oieiini 1 ski h narodskih v r reci Odgovorni vrednik nr. »Wane* Bieitvei». Tečaj sredo 24. novembra (poznojesna) 1852 $ List 94 Hebrejske melodije Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Je risa. Na dan, ko je Tit Jeruzalem sosul Iz gore 5 ki tvoj tempelj zre, sveti nekdaj, * Sim te gledal, o Sión! plen Rimljana zdaj: Tvoje solnce zašlo je, i žar tvoje pasti Je v slovesnem pogledi ěe odražal se mi. Ozrem se na hram tvoj, ozrem na svoj stan , I pozabim hip bi i sužnosti ran; Ker le smertni zrem plam, ki tvoj tempelj mori, Ino špotane roke, nemožne mesti. Visočina, kjer gledal sim, marsikrat je Prej odražala žar minujočega dné; I vidil sim, ko na višavi sim bil, Kak je žar se bežeči na hram tvoj cedil. QNepremocljiva převleká za stresnike). Pre vleka s kat rana ni zamasi vse razpokline stres nikov popolnama, ter jih nepremocljive in jako ter peče naredi. Poslužiti se zamoremo kelja in ka trana, ribje masti ali tudi oljnate goše, ktera po Posebno koristna se slednja je nar boljši kup. 5 skaže namazitev s katr an am (Theeranstrich) ta krat, kader strešniki mrazu so razpokali* Stroški ktere namazitev ene cele strehe uzroci, niso ravno pomenljivi. ' -Vj (Slepe sibre (sipe) zopet svetlobne narediti). Vzemi pest kopřiv, pomoci jih v rnerzlo vodo (deževnico), ter obribaj šibre nekolikokrat žnjimi. Ako bi koj pervokrat stekla po volji ne očistil, po novi taisto še enkrat z novimi kopřivami, ter po plahni za tem šibre s čisto vodo. Tudi istoga dneva na gori sim stal, Al kopneóega žarka ah! nisim zaznal; 0 da bi na mesto zablisnulo bló, 1 raztreséila střela osvojivca glavo! Al paganski bogovi ne bodo nikdar Oskrunjali lirama, kjer On je bil car; I ljud Tvoj raztresen, preziran naj bo Naša slava gré, Oče! Je Tebi samo! / 5 JV v 1\1UI1\I111 JJV jih Krajnskiga, zlasti pa okoli Bleda 9 konj poginilo po neki bolezni, ki je tišavki (vnetju možganov z voděními razlivi) podobna. Po tem kar smo slišali o bolezni, ta ne varna bolezin ni nai ko ne kužni možg je ena sorta vrai riga se mora ravnati d tišavka 5 ampak je berz mni čerm (Gehirnanthrax) čniga pri s ada, zoper kte 9 5 kakor smo v „Novicah ze večkrat govorili in se v 4. delu „živinozdravilstva" na sír. 182 itd. razločno bere. Prav živo pa tjemo poskusiti ko sen il almjakovec o kte nm smo 48. in 49. listu letošnjih Novic govorili Gospodarske s ku saje / led kmetijslra na Angleškim. (Dalje.) Občne premišljevanja. 2. Vse drugač kakor drugod je šol st v o na Peel-ovih d a si Opomin zastran konjske bolezni Sac ?ber, v nekterih krajih Krajnskiga. MHR|I 9fl f rl jt ™ r rj 4, * j \\ ' í i -1 a *iiu b 9 i"3 - li^prTnUff A r ' I ■ i 0 * * Slišali smo, da je v kratkim po nekterih kra Angleškim in učenje v šolah. Ko so iía Angieškim visoki pomén besed spoznali: „da vednost je moč", se je učenje v umetniških (tehniskih) solah vse dru se vsiga Angleška mladina se ne učí sedaj le z jalovimi vednostmi napolnovala 5 V 9 U Cl tega 5 kar z i vl j enj e 1 # vf 1 1 5 to je ? da vživa od ka se v soli uči, tudi gotov dobiček dar iz šole pride. Angleškimu otroku ni učenje muka (martra), po kteri se scer otrokam take reči v glavo vbijajo, kterih celo ne zapopadejo in od kterih tudi stariši nobeniga prida ne vidijo, ko otrok šolo zapustí. "" »v. v '"i Angleški učenec ima veselje do šole, ker to, kar se v bukvah učí, mu učenik kolikor toliko v natori 5 kar je pokaze, da vidi, kar je bral, in zapopade slišal. Muzeji in verti, ki so