Posamezna številka Din 1-50.	Poštnina	v	gotovini.
Št. 115.	V	Ljubljani,	v	petek	16.	maja	1924.	Leto	1.
'mm
•	J
| Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. j ?	Mesečna naročnina:	?
|	V Ljubljani in	po pošti Din 16, inozemstvo	Din 25.	j
Neodvisen	p
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravni št vo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Naša severna meja.
V Razvanju pri Mariboru ustanavlja »Schulverein« svojo bojno šolo. Ka>-kor je že pri nas navada sre naša javnost z molkom preko tega žalostnega dejstva, ker padli smo tako nizko, da imamo zmisel samo za politično strankarske zadeve, ne pa tudi za splošno nacionalne potrebe.
In vendar je skrajnji čas, da prenehamo s to svojo brezbrižnostjo, zakaj na vseh koncih in krajih vidimo, kako delajo naši nasprotniki in kako držimo roke križem mi in se samo prepiramo. Zlasti pa občutimo težko disonanco med našim nedelom in agilnostjo nasprotnikov ob naši severnf meji. ki še nikdar ni bila popolnoma naša in ki je danes manj naša ko po prevratu.
Nobenega upanja ni, da bi se to stanje skoraj izboljšalo, zakaj nikjer niso vidni niti pričetki organizacije našega obrambnega dela. V tem oziru smo celo znatno na slabšem ko pred vojno. Takrat smo poznali vsaj primitivno narodno obrambno delo, danes pa je to skoraij popolnoma izostalo. Zanašamo se samo na državo in na obstoječe razmere, pri tem pa pozabljamo, da je manjšinsko delo vedno odvisno od privatne iniciative in da je državna sila samo pomožno sredstvo. Boj za prebuditev narodne zavesti se namreč vedno odloča le v ozkem družinskem krogu, kamor pa ima dostop edinole privatna iniciativa^ nikdar pa državna sila. Manjšinski problem Pa je v prebuditvi nacio-nalne zavednosti.
Skrajno žalostno je, da moraimo kon-statirati, da je ob naši severni meji vse Polno rojenih Slovencev, ki niso nacionalno probujeni. Še bolj žalostno pa je to, da moramo ugotoviti tudi to, da' je imelo tu ob severni meji slovensko in zlasti še jugoslovensko ime boljši sloves pred vojno, ko pa danes. Je temu v veliki meri vzrok politično hujskaštvo ki ni nikjer tako razvito, ko ravno na naši severni meji. Pri zadnjih volitvah so skoraij vse stranke naravnost špekulirale na avstrijsko mentaliteto tamoš-njega prebivalstva in prigodilo se je celo, da so slovenske stranke z nemški-tni in madžarskimi plakati diskreditirale svojo nacionalno čast. In brez potrebe! Zakaj Nemci so ostali zvesti svojim Aspiracijam in izvoljeni nemški poslanec je bil najbolj zgovoren dokaz*, da ;ie umsko mišljenje nepremenljivo in da spada Spodnje Štajerska -slej ko brej v pangermanski iredentistični
okoliš.
Zgodovinsko dokazano dejstvo je, da sledi denacionalizaciji vedno tudi demoralizacija. Na Štajerskem je bilo to °d nekdaj najbolj vidno. Čim bolj je bil Ponemčen okraj, tem bolj je razsajal Alkoholizem, tem več je bilo zločinov. Nasprotno pa je nacionalno prebujenje vedno povzročalo tudi moralno ozdravljenje naroda, zakaj vsaka ideja narod dviga in vedno pade narod ko Posameznik, če je izgubil spoštovanje Pred samim seboj, če je izgubil svojo miseL	*
Mamšinsko delo ni zato samo nacionalno delo. temveč 'tudi nad vse zaslužno moralno delo, ker dviga moralnost naroda in ga obvaruje pred posu-rovelostjo. Vzrok več, da mu posvetijo svojo pažnjo in da ga zlasti ob severni meji obnovimo.
Treba pa si je biti na jasnem takoj*, da je manjšinsko delo uspešno le, če je stvar vsega naroda. Le tako ima v sebi Prepričujočo silo. le tako more delovati sugestivno na vse in prodreti tudi o na|jbolj odtujenih ognjišč. Danes so razmere vsled političnih strasti na severni meji tako žalostne, da je složno manjšinsko delo skoraj izključeno, .vsled mandatov vlada namreč na sever-m meji tako pretirano partizanstvo, da
io vsako skupno delo onemogočeno. Res je sicer, da je v Mariboru že stvorjen narodni blok. Toda ta blok m prodrl v srca ljudi, temveč je plod samo politične aritmetike, povzročene od volilnega reda. Niti najmanj pa ni narodni blok pripomogel k organizaciji našlli nacionalnih sil. Narodni blok bi moral biti le Prva etapa h končnemu skupnemu nastopu, v resnici pa čutimo vsi, da je njegov namen z volitvami Infvnčfln.
iCrali želi poslovno viado.
Pred rešitvijo krize.
nevtralna vlada ali Davidovičeva vlada
opozleijonelnega bloka.
Beograd, 15. maja. (B) V Beograd je sinoči dopotoval naš pooblaščeni minister v Berlinu g. Balugdžič. Takoj drugo jutro je posetil predsednika vlade g. Pašiča. Ostal je ž njim v zelo dolgem razgovoru. Iz razgovora s poslanikom Balugdžičem je g. Pašič dobil prepričanje, da se dela na sestavi nevtralne vlade, ki bi ji bil na čelu poslanik Balugdžič. Smatrajo, da je dal inicijativo za tako vlado kralj sam, ki je mnenja, da je to edini izhod iz sedanje situacije.
Beograd, 15. maja. (B) Po razgovoru s predsednikom vlade g. Paši-čem je poslanik Balugdžič odšel na dvor, kjer je ostal na obedu pri kralju. Po obedu je trajal razgovor zelo dolgo, kako se naj najde izhod iz krize. Politični krogi trde, da je kralj že zavzel svoje stališče v tem zmislu, da se sestavi nevtralna vlada Balugdžičeva in da se konsultirajo o tem načelniki skupin.
Beograd, 15. maja. (B) Vaš dopisnik je v poslednjem trenotku zvedel, da se razven na nevtralni vladi dela posebno tudi na vladi opozicijonalnega bloka z Ljubo Davidovičem na čelu. Nevtralna vlada je le forma. Kralj je na današnji avdijenci govoril z Ljubo Davidovičem mnogo o predstoječi vladi opozicijonalnega bloka. Naročil je Da-vidoviču, da mu v najkrajšem času odgovori, da-li si upa in more vzeti opo-
zicijonalni blok državo na svoje rame, da-li si upa in hoče udeležiti se vrhovne državne uprave in kakšno parlamentarno večino da ima. Opozicijonalni. blok je nocoj o tem razpravljal in sklenil odgovoriti kralju, da ima do 169 poslancev, in sicer 32 demokratov (Da-vidovičeve skupine), 65 radičevcev, 11 zemljoradnikov, 24 klerikalcev, 18 muslimanov (Spaho), 8 Nemcev, 10 Džemi-jetovcev in 1 Romun. Od teh bi 74 poslancev (demokrati, klerikalci in Spa-hovci) delegiralo svoje člane v vlado, dočim bi ostalih 95 tvorilo podporno skupino. Opozicijonalni blok pričakuje, da bo g. Davidovič še jutri dopoldne, potem ko bo tako odgovoril kralju, dobil mandat za poslovno vlado opozicijonalnega bloka.
Beograd, 15. maja. (B) Po razgovoru z g. Balugdžičem je pozval kralj ob 16. uri g. Ljubo Davidoviča na dvor. V političnih krogih se je pričakovalo, da dobi Davidovič mandat za poslovno vlado. Vsaj radikali so dobili ta vtis. Vendar pa je bila nevtralna vlada z Balugdžičem na čelu predmet tega razgovora. Taka vlada bi se sestavila izven parlamenta, delovala pa bi v parlamentu. Od kralja je dobil g. Davidovič kratek rok za odgovor. Davidovič je izjavil, da se je situacija nagnila v prid nevtralni vladi, in da bo kralj še konzultiral načelnike skupin.
Posvetovanja o nameravani izven-parlamentarni vladi.
Beograd, 15. maja. (B) Po končanih avdijencah se je sestal ministrski svet na diskusijo o novo nastali situaciji potem ko je izrekel kralj željo* da se sestavi neutralna vlada z g. Balugdžičem na čelu. Še predno bo pozval kralj radikalske politike na dvor, bo vlada formulirala svoje stališče in tako pripravila odgovor. Gotovi parla>-mentarni krogi so pesimistično razpoloženi napram neutralni vladi. Demokrati verujejo bolj v poslovno vlado opozicijonalnega bloka.
Beograd. 15. maja. (B) Po povratku z dvora je g. Balugdžič dolgo konferiral z g. Pašičem v predsedni-štvu vlade, nato z g. dr. Lazo Markovičem in končno z g. Ljubo Davidovičem. Te konference se smatrajo kot želje g. Balugdžiča, da zve razpoloženje posameznih predstavnikov opozicije.
Beograd, 15. maja. (B) Seja ra- . dihalnega kluba je pričela ob 12. uri pod predsedstvom Miladinoviča. Ko je
dospel ministrski predsednik g. Pašič na sejo. je podal kratko poročilo o situaciji, rekoč: »Tendenca je, da se na željo kralja sestavi nevtralna vlada, ki bi se ustvarila izven parlamenta, a bi delala v parlamentu. Razmišljujte o tej kombinaciji.«
Beograd, 15. maja. (B) Ljuba Davidovič je odšel z dvora v demokratski klub, kjer se je takoj vršila seja kluba, da se zavzame stališče demokratske stranke napram nevtralni vladi Balugdžiča, ki bi se naj sestavila po želji kralja. Demokratski klub v tem pogledu še ni sklenil ničesar.
Beograd, 15. maja. (B) Predno je g. Ljuba Davidovič obvestil svoj klub, je obvestil načelnike opozicijonalnega kluba o želji kralja, da se sestavi nevtralna vlada izven parlamenta. Ko bodo načelniki opozicijonalnih klubov premotrili to vprašanje, bodo informirali Davidoviča o svojem stališču napram nevtralni vladi, ki jo želi kralj.
Uspešen potek pogajanj z Madžarsko.
Beograd, 15. maja. (B) Pogajanja med našo in madžarsko delegacijo za ureditev nekaterih vprašanj se razvijajo zelo hitro. Podkomisija za ureditev vprašanja potnih listov med obema državama je svoja pogajanja že končala, tako da bo to vprašanje še tekom teh dni likvidirano.
OTVORITEV TELEFONSKEGA PROMETA Z REKO.
Sušak, 15. maja. (Z) Od danes je pričel telefonski promet med Reko in Zagrebom. Obenem je od jutri naprej dovoljeno carinjenje na Sušaku in so pedvzete vse mere, kako bi se moglo iti pridobitnim oziroma gospodarskim slojem čimbolj na roko.
INCIDENTI PRI EVAKUIRANJU MO-DOŠA IN PARDANJA.
Preiskala iili bo posebna komisija.
Beograd, 15. maja. (B) Sporazumno z romunsko vlado se bo sestavila v našem zunanjem ministrstvu mešana komisija, ki bo preiskala incidente o priliki evakuacije Modoša in Pardanja in celo stvar likvidirala v prijateljskem duhu, posebno še, ker se je na konferenci med gg. Ninčičem in Benešem konstatovalo, da so bili incidenti le krajevnega značaja, ki ne‘morejo vplivati na prijateljsko politiko med našo in romunsko vlado.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 15. maja. Napoved za 16.
maj. Toplo, lepo vreme bo trajalo še nadalje, mogoče pa je, da bodo vmes nevihte.
In vendar ne bo po volitvah nemška fronta prestala, temveč njena sila se bo stopnjevala, kakor bo napredovala konsolidacija razmer v Avstriji in Nemčiji. Zavedati se moramo, da bo stanje za nas vedno težje, čim bolj se bo stopnjevala pomoč Avstrijcev in raj-hovcev našim Štajercem. Danes je zadnji čas, da se okoristimo od nemške nepripravljenosti, še par let zamu-jenih prilik in bitka bo za nas izgubljena,
Severna meja mora postati pro-gramna točka vseh slovenskih strank in njihovo vrednost ne smemo presojati samo po njenih volivnih govorih, temveč predvsem po njenem manjšinskem delu. Svojo politično zmožnost mora dokazati vsaka stranka v manjšinskem delu. zlasti pa v delu za našo severno mejo, ki bo v kratkem morala prestati najhujši pritisk okrepljenega nemškega naroda.
Tedaj bo odločeno o naši usodil
Usoden rezultat blejskega sestanka.
Službena komunikeja. — Odhod dr. Beneša v Rim.
Beograd, 15. maja. (B) Konferenci med čehoslov. in našim zunanjim ministrom sta se vršili ves včerajšnji dan in sicer prva na Bledu, druga pa v Boh. 'Bistrici. Včeraj opoldne sta bila oba ministra gosta pri kraljici. O teh konferencah je bil izdan sledeči komunike: »Bled, dne 14. maja 1924. Nocoj so se končale konference na Bledu med ministrom zunanjih del kraljevine SHS g. dr. Ninčičem in ministrom zunanijh del čehoslovaške republike g. dr. Be-nešem. Minister g. dr. Ninčič in čeho-slovaški poslanik g. Šeba sta spremila g. Beneša v Bohinjsko Bistrico, od koder se je g. Beneš odpeljal naravnost v Rim. Razstanek med gg. Ninčičem in Benešem je bil zelo prisrčen. Obe strani sta bili s konferencami zelo zadovolj-
ni. Ljudstvo na Gorenjskem je na potu z Bleda v Boh. Bistrico z navdušenjem pozdravljalo oba ministra zavezniške države. Povodom konferenc je dospelo na Bled mnogo tujih novinarjev, ki so z velikim zanimanjem sledili poteku konferenc. G. dr. Ninčič se vrne z g. Šebo jutri v Beograd.
Razven tega komunikeja je bil izdan še eden o rezultatih konferenc med gg. Ninčičem in Benešem. V tem komunikeju se ugotavlja*, da se je na kon-, ferenci, ki je trajala celo popoldne 13. maja in cel dan 14. maja. govorilo o političnih dogodkih v Evropi, ki so važni za obe državi. Razven tega se Je sklenila, da se vrši to leto konferenca Male antante sporazumno z Romunijo v Pragi.
IM
Zračno oboroževanje Anglije.
London, 15. maja. (K) Macdonald je navajal v svojih izjavah v spodnji zbornici glede zrakoplovstva, da so nova letala določena, da prevzamejo službo v Indiji. Izvedba celokupnega načrta je pod kontrolo vlade. Za bodočo organizacijo zračne flotilje se bo ustvarila rezerva osobja in materijala. Izpopolnitev letalstva za prva tri leta bo zahtevala 1,200.000 funtov.
PREDSEDNIK COOLIDGE IN IZKLJUČITEV JAPONCEV.
W a s h i n g t o n,	15. maja. (W)
Predsednik Coolidge je povabil k sebi voditelje strank v reprezentantski zbornici in jim naznanil stališče vlade, po-katerem bi se naj izključitev Japoncev od priselitve odložila do takrat, ko bodo diplomatična pogajanja končana.
POSLEDICA INCIDENTA MED RUSIJO IN NEMČIJO.
Berlin, 15. maja. (T) Načelnik policije Weiss je bil odpuščen za čas, dokler se popolnoma ne pojasni incident, ki se je dogodil med preiskavo na ruskem trgovinskem zastopstvu.
BOJI V TANGERJU,
Pariz, 15. maja. (T) Iz Tangerja poročajo, da izjavljajo ustaši, da so med zadnjimi boji vrgli Špance iz njihovih postojank pri Edi Messuad ter jim vzeli 3 topove, 20 strojnih pušk, 600 pušk, 400 mezgov ter ujeli 450 vojakov.
FRANCOSKI SGCIJALISTI NE VSTOPIJO V VLADO?
. Pariz, 15. maja. (K) V izjavah objavljenih v listu »Populaire« trdi Leon Blume, da bo na bodočem kongresu socijalno-demokratskih strank vztrajal na stališču, ki ga je zastopal že na marsejskem kongresu, iz katerega izhaja: 1. Kar se tiče udeležbe v novem ministrstvu, niso podane za so-cijalistične stranke tiste izredne okol-nosti, ki jih predvideva amsterdamska resolucija. 2. Da bi bila udeležba združena z znatnimi težkočami tako ga radikalno, kakor tudi socijalistično stranko. 3. Ako ostane socijalistična stranka izven vlade, bo lahko nudila trajnejšo in uspešnejšo podporo v smislu resolucije marsejskega kongresa v vsaki novi reformi in resnični demokraciji in v vsaki vladi, ki bi se odločila izvršiti tako delo, nego bi mogla to storiti v slučaju, da vstopi v vlado.
FRANCOSKI . POSLANIK V ATENAH.
Atene, 15. maja. (T) Predsednik republike je danes sprejel francoskega poslanika Mascillija, ki mu je predložil poverilna pisma.
SESTANEK VSEH ITALIJANSKIH . BANK.
Rim, 15. maja. (T) Danes se je o tvoril sestanek vseh italijanskih bank v prostorih bančnega zavoda »Banca d’ Italia«. Prisotni so bili med drugimi Mussolini, finančni minister De Stefani, minister Corbino in ravnatelj banke »Banca d’ Italia« Strino-p.r.
PROSLAVA JOVANA SKERLICA V BEOGRADU.
Beograd, 15. maja. (B) Danes se vrši v vseh beograjskih gimnazijah ter kulturnih in nacijonalnih ustanovah proslava 10 letnice smrti velikega Jugoslovana in Srba Jovana Skerliča. Beograjski tisk posveča posebno pažnjo temu dogodku. Nocoj se vrši posebna proslava v znanstveni akademiji in na univerzi.
OTVORITEV MEDNARODNE KON-FERENCE ZA PRISELJEVANJE V RIMU.
Rim, 15. maja. (T) Danes dopoldne je bila otvorjena na Kapitolu mednarodna konferenca za priseljevanje, pa kateri je bilo zastopanih 59 držav. Navzoč je bil pri otvoritvi tudi kralj. Konferenco je otvoril rimski komisar senator Cremonesi ter dal besedo ministrskemu predsedniku Mussoliniju, ki je očrtal program konference. Ob 16. uri je konferenca nadaljevala svoje delo.
KONVENCIJA Z AVSTRIJO O POMOČI SIROMAŠNI MLADEŽI.
Beograd, 15. maja. (B) Danes dopoldne se je zaključila med našo državo in Avstrijo konvencija o pomoči siromašni mladeži. Pogajanja sta vodila avstrijski odpravnik poslov gosp. Hoffinger in profesor zagrebške univerze g. dr. Šilovič. Jutri dopoldne ima biti konvencija podpisana.
Borzna poročila.
Beograd, 15. maja. (Z) Devize: Dunaj 0.11475-0.11485, Budimpešta 0 do 0.1075, Bukarešta 39.75-40.25, Italija 361.50 do 361.85, London 355.25—355.75, New York 81.40—81.50, Pariz 488—490, Praga 239.50 do 239.75, Solun 165—0, Švica 1438.50 do 1438.90.
Zagreb. 15. maja. (Z) Devize: Dunaj 0.11375—0.11575, Budimpešta 0 do 0.115, Bukarešta 39—42, Italija, izplačilo 359.90—362.90, London, izplačilo 353.50 do 358.50, London, ček 353.25—356.25, New York, ček 80.80—81.80, Pariz 484.70-489.70, Praga 238—241, Sofija 0—59, Švica 1435 do 1445, Švica, ček 1434—1444. Valute: Dolarji 79.75—80.75, avstrijske krone 0—0.1148, češkoslovaške krone 0—239. italijanske lire 356—359.
T r !s t, 15. maja. Devize: Zagreb 27,70—27.90, Francija 130—132, London 98.25—98.50, New York 22.45—22.60, Švica 396—399. Praga 66—66.50, Dunaj 0.0315 do 0.325. Valute: dinarji 27.70—28, avstrijske krone 0.0315—0.0325, dolarji 22.40 do 22.55, funt šterling 98.15—98.40.
Curih, 15. maja. Beograd 6.95, New York 564.50, London 24.67, Pariz 33.45, Milan 25.12, Praga 16.60, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.85. Sofija 4.10. Dunaj 0.0079625.
Berlin, 15. maja. Beograd 5.255, Dunaj 5.98, Milan 18.95. Praga 12.46, Pariz 25.14, London 18.405, New York 4.19, Curfli 74.41.
Praga, 15. maja. Beograd 42.675, Dunaj 4.82, Berlin 8.06, Rim 155.25, avstrijske krone 4.79, italijanske lire 154.75, Budimpešta 3.675. Pariz 207.25, London 148.675, New. York 33.95, Curih 604.50.
