Gospodar in gospodinja
LETO 1935	29. MAJA	ŠTEV. 22
Smrt voluharja
V zadnjem članku, kjer smo pojasnili kako odvračamo tega zajedavea od sadnega drevja in od drugih vrtnih in poljskih sadežev, smo končno rekli, da od takih ukrepov splošnost nima trajnega haska. Na ta način zajedavea le preganjamo, ne da bi ga končno užu-gali. Dokler pa živi, dela škodo, če ne tu, pa drugje. Trajne uspehe bomo do-jegli le tedaj, ako ga neumorno zalezujemo in na ta ali oni način pobijamo.
Pred 20—30 leti je veljalo za najuspešnejše zatiralno sredstvo streljanje s puško ali s posebnimi samostrel« nicami. Ako namreč odpremo voluharjev rov, v katerem ravno prebiva, ga pride prav v kratkem »zapirat«. Pri tisti priliki ima navado, da pogleda vsaj za trenutek malo v svet. Lovec, ki je v bližini z napeto puško na preži, ga prav lahko ustreli. Tako so nastavljali tudi samostrelnice s primerno vabo. Ta način pobijanja voluharja so v novejšem času iz raznih razlogov popolnoma opustili. Dandanes zatiramo voluharja tako, da ga v razne pasti lovimo ali ga pa zastrupljamo. Oba načina sta uspešna, ako jn pravilno izvajamo in pri tem upoštevamo zlasti silno tenkočut-nost, pretkanost in nezaupnost voluhar-jevo. Z golimi rokami ne smemo prijemati ne pasti, ne vabe, niti ne smemo odpirati rovov in grebsti po zemlji. Pri takih delih nataknimo stare rokavice, ki so bile dlje časa kje na vrtu, in nimajo več nikakega duha po človeku.
Najnavadnjša past za voluharja so razne »klešče«, kakor jih uporabljajo tudi za lov krtov. Izurjeni lovci voluharjev imajo po petdeset in še več takih »klešč«, ki jih vse razpostavijo po določenem zemljišču. S pol metra dolgo železno palčico zabadajo v zemljo, da najdejo rov. Z lopatico izrežejo toliko zemlje, da pridejo izlahka na obe plati do rova. Potem vložijo napete pasti tako, da so klešče od obeh strani in odprtino pokrijejo s travnato rušo. Pred
uporabo morajo biti pasti nekaj časa v zemlji, da zgnbe kak morebitni duh.
Dobro se obnašajo tudi pasti v obliki 25—30 cm dolgih in 5—6 cm debelih kovinskih (cinkastih) cevi, ki se z obeh koncev odpirajo navznotraj, navzven se pa ne dajo odpreti. Voluhar, nič hudega sluteč, zleze v cev, ki se za njim zapre. Tako dobimo živega v roke. Najzanesljivejše ga umorimo, ako ga utopimo. Za uspešen lov je treba kajpada tudi teh cevi večje število, da jih naenkrat razpostavimo po raznih krajih, kjer zasledimo voluharjeve rove. Neki vrtnar v ljubljanski okolici je vjel v take cevi v par mesecih okoli 80 voluharjev.
Najnovejša past za voluharje, s katero so dosegli tudi zelo dobre uspehe, je 30 cm visoka, cvetlični vazi podobna, lončena, znotraj pološčena posoda, ki jo zakopljemo v zemljo, kjer so rovi in sicer tako, da pride zgornji rob posode v isto višino kakor dno rova. V posodo nalijemo 10 cm visoko vode. Voluhar, ki se sprehaja po rovih, pride tudi do roba posode in se prekucne vanjo. Ven pa na noben način ne more. ker so stene navpične ali celo na noter upognjene in gladke. V nekem kraju so tekom nekaj mesecev vjeli v 10 takih posod blizu 200 voluharjev. Posebno mladiči baje prav radi zabredejo v tako past.
Glede novih pasti, pa najsibodo že kakršnekoli, bi še pripomnili, da jih motamo »rf-i nrxwnl>- -"k«'	•••»ko-
pati v zemljo, sicer se jih bo voluhar od daleč izognil.
Poleg lova v pasti, je dandanes zlasti po drugih pokrajinah, najbolj razširjeno zastrupljanje. V to svrho izdelujejo neko mazilo — pasto z imenom eelio-pasta. S to pasto, ki je tako sestavljena. da voluharja ne odbija, zastrupljamo razne korenine, ki mu gredo posebno v slast, kakor n. pr. zelena, peteršilj, korenje, itd. Koren n. pr. nekoliko izvotlimo, votlino namažemo s
paslo eelio in jo lepo zadelamo z izrezanim koščkom korena. Tako pripravljeno vabo vtaknemo v rov, kjer čutimo voluharja. Seveda moramo nnsta viti zastrupljeno vabo po raznih krajih po vrtu — čimbolj na gosto, tem bolje. Ako nastavljena vaba izgine, je to dokaz, da jo je pospravil voluhar in da je en zajedavee manj v vrtu. Za vabo so posebno ugodne korenine, ki jih je voluhar nanesel v svoje zimsko g'nezdo. Kdor tako gnezdo najde, naj uporabi vso zalogo v to svrho.
