudatvo po pa.... Pri nas je to aramo kn^ noše v mestu ne mara, 'ne razumejo. Sovražijo *»^kr.ketenaka,eešde jeti. '' " • Pravijo, da ee jim r*k" dlake vidi skozi obleko. ¿"J* traja po deaet dni. Po jT^ jvatovg^^ konjih po "toDogajajo ae tudi še slu-fam ukradt dekleU. Na ^ kradejo na ae«nnJu,od-" *»»*> na dom. čez kak ^ dv® * Poročite. ^KOBvat» A da bi fant osramotil, zapeljal dekle in ga potem pustil — tega tu ne poznajo. Beseda je beseda. Dekle lahko mirne duše in neporočena gre k svojemu fantu. A prav tako se poročena žena ne sme odrekati, upirati, ali pa celo, da ae spustila v razmerje z drugim. Mož bi ubil njo ali..brata ali očeta, kdor je že prelilo v Sandžaku radi tega. Malo dlje od te vaai je neka Žena, ki je poročena že štiri leta. a še ni rodila niti enega otroka. Vsi jo pomilujejo a ona sama je vaa potrta. Bila je raditega pri zdravniku, ki ji je dal upati, da je Še vle mogoče. "Hudo mi je. .." Urna ta žena. že tako aem sirota, a tako mi je še Udje, še bolj aem uboga... Res, ona in njen mož sta oba reveža. A to je le en razlog več, tla si želita otrok. Tak je narod Srbov v Sandžaku. Siromašen, a poln življenj-akih moči in sil. Kaj bo z Ljubljanico. Beograd, 19. sept. 1929. Semkaj je dospel zastopnik ljubljanskega mesta prof. Evgen Jarc radi občinskih stvari. Predvsem je obiskal finančnega ministra, da ae je razgovarjal o Split f" regulaciji Ljubljanice. PredoČil je nujno potrebno, da se končno vendarle uredi vprašanje regulacije. Zagotovili so mu, da bodo v proračun vstavili določeno vsoto sa regulacijo Ljubljanice. Najprej pa morajo podati svoje mišljenje o tem predmetu vsi zainteresirani krogi. Te podatke naj zj^ere ljubljanska občina in jih dostavi finančnemu ministru. Regulacija Ljubljanice naj bi se potem vršila postopoma, kakor bo iz Beograda milostno kapljal denar. Regulacija pa je rea potrebna, da bi se dovršila. Po atrugi Ljubljanice »kozi mesto leže še sedaj tračnice izza časa delal na regulaciji. Zdaj delo že dolgo počiva in je struja Ljubljanice neurejena, dočim bi bila lahko naravnost kras mesta. Vsi tujci se Čudijo, kedar pridejo v Ljubljano, pa vidijo zanemarjeno strugo sredi mesta, po njej pa se pretakajo le odlivi iz kanalov in stranišč in malo vode kolikor jo je pač potrebno za izpiranje struge. , A najprej je treba zbrati podatke.... Čuden zaatopnik Ljubljane, ki je prispel v Beograd — brez podatkov. risvno IZ IrSTa (Izvirno) Trst, 16. sept. 1929. Ta mesec je vsa Italija bila pozvana, da proslavi desetletnico fašističnega pohoda na Reko v Dalmacijo. Pohod je vodil italijanski pesnik in navdušen fašist in militarist D'Annunžio. Letošnji proslavi je bil dan vse-državni značaj in sedež proslave so prenesli iz Primorja in Benečije v Rim. Proslave v Reki in ob mejah so bile bolj krajevnega značaja. V Benetkah se je vršil "plebiscit za osvoboditev italijanskega morja". V spomenici je bila opisana Dalmacija kot popolnoma italijanska pokrajina. Na to spomenico so pobirali podpise. Totai nič hudega, želeli bi dobiti zase vso Dalmacijo in če v ta namen pobirajo le podpise ponižnih ielja, še to ni mnogo hudega. Tudi se je v spomenici zahtevalo, ds se Gabri Ha D'Annunsija izvoli za častnega meščana Benetk, kar je bilo tudi izvršeno. Koliko je prav za prav Italijanov v Dalmaciji, kaže ljudsko štetje ii 1. 