Dunaj, 15. maja. Devize:	Beo^
grad 871—875, Berlin 16.35—16.65, Budto* Pešta 0.77—0.83, Bukarešta 353—355, London 310.500—311.500, Milan 3164—3176, New York 70.935—71.185, Pariz 4242-4258, Praga 2093—2103, Sofija 510—514, Curih 12.575-12.625. Valute: dinarji 868—874, dolarji 70.460—70.860. bolgarski levi 496 do 504, nemške marke 16.00—16.40, angleški' funti 308.700-310.300. francoski franki 4205 do 4235, italijanske lire 3160—3180, romunski leji 349—353, švicarski franki 12.560 dt> 12.640, češkoslovaške krone 2077—200% madžarske krone 0.75—0,81,
Štev. US;
o«4»«» ^ <r-oK>j
Dr. Ivan Taviar — pristaš Demokratske
stranke.
»Jutro* se je škandal iziraio češ da jNarodno - napredna stranka v svojem proglasu, s katerim poživlja svoje somišljenike na vstop v Radikalno stranico, zlorablja ime in spomin dra. 4vana Tavčarja*, zatrjujoč, da dr. Tav-'čar ni bdi pristal oživljene NNS, ampak do poslednjega diiia član Demokratska stranke. Temu nasproti naj ugo-tarvljamo to le suho dejstvo. Ob občinskih volitvah ljubljanskih meseca decembra 1922 je kakor znano nastopila Jugoslovanska zajedniea. ki je združevala NNS in NSS podpirani od NRS in SKS. Proti tej združitvi je z vso vehemenco in nasilnostjo nastopala Demokratska strankam Na predvečer volitev je došlo Jugoslovenski zajednici pismo gda. dr. Ivana Tavčarja, ki pravi:
* Predsedstvo manifestactjskega shoda
* J ugo slovenske zajednice/« Priklenjen na bolniško postelj se današnega zborovanja Jugosl. zajednice žal ne morem udeležiti osebno. Sem pa v duhu z Vami. Sporočite zborovalcem moj' prijateljski pozdrav! Popolnoma odobravam Vaš nastop in mu želim popolen uspeh. 'L odličnim spoštovanjem dr. Ivan Tavčar.
Tc pismo se je prebralo na javnem, ma-iiifestacijslcem shodu cb viharnem odo-
bravanju tisočev somišljenikov Jugoslovanske zajednice. »Jutro« pa je imelo potem drznost, da je izreklo svoj dvom glede pristnosti tega pisma. Na to je »Slovenski Narod«, torej za »Jutro« gotovo verodostojen forum, priobčil to le izjavo: »Z ozirom na trditve »Jutra«, da je pismo našega očeta, pre-čitano na včerajšnjem manifestacijskem shodu »Jugoslovenske zajednice«, apokrifno, izjavljamo, da je to nesramna laž. To pismo je naš oče naročil sestaviti ter ga; je, ko ga je prečital. svojeročno podpisal. On je od vsega početka stal na sirani »Jugoslovenske zajednice,« kar priča tudi njegov Podpis na njenem znanem programnem proglasu. Po srčni surovosti, ki jo je zagrešil dr. Puc nai barjanskem shodu ravno glede osebe našega očeta, odrekamo mladinskemu glasilu sploh vsako pravico govoriti o kršenju pijetete.« Dr. Ivo Tavčar, ing. Fran Tavčar, Ante Tavčar.
Ni torej prav ni kakega dvoma, v katerem taboru je bil dr. Ivan Tavčar. Ako ga je Demokratska stranka vzlic tem njegovim izjavam, s katerimi je dokumentiral pripadnost Narodno - napredni stranki, še imela zapisanega v svojih listah kot somišljenika, je to njena stvar.
K diplomatitnem sestanku na Sledu.
. Tudi v srede sta oba državnik?, nadaljevala razgovore o vseh mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. 2e rano zjutraj sta se odpravila na izlet proti Vintgarju. Del pota sta šlai peš, nakar sta se peljala. Ves čas pa sta se razgovarjala o mednarodnih vprašanjih. K obedu sta bala povabljena v kraljevi dvorec Suvobor, češkoslovaški poslanik g. Jan Šaha pa jc priredil v hotelu Je-kler obed v čast spremstvu in zastopnikom tiska. Popoldne sta napravila izlet proti Bohinjskemu jezeru. Tudi popoldne sta nadaljevala svoje razgovore. Ob 20. uri pa se je odpeljal dr. Beneš iz Bohinjske Bistrice proti Trstu, odkoder je odpotoval v Rim.
Novinarji so mogli o razgovorih le malo seznati. Šele po končanih razgovorih je dal dr. Beneš novinarjem nekaj pojasnil. Sicer pa je naglasil, da je bistveno povedano že v uradnem komunikeju, ki smo ga priobčili včeraj.
Na vprašanje o morebitnem pristopu naše države k francosko-češkoslovaški zvezi, oziroma o pristopu Češkoslovaške k italijansko-jugoslovenski zvezi, je odgovoril dr. Beneš sledeče:
»O tem se je mnogo govorilo. Naša vlada je že izjavila, da smo vedno pripravljeni pristopiti k Italijansko-jugoslovenski zvezi, da na ta način ojačimo ta sporazum. V Rimu se bo razpravljalo, kako in v kakšni obliki naj se to izvede. češkoslovaška stori vse, da se utrdijo jugoslovensko-italijanski odnošaji, O pristopu Jugoslavije k češkoslovaško-/rancoski zvezi ni mogoče reči še ničesar pozitivnega. Če pa se že to zgodi, se zgodi o priliki poseta Nj. Vel. kralja Aleksandra v Parizu.«
Njegova izjava o stališču Češkoslovaške v besarabskem vprašanju se je Zlasila zelo kratko:
»Naše stališče v tem vprašanju je znano. Nimam ničesar pripomniti.«
Končno je dr, Beneš zanikal vse vesti o sestarvi nekakega kontinentalnega bloka držav, ki bi ga tvorile Francija, Italija, češkoslovaška in Jugoslavija brez Romunije.
Glede francoskih volitev se je dr. Beneš izrazil, da je nacijonalna struktura Francije mnogo bolj solidna, kakor .ona Nemčije, kjer so zmagali povsem skrajni elementi. Končno je še potrdil vesti o uradnem posetu predsednika * Massaryka v Runu in Beogradu.
Napram sotrudniku beograjske »Po-
litike« Milosavljeviču se jo izrazil g. dr. Beneš ob svojem prihodu v Ljubljano sledeče:	#
»Porabil sem priliko svojega potovanja v Rim, da se sestanem tudi z dr. Ninčičem na Bledu. Tradicijonelno je že postalo, da se češče sestanemo in pogovorimo o posebnih problemih, ki se tičejo obeh držav. Od zadnjega sestanka Male antante v Beogradu je bilo več važnejših dogodkov. Jaz sem bil v Parizu in v Londonu, kjer smo dokončali sporazum o gospodarski obnovi Madžarske. Dalje je bil med tem sklenjen dogovor o naši zvezi s Francijo. Vaša vlada je zaključila rimski pakt. Spremenila se je vlada v Angliji, kjer je prišel na krmilo Macdonald. Zadnji dogodki so volitve v Nemčiji in Franciji. To vse so dogodki, o katerih še nismo imeli prilike, da v osebnem stiku izmenjamo misli. Vprašanja, o katerih bova razpravljala, se tičejo obeh naših držav, ne pa tudi vseh držav Male antante. Gre za sodelovanje v skupnih zadevali. Odnošaj med obema našima državama so intimni in solidarnost obeh se je tolikokrat manifestirala, da po mojem mnenju ni vprašanja, v katerem bi ne bilo popolnega soglasja.«
O cilju svojega potovanja v Rim je dr. Beneš izjavil, da je to potrebna posledica zaključenja zveze Češkoslovaške s Francijo in naše zveze z Italijo ter posledica solidarnosti Češkoslovaške in Jugoslavije v zunanji politiki.
O tem, ali se bo na Bledu govorilo tudi o Romuniji in o njenem zadnjem držanju, dr. Beneš ni hotel dati izjave. Rekel je samo, da se glede odnošajev z Romunijo ni nič spremenilo.
Končno je omenil, da so gospodarski odnošaji med nami in Češkoslovaško jako tesni in da se dela na to, da se • sklene stalna trgovinska pogodba. Pri nas in v češkoslovaški se pripravlja materijal za to pogodbo, ki bi se mogla skleniti še letos.«
O svrhi potovanja g. dr. Beneša v Rim pravi »Češke Slovo«, ki stoji zelo blizu ministrstvu zunanjih zadev, da je svrha potovanja povsem politične narave. Z ozirom na čas, ko se je meseca januarja porodila ideja češkoslovaško-italijanske zveze, ne gre za nikako spremembo zunanje politike. Rimski sestanek je logičen člen češkoslovaške zunanje politike. Poleg političnega momenta pa pride na dnevni red tudi ne-
kaj finančnih vprašanj. Dosedaj §e ni bila izdelana formula'za češkoslovaško-italijanski zvezni dogovor, tako, da ni gotovo, ali gre za formalni dogovor, izmenjavo not ali kaj sličnega. Istotako šele v Rimu določijo način ratifikacije m čas podpisa. Vse to se seveda zgodi
v popolnem sporazumu in po želji Jugoslavija. Istotako so o tem obveščene Romunska in Francija. Šele po rimskem sestanku pričnejo pogajanja gospodarske narave med Prago in Rimom. V glavnem pa gre za razširitev in utrditev Male antante.
Politika male antante.
Ob priliki beograjske konference Male antante meseca januarja letošnjega leta 90 se prvič slišali glasovi o nesoglasju med državami Male antante. Tedaj so predvsem v Nemčiji z zadovoljstvom ugotavljali, da se je ponesrečil Benešov poizkus raztegnitve francosko-čehoslovaške zveze na našo državo in Rumunijo. Istočasno so Nemci s prikritim zadovoljstvom zabeležili vest o sklenitvi rimskega sporazuma med našo kraljevino in Italijo. Tudi stališče naše države v besarabskem vprašanju je za kroge, ki bi radi videli, da bi se zrušil ta važen srednjeevropski organizem, pomemben znak za zrahljanje vezi med državami Male antante.
Proti temu pa govori mnogo razlogov; najboljši dokaz za neresničnost teh trditev pa so razlogi sami, ki so dovedli do ustanovitve te srednjeevropske skupine držav. Meseca marca 1921 je sklenila Rumunija vojaško konvencijo s Poljsko proti ruski nevarnosti. kateri sta bili izpostavljeni obe državi v enaki meri. 2e meseca aprila istega leta je prišlo do češkoslovaško-rumunske zveze, ki pa je zasledovala povsem druge namene. Bili so politično-vojaški oziri do Madžarske, ki so prisilili obe državi k sodelovanju. Znano je pač, da je dobila Češkoslovaška z ozemlijem. ki ga je določila mirovna konferenca mladi republiki iz stra-tegičnih in zgodovinskih ozirov, tudi 700.000 državljanov madžarske narodnosti. A tudi v Rumuniji se je znatno zvišalo število Madžarov, med katerimi se je razvil živahen iredentizem, ki je imel svoje ognjišče na madžarskih tleh, svojega zaščitnika pa v Italiji.
2e julija meseca je prišlo tudi do jugo-slovensko-češkoslovaške zveze, ki je bila povsem z ozirom na skupno pokolenje naravna, še bolj pa z ozirom na življensko nujnost obeh slovanskih narodov, ki so prodrli tekom stoletij nadalje proti zapadu in na balkanski polotok. Sicer pa je tudi v Jugoslaviji precej državljanov madžarske narodnosti, ki se ne razlikujejo v svojih iredentističnih stremljenjih od svojih sopleme-njakov v Češkoslovaški in Rumunski.
Končno je bila sklenjena meseca januarja 1922 še zveza med našo kraljevino in Rumunsko. ki nista imeli skupnega sovražnika samo v Madžarih, marveč tudi v Bolgarih. Z Dobrudžo je dobila namreč Rumun-ska leta 1913 tudi 250.000 Bolgarov, ki se neprestano ozirajo v prejšnjo domovino,
podpirani od širokorazpletenih iredentističnih organizacij.
Mala antanta je torej rezultat teh posameznih zvez, sklenjenih zaporedoma med dvema in dvema državama. Bila je torej sklenjena v obrambo stanja ustvarjenega po mirovnih pogodbah. In priznati moramo, da je žela že lepe uspehe in prekrižala marsikateri račun tajnih sil, ki so rovalile proti obstoju vseh treh držav. Iz razlogov, ki so dovedli do ustanovitve Male antante je torej razvidno, da ni češkoslovaško-francoska zveza v politiki Male antante ničesar spremenila. Nasprotno lahko z mirno vestjo rečemo, da so bili odnošaji med Francijo in posameznimi državami s to pogodbo samo utrjeni. Mala antanta je dobila v velesili Franclji močnega zaščitnika svoje politike ohranitve stanja, ustvarjenega po mirovnih pogodbah. Kar se tiče rimskega sporazuma, sklenjenega med našo državo in Italijo pa moramo naravnost trditi, da se ta korak naše diplomacije popolnoma krije s cilji Male antante. Vsakomur je vendar znano, kje je bilo Iskati pravega podpihovalca Bolgarske in Madžarske. Nista bili morda baš ti dve državi, ki sta si najbolj pritoževali, da je zajadrala Italija v tabor njunih nasprotnikov?
Če gre torej sedaj dr. Beneš v Rim, je to povsem razumljivo. Kot zaveznica naše države hoče Češkoslovaška bazirati svoje odnošaje z Italijo, urejene dosedaj samo z izmenjavo pisem med grofom Sforco in dr. Benešem, na mednarodno pogodbo. Končno se tudi ne smemo čuditi, ako se v kratkem urede tudi sporna vprašanja, ki obstojajo med Rumunijo in Italijo. To je vendar v eminentnem interesu Italije same, ako hoče žeti one plodove, ki jih pričakuje od zbližanja z državami Male antante.
Čuditi pa se ne smemo, ako se nista naša država in češkoslovaška postavili v besarabskem vprašanju na rumunsko stran. V politiki pač ne prevladuje sentimentalnost, marveč realnost. Države Male antante so si obljubile medsebojno pomoč proti skupnemu sovražniku. Pri tej zvezi ne gre torej za razne kompenzacije, najmanj pa za take, ki bi ne bile v skladu s čustvovanjem enega ali drugega zaveznika. Pri svojih posebnih interesih imajo torej vse države popolno akcijsko svobodo, v kolikor se ista strinja s stipulirano pogodbo.
Leninove priprave sa povratek v Umilo predi sedmimi Seti.
Dne 16. aprila je minulo sedem let, odkar se je Vladimir lljič Uljanov-Lenln pojavil po dolgoletnem pregnanstvu zopet v Petrogradu, triumfalno sprejet od tisočglave delavske množice. Vedno bolj se odkriva zavesa raz tajnost, kako je mogel Lenin dospeti v Rusijo preko Nemčije v času. ko je med obema državama še divjala vojna, ki po demokratični revoluciji ni prav nič odnehala. Iz tedanje Leninove okolice se objavljajo sedaj razni spomini m dokumenti, ki nam podajajo že jasno sliko njegovega povratka v domovino dne 16. aprila 1917.
Po ruski marčni revoluciji 1. 1917. po padcu carizma in nastopu demokratične vlade Lvova, se je Lenin takoj mrzlično trudil, da bi se mogel čim preje vrniti v Rusijo iz Curiha, kjer je živel takrat s svojo ženo Nadeždo Krupsko.
Njegov prijatelj Ganeckij, ki je živel v Stokholmu in imel že zveze z boljševiki v Rusiji, je telegrafiral Leninu, naj se napoti preko Anglije in da bi mu mogoče ruski zunanji minister Miljukov mogel dobiti dovoljenje za prehod po tej zavezniški državi. Ta nasvet Ganeckega se je opiral na takratno kombinacijo, da je za rusko marčno revolucijo stala Anglija, posebno njen petro-grajski veleposlanik Buchanan, ki je hotela na ta način parirati germanofilski vpliv iz carjeve in predvsem iz caričine okolice. Ali Lenin, ki je dobro vedel, kako je zapisan v vseh vojskujočih se državah radi svoje defaitistlčne propagande, je odklonil nasvet Ganeckega, ker je bil prepričan, da bi ga v Angliji internirali — kakor se je pozneje zgodilo v resnici Trockemu — in je odgovoril Ganeckemu, da je njegovo edino upanje prehod preko Nemčije, ki bi se morebiti dal doseči potom pogajanj petrograj-ske vlade z Nemčijo, ki bi ga naj pustila skozi svoje ozemlje za izmenjavo nekaterih v Rusiji interniranih Nemcev.
Lenin se je trdno oprijel te misli, ki se mu je zdela kot najlažje izpeljiva. Njegovi prijatelji so se o tem posvetovali s švicarskimi socljalnlmi demokrati, katerih vodja Platten je takoj začel s pogajanji z nemškim
zastopništvom v Bernu. Nemško zastopništvo (kakor tudi avstro-ogrsko) je pa bilo središče sijajno razpletene špionaže in njenih agentov, ki so se udejstvovali posebno v emigrantskih krogih. Nemško zastopništvo je bilo izvrstno poučeno v vseh v Švici živečih emigrantih in je takoj, ko je zvedelo za namen Lenina in drugih ruskih revolucionarjev, povrniti se v Rusijo preko Nemčije, priporočilo berlinski vladi, na j-j im dovoli prehod.
V Berlinu so priporočilo pravilno razumeli. Vedeli so, da živi v Leninu in njegovih tovariših defaitistlčni duh, in da je v največjem interesu Nemčije, da bi se ta duh razširil čim preje po Rusiji. Zato so z veseljem daJi Leninu zaprošeno dovoljenje.
Da bi pa ne bilo nemško veselje preveč vidno, so določili s Plattenom pogoje, pod katerimi bo omogočeno vsem ruskim emigrantom potovanje v Rusijo preko Nemčije.
Ti pogoji so bili: 1
1. Preko Nemčije morejo potovati vsi emigranti brez ozira na njihov nazor o vojni;
2. vagon, v katerem se bodo vozili, bo užival eksteritorialne pravice in nikdo ne sme brez dovoljenja Plattena vanj vstopiti. Nobena kontrola potnih listov in prtljage;
3. potniki se zavežejo, da bodo delali v Rusiji na to, da se zanje izmenja enako število nemških internirancev.
Ti pogoji so bili ugodnejši, kot si jih je mogel misliti sam Lenin, in petrograjski vladi ni bilo treba zanj in za tovariše ganiti niti z mazincem.
Vozili so se torej preko Nemčije dobro izolirani, pa vendar ne v plombiranem vagonu, kakor se je splošno pisalo. Leninov strah, da bi ga ne zadržali na Švedskem, se ni uresničil, in potovanje se je nadaljevalo preko Finske po železnici v Petrograd, kjer je s krepko roko v kratkem času zagrabil za krmilo revolucije in je obrnil skrajno na levo. Rusijo je zaplavil krvavi potop.
Pismo iz Prekmurja.
Bogojini, 10. maja 1924.
Daleč onkraj Mure leži naipolpozab-Ijejia Panonija', slovensko Prekmurje. Tam so se sklenile kršne gore zelene Štajerske v nepregledno ravan.
Srce zastane, ko se izgubi pogled zdaj še v zelenem morju žita. ki bo v ivanjščeku (juniju) zazlatik) in napolnilo žitnice marljivega Prekmurca.
Ponovno zabije sa-ce, ker ve, da je vsa ta blagoslovljena zemlja slovenska zemlja.
Vasi so skrite v šopu cvetočih jablan in hrušk. Hiše niso nametane krog cerkve kakor pri nas, lepo se vrste v dolgih vrstah ob glavni cesti. Za hišo je gospodarsko poslopje s čistim dvoriščem, za tem ograde (vrtovi) za zele-njad, sadnjaki, za njimi polja, travniki.
I Srce zavriska, ko se opaja nad bogastvom slovenske jemlje, a še bolj pa, ko izvft da Je Prekmirrec zaveden Jugoslovan.
Vsakdo se vpraša, kako je bilo to mogoče, kljub madžarskemu terorju. Pred osvobojenjem so bile tam samo madžarske šole, le verouk se je vršil v dotoačein uarečiu. Kdo je čuval tedaj
narod pred poginom? Samo dušni pastirji, ki so čuvali dušo in jezik pred smrtjo.
Prekmurec ne pozna drugih strankarskih bojev, kakor »vse za boga in domovino!« Nc sanja niti o liberalcih, niti klerikalcih, še manj pa o komunistih, čeprav so tam veleposestva do 70 oralov in več.
Vsaka občina pa ni bila tako srečna kakor občina Bogojina. Njen plevaniiš (lat. plebanus, župnik) Bassa se je dejansko uprl madžarskim škofom in dalje goučil (govoril) v sladki prekmurščini o Jezusu Kristusu in sv. Crnfu in Metodu, medtem ko je marsikak njegov tovariš tolažil duše v tujem jeziku. In tolažba ni bila več tolažba, bila je nova rana na' duši naroda.
Vas Bogojini se naslanja na gričevje, ki je nižje od našega Rožnika, Po obronkih se vrsti vinograd za vinogradom. za njimi pa tiha šuma* ki počasi izgine preko jugoslovanske meje na madžarska tla. Tudi tam so še Slovenci in molče prenašajo jarm suženjstva.