Glede letnega časa se je izkazala pomlad za najbolj ugodno dobo za lov voluharjev. V tem času je najbolj trda za živež in voluhar gre rajši v past ali nad zastrupljene korenine, nego pozneje poleti ali celo na jesen, ko je v vrtu vsega v izobilju.
Za uspeši i lov voluharja mora imen lovec neke lastnosti, ki jih nima vsakdo. Že od narave mora imeti neki izraziti čut za prirodne pojave. Biti mora izredno pazljiv, imeti mora železno
Da bo pridelek
Med najboljše krmske rastline spada vsekakor lucerna. V nobenem drugem senu ne moremo nuditi živini toliko redilnih snovi, zlasti beljakovin in rudninskih snovi kakor v lueerni. Kdor poklada pozimi dobro lucernino seno svoji mlečni živini, lahko doseže že samo z njim precejšnjo mlečnost. Čim bolj neugodne so prilike za pridelovanje dobrega travniškega sena in dovolj okopavin (krmske pese) na kaki kmetiji, tem bolj je priporočljivo in utemeljeno pridelovati lueerno, čim so pogoji za njeno pridelovanje tukaj. Posebne prednosti lucerne so tudi, da požene svoje korenine globoko v zemljo in tam črpa hranilne snovi, da lahko kljubuje suši, bogati zemljo z dušikom, proizvaja godno zemljo, uničuje plevel, se odlikuje po zelo obilem pridelku in klajni vrednosti.
Da pa pride lucerna v vseh svojih dobrih lastnostih do popolne veljave, je treba izpolniti kolikor mogoče vse pogoje za njeno uspevanje in moramo tuiK prav ravnati z njo. Lueerna zahteva čisto, neplevelno, v svojih spodnjih plasteh čim bolj globoko propuščajočo zemljo. Kjer je podtalna voda le do 120 centimetrov pod površjem, tam niso za
vztrajnost. Le kdor ima te lastnosti se more z vso vnemo poglobiti v življenje tega zajedavca, si lahko obeta uspeh pri lovu.
Končno moramo pa še pripomniti, da posameznik v boju z voluharjem le malo zaleže. Kaj namreč pomaga, ako v svojem vrtu ali v sadovnjaku še tako vztrajno lovimo in zastrupljamo voluharje. ako pa sosedje v tem oziru ničesar ne store! Z voluharjem je tako, kakor z vsemi drugimi zajedavci naših kulturnih rastlin. Splošno.sti bo poma-gano le tedaj, ko se bo vpeljalo orga. nizirano, združeno zatiranje. Ker pa ni pričakovati, da bi se vsak posameznik s pridom lotil tega posla, in ker večina tudi nima potrebnega časa, se priporoča, da se v vsaki občini le nekatere, za to sposobne osebe izurijo za lovce voluharjev. Ti bi potem ta posel opravljali, tudi drugim proti primerni odškodnini za vsako vjeto žival. Tako delajo dandanes po vseh naprednih državah in sicer z najboljšim uspehom.	H.
lucerne ugoden
lueerno ugodna tla. Lueerno sejemo v njivo, kjer je bil pred njo krompir ali krmska pesa, ker le dobro zagnojena in negovana okopavina more pustiti za seboj dovolj dobro in čisto zemljo. Ako primanjkuje v zemlji apna, je treba zemljo najprej obilo apniti vsaj dve leti zaporedoma pred setvijo lucerne, da bo apno že ob začetku rašče lucerne \ zemlji enakomerno porazdeljeno in segalo tudi že v globokejše zemeljske plasti. Kjer je v zemlji premalo apna, lueerna le slabo uspeva. Za hektar je potrebno 1000 do 2000 kg apna. Prav tako je treba pognbjiti zemljo vsaj s 500 kg Thomasove žlindre in 250 kg 10 odstotne kalijeve soli na hektar že jeseni pred setvijo. Najbolj ugodno vpliva na lueerno, če smo že nekaj let poprej pravilno in redno gnojili do-tično njivo s fosforovimi in kalijevimi gnojili. Za posetev moramo rabiti čiste seme dobre sorte lucerne. Na hektar se računa 35 kg dobrega semena. Setev lucerne ne sme biti preredka. Le dovolj gosto posejana lucerna se lahko ubrani škodljivega plevela. Lueerno sejemo le pod zelo redko posejano zaščitno rastlino — oves ali ječmen (25 do 35 kg na hektar) pred vsem tedaj, če ni zein-
Ha dovolj dobro očiščena plevelnih
rastlin-
S posetvijo lucerne pa ne sme biti paša skrb za njeno uspevanje končana. Pred vsem moramo zaščitno rastlino o pravem času odstraniti. Pregosta zaščitna rastlina, ki lahko tudi poleže, in sploh o nepravem času pokošena zaščitna rastlina more zadušiti lucerno, ker ne moreta prihajati do nje zrak in svetloba. Prazna mesta na lucernišču nastanejo mnogokrat prav le zaradi prepozno odstranjene zaščitne rastline. Zaščitno rastlino mlade lucerne smemo le toliko nizko pokositi, da ne odkosimo s to košnjo vrhov lucerninih rastlinic, kar bi zelo oslabilo njih nadaljnjo ra-ščo. Čim boljše se namreč lahko razvijajo nadzemni deli mlade lucerne, tem krepkejši je tudi razvoj njenih korenin. Čini bolj pa so razvite korenine, tem boljše črpajo te vodo in rastlinske hranilne snovi iz zemlje, tem zanesljivejše bo lahko prestala lucerna morebitno sušo in ostro zimo. Zeleno poko-šeuo zaščitno rastlino odstranimo takoj z mladega lueeriiišča in jo porabimo za krmljenje ali pa posušimo v seno v kozolcu ali na ostrveh. Vsako vožnjo po mladem lucernišču s težkim vozom moramo opustiti, V prvem letu ne smemo lucerne prezgodaj in ne preveč v živo kositi. Prvikrat pokosimo mlado lucerno šele, ko je že v polnem cvetju.