1910. Našteli so 610.-669 Jugoslovanov, to je 96.16%, in 18.028 Italijanov, to je 2.84 ^. Celo precej znani tržaški novi-nar Marto Nordio. ki je prepotoval Dalmacijo pred dvema letoma. je tedaj zapisal v tržaškem "Pieco!lj<\ da je v deželi Italijanov menda šest aH sedem tisoč. Pribežnikov iz Dalmacije v Italiji je tudi komaj par tisoč. In vendar je vsa Italija, koli-kor je fašistična In v kolikor je morala priseetvovsti proslavi zavzetja Reke. klicala, da je Dalmacija Italijanska dešela. da tamkaj ječe Italijanski bratje v suženjstvu, da jih bo trebe Iti osvobodit, tako je društvo "So-dets Dal matica" v Trstu izdalo "Bratje Italijani! Kakor na dan pohode legionarjev dvigajo danea Dalmatinci proti nebu modri plamen Primorja. Iz Reke ki se je povrnila v domovino, gledajo na neodrešena mesta Si-benik. Split in čakajo na nov u dar. Ne pozabite, bratje, da je vsa Dalmacija italijanska zemlja, ne povabite bolestnega krika beneških mest pod udarci tujih orožnikov! Napoved reškega legionarja (D'Annunzia) je na ša obljuba, naša prisega. Neod rešeni bratje, pohod legionarjev se ni ustavil ob Kvarneru. Ce se na meji Italije razvije nova fronta, bo tudi tedaj plamen treh leopardov (grb Dalmacije) na čelu prvega navala in z nami bodo prostovoljci iz 1. 1915 in 1919., mrtvUn živi in Rismondo-va prisega bo zopet še bolj krepko zadonela." Tako govori Italija o "svoji Dalmaciji"- Italijanski prostovoljci so izdali razglas v katerem pravijo med drugim: "....da je D'Annunziev pohod z zavzetjem Reke poroštvo vsem neodreše^ nim bratom ob italijanskem Jadranu. Današnja proslava naj bo znak življenja; kajti še bomo v ihteli s strastnim krikom dalmatinsko zastavo in zasadili je bomo poleg italijanske na robove, ki jih je postaVila narava, da označi narodom vsega sveta praviee rimljanskega plemena. Dr. Artur Mendt: Izokaimlstvo ia tehnika To je sama retorika, sam zanos besed, besed.... novic iz Se kaj drobnejših Primorja: .Tončkovega fanta iz Ljublnja so obsodili v Tolminu zaradi slovenskih Mig, ki so jih našli pri njem, na H5 dni zapora pogojno. Enaka kazen je bila izrečena tolminskemu kaplanu Premrlu, ki pa se je proti kazni pritožil. Goriška deželna komisija za žitno bitko — za žitno tekmovanje — je na avoji zadnji seji določila nagrade za tekmovalce v letu 1928-29 in izročila med drugim: v oddelku za velepose-stva priznalno diplomo in kolajno Štefanu pl. Premersteinu v Ljubevču pri Idriji, Ivanu Lam-patu v Črnem vrhu, Alojziju Novaku v Idriji in Cirilu Rejcu v Cerknem; v oddelku za srednja posestva osmo nagrado Angelu Mlečniku v Bukovici in v oddelku za mala posestva deveto nagrado Josipu Mozetiču v Boljah. Več novih ljudskih šol so otvo-rili v Julijski Benečiji. Tako bodo nove šole v Matenji vasi, Prestranku, Zavljah, Poljanah pri Cerknem, Permanih pri Ma-tuljah, Kosezah in Baču pri Knežaku. Seve: samo italijanske! Tržaški vodovod bo kmalu dograjen, zdaj se javlja tudi v Gorici težnja po vodovodu. Mesto ga nujno potrebuje. Mali krom-berški vodovod pa ne zadostuje več niti za bližnji del mesta, v ostalem pa uživajo vodo iz Soče, ki je sicer res "brhka hči planin" a za pitje pri Gorici ni najboljša«. Vaški čevljar v Kojskem je moral plačati 183 lir globe, ker ima napis v slovenščini nad svojo delavnico. Slovenčino smatrajo za — tuj jesik, daai je celo z ukazom priznan za netujega. —ot. rtHev s električnim Prva uamrtltev z električnim tokom je bila v Ameriki izvršena v avgustu I. 1890 v auburnskl kaznilnici in aicer na dellnkven-tu Kemmlerju. Rabljl ao Kemm-lerja trdno zvezali In ga položili na atol. Nato so spustili skozi njegovo telo električni tok. Po sedemnajstih sekundah eo tok prekinili in Kemmerlerja dvignili s atola. Ali Izkazalo se je, da obsojenec še nI mrtev. Položili so ga vnovič na stol in vnovič spustili akosi njegovo telo električni tok. In počakali so tako dolgo, de se je meso začelo smoditi. To pot je bila ekse-kucija uspešnejša: dellnkvcnt je bil mrtev. Kako da smrt ni nastopila neposredno po sklenitvi toka 7 Strokovnjaki si ta pojav raalagaja s tem, da je imel električni tek previsoko frekvenco. Danea je usmrtitev z električnim tokom znatno izpopolnjena in pravijo, da nastopi smrt takoj, ko je sklenjen tok. Drugi pe zopet trde. da nastopi smrt često šele po preteku več minut Iz tega bi sledilo, da eksekurija s e-lektričnim tokom ni beš oajhu- manejša in zaostaja tako za obe-za proslavo sledeč razglas, ki JejšenJem kakor tudi za glljotinlra-bil natisnjen v vseh časopisih: |njem. Kriza sodobne izobrazbe — da se v nejej res nahajamo, o tem ni nobenega dvoma — je vzrok vseh drugih kriz, ki jih v čedalje večjem številu preživlja naša doba. Z vsako izmed njih je v neki zavisnosti, z vsako ima v bitstvu nekaj skupnega. Na e-ni strani se poudarja, da mora človek spopolniti svojo izobrazbo še s temi in onimi vedami, z druge pa nas svarq pred potopom v morju vede, ki naa obdaja. Navzlic nevzdržnemu položaju pa se še sedaj nI izkristaliziralo spoznanje, da je treba razlikovati med izobrasbo in znanjem. VaeznaloHt n h mestu izobrazbe. To je smoter proti kateremu slepo drvi naša doba. Vzgojitelji kar trepečejo strahu, da bi šole utegnile prezreti kakšno panogo vede, ki bi jo človek utegnil potrebovati v življenju. Posebno jasno se to pokaže, kadar kje sprejemajo kak nov predmet v učni načrt. Sprejmo ga, toda ne, da bi v zameno pospravili Iz njega staro šaro. Popolnoma razumljivo je, da zadnji čas tudi tehnika čedalje glasneje in vsiljiveje trka na šolska vrata. In rasumljivo je tudi, da najde le gluha ušesa, kakor so jih med prejšnjo generacijo našle prirodne vede. Šola je pač zabasana, ničesar več ne more vanjo. V opravičilo se seveda dokazuje, da tehnike vobče ne potrebujemo, Z bistvenimi rečmi s tega podričja, da «oznanita človeka že fizika in kemija. Sicer pa tehnika a pravo izobrazbo itak nima ničesar opraviti. Narobe: IoobraŠevalstvo je treba celo zaščiti pred njo; pred tem leglom materijalizma, mehanizacije, razduševljenja in — civilizacije, ČeŠ: radio-aparat ae nauči sestaviti vsak tretješolec v treh tednih, upravljati pa vsak otrok, — belec ali zamorec — v treh urah; ker Je to otročarija, kakor prižiganje električne luči ali pa — šofiranje avtomobila. In vendar se vedno češče oglašajo ljudje, ki hočejo gledati tehniko z drugačnimi očmi. Ljudje, ki