Čez noč, čeprav je deževalo, se je zbudila vas v zelenju In slavolokih s trobojnicami.
Ce si vprašal deco, kaj pomeni to
-zaljšanjes, ti je žarč odgovorila: »Naš pttšpek (škof) pridejo! Prvi slovenski piišpek za sv. Metodom, ker od sv. Metoda dalje so nam delili .risalsko čudo1 (birmo) samo Madžari.«
Petega risalščka (maja se je zbral pri prvih hišah narod, ognjegasci, Orli, pevei, lovci, šolska deca in belo oblečena dekleta. (To so dekleta nad 16 leti. Tu ne pozna Marijinih devic in ta dekleta odgovarjajo družicam pri svatbi.)
Velik slavolok z napisom v slovenskih barvah: »Bog Vas sprimi. vredni naslednik sv. Cirila in Metoda«, je pozdravljal daleč proti Lendavi nebo in zemljo. Gasilci so zaprli pot pod slavolokom z državno zastavo.
Nestrpno je čakal narod.
Zasijalo je solnce, ko so pridirjali na velikih kobilah konjaii (jezdeci) v narodnih nošah. Za njimi pa v ozaljšanem vozu naslednik sv. Metoda, knezoškof dr. Karlin.
Vzdrhtel je narod.
Pevci pod vodstvom šolskega vodje Minkuša so zapeli pozdrav. Govor za govorom se je vrstil. Narod je dal du-ška svojemu veselju.
Učitelj Kamer je na kratko ožigosal
zgodovino Prekmurcev in zaključil svoje besede: »Vladika, ne pozabite naših bratov v italijanskem, nemškem in madžarskem robstvu. Upamo, da bo tudi njim zasijalo solnce svobode in z njim oni dan, ko bo slovenski vladika blagoslovil našega jugoslovanskega kralja na Gosposvetskem polju!«
Ginjen se je zahvalil vladika narodu za slovesen sprejem.
Iz lovskih pušk je zabobnel strel in počasi se je pomikal sprevod po 1 km dolgi va^i proti župnišču.
Povsod je klečal narod, da ga je čez jezer (1000) in več let spet blagoslovil slovenski vladika.
Sprejem je bil prisrčen in lep. Veliko zaslugo si pribore poleg gori imenovanih še akademika Bassa in Bajlec ter gdč. Gregoračeva in Bezjak.
Nekoliko dolgo sem se zamudil pri sprejemu, ki pa ni bil samo verskega značaja, temveč sijajna manifestacija slovenskega Prekmurja.
Danes sem pokazal samo solnčno stran »Slovenske Krajine«, drugič bom pa govoril o sencah, ki so tako dolge in grde...
Politične vesti.
= Ljuba Davidovič nekdaj ta sedaj. Dr,
Dragutin Radišič priobčuje v »Reči* politično prošlost dr. V. Veljkoviča ter piš« med drugim; Voja Veljkovič je kot dvorni človek 1898 že tretjič objavil v »Srbski Zastavi« znano pismo Nikole Pašiča Suknaro-vu. Originalno pismo je odkupil kralj Milan in ga izročil dvornemu tajniku Veljkovlču. Hoteli so moralno ubiti voditelja radikalne stranke in rusofilov. Pašič je odgovoril V, »Odjeku«, priznal pismo za svoje in razložil, zakaj ga je pisal. Izjavil je, da je to storE kot nasprotnik tedanjega slabega režima in kralja Milana. Ugotovili so, da je s tem razžalil vladarja in Pašiča je sodišče obsodile na 9 mesecev ječe. Prepeljali so ga 6. septembra 1S98 v Požarevac, odkoder je bil izpuščen 6. junija 1899. Ko je prišel Pašič i2 ječe, ga je 5 šestin srbskega naroda, ki je bil radikalen, pozdravila z brzojavkami \3 vse države. Vse te brzojavke so bile objavljene v »Odjeku«, radikalnem listu. Med onimi, ki so pozdravili mučenika-narodnegs voditelja, je bil tudi Ljuba Davidovič. Sedaj pa se pogosto čuje, da spominja Davidovič onoisto pismo, kot nedostojno stvar in sramoto za Pašiča. Po 26 letih je Davidovič istega mišljenja kot Veljkovič. K temu pač ni treba komentarja!
= Radičeva ideologija. Beograjska »R e č« piše; Ljuba Davidovič je sprejel v celoti Radičevo ideologijo. Njegov »Odjek« piše, da se po naši krivdi Hrvati in Slovenci ne čutijo v osvobojeni državi kot svoji gospodarji in da v tej državi nimajo vsega onega, kar bi imeli, ako bi živeli v svoji ' državi. Poživljamo gospodo okoli »Odjeka«, naj 'nam povedo, kaj imajo Srbi v tej državi česar nimajo Hrvati in Slovenci Kakšen poklic je v tej državi nepristopen Hrvatom in Slovencem? Ali niso bili celo taki nepo* membneži kot Iv. Kovačevič, Krnic, Gostinčar, Roškar itd. ministri? Kakšne večje davke plačujejo Hrvati in Slovenci? V čem se Srbi favorizirajo na škodo Hrvatov in Slovencev?
— Vrednost radleevsklh priseg. 4. t. m, je imel radičevskj poslanec Stjepan Dornba;
V Vratku shod, kjer je na vprašanje, zakaj so radičevski poslanci položili prisego, izjavil, da prisega ne pomeni nič, ker je dobil predsednik Radič od sv. Očeta v Rimu odpustek za vse radičevske poslance, ki morajo položiti prisego.
= Komunisti za Radiča. Komunistično ' glasilo »R a d n i k« pozdravlja z velikim zadovoljstvom znani Radičev volilni proglas »Vsem slovanskim in neslovanskim kmečkim in delavskim bratom« ter piše: Ugotavljar mo, da je hrvatska republikanska seljačka stranka s tem svojim proglasom stopila na dobro pot in je uvidela, da se more samo s skupno borbo potlačenih in eksploatlranih narodov zrušiti današnji režim in da mora novi režim zasigurati delavsko in kmečko pravo. Dosledno s tem zagovarjajo! komunisti »skupno borbo delavcev ta kmetov« s ciljem, da se na mesto današnjega režima postavi skupna komunlstično-radi-čevska	delavsko-kmečka sovjetska vlada.
Komunisti so dobro razumeli Radičev pro-< glas in zato ga pozdravljajo. To ni nič čudnega, saj sta komunizem in radičevščina v bistvu enaka ter imata isti destruktivni cilj. Pošteni nacijonalni . elementi nikakor ne morejo več razumeti, kako je mogoče, da se tovariš pokojnega g. Draškoviča more vezati z radičevci, ki zasledujejo v bistvu iste cilje kakor komunisti, katerih žrtev je bi! Draškovič. Mogoče pa čakajo komunisti, da jih pozove g. Davidovič v svojo družbo?
= Painleve — naslednik Milieranda? Stara vlada Poincarčjeva poda 1. junija de-misijo in po poročilih iz Pariza se smatra za gotovo stvar, da bo Herriot novi ministrski predsednik. Vstop socijalistov v vlado zadeva zaenkrat še na zapreke, ker so vezani od sklepa kongresa, ki jim prepoveduje sodelovanje z meščanskimi strankami. Najbrže bo treba sklicati nov strankin kongres. Radikali in socijalisti so se domenili, da bo predsednik nove zbornice socijalist Aleksander Varenne. Težko je pa vprašanje, ali naj demisijonira tudi sedanji predsednik republike Millerand. V radikalnih krogih se izjavlja, da se bo delalo na to, ker je prezident sam izjavil, da se odpove svojemu mestu, ako ne zmaga nacijonalni blok. Posvetovanja med radikali in socijalisti so dovedla do sklepa, da se bo za .kandidata na predsedništvo republike postavil bivši ministrski predsednik Painleve. Gotovo je, da za enkrat ta kriza še ni nastopila, ali prav tako je gotovo, da je Herriot odločen, da izvede v sporazumu * zmagovitimi strankami izpremembo na naj* višjem državnem uradnem mestu.
= Kandidat na francosko predsedništvo Painleve o dolžnostih Nemčije. Pariški »Excelsior« objavlja razgovor z bivšim ministrskim predsednikom in bodočim kandidatom na predsedništvo republike Painlevt-jem o stališču levega kartela k reparaclj-skemu vprašanju in poročilu ekspertov: Francija hoče pravičen in trajen mir, temelječ na povrnitvi narejene škode. Ali politika sodelovanja narodov ne more biti enostranska. K miroljubni bodočnosti Evrope in sveta je mogoče dospeti samo tedaj, ako se bo dobri namen in pomirljivost Francije srečal v Nemčiji z dobrim namenom iskrenega ta trajnega izpolnjevanja obveznosti. Ako bi pa Nemčija odbila načrt izvedencev, pa bi ne preostalo, kakor prepustiti jo nje-, ni usodi in Francija si bo znala poiskati »svojo pravico«, ki bo pravica humanitete-
— Italija si želi Brianda. Rimska »Tribuna« upa, da bo sestavil novo francosko vlado Briand. ki daje večja jamstva za dobre stike m£d Italijo ta Francijo, ker bi se Italija ne mogla nič dobrega nadatl, ako bi mesto levorepublikanskega kabineta nasto* pil radikalno socijalistični kabinet.
= Fašisti so sl v laseh. Kakor hitro i® zapustil Rim vladar fašistov Mussolini ta odšel na Sicilijo ter je vpliv njegove osebnosti nekoliko popustil, se je pojavila med fašistovskimi načelniki nekaka razbrzdanost, ki se je jela izražati v odkritih prepirih med njimi. Zelja po ministrskih mestih je rodila geslo revizijonizma:	stranko to
vlado je treba reorganizirati. Zadnje čas« so pričeli nekateri fašistovski listi kakor »II Nuovo Paese«, ljuto napadati finančnega ministra De Štefanija, češ da njegova ti-nančna politika ni pokazala davčnim žrtvam primernega uspeha. De Štefanija pa odločno brani znani fašist Farinacci. Fašistovski »ulornale d’ Italia« se vprašuje, ali je Mussolini na strani De Štefanija ali Je proti njemu.
— Polncarč se umakne Iz politične«* življenja. Ministrski predsednik Polncarč se namerava za nekaj časa umakniti iz P°‘J' tičnega življenja. Z vseh strani, posebno Pa iz Amerike dobiva ponudbe za sodelovanje Pri večjih inozemskih listih. Poincarž se bo v danem trenutku najbrže povrnil k svojemu novinarskemu in političnemu de»* vanju.
■A. — LIoyd George sc veseli Polne ar oj c-eza poraza. Iz Londona i>oročajo, da se je svojem Sovoru v svetil narodno-liberal-®.ga društva Lloyd George izrazil, da se ic a Evropa razveselila poročila o veliki ‘jnasi liberalizma v Franciji. Ta zmaga je ^nacilen dogodek ogromnega pomena in vprf i, e upa 'n trc*no veruje, da dovede k prepotrebnemu pomirjenju sVeta.
., — Anatof France o levičarski zmagi. L Ueuvre« objavlja dopis staTega pisatelja ftnatola Francea, ki je predkratkim slavil osemdesetletnico. V tem dopisu po-^ravija sivolasi pisatelj zmago levičarskih “Kupni pri volitvah v zbornico in izjavlja, pa )e s tem Francija jasno izrazila svojo vo-l°vPo miru. On ne veruje, da bi bila zmaga večna potreba človeštva. France želi in pri-nle .bodočnost miru in sodelovanja med p 'urnimi narodi in vidi, da se pripravlja jancija za {0 pot k miru in da pri njem
sodeluje.
.k. ~ Važen Macdonaldov govor. Ministr-« predsednik Macdonald je imel v Albert-iav'11 ?°vor’ v katerem je med drugim iz-v„3 da se položaj ne izpremeni z ustralio-n,ej!etn,'.n Pretnjami, ampak le z mirno pa-Cvrn°’- Vbo zna'a vplivati na mišljenje v fivrkPJ' Y P^itiki obnove ne zadostujeta Bel,~Pl eden ali dva naroda. Tudi Francija, Voli iL ba 'n Velika Britanija niso do-ne Padeta zraven tudi Nemčija in AnsrUsi, ia Politika delavske vlade na j -m se zaradi tega obrača tudi na bila -a ave' Erez malih narodov ne bi ne ?»!rnzi*ev EvroPe popolna. Dokler pa se uverie°Polni, ne more biti delavska vlada tika ’ u bo imeia uieua zunanja poli-Hiof ?Spe. Ako vlada na svetu edinole 0 nrJn^-ra*° Postati šibkejši plen močnejših, ako	se	bo dalo govoriti le tedaj.
se vsi narodi razorožijo.
Gandhi.
Č’
^fj-^več se znamo o razvoju sveta te-Prihajam esa desetletja izolacije, tembolj st01etiu 0 spoznanja, da ne gre v tem Vej i saroo za preobraženje Evrope, maršale?1, zlvifflo v dobi krize človeštva. V to ProoaM ,?pada vstajenje islamskega sveta, DrenoJi- .*etnih kitajskih življenskih oblik, ^duh -le staTe£a mongolskega akcijske-terega 111 ne nazadnje indijsko gibanje, ka-* v 2tnaga je samo še vprašanje časa. iinajj-j, Tazv°'i kaže, da je zajela ogromna Metne«? v dveh desetletjih vse narode in nanioj 3, v?e kontinente sveta. Vzrok di-ie	ie	moderna	tehnika,	stroj, ki ga
rabij & beli človek in ga. zaenkrat upo-raznjg^ vladanje ostalih kontinentov. So-aivpja p s propadanjem duševno-nravnega tt>dov „ 1ope raste odpor neevropskih na-e^ataat ’ evropejskim vplivom. To je moj Q en dokaz, da je samo notranja pre-silia, ki nas je v stanu vzdržati 6 Svojičf Površju. Izgleda pa. da je Evropa fte danp Petjem že izgubila bitko in da barij jn, s3nro še zato, ali ostane v bodoče ko* j PaTes> ali pa pride v poštev samo ^drugovrstna sila. nbskičr ttaiznačitoejše »upornike« proti ev-OarKUij n -di spada brezdvomno Mahatma .kand ldem ie napisal Francoz Rornain Ojegovn zP.aiJ}eTiito delo, v katerem opisuje biegove Zlv‘ienje, njegov duševni razvoj, Afriki !„ {^‘Spletne boje najprej v južni ^Počel 4. .u ° v Indiji. Gibanje, ki. ga je razširi 1ZT.edni mož in ki se v kratkem te na vsp Vsei deželi, je reformacija. Občuti {•lile na • s°cijalnem življenju, svoje kore-se i a V prer<>ieniu brahmaniznta. Gand-eijp -Jf Posreči o uresničiti tesno koopera-“•ea Indijci in islamom.
načelo indijskega osvobodil--Huuh- . — ie odklonitev vsakega nasilja. Za&tev )e stava spočetka Angliji prijazne v na kate?e_so često sledili odgovori
obl.
»m-... -- nasilja. Radi zadržanja angleških Slašen -Je P0®^0 sikanje radikalno in prosa^3 ,e. bil »Pasivni odpor«. Odpor pa je tivnj Jetično pasiven, »duša gibanja je ak-bitev P®T z razPa!jeno silo ljubezni, vere in dvi|d’ Oandhijeva nenaklonjenost evropski p ie dovedla do boja proti angleško« “vozu, predvsem proti angleškemu w sak Indijec naj prede in tke.« Ker ansleška vlada tudi sedaj še do-in čni razuinevanja za to gibanje in daje vte8ne , S|li prednost pred modrostjo, se Seh oiju-^odpor« spremeniti v sabotažo eniil1 predpisov, v organizirano d bas t st": Daudhi je s tem že pričel, no-^j. tedaj je prišlo do nepredvidenega
ujesvrvo načelo otiMomtve Pnkt, ijuffdra prišlo v nevarnost. Nižji in-h.^ove u-ffa strast ni upoštevala veličine .‘ kaj, ]CaTvcepcije. In tedaj se je pripetilo », laika ,e aaPruvilo iz politika Gandliija ‘atu, — — ......
sh c ‘n r>r0i J. JU1VU° J e vzei na svoje dii NjetrT ® ,.caI Proglasitev »neposlušno-jl e,i se budstvo ni še zrelo. Kot vo-n, a sam i,.' krivega in se umakne za nekaj v^rtfl svoj,, ^e;. P°uižnost. s katero je spreti? ‘e bilo , tik pred dnevom zmage, It, • i« izrn.Pre^ršerl'0 uiPffovo temeljno na-Mt.10 ima na enutek njegove usode. Sila, v J' res orr.„Tazp,&'a8o ta izredni mož, mora apkti Za k ornna, kajti posreči se mu od-tn? ha *o krvavo revolucijo. Ako gle-3korac	:satn« s političnega stališča, je
>t. so S°v« uspeh, tudi ko je bil At, njegov« I® roasu pod vplivom magične zartj.-k'0ncepciIe. S tem, da so ga J0- Bil	j1? samo utrdili njegovo po-
2a p	ga	Izpuščen.
ž^dhijevl^1^., fribajajo trije momenti vn ?suovna	v Poštev. Gandhi po-
igre, no £?♦ m113 načela, on pozna pra-vj v veke ^fi .se ,‘Kra ponavlja od ve-ie 2 matafiT^T,1-11^11 filozof računa se-realitetami. V Evropi
" p^voriti
5e?s govoriti o nlih Y Slle’ Kdl°r hoče nSlDkult, da ra	mi0Ta pošlužiti be-
d poiavi r,;^	razumejo, čeravno
D??. Vpliv žrtev	oprav‘t‘ 2 okultiz-
niso sicer n’„?r	a,J‘a krvi in drugi
^Y°ditelj pa i[h mYema sile: Pobtič-Pa Jlh mora Poznati. Gandlu jih
j^? ®a Versko-nrnYaV^ tlandhl svojo poli-tfjvpb^do^ ££mo Podlago. »Prej žrtvu-lu®rednji Vek v Fv«^,11^'*, ”1° spominja
«rrr~Mac'',a,e'
^ ^ tem. da razvile ^vii j nacii«nalizem
bjaročajte in širite “Orodni Dnevnik" i
Težave pri sesfavilanlu a©ve nemžke vlade.
Izid francoskih volitev je v Berlinu nemalo presenetil in poraz nacijonalncga bloka in min. preds. Poincareja, najbolj zaso-vraženega francoskega politika v Nemčiji je izzval neprikrivano veselje v berlinskih političnih krogih, ki pa kljub temu ne pričakujejo kakšne posebne in bistvene izpre-membe francoske zunanje politike, ker se čisto dobro zavedajo, da temelje principi francoske zunanje jx)litike v stvari sami in da so zato neizpremenljivi. Vendar pa upajo, da se bodo metode francoske politike, ako^prevzame njeno vodstvo na levo orijen-tirani kabinet, nekoliko izpremenile in da bo nekoliko lažje priti do sporazuma na podlagi poročila izvedencev. Ta nazor pa vlada samo v umirjenih berlinskih krogih in na borzi. V krogih srednjih strank pa prevladuje še vedno namera, ostati pri dosedanjem zunanjepolitičnem kurzu in se varovati vsakega okreta zunanje politike na desno. Iz tega vzroka je nastala misel, da bi se tri stranke- sredine, nemška ljudska stranka, demokrati in centrum, združile v parlamentu v skupno frakcijo, ki bi bila v zbornici od vseh najmočnejša. Spočetniki
tega načrta upajo, da bo sestava vlade poverjena tej frakciji in da bo njena vlada podpirana tudi od socijalnih demokratov. Zdi sc, da izvira, načrt iz centruma, vendar ima malo izgleda na uresničenje, ker je sama nemška_ ljudska stranka proti. Njegova posledica bi bila spojitev nemških nacijo-nalcev z »volkischkimi«, s čimer bi se povečala napadalna sila desne opozicije. Nemški nacijonalci stoje sedaj pred težko odločitvijo: ali naj resignirajo na svoje zunanjepolitične zahteve ali pa na sodelovanje z^vlado. Nekateri nemški nacijonalni voditelji kakor Hergt so sicer že namignili, da so pripravljeni ky izvajanju zunanje politike skupaj s srednjimi strankami na temelju poročila ekspertov, so pa izzvali s tem živo opozicijo v svoji lastni stranki. Predvsem vsenemško _ krilo nemških nacijonalcev, ki ima za svoje glasilo »Deutsche Zeitung«, in pa zemljedelska zveza sta proti priznanju poročila izvedencev. Iz tega vsega je jasno, da se bo^vprašanje sestave vlade razvijalo jako _ počasi in da bo treba premagati še marsikatere težkoče, predno se bo situacija izjasnila.
Šestnaist Carusovih tolovaistev.
O zasliševanju Caruge pred osiješkim sodiščem v sredo, dne 14. maja smo že včeraj priobčili kratko brzojavno poročilo. Danes prinašamo o tej razpravi podrobni petek, ki je ta-le:
Na dopoldanski razpravi je bil na galeriji navzoč tudi
Čarugin oče Peter Stanisavljevič.