Glede košnje več kot leto si are lucerne pa ravnajmo takole. Enkrat v letu moramo pustiti, da pride lnccrna v cvet in jo šele nato pokosimo. Ako hi pokosili lucerno vselej pred cvetenjem, bi lahko precej škodovali lucerni. Ko namreč lucerna cvete, tedaj napne vse svoje sile, da požene svoje korenine vedno bolj globoko. Strnišče, ki je ostalo v pravi visočini po ob času cvetja odkošeni lucerni pa požene zopet in proizvaja zelo krepke rastline. Seno lucerne, ki smo jo pokosili šele ob cvetenju je zategadelj manj beljakovinasta kakor pa seno mlade, pred cvetjem po-košene lucerne, pokladajmo odraslim konjem. Mlado, mehko, zelo beljakovi-nasto lucernino seno, ki smo jo pokosili pred cvetjem, pa naj dobivajo mlečne krave in teleta. Kakor skušnje uče. ravnamo najboljše, ako pustimo vsako leto, da pride lucerna za drugo košnjo v polno cvetje. Razen druge, pa izvršimo prvo, tretjo in četrto košnjo lucerue vedno prej, ko začne cveteti,
ali najpozneje tedaj, ko se pokažejo prvi cveti, sicer lucerna zelo zleseni in je potem glede redilnosti slabša kakor domača ali črna detelja.
Stara lucernišča je treba spomladi z brananjem zrahljati in prezračiti. S tem delom pa je največkrat tudi končano že v.se obdelovanje zemlje, kjer raste lucerna. Je pa zelo važno, da ohranimo godnost zemlje, ki jo napravi gosta rast lucerne, s takim rahljanjem zemlje po vsaki košnji. Žal pa se lucer-nišče pusti po košnji ponajveč brez vsake nege vremenskim vplivom, ki uničijo godnost zemlje in z njo tudi delovanje bakterij, katero delovanje je za dušik nabirajočo lucerno prevažno. Šele ko lucerna že precej visoko zraste in zopet obsenčuje zemljo, se pojavijo boljši razvojni pogoji za ? j vi jen je bakterij v zemlji. Zato pa je bas potrebno, da tudi po vsaki košnji zrahljamo tla lucernišča.
Kljub opominom lucerne same jo še vedno preveč v živo kosimo. Nikdar ne smemo lucerne preveč v živo kositi, kar velja za vse košnje, zlasti pa za zadnjo košnjo lucerne pred zimo. V primeri s travniško košnjo je treba pri košnji lucerne pustiti za seboj bolj visoko strnišče, dasi tudi travnike ne smemo preveč v živo kositi. Le iz primerno visoko puščenega strnišča more lucerna zopet čimprej začeti rasti.
Zadnja košnja luccrne jeseni tudi ne sme biti prepozna. Najboljše prenese lucerna zimo, če zraste do zime še 12—15 cm. To je važno posebno za kraje, kjer lucerna rada pozebc.
Neobhodno potrebno je, da lucerno sušimo vedno le v kozolcih ali na ostrveh. Sušenje lucerne v seno po tleh, se ne priporoča, ker se najbolj redilni listi in lističi zelo radi oblomijo in porazgubijo. Tudi pri spravljanju lucer-ninega sena moramo biti previdni. Ko spravljamo lucernino seno domov, na-kladajmo ga v ali na rjuhe, ki smo jih napravili iz vreč. Vse odpadke in zdrobljene liste, ki ostanejo na rjuhah, shranimo v poseben prostor; pozimi pridejo zelo prav prašičem in kokošim.
Po mladi lucerni v prvem letu sploh ne smemo pasti. Po starem lucernišču pa smemo pasti le govejo živimo in prašiče. Nikdar pa ne smemo pasti po lucerni konj in ovc, ker preveč v živo odgrizejo in popasejo lucerno, kar bi
le škodovalo prihodnjemu pridelku lu-eerne.
Da dosežemo čim višji vsakoletni pridelek lucerne, moramo lucerno gnojiti redno s fosforovimi in kalijevimi gnojili, s 400 kg Thomasove žlindre in 200 do 250 kg 40 odstotne kalijeve soli na hektar.