iščejo nje filozofijo, dokazujejo njeno božanstvo, oznanjajo njeno apologijo ln z globo-koumnim pretiravanjem obljubljajo njeno bodoče poalanatvo. Imena Dessauer, Werner Kuntz, zadostno osvetljujejo te props-tor je, ki so z imenom njih polboga Henry j a Forda na jeziku bore za zlato dobo stroja, ki bo pričarala raj aa zemljo, če pa Že tega ne, pa vsaj triurni delavnik, ki je po njityjvem mnenju itak nujni pogoj največje sreče, ki Je more biti deležen zemljan. Poleg teti fantastičnih kompostov godbe bodočnosti pa se najdejo vrednote tehnike. Med njimi zasluži posebno pozornost Nemec dr. Weinreich, ki hoče s svojo knjigo "Blldungswertc der Technik" — kakor pravi — priskočiti na pomoč naši dobi pogrešanih smernic. Zakaj, kakor rečeno, vsa sedanja izobrazba je v nevarnosti, da splltvi v papirnatem znanju, v filologizmu, hi-storizmu in estetidzmu. Toda celo ta mož precenjuje svojo ljubljenko-tehnlko. Nekje pravi namreč "Clovek-tehnik je zavarovan pred to nevarnostjo; on nam kaže svet, kakršen je, poleg tega pa nam je svetel vzor Idealista dela"! Tuje slabost njegovega reznegs prizadevanja, da se tehnika uvrsti med elemente Izobražcvalstva. AU asm tehnik rea kaše svet, kakršen je? Kako nam on prikazuje smisel življenja, individualnost In družbo, moč in ljubezen, vojno in mir, narod In človeštvo pe še nešteto drugih bistvenih činjenic svete in življenja? Tudi trditev, da je t«hnik, inženir tip ideelista v amislu nesebičnosti pri delu ss druge, ne velja, zakaj tehnik v splošnem ni nič drugegs kakor dels vee, nič drugega kot luset ali mbllater, novinar, duhovnik, uradnik, delavec, umetnik, vojnik; v moralnem pogledu je vsako udejatvo-vanje lahko polnovredno, tako tudi delo tehnika Na ta način vprašanja ne bo mogoče rešiti. Vzgojne vrednote tehnike se kaše j o na popolnoms drug način. Brez pomena je n. pr. doživetje, kakor se v tehniki vsaka napaka nujno In avtomatično razkrije ali maščuje, brez pomena je doumet je vzročne zveze n. pr. med kretnjo meje roke, ako zavrtim električni gumb,'poženem motor, zavrem vozilo, pokličem to ali ono številko na telefonu, nastavim na radio-apara-tu eno ali drugo postajo, t>oiožim ploščo na gramofon, odprem pipo vodovoda itd.; brez pomena je doumevati nujno potrebnoet teh gibov in podobnega, ako hočem doseči neki učinek. Samo spoznavanje prirodnih zakonov, ki se skrivajo aa temi dejanji, daje tehniki pravico, da ae uvrati med temelje iaobraževalstva. Gotove nevarnosti izobraževal-atva ae aoveda tudi na ta način ne bodo odpravile, zakaj tehniko je moči tudi napačno razumeti, zlasti še, ker tehnika človeku lahko koristi. Tehniška izobrat-ba mu bolj koriatl v življenju, kakor tako imenovani čisti izobraževalni predmeti, čijih resnično vrednost za izomiko je že Nle-tzache zanikaval in pobijal. Tudi za pravilno tolmačenja tehnike je potreben učitelj globokega vpogleda, nekakšen u-metnlk, ki jo zna gledati in razumevati a strastnim veseljem. I« meti mora smisel za "lepoto tehnike", smisel za jezik, ki ga govore svojevrstne oblike strojev v njih smotrenosti, smisel za moderne gradnje, ki rešujejo problem skladnosti lepoto s smo-trenostjo. Skratka: prežet mora biti vsaj z drobcem oduševljeno-sti Dessauerja, ki