Čarugin oče je star in bolan. V Osijek je prišel na sinovo prošnjo, ki je želel dobiti od njega denar. Napram občinstvu se je Čarugin oče izjavil o "sinu: »Naj gre k vragu! Naj me pusti na miru!« Potek razprave je na Čaruginega očeta deloval zelo depremirujoče. Ko je med razpravo slišal glas iz občinstva: »Zanj ni drugega kot vrv«, je stari Stanisavljevič pobledel in padel v nezavest. Sodni sluge so odnesli starca iz dvorane. Zadnje njegove besede so bile: »Vidim, da zanj ni pomoči.«
Značilno je, da uživa Čaruga pri Seljakih splošno simpatije. Kadar seljaki govore o Čarugi, vedno pristavljajo
»siromašni Jovo«.
Čaruga je pri današnji razpravi zelo oslabel in izčrpan. Vsak čas sprašuje svojega zagovornika, če se dobro zagovarja in če je še možnost, da bi bil oproščen. Jet-niškirn paznikom je neki dan dejal, »da ne more biti obsojen, ker je reševal narod.«
Čaruga je bil najpreje zaslišan
o roparskem napadu v hiši Ivana Scheina,
cigana iz Poreča. Na stavljena vprašanja odgovarja Čaruga tiho in povzdigne svoj glas šele, ko ga opozori predsednik senata, da naj govori glasneje. Čaruga: »Dne 29. oktobra 1920 smo v hiši Gjure Radivojeviča sklenili, da se. pismeno obvežemo, da hočemo biti legalni člani »Kluba gorskih tičev« in da izvršujemo razbojništva. Najpreje smo se odločili, da oropamo cigane pri Poreču. Odšli smo proti hiši bogatega cigana Ivana Scheina. Jaz sem šel v hišo, dočim so ostali moji tovariši pred vrati. Kar naenkrat so pričeli zunaj stoječi tovariši streljati v hišo. Nič ni jjomagalo moje rotenje, da naj prenehajo s streljanjejn. Od strela zadet je padel Schein mrtev na tla.« Predsednik senata ugotavlja, da je Čaruga ženi ubitega Scheina vzel 4000 dinarjev. Čaruga: »Nisem jih vzel. Sama mi jih je dala.« Predsednik: »Naravno, ker ste jo hoteli ubiti.« Čaruga: »Nisem je hotel. Rekel sem samo:
Bre, ne boi se, samo pare daj!«
Med tem časom, ko so Čaruga in tovariši plenili po hiši cigana Scheina, so morali vsi stanovalci hiše ležati po tleh na trebuhih.
Iz sodnih spisov je razvidno, da je Čaruga prišedši v hišo Scheina, rekel: »Ne bojte se. ali dajte denar!« Ko so mu dali 3000 dinarjev na roko, je rekel, da je to premalo in je zahteval še več, nakar mu je Scheinova žena izročila še denar in en dukat. Čafuga: »Bila sta dva dukata.« — Vo-tant Oreškovič: »Kdo je ubil Scheina?« — čaruga: »Ne vem. Mogoče tisti, ki je skozi okno streljal. Jaz ne.« — Votant Oreškovič: »Kdo je bil vodja?« Čaruga: »Jaz nisem bil vodja. Da] sem samo nalog, da se jih ne sme poklati.« — Votant Oreškovič: »Vsi vaši tovariši pravijo soglasno, da ste bili izbran voditeljem.« — Čaruga: »Kako naj bom vodja, ko niti vedel nisem za te cigane.« Predsednik preide nato na
napad v gozdu Vučjak.
Čaruga izjavlja, da nima nitj pojma o tem napadu. Predsednik bere zapisnik Nikole Mihailoviča, iz katerega izhaja, da je Čaruga ponovno menjal obleke. Predsednik: »Morali ste imeti bogato garderobo.« Čaruga: »Lahko bi ji njo napolnil cel vagon.« Med tem časom je pričel Čaruga gledati na galerijo in kazati navzočemu ženskemu svetu težke okove. Predsednik opozori Čaru-go: »Tukaj ni mesto za koketiranje.« — Iz zapisnika z Mihailovičem tudi izhaja, da je čaruga hrabril Mihailoviča za napad v gozdu Vučjak z besedami: »Ne boj se bre.
Jaz delam v sporazumu z orožniki in ministrstvi.«
Čaruga skomigne z ramami: »To o ministrstvih ne bo res. Z njimi nisem bil v nobeni zvezi.« Predsednik nato razlaga poedinostl o napadu in ko pride do mesta, kjer pravi, da je Čaruga položil železo na tračnice, da bi se zvrnil motor, na katerem so vozili denar, pripomni Čaruga: »S samim železom se ne da prevrniti motor iz tračnic.« — Predsednik: »Torej vi veste, da se samo s kosom železa ne da vreči motor iz tračnic. Sedaj ste se zagovorili. Druge priče pravijo, da ste zvalili še velik kamen na tračnice.« — čaruga: »Nič ne vem o tem. Tudi ni res. da sem zvalil kamen na tračnice.« — Predsednik opozori Carugo, da naj govori resnico, ker drugače bo poklical priče in izkazala se bo resnica. Čaruga: »Naj le pridejo.« — Na vsa druga vprašanja glede napada v gozdu Vučjak odgovarja čaruga: »Nimam pojma o tem.« Predsednik nato bere zapisnik, kjer je Caruga zločin v Vučjaku točno popisal, kar je dokaz, da je pri napadu vodilno sodeloval. Caruga nato odgovarja:	»Tam	ni bilo Čaruge, ampak
Čarugiči.« Med zaslišavanjem se je Caruga ponovno oziral na galerijo, kjer se je nahajal ženski svet in z naivečio vnemo koketiral. Predsednik senata je zato odredil,
da se Iz galerije odstranijo ženske,
ki so se vse preveč odzivale Čarugiuim pogledom.
Ob 3.^ uri popoldne se je nadaljevala razprava in je prišlo na vrsto zaslišavanje
o umoru Jože Matota.
Člana Čarugove družbe Matota in Pre-dragovič se nista razumela med seboj. Pri neki priliki je Matot streljal na Predrago-viča. Nato je pobegnil. Čaruga ga je obsodil na smrt na vešala. Kmalu je našel Čaruga ubeglega Matota. V neki hiši pri selu Kraškovič je Matota zaslišal in mu nazna-nil, da je obsojen na smrt. Matot je hotel pobegniti. Caruga je pa streljal za njim in ga ubil. Kot glede vseh obdolženih umorov tudi glede tega umora trdi Čaruga, da je o umoru slišal samo pripovedovati. V kritičnem trenotku se je slučajno nahajal pri hiši, kjer je bil Matot. Cul je samo strele. Na pripombo predsednika, da je pred preiskovalnim sodnikom priznal, da je streljal na Matota, čaruga odgovarja: »Priznal sem zato, ker sem se tako zagovarjal pred orožniki.« — Predsednik: »In zakaj ste priznali pred orožniki?« — čaruga: »Da me ne peljejo na lice mesta.« — Predsednik: »Ali ste se bali?« — Caruga: »Gotovo. Pretepali bi me.« — Predsednik: »česa ste se pa potem bali pred sodnikom?« — čaruga: »Nisem vedel, kako se mora govoriti. Še nikdar nisem bil pred sodnikom.« — Državni pravd-nik: »Kdo Vas_ je pa obsodil na štiri leta če še nikdar niste imeli s sodnikom opravka?« — Caruga ni dal nato nobenega odgovora. Na vsa nadaljna vprašanja je čaruga odgovarjal: »To ni resnica.« Ker ni bilo mogoče dobiti od Čaruge nobenega pravega odgovora, je predsednik prešel na 13. zločin. Predsednik:
»To boste pa že priznali, ker niste nikogar ubili.«
In res Čaruga priznava, da je poslal oskrbniku dvorca v Krivaji Step. Bognar-.iu pismo, v katerem zahteva, da se tekom 5 minut izroči 5000 dinarjev, ker bi ga drugače ubil. Čaruga pravi, da ga je k temu dejanju nagovoril pokojni Vid Predragovič. Predsednik prebere pismo, v katerem je podpisan Čaruga kot komita. Čaruga je predpisal Bognarju kazen 5000 dinarjev zato, ker ga je ovadil orožnikom radi raznih tatvin.
V noči 16. avgusta 1921 je Čaruga v družbi Predragoviča, Baniča in Mihailoviča
napadel cestarja Josipa Ciglarja
v njegovi hiši in ga oropal za 2925 dinarjev. Na vprašanje predsednika, kaj mu je znano o tem napadu, odgovarja Čaruga: »Nimam pojma o tem razbojništvu,« — in izjavlja, »da niti ne pozna Marka Baniča«. Predsednik mu prebere zasliševalni protokol Vida Predragoviča. čaruga: »To je Predragovič gotovo sam izvedel in na lepem obdolžil mene.«
Dne 26. avgusta 1921 je Čaruga v družbi Marka Baniča in Predragoviča zopet zahteval pismenim potom od Stjepana Bo-gnara 5000 dinarjev. Ko je pa prišel po denar, ga je Bognar s pomočjo svojih uslužbencev prepodil iz hiše. Čaruga priznava napad v toliko, da je samo sodeloval pri napadu in še enkrat povdarja, da Baniča ne pozna.«
Čaruga, Banič in Mihailovič so dne 5. septembra 1921 v družbi Predragoviča, Uglenca in Čurkoviča
napadli hiše petih posestnikov pri Čeralji.
S puškami in samokresi so zagrozili napadenim posestnikom, da jih ubijejo, če jim ne izroče denar. Izsilili so na ta način 8500 dinarjev. Predsednik:	»Kaj	veste o
tem slučaju?« — Čaruga priznava na polovico. da je sodeloval pri napadu. Sodeloval je pa zato, ker bi drugače zapadel smrti. Šel je v hiše samo zato, da reši ljudi gotove smrti. Predsednik: »Pa zakaj ste jih zvezali?« — čaruga: »Zato, da ne bi pobegnili in da bi jih na pobegu ne postrelili.« — Predsednik:	»Vidite,	kako ste dober
človek.« — (Smeh v sodni dvorani.) — »Ali ste jim vzeli denar?« — Čaruga: »Nisem! Razgledal sem se samo po hiši in vzel knjigo za moje zapiske.«
Razprava je bila končana ob 6. uri in se je nadaljevala v četrtek zjutraj.
DANAŠNJA RAZPRAVA.
O.s i j e k, 15. maja. (Z) Danes dopoldne pred prehodom na 17. zločin Čaruge vpraša zagovornik, kako sl on razlaga Izpovedbe Mihailoviča in tovarišev, ki trde, da so bili udeleženi pri ropu v Čeraldih in ali jih Čaruga pozna. Čaruga zanika, da bi jih sploh bil kedaj videl. Kar se tiče ropa v Ostrošincih na škodo Vlaščeka, trdi Čaruga, da je bil tačas v Srbiji. Čaruga nadalje navaja neko novo neznano četrto osebo, ki bi naj bila vedno tam, hjer on ni bil. Ta nepoznana četrta oseba bi naj bila vodila znano trojico. Predsednik mu predočuje, da se njegove izpovedbe v preiskavi vjemajo z izpovedbami prič pri ropu gostilničarja Iv. Marka. Čaruga je navedel nova dva kompli-ca in rekel, da jih je bilo v celem šest. On je stal na cesti, nato pa se je cela družba razšla. Zikič Marko in Peter so sestavili novo družbo in on je pristopil k njim. Sklenili so, da ubijejo mlinarja Fečeteja, čemur pa se je Čaruga protivfl. Zaradi tega je prišlo do pretepa med komplici samimi. V tej borbi je ubil ubit Ugljenac. Ubil ga je neki nepoznani Marko. Za čurkoviča ne ve. ali Sa je ubil sam, ali pa kdo drugi. Nikola Drezgič vprašan za svoje ime, pravi, da je ?U v Otočcu iti je tam na to ime dobil vo-lašKe listine, zaradi tega sa ie tako tudi nazivai.
Senzaciionelen umor mlade lene.
Včeraj je prejela ljubljanska policija kratko poročilo od žandarmerijske postaje v Vodicah, da je bilo dne 14. t. m. najdeno v gozdu pri -Skaručni truplo umorjene mlade žene, katere identiteto ni bilo mogoče spoznati. Po obleki in' splošni zunanjosti sodeč bi bila umorjenka kakšna uradnica ali kaj sličnega. Z ozirom na ta zagoneten umor je odšel naš poročevalec na lice mesta, kjer je ugotovil sledeče:
Samotna pot. Najdeno truplo.
_ Iz Skaručne vodi samotna pot preko velike gmajne v Zgornje Pirniče. Na spomlad primanjkuje posestnikom stelje za živino in tako je odšel V sredo okoli 4. ure popoldne posestnikov sin Andrej Vehar iz Vihrč pod Šmarno goro v gozd, imenovan Ilčica, kosit mah. Po naporni košnji se ga je lotila žeja in napotil se je k studencu, ki je izviral v bližini, da se napije vode. V bližini studenca je fant zagledal nekaj belega in je pospešil korak. Z grozo je zapazil, da leži na tleh med resjem umorjena ženska. V prvem trenutku, kakor izpove sam, je ta najdba tako uplivala nanj, da se je skoro sesedel od strahu. Takoj je odšel v Vodice, kjer je ves zasopljen izpovedal na žandar-meriji, Jeaj je videl. Na mesto zločina je takoj odšel komandir stanice, narednik Franc Lavrenčič z dvema orožnikoma. Našli so truplo mlade žene izredne lepote. Umorjenka je ležala vznak s prestreljeno glavo. Vsa znamenja, a zlasti položaj, v kateTem je ležala umorjenka, so vzbujala sum, da je bila pred zločinskim umorom nasilno izrabljena. Komandir Lavrenčič je odredil preiskavo trupla, pri katerem se je našlo v nederjih pod modercem 84 bankovcev po 100 Din in 6 bankovcev po 1000 Din. Truplo je bilo od srede popoldne čez noč do četrtka popoldne zastraženo od orožništva. Okrajno sodišče v Kamniku je bilo takoj' obveščeno o umoru in včeraj okrog pol 3. ure popoldne je prispela na lice mesta sodnijska komisija, sestoječa iz okrajnega sodnika g. Tschin-kela, zdravnikov gg. dr. Dereanlja in dr. Polca ter zapisnikarja g. Jožefa Hočevarja.
Razburienje v Skaručni.
Prebivalstvo Skaručne je včeraj popoldne naravnost oblegalo mrtvašnico na malem pokopališču, kjer se je vršila obdukcija trupla. Med tem sta žandarmerijska narednika Lavrenčič iz Vodic in Pegan iz Smlednika peljala skozi vas vklenjenega
osumljenca Janeza Kristana.
Naš poročevalec je prispel v Skaručno baš v trenutku, ko so se zbirali vaščani pred gostilno g. Vodeta, kjer so orožniki zasliševali osumljenega Kristana. Tamkaj je bil navzoč tudi oče umtjrjenke Franc Kurent, zidar in posestnik iz Kosez-Kota št. 14, ki je izpovedal sledeče:
Iz življenja umorjenke.
Kot dvamesečnega otroka sem oddal svojo hčerko Miciko svoji sestri v »rejo«. Bil sem siromašen zidar in nisem mogel preživljati družine s svojim zaslužkom. Ko ie Micika odrasla, je bila pošteno dekle, ker je živela pod strogim nadzorstvom. Doma ni bila veliko in jo je vedno mikal svet. Ko je dopolnila 19. leto, sem ji dovolil, da se poroči s poštenim posestnikom Janezom Balohom. V zakonu je živela z njim samo 1 teden, ker je.moral na fronto. Iz tega zakona se je rodil otrok ženskega spola, ki je danes star 8 let. Prvi mož je padel na ital. fronti in mlada vdova se je drugič poročila z Matevžem Zevnikom, posestnikom iz Mavčič. Kakor je bila v prvem zakonu srečna, tako je bila nezadovoljna z drugim možem. Začel je pijančevati In kmalu je prišlo do tega, da je prodal svoje posestvo in slednjič celo hišo. Dokler je bil denar pri hiši, sta se z možem razumela, pozneje pa so brli prepiri na dnevnem redu. Mož se je vračal pijan domov in žena mu je morala večkrat uiti k drugim ljudem, da je ni pretepal. Zevnik je pohabljenec in mu desna roka in noga ne služita dobro. Imela sta troje otrok. Vsled slabega medsebojnega razumevanja se je Micika seznanila z
Janezom Kristanom,
ki se je vrnil iz Italije, kjer je bil v zadnjem času zaprt radi tihotapstva. Ta ji je začel prigovarjati, naj gre z njim v Ameriko. Micika se je dala pregovoriti in je v ta namen dala Kristanu najpoprej 25.000 kron, a pozneje na njegovo zahtevo še 10.000 kron. Ob neki priliki je zahteval od nje, naj mu prinese
revolver od njenega moža.
To je ona v resnici storila In mu izročila revolver pred nekaj tedni na postaji v
Medvodah. Med Miciko in Kristanom se Je vnelo ljubezensko razmerje, ki pa po izjavah intimnih umorjenkinih prič ni prišlo do izraza, kljub temu, da jo je Zevnik večkrat nagovarjal na to.
Janez Kristan
je rojen I. 1891. Je visok mož, oženjen, vendar ne živi s svojo ženo skupaj. Žena j« pobegnila od njega, ker jo je neprestano pretepal. Baje sta sodnijsko ločena. Njegovi sovrstniki izpovedo, da je bil od svojega 12. leta v celi okolici na glasu kot surovež in nasilen pretepač. Tudi ni znal spoštovati tuje lastnine. Bil je zaprt radi tihotapstva v Trstu in Gorici, a radi uboja v Mariboru. Fantje so se ga bali, ker je Kristan navadno operiral z nožem v roki.
V pondeljek zvečer
je naročil svoji omoženi ljubici, naj pride ponoči k njemu na pod, kjer spi. Rekel ji je da pojdeta v Zagreb po potne listine za Ameriko. Miciko je spremljal njen bratranec Filip Konjar, ker jo je bilo strah. Ko je ona to povedala Kristanu, ji je ta dejal, da tisti večer ne moreta potovati, češ, da ima še nekaj denarja za iztirjati. Ona ga je prosila, naj vseeno potujeta, toda Kristan je vztrajal pri svojem in ji naročil, naj pride drugi večer, to je v toTek, toda
sama, brez spremstva, ker O bo on prišd nasproti.
Dobesedno ji je dejal: Glej, da kak bu» dič ne pride s Teboj!
Usodni večer.
•
Micika je odšla domov, kjer je svojim prijateljicam povedala, kaj ji je rekel Kristan. V torek zvečer pa se je napravila za pot in se poslovila od domačih z besedami: Z Bogom! Grem, da bodo moji otroci preskrbljeni!
Tako je odšla in se ni vrnila več.
Aretacija Kristana.
Orožniška narednika Lavrenčič In Pa« gan sta odšla na Kristanov dom. kjer sta zalotila Kristana v kleti pri delu. Ko sta mu napovedala aretacijo, se je Kristan surovo .upiral in je celo pot zabavljal ter trdil, da ni kriv. Orožnika sta mu zvezala roke na hrbtu in ga odvedla v gostilno k Vodetu. »Nedolžen sem, kot ta miza, pri kateri sedim!«, je neprenehoma ponavljal.
Pri zaslišanja
je padal Kristan v protislovja, talco, da J« prevladalo splošno mnenje, da je on prav! krivec.
Aretiran* mož umorjenke.
- Vsled vednih prepirov sta živela za« konca Zevnik približno mesec dni narazen. Zevnik se je parkrat izrazil, da bo svojo ženo In sebe ustrelil. To je dalo povod, da je žandarmerija aretirala še njega.
Obdukcija trupla
je dognala, da Je bila umorjenka ustreljen* dvakrat iz revolverja v glavo, in sicer ji je šla ena krogla pri desnem očesu notri, pro* drla možgane in lobanjo ter obtičala v Jd-tah las. Druga krogla jf je šla na desni strani sredi nosu notri, kje pa je obtičala, se ni moglo ugotoviti. Na vratu in po bradi umorjenke se poznajo odtiski prstov. Oči-vidno jo je morilec še davil potem, ko Jo Je dvakrat ustrelil. Odvzel ji je torbico, v kateri je imela 5600 kron gotovine in zapestno uro. Umoril jo je bržkone v ležečem stanju, kajti poza, v kateri je umorjenka ležala, svedoči, da ji je morilec pokleknil na prst in jo ustrelil v glavo.
Mož umorjenkin Joče.
Matevž Zevnik; umorjenkin mož. Je zelo razžaloščen nad tem dogodkom in j« glasno jokal, ko so ga orožniki odpeljali. Prosil je, da bi se smel udeležiti pogreba, kar pa okr. sodnik ni mogel dovoliti. Ko so Zevnika aretirali in ga skupno z osumljenim Kristanom odpeljali, so navzoče ženske glasno zajokale. Splošen utis je ta, da je kriv Kristan, a Zevnik nedolžen.
Pokojna Micika je bila najstarejša hči zidarja Kurenta. Dovršila je pravkar 29. leto. Ima še eno sestro, a bratje so ji pomrli. Med ženskami v okolici je bila radi svoje zgovornosti in prijaznega nastopa 2elo priljubljena.
Razsodba v procesu Carller.
20 let težke Ječe.
Beograd, 15. maja. (B) Beograjska javnost je nestrpno pričakovala sodbe v kazenski stvari Carlierja. Sodba se je izrekla danes ob 17. uri v beograjskem prvostopnem sodišču. Senat, obtoženec, branitelji in občinstvo so bili že pred 17. uro na svojem mestu. Pred sodiščem se je zbrala
velikanska množica ljudstva. Predsednik Je razglasil sodbo, s katero se obsoja Carli« na 20 let težke ječe, ker je usmrtil svojega tovariša. Obsodba je Carlierja popolnoma potrla. Branitelji so prijavili proti sodbi pritožbo. Nihče se ni nadejal take sodba Carlier je bil odveden v zapor.
Šport.
PRED ODHODOM V PARIZ.
Z velikimi denarnimi težkočami se bori naš Olimpijski odbor. Stojimo pred odhodom našega olimpijskega teama. a olimpijski odbor ima na razpolago samo 150.000 dinarjev. Olimpijski dan je uspel moralno sijajno, nikakor pa ne tudi gmotno. Tudi olimpijske srečke niso prinesle onega uspeha, ki se je pričakoval. Dobri izgledi, ki so vladali za naklonitev podpore od vlade, so bili uničeni z vladno krizo. Sedaj slednjič prihaja iz Beograda vest, ki obeta sanacijo denarne krize. Zagrebške »Novosti« poročajo, da je zastopnik izvršilnega odbora za VIII. Olimpijado g. dr. Hadži brzojavil iz Beograda, da je bil dvakrat pozvan v maršala! dvora, ker je Nj. Vel. kralj Aleksander zahteval pismen referat o zadevi.
Hašk : Ilirija. — V nedeljo 18. t. m. gostuje v Ljubljani nogometni team Hrv. akademskega športskega kluba iz Zagreba. Nastopa Haška, utemeljitelja in dolgoletnega voditelja vsega jugosl. športa, je za nas vedno prvovrstni športni dogodek in bo sigurno tudi tokrat izzval pozornost in privabil na športni prostor Ilirije mnogobrojno publiko. Hašk, ki je največji in najsolidnejši splošnosportni klub v državi, zavzema tudi v nogometnem športu vodilno pozicijo. V Zagrebu je momentano izven dvoma najmočnejše moštvo, v Olimpijski team postavi šestorico gvoilh igralcev. Brez kon-
kurence je njegov obrambni trio Fridrih— Vrbančič—Dasovič ter leva stran forwarda Plazzeriano—Vinek. Ker se je odhod Olimp, teama v Pariz nepričakovano nekoliko zakasnil, je Hašku omogočeno nastopiti proti Iliriji s kompletnim I. moštvom. — Predprodaja vstopnic se vrši v trg. J. Goreč v soboto in nedeljo. Tekma se prične ob pol 16. uri in se vrši ob vsakem vremenu.
Klub kolesarjev In motociklistov »IH-rljat v Ljubljani priredi svojo običajno otvoritveno dirko v nedeljo 18. t. m. na progi Zg. Šiška (km 2) Št. Vid in obratno. Začetek točno ob 15. uri popoldne. Start in cilj pri km 2. — Po prijavah, došlih iz Maribora, Celja, Ježice, Šoštanja in S. K. Primorja, se nam obeta vrlo zanimiva borba In to vsled tega. ker so se k dirki prijavili naši stari ljubljanskemu občinstvu dobro znani dirkači, kakor: Ogrin, Rebolj, Nardin, Šolar, Goltes, Škrajnar, Bar itd., ki bodo v
iUx-za,prvenstvo todke nudili ce-njenemu občinstvu res športni užitek. Ni-kdo ne sme zamuditi te lepe prilike in poka-m: n?ai , dirkačem, da simpatizira z njimi Dirka bode pa tudi vsled tega zanimiva-Ker se bode že tu razvidelo, kateri izmed slovenskih dirkačev bode zmožen zastopati Jugoslavijo na kolesarskem polju, na letošnji Olimpijadi v Parizu. — Naknadne prijave dirkačev, proti dvojni prijavnini, sprejema do sobote opoldne g. Fran Ogrin. Gosposvetska cesta 14. — Na pozneje došle prijave *e več ne ozira. — Odbor.
Dnevne vesti.
DELEGAT FRANCOSKE POLKOVNIK MARMINIA V SLOVENIJI.
Na Jesenice* je prispel včeraj z brzo-Vlakom iz Pariza preko Koroške delegat francoske Tepublike v razmejitveni komisiji med našo in ogrsko državo polkovnik Maurice Marminia. Ker se seje razmejitven komisije počnejo Jele 25. t. m., ogleda si .dotlej polkovnik Marminia našo Gorenjsko ta poseti Ljubljano. Napotil se je najpreje na Bled, kjer je posetil tam se nahajajočega ministra zunanjih del dr. M. Ninčiča. Polkovnika Marminio spremlja ekspert Bož. Sever iz Prekmurja. Danes se peljeta na Bled pozdravit odličnega gosta veliki župan dr. T, Šporn in univ. profesor ter član komisije za razmejitev dr. M. Slavič. V soboto pride polkovnik Marmi-uia v Ljubljano.
Polkovnik Marminia je poznan prijatelj našega liaroda in naše države. Že pred vojno se je zanimal za naše prilike in^e v geografskem društvu v Parizu predaval o lužnih Slovanih. Med vojno je svoje znanje in simpatije, ki jih je že gojil napram nam, še poglobil, kajti boril se je ramo ob rami tri leta na solunski fronti z našimi dobro-voljci in hrabro srbsko vojsko. V razmejitveni komisiji je svoje delovanje usmeril v znaku ljubavi in prijateljstva proti našemu narodu, ter se imamo za marsikateri uspeh zahvaliti njegovemu energičnemu nastopu In objektivnemu tolmačenju trianonske mirovne pogodbe.
Rodil se je polkovnik Marminia 1. 1875. v provinci Picardia blizu Pariza in dovr-šH vojaško akademijo v Parizu. V vojni je poveljeval 284 pešpolku in 157 alpinskemu polku v Belgiji, na Marni ta solunski fronti. V razmejitveni komisiji je deloval kot giavni delegat francoske države od avgusta 1921 do julija 1922. Zatem se je vrnil v svojo domovino, kjer je prevzel komando 54. pešpolka ta pozneje prišel k generalnemu štabu v Ruhr. Od tu prihaja sedaj na seje razmejitvene komisije v našo državo.
Želimo, da bodo dnevi, ki jih bo prebil na odmoru v lepi naši domovini mu ostali v prijetnem spominu, kakor bo nam ostalo njegovo delo.
— Razpis štipendij. Francoska vlada razpisuje za študijsko leto 1924/25 IG (šestnajst) štipendij po 600 frankov na mesec in 80 (osemdeset) štipendij po 450 frankov na mesec za jugoslovanske dijake oziroma mlajše profesorje v svrho izpopolnitve njihovega študija na Francoskem. Gotov procent teh štipendij odpade na prosilce, ki jih bp predlagala ljubljanska univerza. Kompe-tenti naj vložijo svoje prošnje do 22. t. m. na Tektoraiu univerze kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev v Ljubljani. Formularji. ki jih je treba izpolniti ta pa druge informacije se dobe na univerzitetnem sekretariatu. Prosilci naj se zberejo 23. t. m. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 100 na univerzi! v Ljubljani, da dokažejo pri eksa-minatorju, ki ga je dotočil v sporazumu z rektoratom g. generalni konzul Francije v Zagrebu, tisto znanje francoščine, ki je potrebno za uspešno nadaljevanje študija v Franciji
— Odpošiljanje poštnih paketov v
Ameriko. Po carinskih predpisih, ki veljajo v Zedinjenih ameriških državah, morajo biti poštni paketi, ki se pošiljajo v te države, sledeče opremljeni: Na paketu samem, pa tudi na vsakem kosu blaga, ki se v tem paketu pošilja, je treba vidno označiti države, v kateri je bilo dotično blago
izdelano, n. pr. »Made in « državo
je treba zapisati v latinici. Za pošiljatelje, ki pošiljajo v Zedinjene ameriške države večje količine blaga, je najugodnejše, da si nabavijo primerno štampiljka Za vse one pošiljke, ki nimajo takih označb, pobira ameriška carinska oblast še posebno pristojbino ta sicer 10% cenilne vrednosti do-tičnega blaga.
— Prometni komercijalnl IzpItL Ministrstvo za promet je odredilo, da se vsako leto v prvi polovici marca, junija, septembra in decembra vrše pri direkciji državnih železnic v .Ljubljani izpiti železniških uslužbencev za prometno komercijalno službo.
— Nova radlopostaja. V Djakovu zgradbi tamošnje gasilno društvo novo radio sprejemno postajo,
— Ponareja! angleški bankovci. Zagrebška policija je prišla na sled ponare-jalcem angleških bankovcev. Aretiranih je bilo več oseb, pri katerih se je našlo 24 kosov ponarejenih 5 fantskih bankovcev. Aretiranci so razpečevali funte po Zagrebu in jih zamenjavali tudi v bankah. Funti so tako spretno ponarejeni, da jih je n. pr. Narodna banka sprejela kot prave in je bHa na falsiflkat opozorjena šele tedaj, ko ji je ponarejene bankovce vrnila neka londonska banka. Več razpečevalcev ponarejenih funtov, ki so v zvezi z zagrebškimi aretacijami, so zaprli tudi na Dunaju.
— Konference železniških ravnateljev. Po naredbi ministra za promet se bodo od tekočega meseca dalje vsakega 19. sestali v Beogradu vsi ravnatelji oblastnih prometnih direkcij, da konferirajo o vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo železniški promet. Minister za promet bo tem konferencam predsedoval.
— Šolske knjige. Ministrstvo prosvete je izdalo vsem šolskim oblastem naredbo, da se smejo v šolah uporabljat! izključno le one šolske knjige, katere je priporočal prosvetni savez in odobrilo ministrstvo prosvete.
— Nov Izvor kisle vode. V Bukovički banji pri Arandjelovcu je bil odkrit močan izvor mrzle mineralne vode. Ministrstvo za narodno zdravje je poslalo na lice mesla strokovno komisijo, da preišče izvor ta ukrene vse potrebno za njegovo eksploatacijo. ■
— Doklade za duhovnike. Ministrstvo za vere je prediožik) po odobrenju ministrskemu svetu novo uredbo o draglnjskih dokladah za duhovništvo vseh v državi priznanih veroizpovedi.
— Izganjanje slovenskih delavcev Iz Avstrije. V Kfiflachu v avstrijski Štajerski, ikjer se nahaja večja slovenska kolonija rudniških delavcev, so te dni odpustili vse Slovence, ki niso optirali za Avstrijo in so torej naši državljani. Nekateri so se že vrnili nazaj v domovino, drugi pa še omelo.
— 'Tovorno skladišče v St. Iljlu v Slov.
I S, V nasl obmejni severni postaji v St liju v Slov. goricah se močno čuti potreba po tovornem skladišču, ki ga danes ni. Bik) bi želeti, da bi železniška oblast Čimpreie odpomogla kra]^ j^ebl tet igiaMa tako skladišče.
• Ljubljana, dne 15. maja 1924.
— Dinarski dan in drugi prejemki za westialske Slovence. Akcijskemu odboru za pomoč westfalskim Slovencem so bile doslej doposlane sledeče vsote v dinarjih. Boh. Bistrica, Miroslav iskra 428.50; Srečko Kristan 13.50; Bukovica, župni urad 39.25; Črna pri Prevaljah, Kolo jug. sester 150.—. Djakovo, Franjo Stare 10.—, Griže, županstvo 168.—, Hrastje, župnik Zbašnik 113.—-; Gomilsko, Zotler Ivan 778.15; Jesenice, zbirka Alojzij Pukšič, Javornik pri Jesenicah 3080.—; Javor, župni urad 45.—; Kamna gorica, župni urad 250.—; Ljubljana, zbirka »Dinarskega dneva« 7747.50, 5 lir, 1 srebrna krona; gradbeno podjetje inž. Dukič in drug 1000.—; dr. Natlačen 50.—; Kes ta Ivanovič 100.—; Kino Ideal 200.—; Kolo jug. sester 73.—; Mestna občina 15.000.—; Občinski urad 225.—; »Dobrodelnost« 300.—; Kreditni zavod za trgovino in industrijo 100.—; Drugi letnik moškega učiteljišča 11.—; Škofijski ordinari-jat skupno vsoto cerkvenih nabirk v ljubljanski in lavantinski škofiji 38.060.—; Laško, zbirka mladine 405.—; Ljutomer, občinski urad 300.—; Murska Sobota, žan-darmerijska postaja 70.—; Moste, občinski urad 1000.— ; Maribor, podružnica Jug. Matice 9102.25; mestna občina 10.000.—; Medvode, podružnica Jug. Matice 90.50; Novo mesto, dr, Gregorič 375.—; podružnica .lug. Matice 1.623.75; Ovsiše, županstvo 830.—; Podčetrtek, županstvo 100.—:	Pameče, župni urad 58.— ; Ponikva, župni urad 385.—; Ponikva ob juž. žel., župni urad 160.50; Rajhenburg, Slov. kat. izobr. društvo 950.—; Reteče, župnik Janez Meršoij 135.—; Sevnica, Uslakar Ivan 50.—; Sele, župni urad 40.—; Slov. Bistrica, Mestni odbor Orjime 882,25; Šulinci, Kavčič Milan 10.-—; Šmartno, župni urad 370.— : Stepanja vas, Sokolsko društvo 155.— ; Šmar-jeta, županstvo 70.75; Šoštanj, Sokolsko društvo 500.—; Sv. Marija v Puščavi, župni urad 80.—; Vrhnika, podružnica Jug. Matice 1655.75; Zagorje. Izobraževalno društvo 160.—; občina 4000.—; Žabnicai, župni urad 74.—; Žiče, župni urad 41.—. Skupna vsota vseh prejemkov znaša 101.615.70 Din. 5 lir, 1 srebrno krono. Vse one, ki imajo še v to svrho zbranega denarja prosimo, da ga čimpreje pošljejo na naslov Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Pred Škofijo št. 21, ker borno denar že v prihodnjih dneh razdelili. Vsem darovalcem in nabirateljein se v imenu stradajočih delavcev v Westfaii.ii najtopleje zahvaljujemo. — Akcijski odbor za pomoč vestfalskim Slovencem.
— Izpremembe t civilnem pravdnem postopanju. Naredba ministrstva pravde, ki je te dni izšla v »Službenih Novinah« na temelju člena 87 finančnega zakona za leto 1924/25, izmenjuje in povišuje z veljavo od 1. junija t. 1. denarne postavke, po katerih se ravna stvarna podsodnost sodišč v civilnih pravdah. Najvažnejše določbe so: 1. Pred okrajna sodišča spadajo pravde o denarju ali denarni vrednosti do vštetih 6250 Din (25.000 kron). 2. Pri okrožnih sodiščih iu pri deželnem sedišču v Ljubljani sodi v pravdali iste vrste do vštetih 125.000 Din (500.000 kron) sodnik poedi-nec. 3. V opemiinjevalnem postopanju se smejo izdajat! plačilna povelja do vštetih 6250 Din. 4. Stari propisi o podsodnosti veljajo samo za pravde, v katerih se je do konca maja po I. roku že pričela ustna sporna razprava. S 1. junijem t. I. bodo torej okrožna sodišča in ljubljansko deželno sodišče oddala vse pri njih že vložene tožbe d» vrednosti 25.000 kron, o katerih do konca maja niso sporno razpravljala v stvari sami, pristojnim okrajnim sodiščem. Tako se smemo nadejati, da naša sodišča v doglednem času odpravijo za-stanke. s katerimi so se zadnji dve leti borila v občutno škodo strank, in da si zopet pribore sloves, da ne sodijo samo dobro. nego tudi hitro. Bati pa se ni niti, da bodo posiej preobremenjena okrajna sodišča, ker se bodo zastanki zbornih sodišč porazdelili med vse, tako da posamezno ne bo preveč prizadeto.
— Nova schulverelnska šola ob meji. V Radvanju pri Lonču, tik ob naši štajerski meji prične »Schulverein« v kratkem graditi svojo najnovejšo šoto. Slične Sole zgradi tudi še drugod ob naši meji.
— Zopet pretep in umor na Štajerskem. V soboto 10. t. m. 90 se zopet stepli fantje Jn sicer tokrat v Gorici pri Pragerskem. Štefan Sagadin, ki je nedavno prišel od vojakov, je v prepiru zabodel z nožem Antona Siterja in ga težko ranil, neki Čelo-figa pa je udaril Sagadina s krampom in ga na mestu ubil. Poleg tega je več pretepačev zadobilo tudi lahke telesne poškodbe.
Ljubljana.
— Dober In poceni nasvet. Gospodu, k! se v »Slovenskem Narodu« pritožuje radi predpisane davščine za organiste in cerkovnike ljubljanskih fara, svetujemo tole: Stopite na magistrat k g. Zarniku m mu izjavite, da izstopate iz katoliške cerkve. V par dneh dobite uradno potrdilo, da je vaš izstop uradno vzet na znanje, t edaj ste mahoma rešeni davščine za organiste in rešite se očitka, da niste samo slab katoličan, temveč tudi slab svobodomislec.
— Hudožestvenlkl v Ljubljani. Po dosedanjih vesteh se pripeljejo Hudožestve-niki v Ljubljano v soboto zjutraj ob pol 7. uri z dolenjskim vlakom s Sušaka. Na kolodvoru jih sprejmo uprava in člani Narodnega gledališča v Ljubljani. Vse posetnike predstav opozarjamo, da je početek predstav v katerih gostujejo Hudožestvenlki točno ob 7. uri zvečer.
— Jadranska Straža. Člani in prijatelji društva Straže se vabijo k udeležbi
I. občnega zbora, ki se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v srebrni dvoT rani hotela Union. Po občnem zboru prijateljski sestanek z delegati zunanjih podružnic. — Znaki Jadranske Straže se dobe pri društvu Turjaški trg št. 3,
II. nadstr.
— Tatvina v Trubarjevem parku. Dijakinji Ivanki Godina je bila v Trubarjevem parku ukradena svilena pompadura z vsebino 200 Din, železniška dijaška karta do Logatca, 2 robca in sokolska legitimacija. Tatvino je Izvršila neka 25 do 27 let stara ženska, oblečena v kmetsko obleko.
— Policijske prijave. Od včeraj na danes so prispele na policijo sledeče prijave: 1 tatvina, 1 vlom, 8 prestopkov cestno policijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 2 prestopka paSjega kontumaca, 4 poškodovanja tuje UstJdne, 2 nedostojni
1 nezgoda.
— Iz kavarniških krogov nam pišejo, da se kavarnarji v Ljubljani pečajo z mislijo posnemati tovariše v Beogradu in Zagrebu in opustiti nadaljno naročanje časopisov. Namero opravičujejo s tem, da jih zalaganje s časopisi stane letno ogromno denarja. Po 20 do 30 tisoč dinarjev izdajo večje kavarne za časnike, kateri izdatek se da le delno kriti. Kljub številnim in raznovrstnim listom ni mogoče občinstvo postreči kakor bi si želelo, radi tega, ker si nekateri dado nanositi cele kupe žurnalov in ne puste ničesar vzeti, dokler nfeo vsega pregledali. Nekateri iz listov izrezujejo ali trgajo slike ter ravnajo z listi sploh tako, da drugi ali tretji čitatelj dobi v roke že nekako cunjo ali pa samo polovico lista. Na žalost se dogajajo tudi slučaji, da list kar izgine. Ako uvažujemo, da plačujejo kavarnarji take velikanske vsote samo za časopise, se mora priznati, da jih boli, ko morajo gledati tako postopanje časnikarskih kun s tako drago plačanimi časopisi. Ako se v tem oziru razmere ne spremene, bi kavarnarjem ne preostalo drugega kot uvesti beograjski sistem, da si mora obiskovalec kavarne sam kupiti list, katerega želi v kavarni čitati.
— Jerančičeve slike. Po Ljubljani krožijo razmnožene Jerančičeve slike in slike umorjene Fanike Petkovšek v obliki razglednic. Nekateri »podjetni« ljudje so začeli s temi slikami krošnjariti, a policija jim bo prekrižala kupčije s takimi slikami.
— Tatvina ali nagajivost? Posestnik Janez Boben iz Blata pri Škofelici je peljal z vozom .opeko iz Viča čez Šentjakobski most. Na Šentjakobskem trgu pa je Bobnu padla z voza bela konjska odeja. Boben je ustavil konje in hotel iti odejo pobrath V tem pa Je pridirjal mimo z avtomobilom neki šofer, ki je Bobna prehitel in pobral odejo ter se kljub Bobnovemu klicanju odpeljal z avtomobilom dalje. Odeja je vredna 250 Din. Šoferju je policija že na sledu.
— Pijanec. Franc Scftvvarz, 1. 1885. na Dunaju rojeni a v ČSR pristojni monter je šel včeraj okoli 3. ure popoldne popolnoma pijan po Wolfovi ulici, Kongresnem trgu in Gosposki ulici ter glasno govoril sam s seboj. Izražal se je skrajno žaljivo o Nj. Veličanstvu kralju. Opozorjena-straža je šla za pijancem in ga dohitela v veži hiše št. S na Bregu. Bil je aretiran. Upiral se je straži in nepresfano rentačil ter surovo preklinjal, tako, da se je občinstvo zgražalo. Nekateri so svetovali, naj se ga odpelje na cizi v zapor, kar se je tudi zgodilo.
— Vlom. Včeraj med 8. in 11. uro dopoldne je bilo vlomljeno v stanovanje Ivane Gorišič na Ilovici št. 30 in iz zaklenjene omare odneseno 8 bankovcev po 100 Din, 5 po 10 Din ter en zlat moški prstan. Za storilcem ni sledu.
— Vandalizem. Med 14. in 15. t. m. so neznani pobalini pobili s kamenjem na strehi - Mayerjeve hiše do 150 opek ter s tem povzročili znatno škodo.
— Kolo jugosL sester vabi na predavanje, ki bo v soboto 17. t. m. ob 6. uri popoldne v damski dvorani kavarne Emona. Predaval bo vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald o izobrazbi naroda. Nadejamo se, da se občinstvo, zlasti' ženstvo, udeleži predavanja v čim večjem številu.
— Hišni posestniki ljubljanski in okoliški se ponovno vabijo na občni zbor v nedeljo, dne 18. maja 1924 ob 9. .uri dopoldne v veliko dvorano hotela Union. Isti dan popoldne se vrši v restavracijskih prostorih hotela Union občni zbor delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo. — Odbor.
Maršb®r.
— Nov list v Mariboru. Iz krogov obrtnikov se je osnoval poseben konzorcij, ki prične te dni izdajati nov strokovni list »Obrtniški Glas«. List bo prinašal tudi vesti in informacije o letošnji Indu-strijsko-obTtni razstavi v Mariboru. Tiskal se bo v Ljudski tiskarni v 5000 izvodih.
— Red na mestnem magistratu. Mestni magistrat je te dni oglobil več strank, češ, da niso odgovorile na okrožnico o prijavi psov, čeprav so poslale pravočasno in točen odgovor. Oglobljeni so se pritožili proti čudnemu postopanju in vzornemu redu. ki vlada na magistratu.
— Ustavitev obrata. Izvozna mesna tvrdka Predovič je ustavila svoj maribor-
’ ski obrat in odpustila svoje nameščence. Vsled te ustavitve obrata je prišla v zagato tudi Mestna klavnica, ki je bila v glavnem okupirana in zaposlena od tega podjetja. Vzrok je stagnacija Izvoza mesa v Avstrijo, ki je nastala vsled previsokih cen goveje živine v naši državi.
— Razprava dr. Lajnšič contra dr. Plelfer, določena na 22. t. m. je zopet od-godena na poznejši čas radi bolezni toži-telja, o katerem poroča neki list, da leži težko bolan na Dunaju, čeprav se v resnici sprehaja po Mariboru.
— Predavanje. V pondeljek 19. t. m. predava na ljudski univerzi profesor Janko Glaser o romantiki.
— Cepljenje proti osepnlcam. Mestni magistrat opozarja na brezplačno cepljenje proti osepnicam, ki je obvezno za vse nad šest mesecev stare prebivalce mesta, ki dosedaj še niso bili cepljeni. Cepljenje se bo vršilo od 19. do 24. t. m. dnevno od 9. do 12. ure na mestnem flzlkatu.
— Tatvina. Hlapec pri tvrdki »Agra-ria« Jerent je bil aretiran, ker je ukradel imenovani tvrdki, kjer je bil uslužben, 64 vreč ter jih prodajal.
— Mednarodna nogometna tekma. V nedeljo 18. t. m. bo v Mariboru prva pomladanska mednarodna nogometna tekma. Boi za zmago se bo vršil med celovškim »Atletlk Sportklubom« in tukajšnjim športnim klubom »Rapidom«.
— Opeharjen Rus. Dne 12. aprila je neki Rus iz okolice pripeljal v mesto telico, ki jo je nameraval prodati. V Vlahovičev! gostiln! na Aleksandrovi cesti, se je seznanil z dvema trgovcema Duhom in Prater-iem, s katerima se je končno domenil, da jima proda telico za 5000 Din. Izročila sta mu 50 Din kot aro ta neki listič, s katerim bi naj prišel po ostali denar 17. t. m. Na povratku proti domu pa se Rusu stvar ni zdela v redu In jo )e vsled tega prijavil policiji. Tam so takoj spoznali, da je Rus nasede! dvema goljufoma. Pričeti so iskati sleparska kupca In so res Izsledili Prater-ja, ki je bH aretiran in Je tudi priznal, da sta z Duhom, ki ga policija že tudi dalje časa Išče, prodala telico za 3000 Din.
— Gledališče. V petek 16. t. tn. zaprto. V soboto 17. t. m. »Čardaška kneginja« Red B.
Zahtevajte po vseh lokalih Jar. Dnevnik*41
— Za II. porotno zasedanje pr! celjskem okrožnem sodišču je imenovan predsednikom porotnega sodišča dvor. sodn. svetnik in predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Jos. Kotnik; za namestnike pa višja dež. sodna svetnika dr. Friderik Bračič i’n dr. Ivan Premschak ter dež. sodn. svetnik Valentin Levičnik.
, — Časnikarska vest. Uredništvo »Nove Dobe« v Celju je prevzei g. Rado Pečnik. Dosedanji urednik g. Edo. Šimnic je izstopil iz uredništva.
— Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju je svoj občni zbor, kateri bi se imel vršiti 15. t. m. radi izdanih odredb proti Škrlatici preložilo ta se bo vršil po ukinitvi istih.
— Zglasitev vojnih obveznikov letnikov' 1S74 do 1898. Mestni magistrat objavlja razglas, glasom katerega se morajo od 15. do 24. maja na mestnem magistratu zglasiti v območju mesta Celja bivajoči vojni obvezniki rojstnih letnikov 1874 do 1898 v sobi št. 6 med uradnimi urami od 9. do 12. ure. Ti Jetniki bodo ob priliki letošnjih naborov zapriseženi, kateri bi se zglasitvi ne odzvali, bodo po tozadevnih predpisih najstrožje kaznovani.
Šah.
Turnir za prvenstvo Ljubljane.
7 kolo.
Prekinjene partije:	Jerošov-Furlani,
Iskra-inž. Zupan.
Valentinčič je dobil proti Josipu Vidmarju, dr. Veber je izgubil proti C. Vidmarju, Stupan je dobil proti Bezrukovu, Mrzlikar proti dr. Čadežu. Kragelj je izgubil proti Sili, Rode proti Vladimiroviču. Plevelj je dobil piriti Zadneku.
Stanje po 7 kolu.
Stupan 6, Furlani 5 (2), Josip Vidmar 5, Valentinčič A'A (1), Iskra 4 (2), Jerošov, C. Vidmar 4 (1), Mrzlikar, Sila 4, Plevelj 3 (1), dr. Čadež 2%, inž. Zupanc 2 (2), Vladimirovič 2 (1), Kragelj. Beznikov 2, dr. Veber 1 (1), Zadnek 1, Rode 0 (2).
Plesna umetnost 'Hzijafk. *
Južna Azija je brez dvoma pradomovina plesa. Nikjer na svetu ni ples tako razvit in tako mnogostranski kakor v Indiji, na Indijskem otočju, v Perziji in sploh v orijentu ter na Daljnem Vzhodu. V teh eksotičnih zemljah se nobena zabava, nobena prireditev in sploh noben dogodek ne vrši brez plesa. Pleše se za zabavo, pleše se v svetišču, pleše pri porokah, pri pogrebih, vedno in vedno. Nositeljice južnoazijatske plesne umetnosti pa so ženske, dekleta. Ples azi-jatskih deklet je gracijozen, poln občutja in strasten, kakor nobeden drugi in ker jim plesna umetnost tiči v krvi, ne potrebujejo nobenih plesnih tečajev in nobenih plesnih učiteljev ali učiteljic, kakor Evropejke. Mlada dekletca, ki komaj shodijo, se že začno obračati in pregibati po ritmu glasbe iu ko dosežejo gotovo starostno dobo, so že popolne plesne umetnice in lahko nastopajo tudi že pri javnih prireditvah.
Telesna gibkost in graetjoznost južnih Azijatk je naravnost neverjetna, če pomislimo, da so južnoazijatske ženske vsaj pri večini prlmitivnejših narodov navadne sužnje in delovna živina. Južnoazijatski moški so silno leni, hrepene samo po vživanju, vsa težka dela na polju in doma pa morajo opravljati ženske. Edino izjemo tvorijo v tem oziru Kitajci in Japonci. Turki, Perzi, Afganistanci, Indijci, Sijamezi, Malajci in drugi so pa idealni lenuhi, kakršnih menda sicer sploh ni na svetu. In te ženske, ki morajo opravljati vsa najtežja dela preko dneva, nastopijo lahko zvečer še kot plesalke, polne gracije in elana. Neverjetno vztrajen in trpežen je ta južnoazijski ženski svet. Kljub temu, da v teh zemljah vse pleše, so tudi ženske, ki se posvetijo plesu poklicno in so potem stalne plesalke v svetiščih, ali pa na zabaviščih, na dvorih sultanov, kanov, maharadž in po haremih. Nekatere skupine poklicnih plesalk potujejo tudi iz kraja v kraj in obiščejo vse prireditve, kjer nastopajo javno proti odškodnini. Kot poklicne plesalke so znane v Indiji bajadere, na Japonskem geishe in na Javi srimpije. Javanske srimpi plešejo ob zvokih game-ianga, nekakega domačega orkestra.
Pri budhistih in bramanih so znane.posebno tempeljske plesalke. Vzgoje jih svečeniki In nastopajo potem pri svetili obredih v svetiščih včasih tudi za javnost, sicer pa plešejo, samo svečenikom. Malajke in Samo-anke plešejo vse do poroke, ko se pa poro-če, se plesov ne smejo več udeleževati, ker jim je to prepovedano pod strogo kaznijo. Plešejo pa navadno vedno same, brez moških. Na Sumatri je n. pr. dekletom sploh prepovedano‘-plesati z mladeniči iz domačega kraja, samo s sosednjimi plešejo lahko včasih, morajo pa dobiti za to posebno dovoljenje. Pri plesu z moškimi se ne smejo dotakniti drug drugega; mladenič, ki bi pri plesu prijel dekle za roko, bi bil kaznovan, še strožje če bi ga prijel za pas ali ramo.
Veliko spretnosti zahteva ples s krožnikom, ki ga plešejo dekleta na Sumatri. Plesalke imajo na glavi fin porcelanast krožnik, ki ne sme pasti na tla, to bi pomenilo za dekle največjo sramoto. Drug enak krožnik drži plesailka v levici. Dočim pa plešejo na Sumatri, na Javi in v nekaterih pokrajinah na kontinentu dekleta' oblečena, plešejo Samoanke nage, okrašene in zastrte samo s cvetjem in cvetnimi kitami. Ples vodi hč( poglavarja, ki se imenuje »tanpo«. V nekaterih krajih smejo pri javnih produkcijah nastopati sploh samo »tanpe«, hčere poglavarjev. Prav tako kakor v Aziji je ples razvit tudi na avstralskem otočju ter na otočju Tihega oceana. Kakor dekleta, plešejo tudi fantje, samo da njihovi plesi niso tako gracijozni, ampak predstavljajo bolj nekak bojni, često skrajno divji izraz razpoloženja.
Današnje prireditve:
z V Ljubljani;
Drama: »Kamela skozi uho šivanke«. ' Red D.
Opera: »Manon Lescaut«. Red F.
Kino Ideal: »Tajinstvena podmornica«. V glavni vlog! priljubljeni Eddie Polo.
Kino Tivoli: »Na ploščah ledu in živ-. ^ ljenja« — I. del. V glavni vlogi Lilian QIsh.
Kino Ljubljanski dvor: »Peta ulica«. Velik film iz mllijarderskih krogov.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Bohinc na Rin> 4ki CMtfjB Leu stek pri Zmajskem mostu.
H. P.
Umetna dnevna luč.
Ogromen napredek, katerega ^ je na* pravila svetlobna tehnika od goreče trske do današnje polvatne žarnice, bi zapeljal! lahko marsikoga k domnevi, da je dosežen na tem polju že vrhunec. Električna luc 1» danes že skoraj povsod, vsaj v večjih kr*'-jih v vsaki množini na razpolago. S plinom napolnjene žarnice s kovinskimi nitkami * obliki Spiral razsvetljujejo ulice, ceste, trgfc javne prostore in zasebne hiše skoraj svetlo kot je po dnevu. •	-rJm
Stremljenje je šlo do sedaj v glavnem za tem, da se proizvaja z najmanjšo množino električne energije največji svetlob® učinek. Šele v zadnjem času se ie pb™1* pozornost svetlobnih tehnikov in gov tudi na kakovost umetne luči. Iz hip' jeničnega, kakor tudi iz tehničnega stahsc« ne zadostuje, da je dovoli svetlobe na razpolago, temveč je treba uvaževati tudi nie* no kakovost. Tu pa se je konstatiralo stvo, da dosedaj rabljena umetna luč vecr noma ne odgovarja higijeničnim in raznirn praktičnim zahtevam, ker ne daje svet,‘.°j? ki bi odgovarjala dnevni soJnčni svetloo • Blago, tapete, barvane slike in sploh Y-baryani predmeti izgledajo pri umetni w navadno popolnoma drugače kot pa P dnevu: zato je presoja takih predmetov ozirom na barve povsem izključena, h? polvatne žarnice, ki so čislane radi ni'ocn »bele« svetlobe ne odgovarjajo omenjen1”! zahtevam. Njih silna svetloba nikakor dobra za oči in njih bela svetloba tud! ni resnici bela, temveč vsebuje ravno ta* preveč rumenih in rudečih žarkov, * sploh vsaka navadna luč. Vsled nl0l?e. svetlobe je zapazili prebitek teh žarkov le, ako se prepreči neposreden dostop 1 kov v oči s pomočjo motnega stekla.
Fizikalna razlaga za omenjeni je sledeča: Vsaka svetloba se da raz*^ jiti v svoje spektralne barve. Svota *| a barv. v katere se da razkrojiti soliot svetloba, daje naravno dnevno luč za . tero je ustvarjeno in prilagodeno člov^s oko. Umetna svetloba se glede seSUH^ spektralnih barv precej razlikuje od svetlobe. Ako se razsvetli kaka 0(j. absorbira ta del žarkov, drugi del Pa>ar. bija. Ako odbija vse na njo padajoče *. 0 ke, jo imenujemo »belo« in »rudečo«« fj.. je omejeno odbivanje samo na rudeče’*"r| ke. Ako opazujemo n. pr. belo P'os*<e^,ev
luči, ki je sestavljena drugače kot pa
lena uiuKuot; mh gttjo na luč, zapazimo takoj razliko med M*1* in dnevno razsvetljavo.
Pri električni luči, ki vsebuje z na solnčno luč prebitek rumenih in rU S#, žarkov izgleda rumena barva slično zelena izgleda kot umazano rujava, v' čna kot siva. Na človeško oko. ki je jeno za dnevno, solnčno luč. vpliva P* jj, tek rumenih in rudečih \ žarkov 1,1 (ja električnih žarnic zelo kvarno s teIT1'fjd povzroča očesno utrujenost, imgljanJe v očmi, glavobol itd., pri vseh, ki so ^ rani delati mnogo pri električni luči.
Da se tem napakam, pedostatkofli
kvarnim posledicam električne luči tnore, se je začelo vporabljati v za'
oP°'
dni^.
času primerno barvanih stekel, na podJagi spektro-fotometričnih I1,erire-ki imajo namen izadržati s svojo barvo Pja. višne rudeče in rumene žarke. tako. je svetilo potem luč, ki odgovarja svetlobi.
Prvotno se je skušalo to doseči 2
nicanii, kojili stekla so namenu urim1
et»°
a. Po tem principu izdelujejo ivarne posebne vrste ^arT1.iCQ[jg0vaf'
barvana, tere tovarne jejo dnevni svetlobi več ali mani oust!"^ji jajočo luč. Ker pa vsaka žarnica Pre^reba sle) pregori in postane neporabna. ie 1 y0 dragoceno steklo zavreči in kupiti fl8. žarnico, ki je pa znatno dražja kot vadna.	,
Da se izogne tej neekonomični ^0 ščini, so se začele uporabljati v ' v času navadne žarnice, ki so montira posebnilt armaturah opremljenih s ?m°r0pu-konstruiranimi steklenimi filtri, ki P' =ajo ščajo samo one žarke, ki °d80jp0ve dnevni solnr.ni Inči. Akn žarnica ® jno
vadf°
teore-
dnevni solnčni luči. Ako žarnica službo, se vzame enostavno novo. 1,11 žarnico. Ker je trajanje armature tično neomejeno, je ta princip boli e mičen, kot pa prej omenjeni, kajti taD ^ cija dnevni svetlobi primerno barvani*1 nic bo vedno dražja, kot pa žarnic j2 barvnega stekla in sicer v tem s*' tJjšS* bi se te žarnice splošno razširile. S st [jjiff absolutne ekonomije ima ta princip p#. prednost pred prvim. Ta novi način ^ šča, da se spremeni lahko vsaka eBo-žarnica iz brezbarvnega stekla na ste* stavnejši način s pomočjo armature >r‘ pri klenih filtrov v vir umetne solnčne ‘ ,jeW' prehodu skozi ta barvana stekla ,se_„ liko svetlobne energije pač izgubi. to izgubo odtehta v visoki meri higile^ in praktična stran te nove iznajdbe.,
Na podlagi te nove razsvetliaV®pfg-možno, da se izvršujejo marsikatera ^je, vila sedaj lahko pri Uidi, kot n. Pr< barvanje, kemična in tnikroskooic0^ )itc iskavanja in pa fotografična dela. v se uporablja z velikim uspehom	*n
bolnišnicah, šolah, pisarnah, laboraW‘^aga. v prodajalnah, kjer odločuje barv® ^
doglednem času izpodrinila dose^^tjari manjkljivo razsvetljavo. Tudi v n* je že precej razširjena, ampak še 0
V zadnjem času se ta nova ^tovo v razsvetljava zelo razširja ta bo AniO P^
tako kot v drugih mestih. Pri HaS širjeni skoraj izključno le izdelki \v »Reinlichtwerke« A. Q., ki se n®{v0 Miinchenu, in katere edino MstoP«jektt& Jugoslavijo Ima »Elin«, družba & svetil* no industrijo, Ljubljana—Maribor. . , yy
katera izdeluje ta tovarna odgovari*^. vsem znanstvenim, tehničnim >n svoJ* nim zahtevam ter se odlikujejo, trpežni, praktični ta estetični >zvea „
Kakor pri marsikateri tehničtii J* eVfijli tako so se tud! na polju umetnin.. y „o-svetil pojavile površne imitacije.	.m za-
benein oziru ne odgovarjajo stavu . -tken1’ htevam. Tako se je zgodilo Pre“,t mnOl£ da je razpečal pri nas neki age.,vora. r
•svetil za dnevno luč neznanega . ^ vred-
so pod vsako kritiko in brez v nosti, kar jc razburilo docela ,.	mnO*^
opeharjene odjemalce, ki so <• mjajih denarja za slabo blago. V takih na mestu skrajna previdnost.
i rad s*11
Površno misleči človek ze° j^jd^ tra kako novo. idealno tehnicn*’	^ pa
za slabo, ker je dobil v,roke s a	^ ^
površno izvedbo.,Da se to nazira . jiar primeru omeji, v ta namta* nar*
Pisane vrst Lar
ra«'
Gospodarstvo.
Trgovina z Albanijo z gi@dilca splošnega narodnega gospodarstva,
Pred nekaj dnevi smo priobčili v izmečku referat o trgovini v Južni Srbiji, k* je bil podan na gospodarski konferenci v Skoplju. Drugi, nič manj zani-m^vf referat skopljanske zbornice je tr-lovina z Albanijo, ki gai tudi priobču-iemo v izvlečku.
Trgovina z Albanijo, kakršna je se-“aji predstavlja zadnjo etapo razvoja V dolgi verigi predhodnih odnošajev. ’es ta razvoj moremo razdeliti na tri Perijode: na dobo transverzalnih cest, ^ dobo vertikalnih cest in na dobo obnove transverzalnih pri že močno razritih vertikalnih prometnih zvezah.
Doba transverzalnih cest. ,^irn]jani so zgradili tudi v Albaniji ^aj izbornih cest, ki so bile za prebi-«stvo ogromnega pomena. Od teh stai bili zlasti važni cesta, ki je ve-Dračko pristanišče preko Ohrida, in Soluna s Carigradom in pa /^darsko-Prterenska cesta, ki je ve-^ medovsko pristanišče po dolini Bo-f®6 s Skadrom in dalje po dolini Dru-vta h '^rizrenoni> koder je tekla ce-I	Proti severu in jugovzhodu in
/vezala Kosovo in Skoplje z Jad-ran-«sn morjem.
teh cestah se je razvijal živahen orn®t in cvetela je trgovina z Albanijo feP nje’ danes te ceste nimajo Prave praktične vrednosti.
Doba vertikalnih cest.
Jo osvojitvi Carigrada s strani Tur-^ s° radi neprestanih bojev, ki so se Srbra^ 113 terrt°riiu današnje Južne ^3 zlasti pa ob današnji albanski ^tsif'Zeubile transverzalne svoj gospo-staie 110111611 velikega stila in so po-StlTa ^Pdncina lokalnega značaja. — ra2«tetrsovina J'e bila radi neznosnih vrš}** Pičena in te ceste so nehale z	važno	nalogo	vezi	zapada
na sever in pa nova c-j ^cija bivše Avstro - Ogrske po
^Uca v°jni z devizo prodiranja na ^lifi d° ^Vlgn1*’ važnost vertikalnih C°tna. vzhod z madžarskih in Nišav • ravn’n P° dolinah Morave, I*® ie6 ln ^ardarW na Carigrad in So-P°stala iz vojaških razlogov naj-*a Dni * Pr°metna arterija Balkanske-staiiaif0 a' ^ tej so Prični na_ aia sv k°V* v*r' sospodarskega življe-°bodnili narodov in držav.
l°d ki i	se	dvigal	evropski	za-
®®iše Tn° 'n malino, toliko važ-&aik 50 postajale vertikalne ceste na a*iu za izmeno gospodar, dobrin.
/ja ,e vertikalne ceste, zlasti od Solu-tud- ^kopija in Bitolja, so bile važne pj.’ 2a transverzalne ceste. Blago, ki je V^ialo preko solunskega pristanišča (j, koplje in Bitolj, je imelo zelo dober v Albaniji. Dasiravno ni iz turške na razpolago nobene statistike, zelo *•gotovo. da ie bila ta trgovina ra* ‘ivahna in da so v Albaniji zelo kupovali izdelke, ki jih je izvažala ^"Ogrska, zlasti hrvatske, sloven-Drob? dalmatinske tovarniške in obrtne
sestaJi k° industrijsko udruženje je kov jJ? .5° podatkih še živih sodobni-v Alha !’^no statistiko uvoza in izvoza tej111/0. Preko Bitolja pred 1. 1912. 8,705 (^atistiki je dosegel izvoz na leto Qa zlafk *n uvoz 1 >940.000 do 2 mi lij o-Uyajau dinarjev na leto. Zlasti se je niiaJno v,v Albanijo manufaktura, kolonih ~go, žito in mokai, steklo in iz-% izd tv-611^ izc*e*^’ v°lneni in vrvair-^Ikohol -k' špirit, žganje in vse vrste Ve ni*! Pijač, cement, anilinske bar-• Izvažala pa je Južna Albanija
svoje surovine, tako živino in drobnico-, surove kože. kože divjačine, vosek in med, mlečne proizvode in oljčno olje. Podobno se je kretala trgovina tudi preko Skoplja* samo da je bil mnogo večji uvoz žita in moke v Albanijo.
Današnja trgovina z Albanijo.
Z ujedinjenjem ni pridobila nobena pokrajina v naši državi toliko, kakor Južna Srbija. Vse proizvode, ki jih rabi, dobiva sedaj direktno iz Zagreba, Novega Sada„ Ljubljane, Sarajeva. Osijeka in ne več s posredovanjem Soluna, Ta izprememba je tudi izpremenila poslovne zveze z Albanijo. Albanski kon-zumenti dobivajo blago iz severnih krajev naše države preko južnih krajev; ta trgovina bi bila še mnogo živahnejša, če bi ne bilo sprva raznih prometnih, kasneje pa tudi drugih ovir, kakor pomanjkanje denarja in neredov in nesigurnosti ob meji. Trgovinska bilanca iz leta 1922 nam zato še ne pokaže prave važnosti Albanije za našo trgovino. Tja se izvaža vse mogoče blago: žito in mlevski izdelki mesni izdelki, mineralna olja, milo. bombaž, ko-nopljav lan, železni izdelki, usnje, ple-tarski, lesni in glinasti izdelki, stroji, aparati, alkoholne pijače*, kemijski in lekarniški predmeti, ščetke, izdelki iz kavčuka, kosti, rogovi, vrvi, papir itd. Po vsem tem je Albanija izboren trg za velik del naših pridelkov in izdelkov in pomeni rešitev za mnoge naše obrtnike in industrijce.
V zadnjih letih je bilo izvedeno mnogo poskusov, da se omogoči povečanje trgovine z Albanijo, vendar večji-del brezuspešno. Velika zapreka razvoju trgovine je pomanjkljiva javna varnost; pogosti napadi ne samo na posamezne potnike, temveč tudi na cele trgovske karavane in celo na velika modema prometna sredstva^ gotovo ne morejo vplivati vzpodbudno na razvoj trgovine v teh krajih. Tem nevzdržnim razmeram so v veliki meri krivi nenormalni odnošaji z Albanijo. Albanija je radi svoje zemljepisne lege brezpogojno navezana na tržišča v naši državi. Razne neprikladne administrativne odredbe pa onemogočajo veliki množici prebivalstva gorate Albanije, da pride brez sitnosti in stroškov v naše kraje. Radi tega položaja se pojavlja na meji nered, kajti če ne more Albanec dobiti z lepa., kar mu je treba za življenje, si skuša vzeti z grda. Zato bi bilo treba po mnenju skopljanske zbornice dovoliti z Albanijo prosto trgovino na najširši reciprocitetni podlagi; to bi mnogo bolje odpravilo sedanje nerede ob mejit kakor različne administrativne odredbe.
Druga, nič manjša ovira razvoju trgovine z Albanijo so slaba pota. Na obeh sektorjih, bitolskem in skopljan-skem, nimamo nobene dobre ceste. Zato se vrši promet deloma in v majhni meri z navadnimi vozovi na dveh kolesih, v večji meri pa celo potom konjskih karavan. Albanski trgovec rabi če-sto nad 15 ur za trarfsport blaga,, ki bi ga sicer mogel zmagati pri malo boljših prometnih sredstvih v 2 do 3 urah. Po teh razmerah se tudi ravna povpraševanje v Albaniji in naša trgovina se nikakor ne more dovolj razviti. Neobhod-no potrebno je, da se prometna sredstva izboljšaijo. S tem bi se dosegel dvojen uspeh: Povpraševanje v Albaniji bi se povečalo, naša proizvodnja bi narasla in naše gospodarstvo bi se okrepilo.
Južni, bitolski sektor ima poleg tega in najmočnejšim trgovskim mestom Albanije, Korčom, ni direkten temveč
mora Iti preko grškega teritorija. To je še tem hujše, ker naši odnošaji z Grško še niso popolnoma urejeni. Zato bi bila tu potrebna zgraditev modernih, direktnih cest in tudi železnice. Zgraditi bi bilo treba železniški progi Bitolj—Ohrid in Uroševac—Prizren in pa cest v obe sni eri.
Trgovinska pogodba, z Albanijo bi brez dvoma mnogo pripomogla za povečanje blagovnega, kakor tudi osebnega prometa. Sedanje stanje, ko je meja zaprta in ko je treba dragih vizumov in potnih listov za prekoračenje mejev zelo ovira razvoj prometa in uničuje gospodarstvo v obmejnih naselbinah ter tako škoduje celotnemu gospodarskemu razvoju.
Vrh vsega trpi trgovina v obmejnih krajih na pomanjkanju prikladnih skladišč, ki bi bila tembolj potrebna radi slabih komttnikac. sredstev in pa dragega transporta. Taka skladišča bi morala zgraditi država vsaj v večjih trgovskih centrih in bi predstavljala dobra aktivna državna podjetja, ki bi se kmalu amortizirala'.
Hude težave ima promet z Albanijo tudi radi železniške zveze. Promet v Južno Albanijo gre v glavnem od Skop-lja v Ohrid in Bitolj po ozkotirnih progah, ki so bile zgrajene med vojno za vojaške potrebe. Te proge so sedaj samo še malo uporabne^ ker se vzdrževanje ni vršilo v polnem obsegu; poleg tega obratujejo samo odprti tovorni vagoni in ne prevzame država za poslano blago nobene odgovornosti. Če prištejemo k temu še popolno pomanjkanje skladišč, potem si lahko predstavljamo pomanjkljivost tega prometa.
Za našo trgovino z Albanijo je značilna statistika albanskega ministrstva privrede. po kateri so v trgovini z Albanijo pred nami države, ki so mnogo bolj oddaljene od nje, ki imajo težavnejši dohod in ki poznajo razmere mnogo manj.
Na vsak način bo treba brez odlašanja izvesti potrebna dela,, da se omogoči dober promet z Albanijo. Toda, Južna Srbija ima za izvedbo teh del 'premalo kapitala; pomagati ji bo morala država in pa gospodarski faktorji iz drugih krajev države. Iz vsega pa sledi, da je Albanija za nas silno važno tržišče, ki ga je treba na vsak način osvojiti.
Tržna porotiSa.
ŽITO.
Novi Sad, 14. maja. Rž 260. ječmen 300. koruza 225—231.5, moka »0« 485, »2« 425, »6« 435. Celotni promet 63 vagonov, od tega 56 vagonov koruze.
Budimpešta, 13. maja; (V tisočih rnadž. kron) Pšenica 332.5—352, rž 320—325,, Ječmen za krmo 300—310, za pivovarne 325— 350, oves 335—345, koruza 270—272.5, otrobi 230—240, lucerna 10—11.
X Bolgarska koruza v Beogradu. Pred štirimi dnevi je prispelo v Beograd 60 vagonov koruze iz Bolgarske. Koruzo so razdelili med prebivalstvo v poplavljenih krajih.
X Carinski dohodki v tretji dekadi aprila 1924, so znašali 37,077.056 dinarjev. V drugi dekadi so znašali 52.9 milijona in v prvi 53.9 milijona, skupai v aprilu 143,913.668 dinarjev. V tretji dekadi aprila lansko leto so znašali dohodki nekaj na 41 milijonov, v drugi nad 40 in v prvi 34.7 milijona, skupno v aprilu lansko leto 125,222.125 dinarjev. Letos .ie dala v tretji dekadi aprila največ zagrebška carinama na južnem kolodvoru (nad 7.2 milijona dinarjev). Ljubljanska ca: rinarna je na drugem mestu (3,228.903 dinarjev), na tretjem pa beograjska kolodvorska carinarna (2.6 milijona). Mariborska carinama je dala nad 2.2 milijona, carinarna v Gornji Radgoni 175.141, na Jesenicah 482.765, v Koprivnici 607.533, na Rakeku 807.138, v Celju 512.417 dinarjev.
X Prošnje za industrijsko sol. Prošnjam za nakazilo industrijske soli je priložiti sledeče dokumente: Overovljenje pristojne trgovske In obrtniške zbornice; potrdilo o plačanem davku (sedaj za prvo polletje 1924); potrdila o porabi na podlagi zadnje nakaznice dobavljene industrijske soli..
To In ono.
Umariika JusSisa.
Evropejci smo vajeni gledati na Ameriko kot deželo vsega dobrega, lepega in pametnega. Toda v zadnjem času se slišijo stvari, ki pričajo, da žive tudi v Ameriki samo ljudje, in da se tudi tam preko morja včasih pripeti nekaj, kar bi se v Evropi spioh ne zgodilo.
Tako je vzbudila v ameriških listih sptošno ogorčenje izvršitev smrtne obsodbe nad šestimi Italijani Teh šest Italijanov je vlomilo pred tremi leti v neko banko mesta Amite v Louisiani. Pri njihovem poslu pa jih je zasačil neki gostilničar Calmes, ki je bil pri tej priliki ustreljen. Policija je takoj pričela z zasledovanjem s pomočjo policijskih psov. Pse je dovedla sled v okolico mesta, kjer so iztaknili vseh šest vlomilcev. Bili so zaprti in predani preiskovalnemu sodniku. Toda kljub vsej spretnosti se mu ni posrečilo izslediti pravega morilca gostilničarja Calmesa, ki je imel eno rano. Italijani niso hoteli izdati svojega tovariša, ali pa tudi sami niso vedeli, kdo je pravzaprav streljal.
Na Veliki petek pa je prosil eden izmed njih. Leona, za duhovnika, da bi se izpovedal. Spovedniku je med drugim zaupal, da je on ustrelil Calmesa. Spovednik je bil mnenja, da mu ne more dati gdveze, dokler ne pove tega tudi sodniku in s tem reši svoje nedolžne tovariše. Leona je to storil. Kljub temu pa je guverner države Loisiane potrdil smrtno obsodbo vseh šestih Italijanov.
■ Justifikacija se je izvršila pod senzacl-jonalnimi okoliščinami. Dvorišče, kjer so bila postavljena vešala, so obkolili oddelki vojakov in branili dostop mnogobrojnemu občinstvu. Med potjo k vislicam si je en obsojenec zabodel nož v srce in tako zbežal sramotni smrti. Z ostalimi pa je imel krvnik težak posel. Dva obsojenca sta rjula kot blazna, se vrgla na tla ter se na vse mogoče načine branila pred zadnjo uro. Krvniku je morala priskočiti na pomoč nekaj vojakov, ki so odnesli nesrečneža na vislice in jima zadrgnili vrv okoli vratu. Občinstvo se je zgražalo in krivica, ki se je zgodila petim žrtvam, je vzbudila splošno ogorčenje v vseh državah Zedinjenih držav.
Grozodejstva
kanibalizma.
Kljub strogim odredbam evropskih držav, ki so jih uvedle v svojih kolonijah proti kanibalizmu, se vendar še dandanes dogaja, da se divji narodi tuintam maste s človeškim mesom. Da kanibalizma ni mogoče popolnoma zatreti, ni krivo samo to, da je tem ljudem človeško meso največja slaščica, ampak stoje v ozadju še drugi religiozni motivi. Kanaki ali Papnanci v Južnem morju so n. pr. mnenja, da postanejo oni, katere pojedo, na drugem svetu njihovi sužnji, na drugi strani pa so tudi zaverovani v praznoverje, da preide moč vsakega pojedenega človeka na onega, ki ga poje, n. pr. deset drugih moških, misli, da je ,po-tem močan za deset mož. Temu primarno se ga tudi res boje njegovi tovariši. Starci jedo dalje radi mlade ljudi zato, ker mislijo, da se s tem poinlade ne samo telesno, ampak tudi spolno. O tigrih je znano, da človeka navadno ne napadajo, če pa slučajno kak tiger vlovi človeka in ga poje, dobi strastno poželenje po človeškem mesu in sploh noče več okusiti druge hrane. Sko-ro ravno tako je tudi pri človeških ijudožr-cih. Iz vseh teh navedenih razlogov kanibalizma je razvidno, da je boj Evropejcev ž njim zelo težaven.
Kako grozno in ogabno je kanibalstvo opisuje nazorno nemški raziskovalec Burger. Bil je pred vojno na otočju Južnega morja in bil sam navzoč pri neki ekspediciji, ki je bila prirejena v svrho kaznovanja kanibalov radi najnovejših zločinov. V bližini obale na Novi Britaniji je stanoval nek pokristjanjen Papuanec s svojim sinom ter imel lepe nasade kokosovih paam itd. Nekega dne zgodaj zjutraj, ko je še spal v svoji koč;, so ga nenadoma in nepričakovano napadli Suviti, neko divje gorsko pleme, pod vodstvom svojega poglavarja Mburutk-žuna, ubili njega in sina ter ju potem prevezana za roke in noge obesili na bambusove droge ter odnesli kakor prašiča v gorovje, V gozd. kjer so ju pojedli. Razrezali so najprej z noži pripravljenimi iz bambusa njuni trupli na kose in potem te kosce spekli na razbeljenih kamnih ter jih povžili. Olavo je dobil p-ugiavar Mburutkam in lepo posrebal možgane, ki veljajo za največjo slaščico.
V nekem drugem kraju so poklali in pojedli neko večjo družino, le najmanjšega, kakih osem let starega fanta so pustili, moral pa je zato jesti ž njimi meso svojega lastnega očeta. To je pač višek grozote, ki presega gotovo surovost in grozotnst naj-
bolj divjih živali, kajti znano jc, da se žival; trupel svojih staršev in sorodnikov ne dotaknejo. Pred leti so isti Suviti napadli misijonsko postajo Sv. Pavel ter po-kla i in pojedli vse misijonarje in redovnice. •Kokmijalna oblast je radi prvo, navedenega najnovejšega kanibalskega zločina poslala proti Siivitom kazensko ekspedicijo, ki je postreljala več kanibalskih poglavarjev in med njimi tudi omenjenega Mburutkama. Po tej ekspediciji je kanibalstvo nekaj časa prenehalo, pozneje pa so se dogodili zopet novi slučaji in odposlane so bile nove kazenske ekspedicije. V notranjosti otoka, kjer sploh še^ ni bilo Evropejcev pa divja kanibalstvo tajno še vedno kakor v najstarejših časih. Le na obalah, kjer stoje domačini pod neprestanim nadzorstvom belih in so večinoma tudi pokristjanjeni, se slučaji kanibalstva ne dogajajo več. Kakor v Južnem morju obstoja kanibalizem še danes tudi v nekaterih divjih predelih Avstralije. Afrike in Južfl<* Amerike.
Dvakrat na smrt obsojen.
Dolgo iskani zločinec Leclerque je bi’ pred nekaj dnevi obsojen že drugič na smrt.
Leta 1917 je bil Leclenjue uslužben kot vrtnar pri neki bogati vdovi. Njen denaT ga je tako mikal, da io je sklenil umoriti. Vendar pa se mu je poizkus ponesrečil, zločinca pa se je posrečilo v pravem času prijeti Po nekaj mesecih preiskovalnega zapora se mu je posrečilo zbežati. Ko se je nekoč še-tal po ulicah Oise, ga je spoznal neki stražnik in ga skušal na svojo nesrečo prijeti. Zločinec pa ga je spretno sunil z nožem v prsa in ga smrtno ranil. Deset mesecev pozneje so ga zalotili v stanovanju polkovnika Coerreta ravno v času, ko je hotel odnesti nekatere vrednostne stvari. Tudi tokrat je imel srečo in se je rešil z dvema streloma, ki jih je oddal na starega vojaka.
Dva dni kasneje so ga končno prijeli orožniki v Moulicentu. Sreča pa mu je bila očividno naklonjena, kajti medtem, ko so ga peljali v zapore, je ubil spremljajočega policijskega uradnika z debelo železno palico, be istega dne ga je prijel neki poročnik, potem ko ga je ranil s samokresom. Proces se ie vršil najprej pred poroto v Orneju. Sodba se je glasila: dosmrtna ječa, poostrena s prisilnim delom. Druga instanca je razveljavila obsodbo nižjega sodišča in znižala kazen na dvajset let ječe. Obsojen je bil seve* da samo za zločine, izvršene v okraju Orne. Po obsodbi je bil odveden k sodišču Chartre, kjer se je moral zagovarjati za zločine. Simuliral je uriiobolnost; vendar brezuspešno, kajti sodni psihiater je ugotovil, da je zločinec povsem normalen. Porotniki so ga obsodili na smrt. Zločinec pa je imel zopet enkrat srečo. Pri krivdoreku se je namreč »tihotapila 'formalna napaka. V svojem odgovoru tia stavljena vprašanja so namreč napisali »da, soglasno«, mesto »da, z večino«; radi te besede je višja instanca razveljavila sodbo iz formalnih razlogov.
Tedaj pa je Leclerque naenkrat spreine* nil svojo vlogo. Predstavil se je kot nesrečno žrtev usode. Baje ni nikdar skušal umoriti svoje delodajalke. Itnel je slučajno v rokah velik nož in stara ženska, ki je precej krat-kovidna se je zaletela vanj. Tudi mu ni nikdar padlo v glavo streljati na polkovnika. Kljub temu pa je bil pri ponovni razpravi obsojen na smrt.
M
Petek 16., sobota 17. maja
Mii film iz miljorMiii hrogoo
Moderna elegantna drama v 6 dejanjih. V glavni vlogi priljubljena krasotica
lucie Doralne.
Predstave ob 3., V, 5., V,8. in 9. uri.
kila sicer divja, grda dpica, toda s
lejja	dobra in v njegovih očeh je bila
vSe	ie izkazoval, ne da bi sam vedel,
tleJki rni°yan^e .*n ljubezen, ki je normalen an-mladenič	svoj|	Nikdar	ni
tako je bilif Kala deležna
^Znal	Ukazuje	svoji	materi.	Nikdar ni
w2!Lma!ere in tako je bilif Kala deležna tj	DnPadlo	lepi	ljubeznivi	lady Aliče,
ostala živa.
izt>ruhu svoje bolečine se je Tarzan j-	obrati.	Vpraševal	je soplemenjake,
°totor ie niifc 3 umor^ena in izvedel vsaj toliko, ^ila	°Va	pomanjkljiva govorica lahko iz-
>TpSlalSi golačrnr310' IZVedeI je nar"reč’
J® s teni™	opica	s peresi na glavi,
* kostjo Barasa^kienT^ Smrt * POtem ZbeŽala
’16 Za,i\rZat? n} čakal Skočil je na veie dreves in
Se Poti nn katPKZ"al je VSe 0Vinke Sl°‘ h Cv i^t S,ie Zbežal Kalin morilec. Ker iel> če iei+i bežal naibrže tod, ga je lahko še Ce ae skozi džunglo kar počez.
Ob strani je imel lovski nož svojega neznanega očeta, na plečih zvito močno vrv,
čez eno uro je prišel zopet na pot. Zlezel je na zemljo in skrbno preiskoval tla.
V mehkih tleh ob robu potoka je našel iste sledove, kakor jih je le on puščal za seboj, toda mnogo večje. Ob tem pogledu mu je pričelo utripati srce. Kaj bi bilo mogoče, da bi bila to sled človeka, pripadnika njegove lastne rase?
Sled je §la v dve smeri. Gotovo se je sovražnik vrnil po isti poti, odkoder je prišel. Ko je Tarzan preiskal mlajšo sled, se ie od roba než-nega vtisa odkrušila zemlja — dokaz, da je bil še svež, in da je dotičnik šel šele pred kratkim tod mimo.
Tarzan se je zavihtel zopet na drevje in nadaljeval svojo pot v višini, kolikor mogoče hitro in brez šuma.
Imel je približno eno miljo za seboj, ko je naenkrat uzrl pod seboj, črnega vojščaka, ki je stal pred malo jaso. V roki je držal tenak lok, s katerim je izstrelil smrtnonosno puščico.
Njemu nasproti je stal Herta, mrjasec, s povešeno glavo iii ves penast, pripravljen za napad.
Tarzan je strmeč opazoval čudno bitje pod seboj. Po postavi mu je bil podoben, toda po obrazu in barvi je bil za toliko različen. V svojih knjigah je videl slike črncev, toda kako so se razlikovali ti mrtvi odtisi od tega gladkega, grdega, črnega bitja, ki je živelo.
Dočim je mož napenjal lok, je spoznal Tarzan v njem črnca in strelca iz svojih knjig.
Kako čudno 1 To odkritje ga je tako razburilo, da bi skoro izdal svojo prisotnost.
Med tem so se razvijali dogodki pod njim. Mišičasta črna roka je izstrelila puščico in Tarzan je videl, kako se je bliskoma zadrla v mrjaščev vrat.
Komaj je puščica' zapustila lok, je Kulonga vtaknil že drugo noter, toda mrjasec Horta je tako urno navalil nanj. da ni imel več časa, izstreliti jo. Skokoma je planil črnec nad žival in ji z neverjetno spretnostjo zasadil drugo puščico v hrbet.
Potem je Kulonga skočil na bližnje drevo.
Horta se je obrnil, da bi zopet napadel svojega sovražnika; napravil je par korakov, omahnil in padel. Par trenutkov so mišice še drhtele, potem je mirno obležal.
Zdaj je Kulonga splezal z drevesa.
Z nožem, ki ga je imel ob strani, je izrezal par kosov mesa iz mrtvega mrjasca. Potem je napravil ogenj, spekel meso in ga pojedel. Za ostalo telo se ni zmenil.
Tarzan ga je pazljivo ogledoval. V njegovih divjih prsih je sicer besnela želja, da bi črnca ubil, toda še večje je bilo poželjenje, da bi se učil. Hotel je črncu nekaj časa slediti, da vidi, odkod je prišel. Pozneje ga ob primerni priliki lahko ubije, kakor hitro odloži lok in smrtonosne strelice.
Ko se je Kulonga najedel in izginil za bližnjim ovinkom, se je Tarzan mirno spustil na tla. S svojim nožem je izrezal par kosov mesa iz mrjasca, toda ni jih spekel.
Ogenj je videl doslej le takrat, kadar je blisk Ara razdejal kakšno veliko drevo. Da lahko
ustvarja kakšno bitje v džungli rdeče in rmene plamene, ki požirajo les in puščajo le prah za seboj —- to je Tarzana silno presenetilo. Posebno pa mu ni šlo v glavo, zakaj si je črnec pokvaril svoj slastni obed in molil meso v slepečo vročino. Mogoče je bil Ara strelčev prijatelj, ki je delil hrano ž njim.
Pa naj bo kakor hoče, Tarzan ni hotel svojega dobrega mesa tako neumno pokvariti. Hlastno je pogoltnil pošten kos surovega mesa in ostanek je položil kraj steze, da ga vzame s seboj na povratku.
Potem si je lord Greystoke obrisal mastne prste ob naga stegna in se napotil za Kulongo, sinom poglavarja Mbonge. — Isti čas le sedel v daljnem Londonu drugi lord GreystO|ke, mlajši brat očeta resničnega lorda Greystoke, v klubu in pošilja svojo porcijo nazaj v kuhinjo, ker ni bila dobro prepečena; in ko je pojedel, je vtaknil svoje prste v skodelo, polno dišeče vode in se obrisal v snežnobelo brisačo iz damasta.
Cel dan je sledil Tarzan Kulongi in plaval nad njim po drevju kakor hudi duh. Še dvakrat ga je videl izstreliti smrtonosno puščico, enkrat nad hijeno Daugo, drugič na opico plezalko, Manu,
Obe živali sta bili takoj mrtvi, ker je bil strup Kulonge svež m je povzročal takojšnjo smrt.
arzan je mnogo razmišljal o tem čudnem načinu ubijanja, ko je sledil črncu v gotovi oddaljenosti. Tenka puščičina konica se mu je zdela preslaba, da bi povzročila smrt, kajti velike živali džungle odnesejo večkrat v svojih bojih težke rane. r$ jj skoro zmirom zopet opomoreia
talila sprajama: Zvezna knjigama v Ljubljani, Marijin trg 8.
vo doŠle krasne , vseb vrst in ‘ :S damskih klo sveže cvetlice« P iveži in sohi ju :alni venci. VeU
nizka, P°sl
W MALI OGLASI g
SJg Ceni oglasom do 20 Mied Din 5'—; vsaka nadallna beseda 25 para z davitlno vred.
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
Izpred sodiSca.
PRETEPAČI.
Delikti, s katerimi imajo dandanes sodišča največ opraviti, so: telesne poškodbe, tatvina in žaljenje uradnih oseb. To je, popularno izraženo, posledica vojne in raz-ineT, v katerih živimo. Tako je stal tudi današnji dan pred okr. sod. pod egido pretepov in tatvine.
1.	Dva obrtnika iz Št. Jakobskega okraja.
P. P., mesar, trikrat predkaznovan, živi le delj časa v hudem sovraštvu z brivcem H. D. Zato ga je pred kratkim brez vsakega nadaljnega povoda atakiral ponoči v kavami Vospernik, ter ga sunil s pestjo v brado. Vsaj tako trdi H. D. in pristavlja: »Poškodoval me sicer ni, samo v jezik sem se ugriznil; no — mislil sem si — sedaj je stvar končana, dal mi ie. kar mi je obljubi!.* Pa se je mož zmotil. Ren-
contre se je po policijski uri na cesti nadaljeval.
Kot priča zaslišan izpove brivec, ki je bil — mimogrede omenjeno, že sam enajstkrat predkaznovan, — da je bil sicer nekoliko pijan, a se kljub temu dobro spominja, da se je vršila stvar tako, kakor bo on povedal, ter pove:	Jaz	sploh nisem nikak
pretepač. Niti v kavarni nisem reagiral. Klical sem na cesti svojega prijatelja V., ki je z nekom govoril. Kar naenkrat me udari obdolženec od zadaj z neko stvaTjo — bil je najbrže »boksar« — s tako silo po glavi, da sera se zgrudil in hudo krvavel. S takim udarcem se lahko človeka ubije. — Zahtevam 1000 Din za bolečine ...
Sodnik:	Ampak D., Vi ste bili že
enajstkrat kaznovan radi takih pretepov. Vam ni dosti verjeti.
Priča: O ne, zaTadi drugih reči. —
Priča J. V., čevljarski mojster izpove, da je videl, oziroma slišal, da sta se
nasprotnika v kavami prepirala, sunka v brado pa ni videl. Glede dogodka na cesti izpove v bistvu kakor privatni udeleženec, samo tega ne ve, če je imel obdolženec v rokah kako orodje ali ne.
Ker se obdolženec zagovarja v tem smislu, da prizna, da je dal D.-u »jedno okrog ušes« in ga je samo slučajno odrinil od sebe, da je padel, ter pri tem dobil poškodbo na obrazu, ki so trajale 14 dni in se sodišče na podlagi dosedanjih izpovedb ni moglo o stvari še dovolj prepričati, se obravnava preloži v svrho zaslišanja nadaljnih prič.
2.	Alojzij Moškerc.
Ta je dal na svojega bratranca pet strelov (ne da bi ga zadel). Z zadevo se je prvotno pečalo dež. sodišče, pa jo je odstopilo okrajnemu, in to obsodi danes fanta radi prestopka po § 431 k. z. na skrajno milo kazen 3 dni z dvema postoma in enim
trdim ležiščem. Dečko pa niti s to kaznijo ni zadovoljen, zato ga sodnik vpraša, če misli, da bo dobil od sodišča mogoče »medaljo. ker je fest žic«, nakar Moškerc umolkne in odide.
3.	Fantovski pretep v Sostrem.
Kakor že večkrat pod Golovcem, so se stepli fantje v Sostrem med seboj in s fanti iz okoliških vasi. Stvar je bila precej nevarna. Oboroženi so bili »kakor za vojsko« z revolverji in noži. Padale so zaušnice, in delili so se sunki z nožem, toda za justico je bil končni rezultat minimalen.
Kot obdolženca stojita namreč danes pred okr. sodiščem samo Gašperšič Franc in Smrekar Karol iz Stepanje vasi.
Obadva sta dobila sicer sunke z noži v bedra, toda storilcev ni bilo mogoče izslediti. Ker pa se vsaj njima da dokazati par malenkosti, sta biia obsojena in sicer: Gašperšič po § 411 (lahka telesna poškod-
ba) na 100 Din globe, v slučaju neizterljivosti pa na dva dni zapora ter 50 Din odškodnine za bolečine, Smrekar pa po a 2 in 4 k. z. o posesti in noši orožja takisto na 100 dinarjev, oziroma dva dni zapora.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani-
ftf
»STENICOL
Najboljše sredstvo proti stenicam-Glavna zaloga A. Stanc* Ljubljana«
Zastonj Vam
leko in peri
da,
blaga za obleko in perilo nikdo ne
ga dobite pri j
II
toda po izredno nizki ceni tvrdki
„Danica
MaizeiJ & Raileli,
Ljubljana, Turjaški trs 1 (bivša Preskrbovalnica)
Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur-nega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači in preprodajalci poseben popust.
n—n—1—nni hii m mn n i m imii n
Cenjenemu občinstvu viftdao sporočam, da sem otvoril
podružnico
na Marijinem trgu štev. 2. nasproti frančiškanske cerkve, kjer bom imel vedno na zalogi iste izdelke, kakor v svoji pekarni na Gosposvetski cesti štev. 7.
Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam v naprej točno in solidno postrežbo.
VILJEM BIZJAK,
parna pekama
LJUBLJANA, Gosposvedska c. 7*
Jadranska banka, ti Beograd
°Dln.*60,0w!0tM) Centrala (začasao) Ljubljana Din.R3™515.000
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
Podružnice:
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Naslov za brzojave: JADRANSKA Amerikanski oddelek — Potniški urad
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Hfugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New 7ork City.
Banka ii pralne Mirt glavi mesi sveta in se nota z ni Hnimi posli.
MERAKL
BODE, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I 3AMAČNO CISTI FIRN1S NAJBOLJE KAKVOČE NUDI
MED1Č-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
UU&UANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADIŠTE
TVORNICE;
LJUBLJANA - MEDVODE
»ELIN1
družba za električno industrijo d. z o. z.
i <Sradl električne centrale In naprave. — Velika , zaloga motorjev In električnega materfjala. — Cene Izredno nizke. — Postrežba točna. — Na ieljo poset Inženirja brezplačno.
ljubi jana, Dunajska c. 1gtelef. 88. Maribor, Vetrinjska ul.11, telef. 239.
j Pozor krojači, šivilje in j j dame, ki želijo same j j izdelovati garderobo! j
i Pomladni krojni tečaj za moško in d&Msko j
• garderobo se prične dne 20. maja.	\
! je dobilo za pomladno sezijo iz iuozemsto • | najmodernejše moške in damske modele * ; prvih svetovnih Akademij in je sistem / j f da se izreže iz 2'70 m moška obleka, 2'70	;
! 3 m damski kostum. Vsak učenec doto j = zaključku tečaja spričevalo in učno diploW « |
• Kroj je zelo praktičen in se lahko tiav t f vsaka dama tekom tečaja krojiti. Vpisuje _ ! dvevnood8.—12., 2.—6. ob nedeljah od9■ ’ ?
! Konces. krojna modna šola 1 Ljubljana, Zidovska ulica 5»
?	v	veži na levo.
Skladlšte in zastupstvo strojev za
|U nadalje karbo PafaVC. 1 vrpce za s ve suš> « Mali ručni
WOOD“ u kovčeg*
--------------------- praktičanzaputova")
,Underwood‘, Zagreb, Mejničkairt
V
SPLOSNA KNJIŽNICA
st. i. . 2. „ 3. - 4. . 5.
7.
str. . . str. . . . 105 str. 184 str-in njegova
BroS.	V«*.
Din 12-— Din 17--
.12.
4
. 13. V.
v 1 dejanju, po-
slovensko mladino pri-
V.‘, 536 str". 347 str. str.
prstan, narodna pravljica v • • • • pošlo-spis, po-Renče Mauperin, ro-
112 str.’.'.’ !.’ v vicah, povest, prevel
grajščaka, ve-
Bradač, 47 str. dramatska bajk.
roman.
igra, posl. C. Golar, 60 str. dnevi Pompejev, I. del
16'—
12-—
20'—
8 —
6 —
12— 22 — 24 — 6 —
12 —
12 —
10-—
26-
15-15 —
9 —
6 —
16-
14--
8--
14—
9.—
Poslednji dnevi Pompejev, ii. del
22*- i 17- \
26 - i
13- |
11- {
17— i 28"— • 30 - ? 11- |
„-! 17- | 15- j 32— »
21- i
20- f
14-1 11- |
22-{
20--
13—
20—
14—
Ljubljana
Gosposvetska c št 2
priporoča svojo bogato zalogo
pisalnih strojev
za
nun snoi
rodbina In obrt ter
vozniti koles
Styrla — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
: Cesiki zastonj in Iranko.:
ležeči, plamenocevni, 14 m’kurilne ploskve, 5 atm., sistem Wagner po zelo ugodni ceni takoj na prodaj. Ponudbe je poslati na Mestno plinarno, Maribor.
upim
18,
Ponudbe
Stroji
rabljene, kupim, upravo lista pod
*/, Emendole, Groyer, Trapist (polnomasten), po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Ivan Kos Bohoričeva ul. 28, Ljubljana.
s celim inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g. Andrej-u Sošič-u, Maribor, Trdinova ul. št. 3.
v sredini mesta na prometnem kraju v Ljubljani se išče za ta' koj. Ponudbe na upravo Usta pod »Lokal«.
Izšla je zanimiva narodnogospodarska knjiga:
Dr. Karol Engliš:
DENAR
v slovenskem prevodu dr. Albina OgTisa. Širšim krogom inteligence kot orijentačen spis o denarju koristen svetovalec. Knjiga Je izšla v okvirja
,.Splošne knlllnlce",
kot 14. zvezek in obsega 236 strani.
Cana: broi. Din 26— vez. Din 32—
Naročila sprejema:
Zvezna knjigam,
Ljubljana, Marijin tra 8.
Gostilničarji pozor!
Vsled selitve trgovine razprodajam po najnižjih cenah prvovrstna ljutomerska in haloška vina letnik 1921, 1922 in 1923 od 50 litrov naprej. Gjuro Va-ljak, Maribor. Mlinska ulica 2,
z opeko kriti paviljon s celim inventarjem na ljubljanskem sej mišču poceni na prodaj. Ponudbe poslati na naslov: Gjuro Val jak, Maribor.
z dvema stanovanji in kletjo, poleg tudi vrt, se proda v bližini Garnizijske bolnice v Ljub liani. Naslov v upravi lista
pa
§( Službe)!
izkušen bilancist bi se rad zanimal po nekaj ur na dan. Samo resni reflektanti nai se blagovolijo oglasiti pod »Točnost« na upravo lista.
prvovistnimi uspehi gospod. Hodi tudi na dom. Honorar od ure 6 Din. Ponudbe pod „Pouk'1 na upravo „N^r. Dnevnika".
ist,
samski, se išče za žago veneči janko, — vešč mora biti brusiti žage. Nastop takoj. Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demliki trg.
za rezanje kurjih očes se sprejme. Ponudbe: Kopališče »Slon Ljubljana.
idealno dekle, išče sebi enako srce. Dopisi s sliko „Ni meni enake".
mlad, naobražen in v zelo dobri poziciji želi znanja s simpatično značajno gospodično do 24 leta s primerno izobrazbo iz boljše rodbine. Neanonimni dopisi s sliko pod „Reaten“ na upravo Nar. Dnevnika.
gospodično ali vdovo, ki bi imela svoj dom, oziroma premoženje. Sem 27 let star, drž. uslužbenec ter imam lastno pohištvo in denar. Resne ponudbe pod »Srečno« na upr. lista.
I- _
dinarjev posojila, pijj1 na prvem mestu isče* dobrim obrestim. P°n'1 »Soliden« na upravo
Mino lilo
za 6 oseb se poceni P1 Naslov pove uprava »N» Dnevnika«.
24 letna, želi znanja s starejšim gospodom, milosrčnim in resnim. Vdovec brez ali z nedo-rastlim otrokom ni izključen. Refiektira se samo na resne neanonimne ponudbe, s sliko, katera se povrne, pod „Zadovolj-na prihodnjost" na upr, lista.
korespondence, francoske in nemške radi vežbanja tudi v zameno za srpsko-hrvaško. — Cenj ponudbe pod »Lin^uistica« na upravo lista
ali zastopnika z dobro provizijo iščemo za obiskovanje trgovin z mešanim blagom, kateri bi vzeli na pot tudi našo kolekcijo. Ponudbe na trgovačko poduzeče K. Mahorčič, Zagreb, Petrova ulica 35.
1100 KOll
Puch 6 /a PH, vse v dobrem stanju, prodam za 7.000 Din. Zelena jama 198, Ljubljana.
tlovo lino
za jedilno sobo, moderno in solidno izdelano, kakor tudi druga stanovanjska oprema se proda za nizko ceno. Avgust černe, Zg. Šiška 122.
USMhl
I. ta II del v nemškem prevodu dobt za nizko ceno v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg lt»v. &
Dopisi
stara 22 let z večjim premoženjem, želi znanja v svrho ženitve s primerno situiranim gospodom. Ponudbe na upravo lista pod „Bodočnost“.
Eaino
f Mii se ii
primeren prostor za^kiojaško obrt, v neposredni,,bližini Ljubljane, obtoječe iz velike delavnice in lokala ter stanovanja, najraje ob kaki glavni prometni točki. Ponudbe na upravo lista.
U Din
posojila se išče, lahko tudi proti oddaji stavbene parcele. Naslov v upravi lista.
dobro situiran, star 25 let, želi znanja v svrho ženitve z enako gospodično. Šivilje imajo prednost Ponudbe pod ,,Junij“ na upravo lista.
simpatične zunanjosti želi zna nja z gospico v starosti 18—22 let. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne pod »Jadran« na upravo lista. Diskretnost zajamčen*.
pohištva ali sličnih stvari iz Ljubljane do Karlovca odstopim polovico vagona po Naslov v upravi
Za časa pdčltnic oddam v gorskem zakotju hišico z več sobami, po zelo nizki ceni. Krasni izleti na vse strani. Naslov pove uprava Usta.
državni uradniki 1 Kdor * slikal v atelije-u ,.Helios U*
bljana, Aleksandrova cesta st.^,
dobi legitimacijo
Veličan Bešter^
Jod Hi,.
kavarna in gostiln*«
Rožno dolino se prip°f0 a‘pjet-prta že ob 5 uri zjutraj’ ^0( niki v okolico dobe dobf° {# likerje itd. Postrežb* 10 pm solidna. Vino čez ceneje. Sprejemajo s« * #ffr na hrano. Obad do P°
Marija Zgonc._______
Kdo bi lan >
gojil za prihodnje M® j Ob* buč, kumar in Čebulj vS#]{0
vezujemo	....
množino
se prevzet1^.
   pridelanega B eboO
Nadaljna pojasnila
seme na razpolago.
trgovina Sever & ljana, Wolfova ul. **•
I. ljubljanska cvetličarn®’ burgova ulica 6 so na novo došle in sadje vseb za okras Nadalje šopki, sveži venci, žalni loga umetnih cvetlic, venčkov za neveste,