Le z vpoštevanjem vsega, Kar je v prid dobremu uspevanju lueerne, bo mogoče tudi pri nas zvišati povprečni letni pridelek lucerne in priti do več najbolj redilnega sena, ki je nujno potrebno pozimi pred vsem za mlečno živino in teleta, zlasti v današnjih razmerah.
Splošno snažeme hlevov spomladi
Dvakrat v letu, spomladi in jeseni je treba temeljito presnažiti vse prostore, kjer imamo kakšno domačo žival. Ako že ne dvakrat, pa vsaj enkrat v letu, si dajmo čas in posvetimo ga temeljitemu presnaženju hlevov, svinjakov in kurnikov.
Pred vsem očistimo vse stene, strop in vse kote pajčevine, prahu in druge nesnage, kar vse se je tamkaj zbralo od jeseni ali se zbira že leto dni ali celo več let. Mnogi menijo, da je dobro pustiti v hlevu pajčevino v miru, češ da se v njo lovijo muhe in drug mrčes. Stara zaprašena pajčevina pa je le dobro vališče za razne živalske škodljivce. V tako pajčevino se prav nič več ne lovijo muhe, tudi pajka ni več v njej. Muha lahko gre brez skrbi čez prašno plast pajčevine. Za muho ni na stari pajčevini nobene nevarnosti več, da bi se zaplela v mrežo finih nitk, kakoršne lahko opazujemo pri sveži pajčevini. S temeljitim očiščenjem pajčevin in prahu odstranimo obenem tudi razno zalego, iz katere bi se sicer razvil lahko razen mrčes živalim v škodo in nadlego.
Da bo čiščenje res popolno, moramo nato še pobeliti hlevske prostore. Za be-lenje uporabljamo apneni belež, ki ga napravimo iz gašenega apna s primeša-njem vode. Ako se bojimo, da bi se apneni belež ne prijel dovolj dobro gladkih sten, mu primešajmo tudi malenkost celega mleka. Gašeno apno ni le dobro sredstvo za belenje prostorov. Z gašenim apnom, oziroma apnenim be-ležem uničujemo obenem tudi razne ho-lezenske klice, v kar sicer uporabljamo tudi druga razkužilna sredstva, ki pa so navadno bolj draga, kakor pa gašeno apno. Za človeka in žival pa je gašeno apno neškodljivo. Če je v hlevu, svinjaku ali kurniku razsajala lani kakšna kužna bolezen (slinavka in parkljevka, rdečica, kokošja davica itd.), je dobro.
da ob tem splošnem snaženju popolnoma odstranimo vsak gnoj, da osnažimo vsa tla, odtočne gnojnične jarke, jasli, korita itd., jih po končanem snaženju dobro osušimo in na to dobro popraši-mo s prahom žganega apna. Ne smemo pozabiti razkužiti tudi vrat in praga. Če hočemo tudi zrak sam razkužiti v živalskih bivališčih, kar je tudi zelo dobro, vržemo fino zmleto žgano apno čim višje v zrak. Razpršen apneni prah ostane precej časa v zraku in ga očisti škodljivih primesi. Seveda morajo pa ostati vsa vrata in okna po prašenjv nekaj časa zaprta. Tudi ne sme biti ta čas v dotičnem prostoru nobena žival. Ako je iz prej navedenega vzroka po trebno, da razkužimo hlev ali svinjak ali kurnik s prahom živega apna, potem opravimo najprej to delo in na tc šele pobelimo stene, strop itd.
Kdor spomladi temeljito presnaži in pobeli ter po potrebi tudi razkuži hlev, svinjak in kurnik, doseže s takim ravnanjem, da postanejo omenjeni prostori bolj zdravi in da se živali v njih mnogo boljše počutijo. Tudi lažje obvarujejo živali pred nevarnimi kužnimi boleznimi, ki se navadno pojavljajo najprej in najraje v zanemarjenih hlevih, svinjakih ali kurnikih.
Da pa pride vsako temeljito presna-ženje enkrat ali dvakrat v letu do popolnega uspeha, se mu seveda mora v polni meri pridružiti redno vsakdanje snaženje in čiščenje hlevov, svinjakov in kurnikov. To pa ne sme izostati noben dan v letu.	I. P.
Računar v kronski in dinarski veljavi. 266 strani, vezana Din 15. Vsak kdor prodaja ali kupuje, pa ni imel pri liko v šoli, da bi zmogel iz glave izra čunati tudi težje račune seštevanja in množenja mu ta knjižica to nadome-stuje. Treba je le račune enkrat pregledati, da ve kako je sestavljena.
1T3
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Zelena v prehrani
Zelena je že od davnih časov znana, zelo cenjena, pa tudi priljubljena ze-lenjad. Njena redilna vrednost je približno ista, kakor pri drugi zelenjadi. Odlikuje se pa zelena po tem, da ima obilo nekaterih dragocenih redilnih snovi, ki so jako važne za prehrano; to so v prvi vrsti rudninske soli in vitamini, ima pa v sebi tudi eterično olje, ki ji daje poseben oster duh in značilen okus. Zelena ima mnogo več rudninskih soli kot korenje, ter ima precejšen lu-gasti vpliv. Zaradi tega je zelo koristno, ako jo v kuhinji čim bolj upoštevamo in čim večkrat postrežemo z njo.