je raziskoval tajno ideje tn nje uresničenja, Čeprav je pri tem zašel v napačno filozofijo, trdeč, da je izdelek tehnike sestavina resničnosti, ki tu žele pokaže svojo obliko, ko se platonska ideja vtelesi s tem, da stroj "steče". Nekaj temu»le sllčnega doumevanja mora imeti učitelj, a no preveč, zakaj baš filozofiranje Je v tehniki protislovno, ker je pretiravanje. In kaj pravijo k običajnemu isobraževalatvu veliki možje tehnike, možje, ki so tako rekoč polagali ustvarjati to stoletje? E-dison, Carnegle, Ford, Siemens, Krupp itd,, skoro vsi so ae Izrekli proti njemu, čeprav ao bili nekateri deležni čiste klasič-ne naobrazbe. Spengler celo kratko in jasno trdi, da je v evrop-sko-ameriškem svetu večina mož, ki nekaj veljajo, samoukov. Val so seveda — da še enkrat upora* bimo Nietzschejeve besede: "služabniki dneva", a zaradi tega nikakršna manjvredna bitja, Čl jih delovanje bi ae z ošabno gesio lahko prezrlo, češ, da opravljajo samo tisto, kar življenje nujno terja od Človeštva. Ako so ti možje In še neštet! nižji njih razreda našli pot v bistvo sveta preko tehnične izobraebe, je to le dokaz, da so si ljudje, na zunaj še tako različnega izraza, po bistvu neskončno biku, da sta si velik tehnik in velik književnik nazadnje močno sorodna. Vsa umetnost tehniško usmerjene izobraževal nos ti bi bila tedaj v tem, da ae sedanje načelo zaobrne. Elementi Izobraževal-noati, ki ao čisto duševnega značaja, bi ohranili častno mesto, tvoreč protiutež tehniški sitotri, ki bi se ji na ta način preprečila pot do samovladja. Mnogo bi bilo treba še poveds-ti, ali za sedaj se doteknimo samo še problema mase. Ne samo izobraženstvu, marveč najširšim ljudskim slojem bo treba privzgojiti neko primerno stslišče napram tehniki. No, tudi tuksj so že na delu mnogi pisatelji vseh narodov, ki utirajo težko pot, 0-stane še precej tuj problem: tehnika in religija. Nekateri gs smstrajo za nespraljivo protislovje: ali ~ ali, drugI postavija-jo vmes jednačaj, tretjim pa je nslogs, ki Jo Je treba rešiti. Knjige kot n. pr. H. Liljeva "Poskusi bibličnega tolmačenja tehnU-ke dobe" kažejo, da se tudi preko teh prepadov Še grade mostovi. Zeaeke v politiki. I Belgije prednječi v tem, daj podeljuje župansko čast šibkemu spolu. Prva Županja Je bila rn< i vojno redovnica, pa tudi po vojni ■ Daniel Campion, obnavljaW opustošene kraje, nekje naletel na edino vplivno oeebo4nsta-nlco in 4 samjske blagajničarke. HaMie Zetteratom: SOD Videl aem na nebu črno ateno oblakov, ki je obetala ploho. Kmalu so jele padati debele, težke kaplje, nato se je ulilo, da je kar odskakovalo od tal, Cul sem ropotanje na škrilja-sti strehi in skozi okno verande iiem opaaoval žleb, ki je moral začeti plačevati svoj davek sodu ia kupnico. Prvi tanki curek je zgrešil sod in padel pohlevno pred njim na tla. . MialU aem sam pri sebi; "To je slabo goapodarstvo. Ce Imam aod sa kapnico. mor» teči vodu vanj P' Oblekel aem dežni plašč in pohitel pred hišo, da popravim sod. Prijel sem ga za zgornji rob ln ga poakusil obrniti. Stal je seveda trdno kakor gora in se ni hotel premakniti niti za ped. Uprl sem se vanj z vso močjo in kon-fino dosegel, da se je na eni strani nekoliko dvignil. Tedaj mi je pritekla voda iz ileba za vrat. Spuatil sem in sod Je stal na Svojem starem mestu. Dež je začel padati s podvojeno močjo In vodni curki iz ilebn so padali čez sod na tla. Vrnil sem se na verando, si i robcem obrisal vrat, razmišljal trenutek o položaju in šel zopet ven. .......