nauku šolske mla dosti namenjeni, so tako osnovani, da jih že otrok s pridam ogleduje; v vertih, na priliko, je pri vsaki rastljíni zraven njeniga latinskiga iména tudi domače imé zapisano; zraven tega je zaznamo se kat (T erpeca převleká za lesene strehe). Vzame vana korist in raba z elisa leto buj (Ťheer), kolikor se hoče ali potí kdaj je rast Kuha naj se v kotlů, da bo vroč, in meša gJj| ---J ' ^^ W J MU UU f 1 U V ^ 1 se potem toliko na tanjko v prah razmetiga vmes tem 1 vec ] , da mešanca gosta kakor mavta postane azilom se omečejo lesene strehe blizo i debelo. Gledati se mora o tem. pa Ijina na angleško zemljo presajena bila itd. Na umetniških šolah učí en učenik oglar stvo, drugi rudnínstvo, tretji kako se železo iz rude izdeluje, kako železo podeluje četerti učí 1/0 i uuc i^iuciujc, ivanu zjuicz/U uuucíujcj i/nun uvi farbanje, peti napravo železnic, telegrafa Taka je povsod kar mogoče ravnomerno nanesena převleká se hitro posuši, se počasi zmirej bolj vterdi da pokritev itd. in vsak nauk se večkrat in tako dolgo ponavjja, dokler kaj ljudi pride gaposlu šat. Tako si zadobi tudi prosto ljudstvo vednost ter postane tako terpežna, da skorej nobenovremé v vsih rečéh, ki so mu za njeno rokodelstvo po skodovati ne zamore. Draga pa tudi ni. w T U M MM J \ VVJ1 ^ il 1 OU 1JI U lij \ »IV jvimvwvjwwi trebne, ali so sicer dobre, da jih clovek vé. 374 Na Angleškim je vse djansko (jpraktisch). Ko Slovsívo o povéstnici domaći. sim napravo vseučiliša v Cambridgu vidil, sim bil Archiv fur die Landesgeschichte des Ilerzogthums tako ginjen koristaosíi njegove, da sim naravnost itram von rekel: nemške vseucilisa in pa nie proti temu Knjige Dr. F. Klun. It es Heft. i852. y ki bi obsesrla z Starost, ki je blizo nedoraslosti, slaběji ra- kterega se pa lotiti hoče. zum ali zlo zanemarjena izreja; poprejšno neomadežano življenje; če so krivca drugi z a p el j a 1 i ; N a to si je jelo slovensko društvo v Ljubljani prizadevati, da bi saj za pervo potrebo malo povestnico slovenskega naroda na dan spravilo, ker tudi ako je iz strahu ali po predsodi veljave (ime- ono je dobro spoznalo, da obširen zgodopis je pretežavno nitnosti), ali delo, da bi se zamoglo spretno dognati. Izbrala si je v silne m ga njen ju serca > ali v zgodoslovju izvedenega m scer izverstnega sloven zavoljo r e všine délai 9 skega pisatelja, gosp. J. Terdina-ta, ki je po do Or es če je, ko je v njegovi moci bilo, kažnjivo djanje mace pisano malo povestnico zlozil. Ker je pa sloven- iz njega večjo korist si naklo- sko društvo v Ljubljani dosihmal še ni moglo na svetio , je društvo sv. Mohora v Celovcu, ravno to do konca dognati, niti, ali vecjo škodo narediti, pri po skus u ob s ta 1 9 ali kadar se je le bolj maj h i ne koristi polastil 9 ali dati, potrebo spoznavši, unidan 200 il. razpisalo za nar boljši prostonárodno zgodovino slovenskega ljudstva v sloven prostovoljno se zderžal, da ni večje škode storil ; skem jeziku. če si je po svoji moči prizadeval škodo popraviti; Med tem se je osnovalo v Zagrebu » društvo če je pri izpraševanju iz lastnega nagona take okol- za jugoslavensku povestnicu i starine". Tudi sine odkril (razodel), ktere vedoč je bilo mogoče ta družba je berž spoznala potrebo povestnice in poto- Mi neimamo još sve do danas, po primeru drugih škodo, ki je žugala, celo odverniti ali pa zmanjšati. žila: Pri odmerjanju kazni je treba gledati na ob te- narodah, dobre kritički napisane povestnice