Zelene ne devamo samo v govejo juho kakor pridatek, ampak jo uživamo kot samostojno zelenjad, ki jo pripravimo v kuhinji lahko na najrazličnejše načine. Uživamo lahko surovo ali kuhano. Surovo pripravljamo v obliki solate, ki jo napravimo tako kakor surovo zelenjad sploh. (Olupljeno in oprano korenino zelene drobno nastrgamo (naribamo), potem pa napravimo s solatno omako.) Paziti je treba pri zeleni le na to. da ostane lepo bela. Do tedaj da jo uporabimo, jo pustimo v vodi, ki je okisana s citronovim sokom.
Velika pa je izbira jedil, ki jih moremo pripraviti iz kuhane zelene, ki jih je več vrst. Kuhano zeleno pa prinesemo na mizo tudi nadevano, ocvrto, zmečkano s krompirjem, v solati itd. Znana je solata iz kuhane zelene, mešana s krompirjevo. Izvrstna je tudi solata, ako kuhano, na listke zrezano zeleno zmešamo z nastrganimi (surovimi) jabolki, ter polijemo z omako, ki smo jo napravili iz olja, kisa, soli gorčice in paradižnikove mezge. Manj pa je znano, da uporabljamo to zelenjad lahko tudi za kompot. Celo drobnejšo zeleno dušimo. da je napol mehka; nato jo zrežemo na tanke liste. Sladkor skuhamo s citronovim sokom, pridenemo zeleno in pustimo še. malo vreti, pa je kompot gotov. Ponekod delajo iz zelene celo sladoled in druge sladice.
. Ako hočemo imeti zeleno vedno pri roki, da jo lahko dodajamo, po mili volji tudi Iruirirr, iedem. si jo pripravimo takole. Surove korenine olupimo, zre-
žemo na zelo tenke listke, te sušimo en dan na zraku, potem pa še v zmerno topli pečici ali peči. Ne smejo pa se razgreti preveč, sieer porumene. Poleti bi jih lahko sušili zunaj, samo ne na premočnem solncu. Suhe listke zelene zme-ljemo in nato presejemo skozi redko krpo. Kar ostane debelejšega na krpi, zopet zmeljemo in presejemo. To ponavljamo toliko časa, da dobimo čisto droben prah. Ta prah zelene zmešamo z drobno soljo ali ga pa pustimo samega. Uporabljamo ga kot zdravo začimbo in ga shranjujemo v zaprti posodi. Za presna zelenjadna jedila popolnoma zadostuje, ako jim pridenemo malo ta kega praška (slanega), ue da bi jih se lili kot ponavadi.	Š. H.
KUHINJA
Karfijola s šunko in smetano. Najprej skuham eno celo karfijolo v slani vodi. Ko je kuhana, jo razdelim na posamezne rožice. Te rožice pokladam v namazano skledo in potresem z drobno sesekljano kuhano šunko. Nato pokladam zopet rožice, nanje šunko itd., da je skleda polna. Površino polijem s četrt litrom kisle smetane, v kateri sem razmotala en rumenjak. Nazadnje še potresem z žlico parmezan-sira. Nato postavim za dvajset minut v pečico, da se malo zapeče. Na mizo dam kot samostojno jed.
Jajčni kolač s špinačo. Spinačo operem, zberem in skuham v slani voai. Kuhano odcedim, osvežim z mrzlo vodo, sesekljam ih dušim nekaj minut n« surovem maslu. Posebej pa napravim jajčne krpe. Te krpe namažem s špinačo, zvijem skupaj ter dam na mizo.
Pečen grah. Izbran zelen grah skuham v slani vodi. Primerno kožico namažem s surovim maslom, potresem : drobtinami, ter nasujem toliko graha da je dno pokrito. Na grah potresem drobtinice in jih nakapam s kislo smetano. Menjaje ponavljam toliko časa da porabim ves grah. Na površino denem poleg drobtin in smetane tudi par majhnih narezkov surovega masla. "V pečico dam za petnajst do 20 minut.
Parjen krompir. Krompir olupim, operem, zrežem na prav majhne kocke

ier stresem v kožico, v kateri sera raz-belila žlico masti, zarumeuila malo čebule ter odišavila z drobno sesekljanim zelenim peteršiljem in z vejico majaro-na. Zalijem samo do polovice kožice z vodo, primerno osolim, prav dobro po-krijem ter dugim toliko časa, da je krompir kuhan. Na mizo ga dam k mesu, pečenki ali kaki drugi praženi ali pečeni mesni jedi.
Francoski zrezki. Iz telečjega stegna na režem tanke zrezke. Oprane potol-čem s kladivom, nasolim in potresem z moko. V mast. namenjeno za peko zrezkov, vržem noževo konico sladkorja, da zarumeni. Nato denem v ponev zrezke, ter jih na obeh straneh lepo opečem. Nazadnje pridenem še par žlic kisle
smetane. Ko se zrezki v smetani še malo popraži.io, jih dam na mizo s praže-nim rVžem.