— Hedaj sem spremehiTsvojo taktiko. šel sem okoli soda, ga prijel za rob in potegnil k aebi. Slo iet Potegnil sem ga'Še enkrat in obrnil na desno. Slo Je! Sod ae Je pomaknil naprej in curek je padal ravno vanj. dosegla svoj višek, zato semlmh) tekel v sobo. Skozi okno aem pogledal na dvorišče in opazil, da je „..curek iz žleba spremenil smer in zopet namakal tla* Mislil sem al: "Ni vfodno radi kapnioe uganjati neumnosti. Ce noče v aod, pa nič." Nato aem postal vea divji: "Curek in atari sod me ne bosta vlekla ia nosi Nikdar!" Spet asm oblekel premočeni delni plašč in «tekel vep. Na vse načine sem poskušal premakniti sod in aem ga končno tudi spravil na pravo meato. "Tako!'" aem rekel « Izrazom notranjega zadovoljstva. "Vidiš, da se z menoj ne moreš kosati. (Mej, kako lepo stojiš!" Vrnil seril se na verando, ponosen na svoje delo. Tedaj Je začel dež ponehavatl In curek ka-pa, ki Je postajal čedalje slabši, Je spremenil smer In «pet padal na tla. Videl sem, kako se ml Je režalo črno sodovo dno, In šel sem še enkrat ven, Postavil sem se pred svojegs sovražnika in mu rekel: "Kakorkoli že dežuje, malo a-II zelo, tanko ali debelo, voda mora teči vate. Zapomni si to t" Prijel sam ga in hotel zopet začeti a prestavljanjem, ko sem zaslišal za seboj znan glas: "Pusti aed! Ne boš ga»ugnal. Poznam ga ln vem, kaj je z njim. Ta sod Js preklet!" "Preklet? Od koks neki? "Preklel ga T. slikar, ki Je nt a novel v tej hiši, pred desetimi leti. Bil sem sam priča. Sedeli smo nekega večera na verandi In "malo" pili, T morda preveč. Na glavi je imel slamnik. Potegnil je veter In ga mu odnesel. Sel je ven, da ga poišče, a ni se vrnil. Nekaj časa smo čakali, ko ga pa le ni bilo nazaj, smo šli za nJim, da vidimo, če se mu ni morda kaj pripetilo. Iskali smo ga povsod, a nikjer ga ni bilo. Izginil Je bil brez sledu. 2e smo se hoteli vrniti na verando, ko sem začul iz soda grgajoč glas. Pogledsl sem natančneje-» bil jo že mrak «— In opazil dvojico nog, k| ata moleli iz soda. T..., jevi nogi ata bili, poznal aem jih te dvajset let. Revež Js stal Je dobiti ven, pa Je airomak iz-v sodu na glavi, Veter Je bil zanesel alamsik v sod. Poskušal ga gubil ravnotežje in se postavil na glavo, ^reča v nesreči Je bila, da" Je bilo v sodu le nekaj centimetrov vode, da mu Je segala le do nosu, drugače bi bil gotovo utonil. Seveda smo ga hitro potegnili ven. Ko Je začutil tla pod nogami, ae Je dvignil na prst«, akrčil peati in vzliknll: "Preklinjam te, sod, na vekov veke! Amen!" Od tletih dob Je aod tak. Na tvojem mestu bi gs jaz spustil po klancu navzdol, k vragu. Saj ga Je gotovo vre g sam naredil. "Ravnal se bom po tvojem nasvetu in U} takoj," aem izjavil. Z združenimi močmi sva prevr- nila sod, da je vsa voda iztekla. Zvalila sva ga do roba ceste, odkoder je zagrmel po cesti na- v ¿dol. . Večec je bil lep. Dolgo sva z znancem sedela na verandi in se razgovarjala. O polnoči aem šel spat. Zjutraj sem ae zbudil popreje | nego običajno. Se nekoliko vr-toglav sem skočil s postelje In odvrnil zavese. Zunaj se je v lepem jesenskem jutru smejala narava, a iz-pod kapi ae mi je amujul, ne sme-jal. rešal, sod. ! Skočil sem na verando. Na i pragu sem srečal ženo, ki mi je i«'kla: "Moj Bog, koliko truda smo imeli s tem sodom. Ponoči so nam ga pagluvcl spustili v dolino, toda pašli smo ga in zdaj stoji spet na avojem meatu. "Je še dobro," aem rekel In ae vrnil v sobo. Proti aodu ae boriti, to bi končno še nekako šlo, a boriti se proti aodu ln Ženi, to je preveč. (Preval B. R.) POJ ASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJAT» URM RASNIH NAZNANIL. pošljete »ata U, kakoršnakoll naananlla Ia zahvale o smrti, tedaj vselej po* vejte v pismu, ali želite taaeU plačan oglas aH kot navadne veel Ako je prieMano kot as-vodna vest, ae tapuatl Ia naananlla vaa osebne sahvale In Imena poaameanlkov. ter es take naznanilo priobči Kadar pa hočete imeti no eele vrsto rasnih lasa Ia drugih stvari, je ps to oglas, sa katerega ss meni plačati, to velja as Člane In ss aeOaae. Nadalje velja late tudi ss vssas prireditve, veaeUee, shode, Itd Vselej Je trabs povedati ali fco-čete Imeti nlačan nales aM veat, eared! stvar MJ aa kratko In se pove Is vaAasjM M C« ps savants, da naj be plašaa a» gis s, ae prtoMH vsa, kar sskts* vata, ble tako veUaaa vas dni- nit vene ponudbe, prodaje, Iti Za vas take stvari as as povedati, 4a aaj bo to kolikokrat naj an da Met* ssaj laaj bo to egtaa, an lati prieMI Is I plašali. Te ps-vadi teas, ksr js Ia dala Ia ss MROAMKI MIDI! Znamenje (Sept. S1-I9SS) po-eni, da vam je aarošalaa potekla U dan. Ponovite jo pim~ vimo. Ako Ilota ao pvejaute, je mogoče vstavljen, ksr al Ml plalan. Ako je va« Hat plslsa Ia gs se prejmete, jo msfiia vstavljen valed aapošasga as-alovs, pišite nam dogtaalss Ia navedite stari Is sovi omIov. . ^ÍmAÉ luwtopftlliI 00 Aru* št veni tsjnlkl In drugI sastopal-ki, grl katerih lahko píatelo aa-ročnlno. Naročnina aa coto leto je 66.00 Ia aa pol leta ga 66.60. člani SNPJ doplačajo $4,60 as leta sa pel leta 61.40. Za mesto Ckieago lo deesa za lelo 6740, pol leta 63.75, za «Ia-ae 66.60. Za Kvrope etaae aa pel leta 64J0, sa vae leto im 66.00. Tednik stane sa Kvropo 91.70. Clanl doplačajo samo 60s aa poštnino. Naročnino lahko tudi azml pošljete na aasbv: Mladinski Llef stane «a eele leto $1.20. Upravaiitvo "PROSVETA" ff 17 1 Uaešals 6se.6fcissss.MI. NAZNANILO. brnUvmtm ta|alhesi Is «• tea patea sassasla, šs aesaaalti ra* •% la Usa!*, aaslere sevSl Mspst, ter alšlva Praev**. da aa lakte rrašl tmmik sa »«šSJaaJa Sata Prt. svate. Immm Is ssateva, katere paš-IJete glavam Mislfca, asteaeje te« v erMva Is JSn^teraJštea m Ssfct TWraJ Jr s* eašee, 6a rwb| JWÍ|e-prtprsrtfaoA Bati« te sa aslaii sej s _ MSpv, VprsfmMvo še telsIM iS štev»)».—ffcill» h aerl £t£i3B222E TOKEK, 8. OKTOBRA. ZLOČIN IN KAZEN Ija tee običajno m Torej «fltatorični taafla driiglh podpri Id j ta njih dn**i SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA TU» rabila m *•••&» la Arih. tista*», čmbOm, knjiga koledarja, Utaka Itd. ▼ aknranakam, hrratakam, iloraikam, čeftem, nem-ilcm, angleškem jesOra In dragih S. N. P. J. PRINTERY i 4 A