našega na 5) žave in zlaj save, po tem, kakor te ali une prema ■ IHH 9J gujejo ; vendar naj se V • roda « Al tudi nji je bilo očitno, da tako važno delo pa kazen praviloma odmerja med ni mahoma spisano in da potřebuje mnozega naberanja najvišjim in najnižjim kazenskim postavkom, ki od vsih strani, kteri nabirki imajo biti temelj prihodnjega je v postavi za posamezne pregreške ali prestopke usta- zgodopisa. Osnovalo je slavno društvo v ti namen cas novljen, kakor tudi ni zavoljo zlajšav ali obtežav pra- nik pod uaslovom „Arkiv za povestnicu jugosla vilno nobene druge verste kazni prisojevati. vensku" in vredništvo njega izročilo gospodu predsed možu Kadar se pri kacem pregrešku ali prestopku ve č in niku Ivanu Kukuljeviču Sakcinskemu 9 sicer tacih zlajšav skup nameri, da se iz njih zamore ki nadušen domoljubja, opravlja to častno sporočilo, kapo pameti poboljšanje krivca pričakovati, se smé ne kor že iretja na svetio dana knjiga očividno spričuje, le zápor v nižjo stopnjo premeniti, temuč tudi postavna tako marljivo in izverstno, da zasluži iskreno zahvalo kazen celo pod najmanjši kazenski postavek znižati. Jugoslavenov vsih. Ako je preiskovanec storil več pregreškov ali več Med tem, ko se jc vse to godilo, nismo čuli nič, prestopkov, ki se ob enem preiskavajo in sodijo, ali če kaj da naša Ljubljanska zgodovinska družba o tem se tako pregreški in prestopki skupej namerijo, se je predmetu delà 9 derzati tište postave, klera med temi kaznjivimi djanji najvišjo kazen odločuje, toda gledaje na ostale. n gosp kar je přišel te dní zgorej naznanjeni dr. Kl u na, pridnega tajnika Krajnske kterega Ar chi v" zgodovinske družbe , v nemškem jeziku na dan Druge nasledke, ki so z obsodbo zavolj pregreška prihod z veseljem pozdravimo. in Namen tega arkiva . ki bo sledil v vec zvezkih 5 9 ali prestopka zdrnženi, povedó posebne postave politični in cerkveni předpis i. Kadar ima ob- je gosp. pisatelj ob kratkern takole napovedal : „pripo- sojeni kako obertnijo, kak ladjarski patent, ali pa pra- močke nabirati in sostavljati za spis povestnice vojvodine vico, deržati barko za obrežno vožnjo, je treba ravnati krajnske in polajšati delo željno pričakovano!" po odločbah zastran obertnijstva že poprej imenovanih pooblaste 9 če ne izreče že postava sama zgube tacega nj a za kazen. (Dalje sledi.) Začel je pa gosp. dr. KI u n to delo tam , kjer je L i n-hart svoje (Geschichte von Krain und der sud-lichen Slaven) jenjal — z D r a g o t i n o m V e 1 i k i m, ker misli, da prihodnji zgodopisnik bo imel Ie Linharta posiedovati, kteri je delo svoje tako slavno doverši!, da 375 bo teško kaj boljega izđelati, in to toliko manj y ker ko vim i pismenkami Lsblana) isko valí „Lj ubij ana", Li uha rt je pisal v zgodovini Krajnsk i tudi zgodo- ktere besede med našem narodom nikdar ne slišimo, am víno jugoslavensko, ker ena od druge se ne da pak vedno le L bij ana (ali Lobljana ali Ibljana). ločiti, cesar veči del vaznisih zgodb spričuje Vsak v Gosp. pisatelj „arkiva" ima tedaj o tem prav i ako zgodovini jugoslavenskih narodov izveden bo to skoz in gosp. Metelkotovega mnenja ne poterdi, da La u skoz noterdil, kar žeSchlozer pravi: „da vsaka sam- bach izvíra od Ljuba h v pomenu ljub (dra ska povestnica je prepušta or î-> 5 1 ako se ne obraća tudi na ten y 9 s osedne dežele in z njih zgodovino vštric ne gré « Naj bi se tedaj učene glave po vsih jugoslaven prije- amoenus), ker korenina te besede je vsa druga kar beremo v knjigi slavnega Jar nik a „$3erfucfy eineS Stpmologičon* ber flotH-nífcfyenVfimbavt", nastrani 81. ta- kole skih deželah kakor pridne čbelice lotile donasati spomenike in predmete, ki spadajo v povestnico domačo, da $aí;íe u. se tako nabere zaklad, iz kterega se bo spisala zgodo- „L'b, bie ©time n>. r ťbni t gront r Oîimbtmg, 93orberfeite r 9 a 5 O 1 adj., Lubno, top. 33. 