Napolnjena jajca. Kakih šest jajc skuham v trdo. Kuhana prerežem po dolgem. V kožici razbelim surovega masla, pridenem žlico drobno sesekljanega zelenega peteršilja, eno v mleku namočeno in ožeto žemljico, par žlic kisle smetane in ostale, skozi sito pre-tlačene rumenjake. Ko je vse to dobro opraženo, napolnim beljake, s to mešanico in jih zložim v poma.zano in z drobtinicami posuto kožico drugega ob drugega. Po vrhu polijem s kislo smetano, ki sem jo razmotala v razpušče-nem jajcu, ter potresem z drobtinami. Pečem 20 minut v precej vroči pečici.
GOSPODARSKE VESTI
denar
g Uradni tečaji tujih valut. Finančni minister je z veljavnostjo od 20. maja nadalje določil naslednje tečaje za tuje vreduote. Ti tečaji bodo veljali do nadaljnje odredbe in vsebujejo že ofi-cijelno premijo. Uporabljati se imajo pri odmeri taks, pri določanju pristojnih sodišč, pri sprejemu zlata na državnih blagajnah, pri pobiranju luških taks, kot obračunski tečaji pri angažiranju in obračunavanju izplačil, določenih v proračunu v tuji valuti in pri sprejemanju Blairovega in Seligman-novega posojila kot kavcijo. Te inozemske valute veljajo:
1 zlata turška lira	Din 344.—
1 egiptovski funt	» 240.—
1 kanadski dolar	» 44.30
1 turška papirnata lira	» 35.25
1 nemška marka	» 17.65
1 zlati franc. ali švic. frank » 14.25 1 letonski lat	» 13.25
j švedska krona	» ' 11.02
1 belgijski belga	» 7.45
1 danska krona	» 9-45
1 avstrijski šiling	» 9,—
1 španska pezeta	» 6,—
1 francoski frank	» 2.90
1 finska marka	» 0-94
1 romunski lej	» 0.43
1 napoleondor	» 303 —
1 angleški funt	» 234.—
1 ameriški dolar	» 44,—
1 holandski goldinar	» 29.76
I urugvajski pe^o«;	Din	16.50
1 albanski frank	»	14.—
1 argentinski pesos	. »i	11.35
1 norveška krona	. »	10.73
1 madjarski penga	»	8.70
1 poljski zlat	»	8.30
1 brazilski milreis	»	6.80
l italijanska lira	»	3.62
1 češkoslovaška krona	»	1-83
1 bolgarski lev	»	0.50
1 grška drahma	»	0.41
CENE
g Indeks cen v aprilu. Oddelek za ekonomske študije pri Narodni banki je objavil, indeks cen v trgovini na debelo za mesec april. Iz njega je razvidno, da se je skupni indeks od prejšnjega meseca le neznatno spremenil s tem, da je padel od 63 na 62.2 točke (1926 1. = 100). Tudi nasproti lanskemu aprilu od 63 ni razlike, pač pa proti indeksu v letu 1933, ko je bil 66.4 točke. — Indeks cen rastlisnkih proizvodov je od marca na april nazadoval za 2.2 na 58.9, pri tem pa je višji nego lani v aprilu, ko je znašal 52.1. — Indeks cen živine in živinskih proizvodov se je dvignil od marca na april za 1.1 točke na 56.3 (lani 56.7). Indeks cen rudninskih proizvodov je ostal na isti višini kakor v marcu, to je ua 78.8 (lani je znašal aprila 83.7), indeks cen industr proizvodov pa se je povečal za 0.5 točke na 63.3, kar ua pomeni nasproti lan-
skemu letu, ko je znaša! (19.3 znatnejše nazadovanje. Vzlic temu treba poudarjati, da so "cene rudninskih in industrijskih proizvodov v primeri z rastlinskimi in živinskimi proizvodi neraz-merno previsoke. — Indeks een glavnih izvoznih predmetov se je od marca na april dvignil zti 0.6 točk na 60.8 (lani v aprilu 59.2), indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa se je dvignil za 1.5 na 68.7 točke (lani 72.4).
g Žitno tržišče. Položaj na žitnem tržišču je trden. Izmed žit je pšenica največ trpela radi slane, zato se ji je. cena nekoliko nategnila. Tudi koruza j* bolj čvrsta, ker je nekoliko več povpraševanja po njej iz Avstrije. Fižol v Vojvodini je slana vzela, zato ga morajo nanovo posaditi, radi tega je izginil s trga. Zadnja cena mu je bila 100—105 Din za 100 kg. Otrobi se iščejo za Avstrijo in Madjarsko, toda ponudb je malo. Tudi po ovsu je povpraševanje za izvoz, ponudbe so pa slabe. — Na ljubljanski blagovni borzi so bile za blago franko nakladalna postaja v žitorodnih krajih sledeče ponudbe: pšenica baška. 78 kg težka 129—131 Din. banatska 127—129 Din, oves slavonski 97—99 Din, koruza baška 71—73 Din, banatska 70—72 Din: moka baška iu banatska »0« po 200—220 Din. baška »2« po 180—200 Din, baska »5« po 160—180 Din; otrobi baški debeli po 9;>—100 Din.
