ïjçhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani y saboto decembra 1854 List 98 CD Gospodarske skušnje napaki pri akacijah — in kako jima v okom priti"). akacija, ktere je versti naj terdnejsega lesa stoji o tem celo hrast ne prekosi; naj les zemlja suha ali mokra, dobro sterpi akacij v nj Malo v pripravni zemlji tako h izraste, kakor akacija. Znano je, da naj bolj je drevja, ki pir ali jabelko, jih zaviti v polimano platno, in, če se polozé v tružico, jih v tružici med suh, nikdar pa ne med moker mah pokladati. Zakaj če so z mokrim mahom obdani, začne sok v njih toliko pred se gibati, kolikor gorkeje medpotoma vreme po staja; sok se gosti v licji in v očesih, postane 5 gotovo se zarodí po m 9 dobre emli na vertnih sadiših seje se v brazdice pa mast sokom tistega in tako se pokazí, da se ne sprime več s 1 • J 111 1 • «V «1 H debla, kamor si cepic vcepil. 5 dm mora (Ne séj o mla ji!) To ni prazna vraža seme popřed namakati v vodi, in se le potem vse jati in pa le celo plitvo pokriti z emlj ko se ni Fr. BI." neki kmetovavec, in skuša doka ima z luno. „Znáno je praví v „ zati iz zveze, ki jo zemlja a vec zmerzlme čutlj líva. je ? vesica že bati, ker v ? mraz. Ce je poletj nježna rastlinica je zlo ob govori 55 po mnozih skusnjah, da se setve o suho nai se za v Ce Funt (libra) semena dá čez 3000 šibic. emlja dobra in setev ne pregosta, izrastejo dre čevljev visoke, ki pa se mlaji slabeje obnašajo od setev druzega časa". Pa zakaj? On terdi, da o mlaji sejane jari sadeži cvetó tudi o mlaji, in ker o tem času pada cvetjuškod leto do Ijiva rosa, se pokazí tudi zernje. Pri oziminah ni smejo še le drugo spomlad přesaj a ti, da mladi les ne zmerzne taka. Za akacijo naj bolj emlj je sem tega zapazil, pri jarih (poletnih) sadežih pa vselej in naj očitniši pri vsih rastlinah, ki spadajo i V # # // « ki je poverli lahka in rodovitna, zakaj to drevje ne sega s svojimi koreninicami globoko, mar . • * v * «a -m » _ -mm v»#m ■ m v pover več jih žene bolj plitvo, tedaj živi boli sini. Če gospodar sadi akacijo za les, naj mlade v kteri se je krompir kuhal ^ ? 1 • f f • I t 1 ^ „ _ 1 • 1 • v versto socivja (Krompirjeva voda pokonča vsaki merćes) če se ž njo polije. Krompirjeva voda pa je tista , — Prodajamo, kakor y 9 drevesca po 0 cevJjev saksebi sadi. Posebno ve selo pa raste akacija okoli polja in senožet in ob ve napa k smo kupili Vi - » cestah. Al tukaj se oponašate akacii kterima pa ni teško v okom priti ki se večkrat sliši, da je akacijno drevó kerhk (Posušen krompir je res za seme naj bolji) da iz tega přiděláni ne g nj i j y Y nas napaka je, smo to skušnjo J 1 _ _ II _ 1 «1 1 « V « svoiim bravcem 5 naznanili, in da da in ga viliar od h tal lahko razkolj To je res, pa to je tudi znamenje, da od mnogih slišimo, da so hvaležni za ta svet. Tudi v druzih časnikih smo brali, da se je skušnja s je les njeni do- posušenim krompirjem tudi drugod dobro po ber in močan, da ga vihar ne prelomi, ampak ga terdila. Neki kmetovavec je djal semenski krompir le razcepi. Da ga lahko razcepi, se zgodi zatega na gorak kraj in ga je pustil cel mesec ondi ležati. 1 • 1 "1 _ 1 1 _ • _ ___1 _ ______J___ _ _ J___ ______• • IF • V «ai -rr • • 1 I H ^■Hfl da voljo, govili ker mlado drevje raste navadno na dve ro- Posajen ni celo nič gn kakor vilice. Razklanju se tedaj lahko v tak krompir ne gnjije? Nekteri menij okom pride, ako se mlađemu drevesu ena rogovila nili prav imeti), da tište silo majčk Kaj nek pomaga y bi uteg odžaga, da potem le eno deblo ostane kok ktere nadiežjejo potem okolico. napaka je, da akacija silo »ja, Drug poga pi «4 v mit u ne* onu iuaji>i\iiiu gobice, takorekoč, zalega gnjiline, pokončá gorkot i # V m * m j «m so 5 ki po kteri se osusí akacijna lastnost sicer nič ne skodj gojzdih ta vzame kalivne močí krompir, ktera ? mu pa vendar ne poleg njiv in senozet je pa res nadležna, pa se ji lahko v okom pride, ce se grab koplje, kteri overa, da stel korenine ne segajo prevec okoli; ker pa korenine njene ne segajo globoko, tudi ni treba, da bi gra ben preglobok bil. (Zemljo na vertih v jeseni prekopavati) je potrebno in koristno za pokončevanje škodljivih cervovinzalegemnogoterih mergoljincov. Gotovo je — pravi skušen gospodar — da bi nam spomladi in poleti veliko manj nadlegoval ta mer ćes (Deteljne zem ja) je neki kmetovavec v Šlesviku , dabizvedel: koliko jih gré na en funt? Na štel jih je od debelejega rudečega semena 288.000, od bolj drobnega belega 652.000. Pri posetvi pada rudečega semena naj manj 50 zernj, belega pa naj manj 100 na štirjašk čevelj zemlje. Gospodarske novice ? ko bi prekopali emlj jeseni in spravljali (Naj imenit niši jablana), kolikor jih je more biti še na svetu bilo, je tista, ki jo ima fajmošter A gr i kol a v Altenburškem: 300 različnih ja belčnih sort raste na nji; vsaka sorta je za znamovana z imenom na plehasti tablici, ki je obe šena na veji tište sorte. (Moj oče so imeli jàblano cepljeno z 12 sortami od gosp. Pirea. Vred.) j tako zalego škodljive živali na dan, da jo bo zimski mraz pokončal. Prekopovaje pa zemljo rahljamo, da jo zimska srež lože prešine in sneg rodovit nišo stori. (Čepići marelic, ce sinj in breskov) se pri pošiljanju ne smejo v moker mah zavijati, ker jim mokrota škodje in se cepiči potem radi ne primejo. podgane pokončavati z nekim puhom (gazom), ki Naj bolje je, jih s spodnjimi konci vtakniti v krom- ga priporoča apotekar Girtler. Res so jih pomoril (Aa Dunaji) so unidan v mesnicah skušali silo veliko. Eno posebno debelo so raztelesili in našli v nji 16 mladih! Ker imajo dvakrat na leto mlade, se ni čuditi, da se ta žival tako silno zaredi. Kratko premišljevanje o novem redu kazenske pravde. (Konec.") Po ti razlagi imamo se povedati: koliksno veljavo ima sedaj v kazenskih pravdah domaći jezik, kise govori v mnogoverstnih deželah austrijanskega cesarstva. Lastnost kaznivega djaoja pozveduje preiskavni sodnik posebno iz zaslisbe prič in vsih tistih oseb, ki vejo o tem kaj povedati. Pred izprasevanjem mora preiskavni sodnik pričo opominjati, da naj zastran vsih okolj-šin, o kterih bode vprasana, po svoji naj bolji vednosti in vesti čisto resnico govori, naj ničesar ne zamolći, in svojo povedbo tako stori, da jo bo mogla s prisego po- terditi, kadar bi treba bilo. Ce tedaj kaka priča ne zna sodniskega jezika, se sme ona (po 133.) samo takrat brez tolmaća izpra-sevati, kadar preiskavni sodnik in pa zapiso-vavec dovelj znata tisti jezik, kterega priča govori. V tem primerku se mora spisom vselej priložiti poverjen přepis zapisnika v sodném jeziku. Sicer pa se mora k izprasevaoju poklicati zaprisežen tol-mač, in vsako vprašanje iu vsak odgovor se mora v tistem jeziku, v kterem se priča izpra- ňuje. kakor tudi v přestaví na sodni jezik, v zapisnik postavljati. Iz te jasna postave, ki jo veleva §. 123 se očitao vidi, da povedbe vsake priče, ki ne razume sodnega jezika, se morajo vsakikrat v tistem jeziku zapisovali, ki ga priča govori, in tudi v tem jeziku seji mora nazadnje zapisnik prebirati, ker potem se le se more od nje terjati, da bo prisegla na svoje lastne besede, ako bi treba bilo. Neobhodna potreba pa tudi pravica terja to postavo v našem cesarstvu, kjer se več jezikov govori; zakaj le tad&j, ko se ta postava natanko spolnuje, si zamore vsaka priča svesta biti, da je sodnik vse tako razumel, kakor je ona govorila, in da je ravno tako tudi vse v zapisniku zapisano; pa tudi sodnikom je to na dobro, zlasti takrat, ko se pri končni obravnavi povedbe prič iz zapisnika prebirajo, ker sodniki imajo sedaj gotovo iz-virno porostvo za presodbo pričnih povedb. Za terdno se tedaj smemo zanasati, da se bo jasna in modra beseda veličastnega vladarja povsod zvesto epolnovala, ker, če bi se ne, bi ne bilo to pravično, in bi bila tudi bistvena napčnost v obliki kazenske pravde (Formgebrechen), zoper ktero se more, kakor smo gori rekli, pritožba položiti višji deželni sodnii. Opusti vsi tedaj nastevanje postavnih nasledkov, ki izvirajo iz tega, ako bi se ta predpisana oblika v nemar pusaEa, ome-njamo le se to, da taki zapisnik , ki je bil narejen od pre-iskavnegg sodnika ali zapisovavca, kteri ne razume jezika priče, in v kterega se ni zapisalo vse v tistem jeziku, ki ga je priča govorila, ne velja (po §. 276) za dokazno pismo, ampak le za sprićevalo po §. 277, ktero sprićevalo k večem, ako se preiskavni sodnik kot priča zaslisuje, po §. 140. oddelk 4. kaz. pr. za pravni -vzrok sumnje zoper obtoženca velja. To jasno izvira &udi iz 258—260 novega reda kaz. pr., po kterem gmé sodnik le tisto za resnično imeti, kar je po pozitivnih dokaznih predpisih pravno dokazano. To pa ni bilo po redu kaz. pravde od leta 1850, ker po tisti postavi ni bil sodnik na taki dokazni předpis vezan, ampak po §.287 le na svojo notrajno prepričanje. Iz vsega tega se tedaj očitno vidi, da je po po-atavitudi slovenski jezik deloma vpeljan v cas. u radni je, in da tedaj tisti ugovori, ki so pred nekimi leti veljali: „da to ne more biti", so zgubili vso veljavo. Nekdaj — se vé da — to mogoče ni bilo, ker je bil jezik zanemarjen in ga nihčeobdeiovai ni v visjib vednostih« Zdaj pa, ko se leto za letom na visjo stopnjo povzdi-guje, ko se pišejo v njem, kakor v vsakem drugem jeziku, vse znanosti in vede, ko je ustanovljena terminologija pravoslovno-politična, ko se vse postave raz-glasujejo tudi v domaćem jeziku, ko je vpeljan v sole — zdaj gré vse lahko spod rok tacemu, ki se je učil slovenski, kakor se je moral učiti nemslci, laiki ali kteri koli drugi jezik. Starozgodovinski pomenki. O imenih rek Save, Sore, Drave, Mure, A nasa. Razložit Davoriti Terstenjak, (Dalje). Imena rek: Sava, Drava, Sura, Mura torej pomenjajo eno; perve dve bika in vodo, sledoje dve pa samo kravo ali pa bika. Ker pa v bogatem sau-akritskem jeziku, vse, kar gibanje pomenja, tudi po-menja vodo, tedaj gotovo reka Anasus, Anisus, dnesnja Enns ima v glagolu an „bewegen" svojo raz-lago iu ima sorodno reko v moravski Hani, ktere sta-novniki se velijo Hanaki. Znamenita je spet ta okolj-sčina, da v doljnem Stajeru v okolici sretotrojiski, kjer se več potočiće v nahaja, so tri vesi, perva se veli var-janska, verjanska (sansk. var, voda. odtodvarč, verč, Wasserkrug, latinsk. urceus, — Verže, terg kraj vode Mure) — druga Va ne ti na (od vana, bana = voda, zato imena vesi kraj reke Mare v sosesčini Veržej Bon ča ni, Bunčani, primeri buoar =z stu-denec, kar je indoeuropejsko ne pa samo semitiško) — tretja, ktera se sedaj veli gornje Verjaae, se je velela Hana se pred sto leti, kakor urbarske pisma pričajo* zato se dnesoji den v nemsfcih kanclijah te srenji velite Oberhanau in Uuterhanau, gornje in spodnje Ver-jane *). Ne sme se nam čudno zdeti, ako vidimo, da so stari rekam davali imena bikov. V oběh stvaréh — v vodi in biku so čislali dobrotljivo rođivno moč. zato so obe ozko zdruzili. Saj ni živali rioristnise člověka, kakor je bik in vol. S to živaljo se je začelo poljodelst v o, ktero je bilo začetek izobraženosti in gra-djanskega reda v starem sveta. Bik tuli ima astro-nomisko važnost, ker s to podobo Zodiaka se je praz-novalo mladoletje z vsimi svojimi dobrotami in odperlo novo leto. Saj so se nasi predstariši sami zvali Stir-čani (Stiríatea na tabulah Pajtíngerjevih), Tur o lei, Torsčani, ktere so Nemci latínizirali v Tauriake. In će bi ravno kritisko jezikoslovje nam dokazalo, da Tau rí sci ponenja prebivavce gór — tor, nam vendar nemore nobeden učen mož dokazati, da bi beseda ta uro bila izključivo cel tis ka. Visokoućent Barth pravi, da poznamljanje „taurus* v pomenu gora iu bik se vieće iz prednje Azie skoz celo Euro po, in že v Azii nahajamo Iran (Fiachland, ira— zemlja) in Turan (Gebirgsland). Naj nam dokažejo jezikoslovci, će morejo, da besede Sava. Drava, Sura,Mura v tih pomenih tudi keltiski jezik pozna ! Zraven reke Save, Drave in Mure se velijo Savins, Dravina, Murica. Ne verjamem, da bi bile te *)'Da tudi indiska beseda varaha Eber, ber, berraan . beran, beras, latinski verres, aper, ima koreniko v glagola var. flisssen, ne pa v var, ringen, kamp fen, kakor EiehhoflT misli, poterduje latinski aper in slovenski morje sec. To izpeljevanje tudi podpirajo mitologicni temelji. Iz var se izpeljuje slov. bara, palus, in Plini imenuje otok v Panonií Metubaris, to je. Medjubare. !>is. 391 rečíce še komaj v 6. stoletji svoje imena dobile, kadar kakor zgodovinarji terdijo, so Slovenci pervokrat v d P > ako boa padel. Mat 4 part, aoQ. IL) i ali pa ravi prihodnji cas. Kedar je bila taka, ondaj so goto pokrajine prišli« Povsod, kamor so Slovani se nanovo vorili todi Staroslovenci z določn. naklonom sed. č. gla- naselili, so prekerstili imena rek. Kdo pozna več An- golov doveršivnih, to jim je bil pa prihodnji čas. gros-a in Bangrosa? Kdo Hypanisa? Nobeden Slovan, razuo ačenih. Imena niso bile domaće, zato (Bei itd.) tadi Mat. 6. 14.: Mít. 23. 12 > Jan 16. 67 itd Po vsi pravici smemo tedaj terditi, da je ostal je stare prekerstil, perve v Moravi, izhodno in za- kakor severním Slovanom popolnoma vsaj v takih pri padno, drago v Bag (od staroslov. baga, sanskr. merih tudi nam st prihodnji čas ban g h a, litv. ban gis, nemški Woge lat. u n da j naš sicer tako prebrisani Kopitar to tajil. V takih in zato imena Buggion in Undinus na rimskih kamnih). dragačnih, poprej naštetim podobnih stavkih rabimo v se Zares smesna je na svetu! Za cel tisi no Nori- in smemo tedaj rabiti določn. n. sed. č. glagolov dovrš, kov niso dozdajni zgodovinarji dragih dokazov na svetio tadi mi, zato ker ondajni pravi sed. čas. Rabimo tedaj spravili, kakor nekoliko besed, ktere tadi mi imamo; glag. d namesto krivo za p sed cas tadi pozitivnih dokamentov iz klasikarjev nemorejo rajši za prihodnj navajati, ker nobeden razun Zosima, kteri Noričane in ni dvoumja. Vidili c. 9 Rete zapopada pod imenom „keltiških legionov « 9 kar da po vab itd pa je slab dokaz, ker vemo, da Reti so bili etrursko ga je pleme, h > zato smo, v se bolj pogostoma, zlasti, kedar da tišti, ki pravi, da kupi, ni res kupil, povabil itd. 9 da volja ? da le h in da je to samo rimsko politiško, ne pa narodno govoriti od pravega sedaoj casa Kdor hoce tedaj ne sme govoriti poznamljanje bilo. Vendar vkljab toliko jezikoslovskih, od volje. Jako jako se moti, kdor misli, da bo sebe ali mitologičnih in pozitivnih klasičnih dokazov imamo še druzega res priporočal dvojivce, kteri ne znajo ne na levo ne napravo! V ne- doveršivnim glag.: kem drugem članku bomo stopili z drugimi z vspehom), ako bo govoril z pri poroči m za to delo sebe dokazi na pa brata svojega". Kedar česa prosimo, imamo tadi svetio, — podali se bomo namreč v tabor svojih nasprot-nikov po orožje, ter bomo prispodobili razne keltiške zares iz prositi, pa vendar ne govori nihče prosím ali izprosim, posoditi mi nož. Ali hoces starine, kakor so se nam obranile v písma in podobi v to hruško? Prosim (ne: zaprosim, dasi je djanje en • t • * i « i V a f v t it «t« m mm • «l«# ^ . v v v m * m -v gpomenikih metaliskih in zemeljskih, da bodo vidiii kratno 9 kakor rečem napčno: priporoćim se) kakošno vlastovitost imajo kel tiš ke, in kakšne slo- Kdor pa govori prosim, moral bi dosledno govoriti venske starine. (Dalje sledí.) Slovstvine řečí Od glagolov doveršivnih. Tudi, ke d krat Spisal J. Navratii. (Dalje.) r pripovedujemo, kak godi djanje za djanjem kikrat p bej — hip za hipom doveršivnimi namesto s ponavljavnim » P • • Mar tin vsak dan zgodaj ob leće t ? potem se hitro umij živini p pa berž na delo (včasih gerški vstaja, potem se hitro umiva, oblači aoQiat nam.: vini polaga (poklada) itd. Tako govorimo radi morali) zlasti, kedar je v stavku ktera izmed > V . zini ? da téh besed k > kikrat d * hk težk ? ej; kedar je pa v stavku ktera izmed besed: z m w J 9 d h o m to je dalj e 9 jed i bolj 9 d in einem fort, ne a za dnevom itd P 9 ki > on nam kazejo, da djanje vedno terpi ali se ponavlja daj moramo rabiti glagole nedoverš.; pa tudi, će ni ravno nobene izmed teh (zadnjih) besed, ako se ponavlja djanje redoma, neprenehoma, ob svojem času ps. 147 (146): On (Bog) ozdravlja ... ? P Dal m b je njih bolezen 9 On daje mir p o v z di g uj revne. Oq , — On pošilja svojo besedo na zemljo itd Ti izgledi z vsemi poprejšnimi vred so menda do- povedali častitljivim bravcom, kedaj smemo d kedaj moramo rabimo določ menimo) zlae d glaír. rabiti. Vidi se kl 9 da sed ć. (zakaj le od tega se zlasti v pogojnem gc rali rabiti tako imenovani pogoj kedar bi mo k sed c. b vzdignil 9 da b prinesel 'A* nemški futur, ali latinski fut latinski ali iCt. kftvg. Z., gerški aoQ. I. II. conj. periphrast. (hočem, volja meje) ali I. delezje preteklega časa (pad ? 9 nam. ako p *) Mat. XXXIII. 12.: Wer sich selbst erholiet itd. Kuzm.: se sam Kdor v C e s k i : Kdižby 9 V • ZV1S1 (kdor se bo zvišal — v\pœasi, sam se povišoval. Ravno tako p ra v bi pa stal na tem mestu po znani svoji lastnosti glag. po navlj. : Kdor se povika uje itd. Pis. tudi : veda priporocam se, b i m 9 on p (veli > po ? ne reče ali ćelo izreče (!), pové) itd Ce nam se ne zdi s m nam zdelo smešno priporočat se ni zdelo smesuo prededom 99 s e prositi a ? 9 bit zakaj bi se itd Co našim ce zdí všemu drugemu svetu slovanskému, zakaj bi se zdelo nam Preserčni, najbližjf bratje Slovenci ogerski, kaj pravite vi na tak prigovor? — Tako ni le do? — Komar ni oblika 99 am", n ujem u memogovoritiz glagoli ma brata Tako ni lepo? -lepa sama na sebi, tišti mora tudi na vpraš.: kaj delaš? odgovarjati: priporoćim oj ega i hvalim se mu přejete dobrote itd. — Verjemite mi, da nam je kriva. ..Consuetudo altera natura" srajco Ci 99 Kos 99 navada ali razvada navada ima železno 9 ki mu žvižga orglarček vedno pesem od preljub'ga Augušti pozabi na zadnje popolnoma 9 kako mu je prepeval ded, kako oče pa mati. Tega pa ni kriv k lj 9 ampak S (Konec sledí.) Poglavni časi po naših razumkih so le trije: pre tekli, sedanji, prihodnji. Toraj naj se imena nihee prehudo ne derží, in ne čudi, če je v kterem jeziku prihodnji, v kterem drugem pa sedanji ali přetekli čas o tišti pomembi. Nihče pa ne ljubi sedanjega časa menda tako kakor nemški novičarji. „Dem „L1." geht die Nachricht zu, die W. Z. erhâlt die N. ? pa je že natisnjena ta „Nachricht"; tedaj „LI." jedobil, prejel novico, ne pa : dobi, prejme. Tištim Slovencom, kteri znajo latinski, ali gerški, svetujem, da bi včasih mislili po latinski, po gerški, pa bo slovenščina bolja; p.: v Jan. 8. 52., piše Ess. Nun sehen (erkennen) wir es ja, dass du — besessen bist. Kuzm. (po gerškem) : zdaj smo spoznali, (iyrcûxafiêv^). Tako nahajam slovenjeno : Ess. (sem našel) tudi v več lis ti h apost. po ich sende Timotheus zu euch ; Kuzm. poslal sem s7T8{i\pa. Tudi Latinci so nekdaj v listih ali pismih tako pisali, ako je bilo djanje preteklo, preden je dobil uni pismo v roke. Kedar hočemo pa govoriti z obliko sedanjega časa, ali če se djanje po pameti ravno zdaj godi, tačas moramo rabiti glagole nedoveršivne. Ali kako težko je včasih pogoditi prestavljavcu pravo izvirno misel , to nam priča: ich sende v Mat. 23. 34. Oštrom, pa Saz. En. slj û 9 V 1 • A Slj U. Trubar pošilem, t. j. pošiljam. (Ne rečem, da si ni Trub. tukaj djanja ponavljanega mislil.) Sv. pismo Ostroz., posij u, neko drugo 16. stol.: posle (bolg.), neko drugo spet siju kakor Oštrom.; v Jan. XX. 21. „(wie midi der Vater gesandt hat), so sende ich euchw4, imajo pa vsc štiri sv. p. starosl. glagole nedoverš.: siju ali pa p o s v 1 a j u : Oštrom. : „posylaju Pis 4 392 ste ji obljubile francoska in angleška armada, braniti je znanstvu ljudskih vraž. da se prazne vraže iz mnozih krajev raz- vsakega napada in ji zagotovile, da ne bo nobene svojib glasujejo, da ljudstvo zvéda Djih ceno in se s prijaznim sedanjih dežel v kaki vojski zgubila. To je nek zapo- podukom odvraća od krivih misel. Tadi pri nas je do- padek te nove zveze za vzajemno brambo in upor, ktero Prav sti tacih praznih kvant; denes naznanjam le dvoje. so podpisali ministri austrijanske, angleške in francoske Kadar člověka po udih terga, kteri bolezni tukaj vlade 2. dan t. m. na Dunaji; ki pa bo še veljavo za- madron pravijo, velja za gotov pomoček, da se s ku- dobila (in potem tudi v pravém zapopadku razglašena)> hinsko cunjo, s ktero se lonci prijemljejo, kadar jo bota po ter d i la cesarja Franc-Jožef in Napo- tisti del života močno dergne, kjer člověka terga. leon in pa kraljica Viktoria. Še tišti dan je poslal ru- Neka beračica je nedavnej ozdravila s tem moža, sovski poročnik, ki je na Dunaji, kurirja v Petrograd, ki ga je hudo po križu tergalo in mu tudi nobena etvar ni im« caru Nikolajů razloziti to važno prigodbo. pomagala, ki mu jo je kenjederec in marsikak mazač te svet zdaj radovedno pričakuje, kaj bo rusovska vlada G ret i taki ud, kjer člověka terga, storila. Po dopisih iz B ero li na je ta novica prusko baže svetoval. in ga močno dergniti (ribati), gotovo ni napćno; vlado zlo osupnila. — Ob enem skor, ko se je novica od vraža pa je, UVI ^ U I fl I WMU J j ^ V IV f V III UM^VUU y --------~--f —-----w ---------- 7--J ^ ' " v da mora za dergnjenje ravno dimnata te zveze zvedila, se je bralo v časnikih, da francoska čujna biti. Gotovo je suknjenaali flanelasta čujna in angleška vlada tudi s sardinsko snujete zavezo za ravno tako dobra in ker je bolj kosmata, je še bolja, brambo in upor. Le dve poti ste zdej mogoče: ali bo kar bo pravi zdravitelj tudi svetoval, če bo previdi), da kmali popolnoma mir, ali pa bojo gro z n e vojske. ni druzega zdravila potreba. Pa saj se zdravitelju Poslednje dni se pred Se va sto polj em ni nič ne verjelo, kar se mazačem, sleparjem in sleparicam vaznega zgodilo; Rusi so sicer nekterikrat napadli ze prav rado in dostikrat v svojo škodo verjame. Ravno dinjeno armado, pa male bitke so bile brez vsega vspeha. taka je z zdravili za žívído. — Le škoda, da toliko ža- Strel na Sevastopolj terpí neprenehoma, pa ne zdaja ve- Za O de so so se začeli spet bati; sklenjeno je liko. lostnih prfgodb še ne spametova ljudi. Da kolera v vas ne pride, so v nekterih vaeéh namreč, da razun neobhodno potrebnih bojo vse naše doline o zadnji koleri ženske okoli vaši orale, druge vojne barke Francozov in Angležev zapustile Se ene so vlekle, druge drevó zadej deržale, in tako vastopolj čez zimo in se namerjajo v pristaniše (luko) O desko podati; ako jim ondašnji mestni poglavar tega ne trikrat okoli vaei šle in z a o ra I e bolezen. Tudi so kurili s takim ognjem, ki so ga vneíili, bo z lepo dovolil, si hočejo s silo zavetje privojskovati da so eno poleno ob drugo dergnili. Cez tak mali ogenj, Da Omer-pasa resnično mislil cez Prut v ki so ga bili napravili zunej vaei, je vsaki, kteri je Be sa rabijo udariti, je zmiraj manj verjetno; njegova želei kolere obvarovan biti, trikrat skočil. Al ko- armada ni dosti mocna si kaj tacega upati. Tudi ta je prazna , da bojo Francozi šli proti Donavi. Oboje je le H ■ lora se ni dala zaorati inje prijemala tudi take, ki so cez ogenj skakali. strašilo > da rusovska armada ostala v Be sara bii in Koliko dežel in morja, izoranega polja in ledín je da bi je prevec od tod ne potegnilo v Krim. — Za 12. preskočila že kolera, preden §e je pritepla v naše kraje; dan t. m. je poklican deržavni zbor an gleški v da jo bo pri nas oranje ženstva zabranilo, se ji go- London, 26. t. m. pa francoski v Pariz. Ker je tovo na dolgi poti še sanjalo ni! Kar pa skakanje čez žita cena po Francoskem spet se podražila, je césar pre- ogenj zadeva, ko se je vnel les od lesa, je nek res, da povedal, da do 31. julia prihodnega leta ne smé nic tisti, kteri skače, za kolero v postelji bolan ne žitna iz dežele iti. —Iz Frajburga se piše: komaj seje leži. „interim" izverševati začel, seje že spet nov razpor med Iz loške doline. D n. vlado in nadškofom vnel 9 nadškof terja, da se fajmoštrom, ođ Novičar iz mnogih krajev C. k. kupčijeko ministerstvo je dovolilo: da j naj njega izvoljenim, vsi dohodki njih fará prepustijo ; vlada pa tega ne dovoli in hoče, da naj se tem fajmoštrom le kot oskerbnikom fará, vsaki dan 1 fl. 30 kr. plačuje. se kar koli pošilja po vožni pošti, se sm ej o temu Tako je nova razpertija. tudi pisma dokladati brez posebnega odrajtvila poštnine, ako pismo ne vaga vec kakor 1 lot; če je pa pismo Pozimi težje 9 se odrajtuje poštnina po tarifi. C. k. minister stvo notrajnih oprav je vsled nekega vprašanja za gornjo Austrijo sledece darila za vstreljene divje zveri dovolilo: za medvedko 40 íl.. za medveda 3011., za vol- 9 za volka in bistrovida Minulo leto je ljubo, Ne greje solnčice gorko. In naše lepe rožice Pobrala huda zima je. Pobrala huda zima je Veselja nam zunajne vse Zaperti smo u hisico Kot ticica u kletico, In vendar smo veseli ie Pojemo sladké pesmice. 9 kuljo in bistrovido (riso) 25 (riea) 20 fl.; za mladice vsih teh zveri spod letom 10 fl. In sneg zapadel je zemljo Važna novica zastran rusovsko-turške vojske Zaperti Smo u hišico. Poj sladké pesmice Si pravimo povestice In zemlja ti počivaj Spomlad nam priti kmalo daj zdaj gre ravno skozi vse časnike: 2. dan t. m. je austri-janska vlada z angleško infraneosko zavezo sklenila, in po tem takem je stopila vojska, ki zdaj evet pretresa, v novo dôbo. Al ta zaveza ni tako raz- umeti, kakor da bi zdaj tudi austrijanska vlada hip oma začela vojsko zoper rusovsko. Posamne pogodbe te zveze scer v vsem znane; toliko pa se za gotovo pri- mao ¥ se Spomlad nam priti kmalo daj Veselih rožic zlati raj ! In tudi žita polni klas, Bogato leťno boljsi cas » A. Praprotnik Zastavica Župan s sestro, mežnar z ženo so četiri 9 vsi četiri so- poveduje, da austrijanska vlada bona podlagi znanih ostala. Kako je to moglo biti? čvetirih terjatev še enkrat skusila rusovsko vlado po- govoriti, da naj se udá; ako tega na poti mirnega po- enega zeca (zajca) jéli; vendar je od četirih četert zeca ena J. K. Milodari razumljenja ne bo dosegla v 3 mescih, ali kakor se od druge straní pripovedoje — vi mescu, potem bo tudi austrijanska vlada se v vojski združila z angleško in franeosko vlado. Će bi se utegnilo to primeriti, Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis J. c. 2 fl., Za pogorelce Podhosčane: T. H. i fl. T. H. 1 fl. Za pogorelce na Bločicah: Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.