2ûu- vina jugoslavenskega naroda. fen, Lebenije (locus Cebeniad) top. 33.) ,'L'benče, pl. top. 33. Sabientfc^ad; ř Libic, cop. 33. ber SEBalb ííbitfd) t Kakor Zagrebški „arkiv", je y že mnogo vele vrednega blaga nabral za povestnico ki se je zacel leta 1851, L'b elj, top. 33. ber 33erg Coibí, Lbe liče, pl. top. 33. Ceifling t l'belice, pl. bie 97ieren, Lbljana, top. 33. bolj južnih krajev, tako je začel sedaj „Archiv" Lju- CaibacJ) ín ber grome erbaut, Tberič, dim, l'berje, coll, bljanski nabirati zgodbe in povestnice Krajnske dežele, bie @d)atten, 9îet§er, fonfî iver, lb an ja, ber tyofyïe ki bojo prihodnjemu pisatelju povestnice, naj jeta ali îe ^djcibeí itd." Ker je L'bljanares tako okoli grada zidana, da dragoceni pripomoček o naredi nekako okolino tfgront, dl un b u n se vjerna prav popolnama s staroslavensko korenino L'b, in ta ko- zgodovina Krajnske dežele same ali slovenskega naroda Jusroslavenov vsih sploh ali spisovanju zgodovine. Način pa, po kterim gosp. dr Kl un svoj arkiv renina nam, bi rekli, tudi očitno razodeva, dane lena izdeluje, je leto pisni, to je, poredoma kakor je iz levem bregu L'bljanice so bili Slovani naseljeni, temuč y popisuje kaj se je tudi na de snem, in da so jih Franki le iz desnega brega pregnal i in morebiti veci seliše sozidali. Kakor pa so starih pišem ali spomenkov izvedel v tem, kaj v unem letu važnega zgodilo, začemši z letom 788. Tako nam odprč hvale vredna knjiga vgled Franki slavensko selišče na levem in desnem v zgodbe domovine naše. Ako bi bil slavni gosp. pisatelj letopisom se pri našli, so slišali gotovo tudi slavensko imé - -- - - - - - - -#vv_ v bregu ker ni misliti ? da y bilo selisce brezimno bilo. Ce je pa stavil izvirna pisma, iz kterih je zgodopis izpisal, bi bil vsakemu znano, toliko tisuc in tisuc slovanskih kraj-prijatlorn zgodoslovja se bolj vstregel in knjiga bi po tem nih imén so Nemci -že v po znej ih letih na nemško « V « « m r mm . ■ » 1 i • t j 1 V« j fl m m W prav za prav zaslužila imé arkiva. Radi verjamemo, překovali le s tem, da so cisto slavensko imé popa da gosp. pisatelj je zvesto povedal, kar je izvedel, in čili, da včasih ni celo več pervemu podobno, je to V se • ■■ SI ^^ j H m ■■ H ^H H I ^^ JHR; ^H H ^^ iď^u ^ ^ 9B | da je ojstro pretresel, kar je zapisal ; vendar je vsacemu loze verjeti od tistih starih Nemcov, ki so se Franki zgodopisniku pise (Quellen) važno in znamenito poznati tudi pervo- imenovali in jezik govorili y kterega sedanji Nemec, ako posamnih zgodb. Pri imeniku opatov ni učen jezikoslovec, celo ne razume več. V si ovan Zatičinskega samostana (stran 121 in 122) nam je skih imenih ni tako teško sledenje po starinah, kjer ve gosp. pisatelj sam pokazal, da so si zgodopisi dostikrat čidel slovanské iména so ostale kakor so nekdaj bile navskriž. Ti pristavki pervopisov bi se dali s kratkimi ali kakošna mešanica je v nemških starih jezicih, kako zaznamkami opraviti, vrednost „arkiva" bi pa jako po- težaven je v nemškem jeziku tak sied Î Po vsem tem menda ni dalje dvomiti, da, naj so višali : in ker bi se dalo to v dostavku k 2. delu za 1. del dopolniti, razodenemo gosp. dohtarju to željo, ker že pervi Slovani sedanjo L bljano L b e, Lobe ali Lube mislimo, da nam bo poterdil važnost razodevanja per- imenovali, nemško imé »Saubac^« ali „Caibaá)" izvira vopisov v vsaki knjigi y ki se „arkiv" imenuje Sedaj še nekaj o besedi V) Ljublj ana" in „La i ba ch." od staroslavenske v L bah ali v Lob a h ali Lubah ker skozi in skozi jresnično je, kar gosp. prof. Metelko o tem terdi, rekoč T da Nemci so bili lahko zapeljani, venske ali nemške korenine, spada v ravno tisto kolo, pri krajnih iménih slovenski mestnik (lokal) v nemški kakor pravda: ali je „Gratz" slovenske korenine imenovavnik (Nominativ) prekerstiti, ker prosti čio Pravda: ali je beseda „Laibach" in „Laubach" sla (Gradec, Grade) ali ne. Čmu pa sled resníce tako d e ^ . « ^ _ t« _ V vek y ako ga vprašas: kako se temu kraju pravi ? ti go 1 ječ iskati y če ga ima tako blizo? Čmu nemško tovo vselej odgovori : tukaj se pravi v Se le a h etimologio tako napenjati, če nas domaća brez posilno nah y Moš- Cerklah, Hinah, Goričah itd. itd. In tako y sti bolj resnici bliza. Ne I da bi mislili s tem le iskrice eo si napravili potem Nemci svoje imena—Selce so jezikoslavnega prepira vžgati, ali da bi komu hotli svojo postale ©elj ad), Mošnje93?ofd?nacfy, Cčrkle Sit- j vMit.v.^ . » UV^V^ r I » f^MVI Mil UU MI rtu Ali U 11 Util U T VJ « misel vrivati, povémo le, kar z mnogimi vcljavnimi je zikoslovci vred o tem menimo. íiaá) f Stánovniki krajnske dežele, ki so v starodavnih ske iména so gotove žive Hine Spinnaá), Gorice ©brtfd)ûd) itd. Vse te in druge še veliko veliko bolj popačene sloven- priče, da tudi 2 a ibacaje le časih mestom , tergom in vasém iména dali, ki seše popačeno slavensko imé, in gotovo ne manj popa dandanašnji pervotne imenujejo, bili so obziru so popolnoma resnične Vodnik pravi : Od perviga tukaj S O tem ceno y kakor ©ortfefyad* iz „Goriče", 53e(ïad) iz „Bela" y besede y ko Stanuje moj rod, Ce vé kdo za drujga Naj řece : odkod? SBaifíacfy iz „Visoko" itd. itd., o kterih še nihče ni raz-lagal njih nemškega izvira, ali je ©ortfe^ad) iz @or- tfc^acb ali ®ortf$-a$f 33elíad) iz 33e;llacf> ali 93elí* aá), SBaifad) iz 2Bai--fac& ali 3Baif=acf>, 3irfíacfr iz Bir--!iacb ali ^ i r ř: Í - a d> itd. Ako iz tega obzira na p stanovavce ki so sledimo njih začetek, borno svojim selišom imena dajali nar gotovši pot šli, ker jo grémo na roki zgod ne pa spretne domišlije. Poprej kakor Franki so na tem mestu Kako seje (morebiti pozneje) iz »L'be«, »Lube«, »Lobe«, osnovalo imé L'blj an, Lublj an, Lobijan, ker pomćni stanovnika tega mesta, in iz »L'bljan« imé mesta nasnja Ljubljan lišu i popa stoji y bili SI m dali ki da svojemu ktero so pozneji slovenski pisatelji sami ker so iz „L'blj u (ali z gosp Metel L'blj an a, dokaže tudi gosp. prof. Metelko na omenje nem mestu (le, kakor smo že rekli, iz druge korenine.) Scer se pristavimo, da gosp. dr. Orel je že v tetu 1843 v Novicah dokazal, da se ne piše prav »Ljubljana«, am pak Lobljana po rusovski korenini lob, ki je edina s slovensko Tb ali Isb. Pis. 376 V poslednjih časih so bili scer nekteri gradovi po Nemcih »ozidani in po teh pervotno nemško imenovani, na priliko 2B a g e n ě b e r g Bogenšperk , rajte milo počet je, berite ta korišten list radi, in dajte g a večkrat svoji ljubi mladini na dom. H ÍT Ljubljane. Po odhodu slavnoznanega gosp frergŠneperk, £f)urn am £>art Šrajberski turn itd., Freyer-a v Terst je bil od deželnih stanov novoizvo ali tem imenom je ravno tako očitno na lice pisano da Ijeni v ar h Krajnskega muzeja gosp Karl Dežman 9 so jih Slovenci po nemškem po páčil i, kakor so une zacasni učenik fizike in kmetijstva na višjih šolah Ljublj. Němci po slovenskem. Toliko smo za potrebno spoznali o ti zadevi ome- niti, da se prijazno v domaćih rečéh pomenimo in „z druženo močjó" resnico najdemo ali je saj gimnazia, preteklo saboto za novo službo v přiselo vzet. Iz serca privosinio ta kega izverstnega naravoslovca in naravoljubitelja temu velikovažnemu domaćemu institutu, išemo, ker veselo nadjajoči se, da, kar je do sedaj le lepa za- gotovo le na ti je marljivemu gosp. pisatelju „arkiva" loga bila, bo prihodnjič tudi koristna učilnica po ležeče. _ stala. Ker gosp. Dežman poleg nove službe prihodnje Ko tedaj se enkrat živo /"V * X V« priporOcimo lično natis- menda ne bo mogel več učenik ňzike biti, bo ta úk pre njeni 1. zvezek vsim domoljubom in verh tega ocitno vzel drug gosp. učenik; kaj pa bo z úkom kmetij-pohvalimo blagi namen, da vsa skupšina tega ,,arkiva" st v a? Zlo bi žalovali, ako bi jen jal, in to tolikanj je darovana zgodovinski družbi, povabimo vse, ki imajo bolj ? ker imamo v domovini moza, ki je s svojim spi kakošno v domačo zgodovino spadajočo nabero ali saj som „umno kmetovanje", ki ga bo kmalo doversil, za-njo vedó, naj jo prijazno ponudijo gosp. pisatelju, ki slavno dokazal, da je vès včs pripraven za učenika in pratičnega kmetijstva, ako bi ga teoretičn ega v tem tezavnem in sila obsirnem delu nobenega dru-zega dobička ne ise, kakor slovstvo domaće pomnožiti s visoka vlada na to mesto poklicati blagovolila in bi on pripravami, iz kterih se bo spoćela kadaj povestnica pri volji bil se v prid domovini temu pokliču vdath Da domaća. B. Noricar iz storanskih kraíer. Od Savinske doline. Ni ravno pametno, za pri- od žl. gosp. Andrioli-ta Kacenberške fužine pole bi se pač te iskrene želje uslisale ! Saj je vert kmetijske dražbe tudi lep pripomoček za učenje djanskega Deržava je Ka- kmetijstva, kakorsuega nimajo povsod. or » hranitev nekterih krajcarjev, življenje zanemarati. V sredo, 17. tega mesca, sta dva kmeta Posavinca sena měnila bila, od sv. PetravSesče, ktera vas pervi napravila. v.*iVf i . • f . v i • i • v> vstric lezi, med njima pa Savina tece, se peljati. m ni ka kupila (slišali smo za 65.000 fl.) in bo ondi veliko cesarsko fabriko za smodnik (Pulverfabrik) Te dní bojo poskusili na Ljublj. gradu Pa kjer bi se vé da jo z Ker namesto čez bližnji most se peljati nekoliko krajcarjev mostovine bilo plaćati treba vozam in dvéma konjema vred čez vodo vdarita. je pa tisto dopoldne ravno silna ploha se bila vlila, je Savina nekoliko visoko derla. Pa kmeta ničesar ne po-rajtata, temoč kar v valovje se podata. Komej da sta do srede reke privozila, vzdigne voda voz, ga prekucne, kmeta popadata v vodo, konja začneta plavati, ter pri- nov zvon, svetilke in bandera, ki bojo prihodnjič namesti strela znaminja ognja podnevu in ponoči Xoricar iz mnogih krajev. Zavolj dj i n t je přišel 24. dan p m. cesarski patent na dan, v kterim je povedano: ktero orodj kdo plavata srečno k bregu ; kmetiča pa sta žalostno smert v vodi storila. i in střelivo je prepovedano, ktero pripušeno, ga smé delati, prodajati in imeti, kdaj se zamore ploh prepovedati itd., tudi so k dolocene zoper tište