g Lesno tržišče. Cene lesa so nekoliko popustile, ker je prenehal izvoz za italijanske kolonije. Sedaj iščejo gradbeni materijal za izvoz v srednjo in južno Italijo iu to po cenah, ki so bile pred pomladansko sezono. Povprašujejo večinoma- po III. vrsti lesa. po podmerah in kraticah. V tesanem lesu se še vedno oddajajo t rami tanjših dimenzij za izvoz skozi Sušak. Monte blago se manj oddaja. V trdem lesu iščejo kupci podnice ter neobrobljene hrastove plohe. Izvoz oreha je zopet prost, vendar vezan na gotove pogoje, na pr. odstopiti je eno devetino za državne potrebe. Italijanske kolonije iščejo drva, bukova ali hrastova v velikih količinah.
g Cene sirovim kožam. V prometu s sirovimi kožami so se cene radi živahnega povpraševanja učvrstile. En kg govejih kož plačujejo po 7 Din, telečjih po 15 Din. jagnječih po 12 Din, ovčjih po 45 Din, kozjih po .8 Din; konjske po 80 Din ena.
ŽIVINA
g Ptujski živinski sejem 21. maja
Dogon živine in konj je bil precejšen, kupčija pa srednja. Kmetje so prignali 134 konj in 620 govedi, skupaj 754 glav Pozornost je zbujal bik simentalske pasme iz ljutomerske okolice, ki je tehtal 1200 kg in je bil prodan za 4700 Din. Skupno je bilo prodanih 199 glav. — Cene za kg žive teže so bile sledeče: voli 2—4 Din, krave 1.50—3.75 Din, biki 2.50—4 Din, junci 2.50—3 Din. telice 2.50 do 4 Din, teleta 4—5 Din. Konje so prodajali po kakovosti od 540—3000 Din enega, žrebeta po 520—70 Din eno.
g- Mariborski prašičji sejem 24. maja. V sedanji dobi spravljajo prašičje-rejci zelo mnogo prašičev na trg. da jih za rejo pokupijo tisti, ki jih doma ne gojijo. Letos pa sili pomanjkanje denarja marsikaterega kmeta, da se odreče temu, četudi ve, da bo jeseni brez prašičev težko prehrani 1 družino. Od 527 prašičev, pripeljanih na ta sejem, je bilo prodanih le 160 glav. Cene so bile naslednje: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, po 50—60 Din eden, 7—S tednov stari po 70—90 Din, 3—4 mesece stari po 120—150 Din, 5—7 mesecev stari 180—230 Din, 8—10 mesecev 250—300 Din 1 leto stari 320—360 Din. 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg mrtve leže 7—9 Din. Tako nizkih een za ščetinarje že davno ni bilo.
g Stanje perutnine v tiaši državi.
Kmetijsko ministrstvo je izdalo uradne podatke o stanju perutnine koncem lanskega leta v vsej državi. Tedaj smo imeli 20,817.099 kosov razne perutnine, od tega največ kokoši, 17,857.933 kosov Število kokoši je največje v donavski banovini s 5,032.568 glav in v savski banovini s 3.252.329 glav; v dravski banovini jih je bilo 1,120.566 od skupnega števila 1.168.944 glav. Letno proizvodnje jaje ceni ministrstvo na 1320 milj. kosov, od česar se v državi potroši 857 milj. kosov, ostalo pa je bilo izvoženo. Inventar, vrednost naše perutnine ceni ministrstvo na 780 milj. Din. Tako visoka vrednost se pa zdi vendarle nekoliko pretirana, kajti po tej cenitvi bi morala stati vsaka glava perutnine povprečno po 37.47 Din. Pomislimo samo, da so bile kokoši v Sloveniji in v Bosni po 8—10 Din ena in da se pri nas niti v najdražji dobi ne prodajajo največje kokoši in Detelini nad 30 Din eden.

PRAV M NASVETE
Živa meja. A. J. G. Sosed je zasadil 20 cm od meje živo gabrovo mejo. Drugi sosedje pravijo, da mu nesmete to pustiti, ker vam bo ta meja še škodo delala na vrtu. Prosili ste soseda, ruaj mejo zasadi vsaj za en meter vstran, on pa to noče. Vprašate, če ga lahko na to prisilite. — Ne. Sosed sme na svojem svetu tik ob meji zasaditi živo mejo. Ce se bo sčasom meja razrastla, smate vi porežati veje, ki bi segale v vaš zračni prostor.