ki prepovedano orodje in střelivo izdelujejo ali Á9 in večidel --------------iioic , i\i ^icpuvcuauu uiuujc iu duciitv iku^iujcžju , u. Notranjskiaa. Že smo šolsko leto nastopili, ki ga zoper prepoved imajo ; stejejo se pa k pripoveda « __ _ v . m mm mm V . «« . V . • i « « f V # . • kar se Notranjcu v cast spoznati mora nimu dju: bodec, stilet in stiletu podobni nozi > y • tri obilo ukaželjne mladine med neprecenljive stene šolskih rezni meči, tromboni, žepne pištolje, ki so krajsi kot sôb přivábili. Učeniki, po dvamesečnim počitku okrep- 7 pavcov, sapopuške (Windbuchsen) vsake sorte, ročni cani, bodo z novo mocjó delà se lotili in tako slavno doversili, ko preteklo leto. Ce se pa tudi skrite puške ali taki V ga narberže in stekleni granati, petarde in požarne rakete v pal meči itd Ministerstvo pravo od učenikov naše strani nar boljiga vspeha nadjamo, le sodja je določilo, če bi po kazenskih razsodbah kdo ne vender ne moremo opustiti, jih opomniti, da dober od- mogel ka gojitelj in učenik biti, je v denarji plaćati, naj ee za h 5 „ars artinm" ; in ker so ravno en dan zapretja pohota, za manj kot 5 n. pa 12 ar. v zadevah učeništva nar bolj razkrojene mnenja, da edin Kardinalu Schwarzenbergu je izročeno vodstvo tistih dél 9 to 9 drugi kaj druziga svetje, in ker le vender več glav ki zadevajo prenaredb most (klostrov) v več zná kot ena, zatorej bo pač dobro, da si učeniki v našim cesarstvu Knez Černogorski, ki se misii to segajoče knjige in časnike pripravijo, ker vedno učiti niti s bsko knezinjo, se imenuje „ D I. kne ee je slednímu za potrebo. Ko to pišemo, se nam milo Cernogorsk u Kakor je poslal grof Chambord etorí, slisati, kako se o ti reči po naši deželi še velika zoper Napoleona oporno pa mirno pismo po Francoskim, mlačnost razodeva. Koliko je tega, kar je vse hrepe- sta razposlala tudi dva odbora iz dežeie pregnanib nelo saj po enim v slovenšíni pisanim detovodskim Francozov, ki na Angleškim prebivajo, grozno kervo časniku j at la u 9 zdaj ga imamo ljubiga „šolskiga pri- ločni pismi zoper njega; Napoleon je ukazal vse tri ku nati sni ti dati, da naj o njih njega pa le vender tako malo iztîsov v naso pisma v d n i m 1 decembra se bo Francoska ar kronovino dohaja. Je li to ukaželjnost, je mar rodo- ljudstvo samo sodi. Ijubje? smo morebit že na verhu popolnosti? Kdo za- mada za 30.000 vojakov pomanjšala; ostalo je bo more tajiti , da ----- --j... y--r"JM,V' } MVU..W...U ----------------<*' ------------0 naročnikev steje, le vender toliko koristnih in lepih so- Londonu na mertvaškim odru ležal, je vrelo toliko ljud solski prijatel". desiravno tako malo 370.000 nn nogah Ko je vojvoda Wellingt v etavkov donaša; zatorej sola v ktero saj en iztis tega stva k njemu, da so en dan clo 2 člověka pohodili IS UV1IU0U J JUk4IUI VJ PUICft « V Alt J U rCIJ t 11 I MA 1 J H li^U a IIJ t 111 W j V« W rv vu vimu viv rw » Y----------- časnika ne dohaja, pač malo veljá in živo kaže, da pač t. m. je bil slovesní pokop; vse vlade so poslale namest malo napreduje. Zatorej blagi bratje, učeniki krajnske nike svoje h pogrebu, samo austrianska ne, ker je kronovine ! zbudite se in išite si naukov, ker se vam žalj Ij zasramovanja, ki se je zgodilo lani austr* ponujajo naročite si prihodnje leto „šolskega prijatla « generalu Haynau brez da bi bila angleška vlada m gotovo vas zavolj 2 ne bo glava bolela podpi sr am o v spodobno k Natiskar in založnik Joief Blaznik v Ljubljani