Zmedena dota C. J. Pred poroko vam je nevestim oče obljubil doto, ki jo bosta dala oče in mati, vsak do polo vice. Po poroki vas je tast poklical, da pridete po doto in je vam in ženi ifcročil dve hranilni knjižici ter ste pred pričami podpisali potrdilo o prejemu dote. Par dni potem vam pa žena pove, da je ena izmed dveh hranilnih knjižic njena last, ker je ona to knjižico pred poroko očetu posodila. Vprašate, če lahko vi sedaj od tasta zahtevate da vam plača vrednost od svoje hčerke izposojene hranilne knjižice. — Čudno je to, da žena pri izplačilu dote ni takoj spoznala svojo hranilno knjižico. Vi od iasta ne morete na račun dote nič več zahtevati, ker vam je dal, kar je obljubil. Pač pa ima vaša žena pravico, da zahteva od svojega očeta povračilo njemu posojene hranilne knjižice oziroma vrednost te knjiižee, ki je oče več nima, ker jo je dal vam, pa bo moral oče hčerki dati odškodnino v denarju.
Svinjak na meji. I. R. B. Do leta 1934 ste mirno vživali s sosedom mejo. Nihče ni gledal v mapo. Lani je sosed pogledal v mapo in videl,. da mapna meja v vaš svet sega za par metrov. Ne da bi vas vprašal, je kratkomalo na ta svet, ki ste ga doslej vi vživali, postavil svinjak. Vprašate, če lahko soseda prisilite, da odstrani svinjak in da. spoštuje zopet mejo, kakor ste jo z vašimi posestnimi predniki vživali že 60 let. — Ce se s sosedom mirno ne morete sporazumeti, boste morali zahte-. vati posredovanje sodišča. Ker je preteklo že več kot 30 dni, od kar je sosed v vaš svet postavil svinjak, ste zamudili rok za vložitev tožbe radi motenja posesti, s katero bi soseda prisilili, da bi takoj moral umakniti svinjak in bi s tem bila ta zadeva končana. Sedaj pa morate zahtevati, da sodišče določi mejo med vami in sosedom. Sodišče ho mejo določilo po mirnem vživanju v zadnjih letih in ne po mapi, ker so večkrat v mapah tudi napake. Stroške, po stopanja za ureditev meje bo trpel nasprotnik, če se bo sodnik prepričal, da
je samovoljno posegel v vaš svet in dal povod za to omejičenje, sicer plačata obe stranki stroške postopanja skupno.
Prevelike dote. J. G. D. T. Imate zadolženo posestvo. Poleg tega morate pa bratom izplačati dote in sicer enemu 10.000 Din, dvema. pa le po 2000 Din. Vprašate če lahko dote znižate na polovico. — Ce so res vaše gospodarske razmere tako slabe, da ne morete izplačati dot, vam svetujemo, da se z brati pomenite, če in koliko so pripravljeni popustiti od svojih dot. Prisiliti jih pa ne morete, da vam kaj popustijo. Zdi se nam pa, da ste. vi kmetica in so zato vsi vaši dolgovi zaščiteni.
Prodani vinograd? M. J. P. Ce ste vi kupili vinograd od svojega očeta, potem se mora ta vinograd na temelju te kupne pogodbe prepisati le na vas, ne pa na vašega moža. Če pa je oče hotel vam podar-iti vinograd, a niste še napravili darilne pogodbe pri notarju, potem vaš oče še vedno razpolaga kot lastnik s svojim vinogradom, ki ga lahko podari tudi vašemu možu. Ce pogodbe še ni, prosite očeta, da jo čim preje da napraviti.
Novi upnik in obresti, ki so dopustne. Z. J. K. Leta 1925 šte se v hranilnici zadolžili. Leta 1934 pa ste prepisali ta dolg na novega privatnega upnika, ker vam je rekel, da mu boste plačevali samo po 6% obresti, dočim ste jih morali v hranilnici plačevati po 8%. Ta novi upnik je prenesel dolg z vašim pristankom na tretjo osebo. Vprašate, če Vam pripada zaščita po uredbi o zaščiti kmetov, ker ste kmet. Kako visoke obresti ste dolžni plačevati? — Po našem mnenju vam ne pripada, ker se vaš dolg ne more smatrati za stari dolg. nastal pred 20. aprilom 1932. Ko ste dolg »prenesli« na novega upnika, je bil vaš stari dolg v hranilnici poravnan in je s tem ugasnil. Dolžniki, ki so se pa zadolžili po 20. aprilu 1934, kakor ste se vi napram »novim« upnikom, pa niso zaščiteni. — Kar se tiče obresti, se morejo stranke pogoditi na največ 8% obresti. Vi ste pristali pri prenosu dolga na 6% obresti, zato jih boste morali tudi plačevati. Le za dolžnike, ki so zaščiteni, so obresti, ki jih morajo plačevati od zaščitenih dolgov, še nižje. Denarnim zavodom morajo ti dolžniki plačevati 4K>%, za dolgove ostalim upnikom pa 1% letno.
Vpoklic rekrutov. M. K. Ni nam znano, kdaj vas bodo vpoklicali. Boste že obveščeni od pristojne voj. oblasti.
Vstop v podoficirsko šolo. M. T. Vprašajte pri okrajnem načelstvu ali pa pri poveljstvu vojnega okrožja. Sicer so pa pogoji za sprejem v posamezne podoficirske šole razvidni iz razglasov, ki so nabiti v navedenih uradih.
■m
<4
: