St« (1178) Lelo XXffl NOVO MESTO četrtek k 26. oktobra 1972
i mv
- Jutri orga- j (Izvršni	s^ovenskih	občin
Otočcu T°nl] v motelu na f ferno- pS ,9-.30 diskusijo na [ ^ skunnn ?Za^ in.vl°ga krajev-^»skem J}} v občinskem skup-
JOCEVj?mUn- I
|7. Ule vj.E ~ Danes od 8. do • tazred r,° vPlsovaU učence v **fene 1%cn?vne š°le, *n sicer , TREBNIF rTJanuaiia 1967.1 Trebnje fian utri 1)0 prišel v
&Ze Šmid nf?!df'dstva ZMS »S na offln ^	*	aktive
*?? Šentrupert, ANMnVa5kl je ^ Proslava dneva d311 Kočevje Vh016- v osnovni ^onstradio pružili so jo z sff1 Za podporo
8i0Ve namHnCev v b°Ju za 7^Žencev ^ I?(?stne pravice, t SlCA v ° okoli tisoč. bta. ho,T soboto, 28. ok-kar '?^evn‘ praznik ?’* naJboli nS Uemi Prireditva-t LCan' Začp?<iInemben Pa bo >eV«C.^- novo.
m e k 7rtr	prispevku
fi** Za o Stvenemu zava-
Čbe-e bodo Ha13100 ogrožene
fin? SVeta za razPravtiali jtoce. družbeni plan in
v S,£MlC - v v at^ulturnem ^	° ^ečer bo
neo ia v ni°mu svečana 3a Praznika v ,ast‘tev krajev-L^avlJa šola ^ Program
botft- govoril p^Tn0ISani-<^Ko&P^bojr„;
£Vetu0pM4U ~ Včeraj so na
S2i)inik0V tofevrih c ,n
19 ob-,„nePosrednih • k°muni-.) Kočevip , proizvajalcev
T	Predvi*
V torek otvoritev tovarne na Mirni
31. oktobra dopoldne ob pol enajstih bodo na Mirni svečano odprli Tovarno za predelavo krompirja. Tovarno bo odprl republiški sekretar za kmetijstvo inž. Milovan Zidar.
Bogdan Osolnik . v Novem mestu
Jutri zjutraj bo v Novo mesto prišel Bogdan Osolnik, član komisije za mednarodna vprašanja. Najprej bo ob 10. uri predaval v novomeški gimnaziji, ob 16. uri pa bo v sindikalnem domu pogovor o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih z novomeškimi prosvetnimi delavci. Jp
f—:--------------->
V ČAST 29. OKTOBRA
Pokrovitelj bo Dolenjski list
Na novinarski konferenci o problematiki nuklearne elektrarne v Krškem so predstavniki investitorjev med drugim povedali, da bo decembra izbran generalni dobavitelj, v naslednjih 4 ali 5 mesecih pa podpisana pogodba. V poštev pridejo ponudbe iz Združenih držav ter Kraftwerk Uniona iz Zahodne Nemčije. (Foto: M. Vesel)
»Jedrska centrala ne bo nevarna«
Strokovnjaki so zagotovili, da okolje bodoče jedrske elektrarne v Krškem ne bo ogroženo - Za pitno vodo so lahko v Brežicah in na Hrvaškem brez skrbi - Dodatno radioaktivno sevanje v okolici bo malenkostno
V sredini tedna so prišli naši kraji pod vpliv toplih zračnih gmot. Zaradi hladnega zraka v nižinah, se je pojavljala oblačnost. Ob koncu tedna je možno poslabšanje vremena z padavinami
Srečanje odbojkaric
V počastitev občinskega praznika Novega mesta se bo v nedeljo ob 9. uri v telovadnici bršlinske osnovne šole začel odbojkarski turnir, na katerem bodo sodelovale članice in mladinske reprezentance Slovenije, MLADOST iz Zagreba, FUZI-NAR z Raven in novomeške odbojkarice. Novemu mestu se tako obeta kvalitetno srečanje najboljših odbojkaric, kot ga na Dolenjskem že dlje časa ni bilo. Slovenska mladinska reprezentanca odbojkaric bo trenirala v Novem mestu že v soboto. -Pokrovitelj turnirja je Dolenjski list, ki je pripravil za zmagovalca lep pokal.
v___________________________________S
KOČEVJE - O pripravi poročila o delu kulturnih organizacij v občini za bližnjo sejo komiteja ZK so razpravljali na seji izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti, ki je bila v torek zvečer.
V Krškem je bila 20. oktobra prva tiskovna konferenca o bodoči jedrski elektrarni. Nanjo so povabili novinaije slovenskih in hrvaških listov ter predsednike občinskih skupščin iz Posavja, Zagreba in Zaprešiča. Jedrska elektrarna v Krškem bo začela obratovati 1. januaija 1978. Za dobavitelja opreme bomo zvedeli konec letošnjega dccembra, pogodba z njim pa bo podpisana do aprila. Takrat bodo že stekla gradbena dela.
Strokovnjaki so po uvodnem pojasnilu o vplivih jedrske elektrarne na radioaktivnost okolja, vplivih na temperaturo reke Save in življenje v njej ter vplivih na turizem v Posavju odgovarjali še na vrsto drugih vprašanj. Zagotovili so, da ni nevarnosti za zdravo pitno talno vodo in da so prebivalci tja do Zagreba glede tega
lahko pomirjeni. Dodali so, da se tudi voda v Savi ne bo toliko segrela, da bi v njej izumrlo življenje mikroorganizmov. Temperatura savske vode se bo dvignila največ na 28 stopinj C. V primeru, da bi nastala nevarnost za prekoračenje te meje, bodo morali zmanjšati obratovalno moč elektrarne. To bi bilo sodeč po
dosedanjih meritvah največ nekaj dni v razdobju enega ali dveh desetletij.
Na vprašanja, kakšna je nevarnost za prebivalstvo v bližini centrale, so strokovnjaki odgovorih, da okolju elektrarna ne bo nevarna in da dandanes, ko dela v svetu vedno več takih elektrarn, lahko trdijo, da so ljudje popolnoma varni tudi v njihovi neposredni bližini. Študije gostote naseljenosti v Posavju izvirajo po izjavah strokovnjakov še iz zahtev tiste pionirske dobe, ko so o vplivih takih central na okolje še malo vedeli.
J. T.
0 DELOVANJU ZVEZE KOMUNISTOV NA DOLENJSKEM IN V POSAVJU
Upajmo, kujmo železo, ko je vroče!
e^norrT —3----------------------------——---------------------•---------
°l(tevaiv °*°^enie ljudi, pustimo jim spregovoriti! - Največji sovražnik: oportunizem, omahljivost,
^^J^PoHtična mlačnost - Stopnjevati konkretnost v akciji - Izključiti, kar v ZK ne spada
iSSišiD
A bAIMKA
Pismo predsednika ZK in izvršnega biroja predsedstva ZKJ s podpisom predsednika Tita in sekretarja Staneta Dolanca je prispelo v vsako partijsko organizacijo, do zadnjega komunista in občana. Ostro, jasno, odločno poziva k doslednemu izvajanju politične usmeritve devetega kongresa ZKJ in drugih pomembnih zasedanj, kliče k akciji, k utrjevanju zveze komunistov, k njeni usmeritvi k oprijemljivim življenjskim problemom, kar edino lahko učvrsti omajano zaupanje v njeno politiko ter da nove za-
četrtek v Novem mestu posvetovali sekretarji občinskih komitejev ZK, sekretarja medobčinskih svetov ZK, sodeloval pa je tudi Franc Šetinc, član sekretariata CK ZKS.
Bodimo /si enako ostri, ne dovolimo, da bi kdo poskušal razvo-
(Nadaljevanje na 4. str.)
veznike v revolucionarnem boju, ki še traja.
Kaj narediti in kako delovati v občinah na Dolenjskem in v Spod-. njem Posavju, da bo izkoriščeno razpoloženje ljudi in izjemna priložnost, da presekamo s starim in začnemo z novim, o tem so se minuli
*
Novomeški 9*ednješolci in učenci so se prejšnjo sredo zbrali na Prešernovem trgu, da bi javno izrazih svoje nezadovoljstvo z dogajanji na Koroškem. Na. sliki: demonstrantje s transparenti poslušajo govore. (Foto: J. Pezelj)
PRED 29. OKTOBROM. PRAZNIKOM NOVOMEŠKE OBČINE
KRKA Kolektiv IMV: 59. med sto največjimi podjetji v Jugoslaviji, i\n f\M medtem ko odpira KRKA «no največjih proizvodnih dvoran v pokrajini za svojo farmacevtsko proizvodnjo, širi proiz-
vodnjo in veča izvoz - Bitka za samoupravljalski socializem se šele začenja
k°do v Ločni pri Novem mestu slovesno odprli \ IC!1 ^delkov^rf- Proizvodnje KRKE, tovarne zdravil in | ^nja pa . • B,stveno bo povečana zmogljivost podjetja, £ %ji v° visokor raIc,onalnejša in predvsem še modernejša. Na |	''(^oto-	J	p	skladišče	embalaže, drugo te vrste v Slo-
„Pod Gorjanci prebivajo ,Podgorci', revni in neomikani, ali pošteni ljudje, stari demokrati. Udeležili so se menda vseh kmetiških puntov, mnoge so tudi sami začeli. Osvojivši Mehovski grad (2 uri od mesta) z naskokom, so se strahovito maščevali, poklali so vse svoje glavne zatiralce
Odmaknjen od širokega sveta je Janez Trdina (1830-1905), znameniti slovenski pisatelj in dolenjski bard, v senci Gorjancev pisal svoje bajke in povesti. Z gornjimi besedami je nekje v svojih zapiskih predstavil „Podgorce44. V „Velikanih44 je zapisal, kako so si štirje „kakor najvišje smreke visoki možje4* za zabavo sklatili zvezde z neba, da so prižgali tobak. Na Trdinove ve-
likane se spomnimo na predvečer letošnjega občinskega praznika Novega mesta in njegovega širšega zaledja. Na velikane, kot so 1MV, Krka, Pionir, Novoteks, Novoles, Labod in drugi. Dvema izmed njih dajemo v posebni prilogi današnje številke več prostora kot drugiifl:
Industrija motornih vozil je v začetku oktobra sklenila povečati proizvodnjo avtomobilskih prikolic na 32.000, še malo — pa jih bo dajala na trg celo že po 50.000 na leto. V sam vrh evropske prikoličarske proizvodnje se s tem uvrščajo, Podgorci, nekdanji bajtarji in mali kmetje, polproletarci iz vasi in zaselkov pod Gorjanci. Šele 1966 so prvikrat pokazali bogati Evropi izdelke svojih rok — in jo
osvojili v naskoku. Lani so pristali med 100 največjimi podjetji v Jugoslaviji na 59. mestu, prihodnje leto računajo z mestom med 25 največjimi. Za 20 milijonov dolarjev izvaža IMV na zahodna tržišča, pripravljena pa je to celo podvojiti. Kot partizanska brigada juriša kolektiv IMV vedno k novim ciljem in visokim nalogam. Postal je dolenjski velikan v žlahtnem pomenu besede.
In KRKA, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov: v nedeljo bo odprla ogromne nove prostore za farmacevtsko proizvodnjo. Občinski odborniki se bodo od blizu seznanili, kaj pomeni Krkinih skoraj že 46 milijard starih dinarjev vredna proizvodnja, kaj zmore njenih malo manj kot 1600
zaposlenih, kaj, skratka, pove podatek: biti na 3.* mestu v Jugoslaviji v svoji stroki. Danes tretji, še pred kratkim 16 leti komaj 14 med 17 takratnimi tovrstnimi podjetji. Tudi Krkin izvoz skokovito narašča, podjetje pa gradi predvsem tudiv v globino: brez znanosti, modeme tehnike in povezovanja s svetom danes ni več napredka. Eden izmed pravih dolenjskih velikanov - to je kolektiv KRKE.
Partizanski praznik občine Novo mesto postaja tako iz leta v leto hkrati tudi praznik dolenjskih delavcev, samoupravljavcev — velikanov, ki vedo, kaj hočejo. In če bo treba: tudi zvezde bi sklatili z neba.
TONE GOŠNIK
j $ 4 4
' J-1
*<• 43 (1178)	Leto	XXIII
NOVO MESTO četrtek W 26. oktobra 1972
I DUEJSin UST
tedenski
mozaik
Osebni svetovalec ameriškega predsednika dr. Henry Kissinger je vedno znova v središču pozornosti: zdaj v Saigonu in Wa-shingtonu ali Parizu, kjer razpravlja o končanju vietnamske vojne, zdaj zopet drugje. Zadnja reč, ki je pritegnila pozornost bralcev, je bila velika slika, objavljena v ameriški reviji Cosmopolitan, kjer je bila fotografija simpatičnega profesorja - brez obleke. Seveda Kissinger ni poziral, marveč je šlo zgolj za spretno fotomontažo, toda Amerika je imela zopet svojo šalo dneva..,. brez usmiljenja in milosti z donečimi imeni in uglednimi osebnostmi.
Ugandski predsednik Idi Amin pa je moral nenadoma v bolnišnico zaradi „splošne izčrpanosti“. Tako vsaj so sporočili v Ugandi, kjer sicer skrbno pazijo, da se bodo vsi izgnani Azijci z britanskimi potnimi listi (menda jih je okoli 35.000) res umaknili iz dežele. Ta ukrep so nekateri sprejeli z očitnim negodovanjem in napadi, češ, da gre za rasistično politiko..,. sedaj bo lahko po napornem delu predsednik vendarle malce počil, saj ni šala izgnati toliko ljudi prek meje.
Da pa ne bi bila današnja rubrika posvečena samo znanim osebnostim, zapišimo še nekaj, kar se je zgodilo „malemu “ človeku: čevljar v Argentini je na loteriji zadel okroglo dvesto milijonov dinarjev (starih), preračunano seveda v naš denar. Bil je ves iz sebe od sreče, toda ko se je odpravil v direkcijo loterije, da bi mu izplačali dobitek, je nenadoma ugotovil, da je stavni listek, oziroma srečko -izgubil! Začelo se je mrzlično iskanje, ki je trajalo dva dni Naposled so srečko našli v zibelki pod petmesečnim sinom ... srečen konec srečne zgodbe...
Ko je bil nedavno tega v Parizu sestanek devetih predsednikov vlad skupnega evropskega tržišča, so imeli dolge in izčrpne pogovore, med katerimi so dosegli več enotnosti glede ekonomskih kot političnih vpra-šanf. In ko so nekega delegata vprašali, kaj se mu je zdelo, da je na tem srečanju najbolj uspelo, je brez pomisleka odvrnil: banket!
Davčna reforma
S široko javno in tudi že skupščinsko razpravo o osnutku novega zakona o davkih iz dohodka temeljnih organizacija združenega dela smo v Sloveniji začeli prvi pomembnejši korak davčne reforme. Novi davek na dohodek bodo delovne organizacije plačevale po poslovnem uspehu, medtem ko so do zdaj prispevale družbi sredstva predvsem iz osebnih dohodkov. Tudi takrat, če so bili ti skromni in če je podjetje poslovalo z izgubo. Znotraj gospodarstva bodo seveda nastale številne spremembe. Če izračunamo novi davek po eni zelo sprejemljivi izmed več variant, upoštevaje poslovanje v lanskem letu, potem vidimo, da bo davek po novem celotno gospodarstvo plačalo enako kot po prejšnjem predpisu. To velja tudi za najmočnejšo dejavnost — industrijo. V kmetijstvu, gostinstvu in obrti bi bil davek nekako za petino nižji, v prometu za 10 %, v gradbeništvu za 30 % in v gozdarstvu kar za 43 %, medtem ko bi morala trgovina plačevati polovico več davka kot po starem. Seveda so očitne razlike med posameznimi industrijskimi panogami glede na poslovni uspeh.
Glavna pripomba, ki smo jo do zdaj najpogosteje slišali ob
TELEGRAMI
BERLIN - Veleposlaniki Francije, Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze so v zahodnem Berlinu začeli pogovore o svojih pravicah in odgovornostih v Nemčiji v luči morebitnega sprejema obeh Nemčij v OZN.
TEHERAN - Ponedeljkovo eksplozijo v premogovniku pri Da-megu, v severozahodnem delu Irana, so od 38 rudarjev preživeli le štirje Vlada je ukazala, naj takoj uvedejc preiskavo in ugotove, kaj je povzro čilo nesrečo.
MOSKVA - Tu so se začeli pogovori med sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in japonskim zunanjim ministrom Ohirom. Razpravljata o stteih med državama in drugih mednarodnih vprašanjih. Japonski premier Tanaka je iijavil, da je sedanji obisk ministra Ohira v Moskvi prvi korak k pogajanjem o mirovnem sporazumu.
PEKING - Kam boški princ No-rodom Sihanuk je izjavil, da bi se vrnil v Kambodžo, ko bi prišlo do morebitne ustavitve ognja v Vietnamu. Nadalje je izjavil, da se je pripravljen sestati z Nixonovim posebnim svetovalcem Kissingerjem, da bi
„normalizirali odnose med kraljevino Kambodžo in ZDA“.
NEW YORK - Ustaški izseljenci v New Yorku so v nedeljo popoldne priredili nove protijugoslovanske demonstracije, in sicer pred sedežem OZN. Vpili so prostaške besede in zahtevah, daje treba Jugoslavijo razbiti in protestirali zaradi sojenja šovinistom v Hrvaški.
LONDON - Na prvem programu britanske TV so predvajali reportažo Michaela Charltona o prvem uradnem obisku kraljice v Jugoslaviji. V 45-minutni oddaji je komentator prikazal širšo panoramo Jugoslavije in opozoril na pomembnost kraljičinega obiska v državi, s katero Britanijo vežejo prijateljski stiki.
DARDDŽELING — Skupina približno 50 demonstrantov je skušala fizično napasti indijsko premierko Indiro Gandhi, ko je govorila na nekem velikem zborovanju. Demonstranti so zahtevali, da je treba priznati nepalski jezik kot uradni jezik v Indiji.
novem davčnem osnutku, pa se nanaša na občutno prerazdelitev dohodkov med posameznimi občinami. Znatno na boljšem bodo tiste z zelo razvitim gospodarstvom, precej manj sredstev pa bodo imele občine, od koder se veliko ljudi vozi na delo v industrijska središča, in nerazvite občine, ki imajo na svojih področjih v glavnem le majhne obrate, sedeži podjetij pa so drugod. Novi predpis namreč kot davčnega zavezanca določa temeljno organizacijo združenega dela, obenem pa predvideva možnost, da lahko občine zahtevajo davek iz dohodka, ustvarjenega na njihovem področju, četudi je sedež podjetja drugje. Vendar to je nakazano deklarativno, ne pa določno, kako speljati v praksi. Vsaj v prehodnem obdobju bo težko drugače kot tako, da bi se sredstva novega davka zbirala v republiki in ta bi potem omogočala občinam udeležbo na zbranih sredstvih po ključu dosedanje ureditve. Druga nakazana možnost je izravnava iz zbranih sredstev prometnega davka. Vendar same nerazvite občine nimajo veliko trgovine, primestnim občinam pa pobere velik del kupne moči privlačnejša trgovina v mestih in s tem odpade tudi davek.
Ob tem se vsiljuje tudi vprašanje, če ne bi za izravnavo potrebna, pa preskromna sredstva od prometnega davka lahko povzročila pritisk na zvišanje davka in s tem cen. Opomniti moramo, da gre za najbolj krut in najbolj nesocialen davek, saj pri nakupih prizadene tako bogatina kot reveža. Druga nevarnost za pritisk na cene pa je znatno zvečanje davka na dohodek v primerjavi s starim dav-
■r	n	V
Predno je odpotoval iz Saigona v Washington poročat predsedniku Richardu Nixonu, je	^
sebni svetovalec Henry Kissinger obiskal med razgovori v Saigonu tudi Phnom Penh. sestal s kamboškim voditeljem Lon Nolom in se pogovarjal o prekinitvi ognja tudi v Poročajo, da se je kamboški režim že nekajkrat tajno sestal s predstavniki osvobodilne ^ ^ Kambodži. Na sliki: H. Kissinger na saigonskem letališču po povratku iz Phnom Penh8, Associated Press	,
kom v posameznih podjetjih ali panogah. Naj omenimo še dejstvo, da glede novega davka na dohodek še ni jasno, kako bo z dovoljenimi odbitnimi postavkami od poslovnega uspeha — amortizacijo, osebnimi dohodki in morda investicijami Že nekaj nakazanih problemov, ki še nikakor niso vsi, upravičuje neredko izrečeni očitek, da ima novi davek povsem fiskalne cilje, da ne upošteva razvojnih zamisli Slovenije in da bi bilo treba hkrati sprejeti nov predpis o financiranju družbeno-poli-tičnih skupnosti.
Res je, da o zamisli novega davka govorimo že skoraj tri leta. Vendar naj omenimo, da se je na primer EGS odločila po predlogu skupine strokovnjakov, izdelanem leta 1963, za novi davek na dodano vrednost šele leta 1967, da so ga Nemci kot prvi uvedli 1968. leta in ga bodo Italijani, kot zadnji, šele prihodnje leto. To kaže, kako resna zadeva je davčna reforma, in to v državah, kjer so pristojni organi uprave bolj usposobljeni kot pri nas.
Če nas postavljeni rok 1. januar 1973 že sili k naglici, potem moramo prihodnje leto sprejeti kot čas prehodnega obdobja, namenjen skromnemu spremljanju in odpravljanju nejasnosti in nepravilnosti. Pri davkih dvakrat dva ni nikdar štiri. V praksi se tudi ob dobri pripravljenosti vedno pojavi še kaj nepredvidenega.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
tedenski zunanjepolitični pjW.
Vse pogostejša znamenja, da se bliža premirje v Vietnamu, konec obiska britanske kraljice v Jugoslaviji, povratek egiptovskega premiera Sidkija iz Moskve ter situacija na avstrijskem Koroškem so dogodki, ki zaslužijo svojo pozornost v naši današnji rubriki.
VIETNAM: Po dolgih mesecih trdih pogajanj in nič manj krutih bojev na bojiščih je vse več znamenj, da smemo naposled upati v premirje v Indokini. Osebni svetovalec ameriškega predsednika Henry Kissinger, ki je štiri dni mehčal v Saigonu južnovietnamskega predsednika Thieja, se je vrnil v VVashington, kjer je že poročal svojemu šefu o opravljeni misiji. Videti je, da sta se VVashington in Hanoi načelno sporazumela o skoraj vseh bistvenih postavkah, potrebnih za podpis sporazuma o prekinitvi ognja in kasnejšem političnem razpletu vietnamske drame. Po tem, kar je v javnosti znanega, predvsem pa po izredno nepričakovanem intervjuju severno vietnamskega premiera ameriškemu tedniku Newsweek, je videti, da sta obe strani dosegli precejšnjo stopnjo soglasja. To soglasje očitno
Naposled mir v Vietnamu?
moti sedaj samo še upiranje saigonskega predsednika Thieja, ki na vse načine zavlačuje sklenitev sporazuma. Američani in Sevemovietnamci so se, vsaj glede na poročila, ki so prihajala iz Hanoia, VVashingtona ter Saigona, domenili, da bi najprej ustavili ogenj, potem pa začeli politične razgovore o bodoči usodi Vietnama. Ti razgovori bodo, kot sklepajo opazovalci, predvsem usmerjeni na osrednje vprašanje: kakšno vlado naj ima v bodoče Južni Vietnam, kdo naj bo v njej in kakšna bo pri tem vloga sedanjega predsednika Thieja. Obe strani, namreč VVashington in Hanoi, sta se sporazumeli, da naj predstavlja novo vlado koalicija treh strank: skupina sedanjega saigonskega režima, predstavniki tako imenovanih nevtralnih sil (torej osebnosti, ki niso trenutno ne na strani uradnega Saigona in ne osvobodilne fronte) ter zastopniki osvobodilne fronte. Ta koalcija bi imela nalogo izvesti volitve v novo skupščino, ki bi potem dokončno odločala o bodoči politični ureditvi v Južnem Vietnamu. Pri tem vztrajajo v Hanoiu zgolj na enem: da namreč v tej trojni zvezi ne bi smelo biti sedanjega predsednika Thieja. Ta ni se moral dokončno umakniti s politične scene. Videti‘je sicer, [ da je Hanoi pripravljen tudi v tem smislu na neka popuščanja, je pa v tem trenutku te/Jko reči na kakšna. Henry Kissinger, ki se je mudil v Saigonu očitno zgolj z eno samo nalogo, namreč prepričati Thieja naj se umakne in tako da možnost za sklenitev premiija in začetek
političnih	razgovor* ofl|
tremi stranmi, naj01*. > jot jevih slabostih še ^ujiv^
za zdaj ni videti,
osnovni nalogi v Vsekakor pa je naj , ljena domneva, ua pot naposled res P ^1 vzpodbudne n0V?^fflBu, krvavi vietnamski dri ELIZABETA Uj kraljica Elizabeta U*^ f svojim soprogom pom in hčerko P^> mudila v Jugoslaviji n obisku od 17. do Z • ..Ji je končala obisk.
v Beogradu tudibn .g/ go slovanski po^čm ^ Nedvomno je bil ^ jetno doživetje za prispevek več k utrd ^
dobrih jugoslovansko^
odnosov, ki niso obtf^ posebnimi probje®1 vami.
KOROŠKA: po
ferenci koroškega vaija v Celovcu, obljubil, da se bo *	#
deželna vlada	M
Dunaju kar n#0^^ angažirala pri slovenski manjšini, onstran meje nem2M umirilo, nikakor pa normaliziralo. Y je' , meru pa smo priče ostrim in.Jjff stom nezadovoljs v • v sosednji Avstriji	^
slovenskemu m ^ ob * skemu nezadovoljs^ pfiJJ godkih na Koroške J, zlasti navajal sKiep tfjp\a slovenske skupš^i *. 0|jS$ gi in temeljiti razP iočii 8
neizpolnjevanje 0 na
ske državne P°2°. j^o>* $ škem. Slovenska.m j ^ j ska javnost P^ni^m bodo sosedje na & ^ p. spoznali, da teO* izpo^(y kar so oni	t®
nič več -in ^ .J sled tudi storib j. egip u
S1DKI V premier se je	s^
kjer je imel	^	{Qf
skimi voditelja P? n ^	^
le na pol z^oVati- 5jV j bilo tudi PrlčaK a svoJ1^^ zveza jo ost^ tega stališčih in gl^ j^esa* jetno ni mogel	R0 A
R«s *.da £
obisku sporoč » podg^f jp^ njev, Kosigm * £ jpbftj, skali Kairo, toda težj5) saj11 ročilo brez pra .	se
vedalo, kdaj n j ^ gr -jedilo , kar Pf^r b®J> tudi za nekaj,	$*	&
čeno šele cez	Q111 „n^
vjetska zveza 0	^	A	(J
Ijena pošiljati	^
nega orodja, s ^oVa ujP lahko Posku*n|je. ^ fvtf okupirano oz . gl^LijiO^,'
sovjetsko-egiP^ je torej ta c***	^
ostala. Zato |jstvU 1 ( J izjavam o poj®, ^leži lovanju ven‘vSlci^
sovjetsko-egipt0 ^ » m
več tisto, kar * ae<>
V središču pozornosti vseh naših ljudi — lahko rečemo - so te dni razprave o dokumentu, o AKCIJSKEM POZIVU, ki gaje v obliki PISMA naslovil na vse osnovne organizacije in vodstva ZK ter na vse članstvo Zveze komunistov predsednik Tito z izvršnim birojem predsedstva ZKJ. Izvršni biro, ki se je sestal na seji minulo sredo, je sprejel sklep,' naj se to pismo objavi tudi prek javnih občil
— in prejšnji četrtek smo ga zares lahko prebrali v vseh časopisih ter slišali po radiu in prek televizije - pa se je razprava, izražanje podpore v tem pismu navedenim stališčem, dejansko razširila v najširše kroge naše javnosti.
Sprejeta stališča in doslej sprejeti sklepi doživljajo pri nas vse propočasno izvajanje -je med drugim poudaijeno v tem pismu, ki odločno poziva v akcijo vse napredne družbene sile pri nas, predvsem pa vse komuniste. Žal je tudi v vrstah ZK čutiti poskuse, da bi se omilila ost že sprejetih stališč, da bi se ta stališča RAZVODENELAA, pa zategadelj prihaja do odlaganja nujnih ukrepov, do njihovega nevtraliziranja. To se izraža pri vseh tistih vprašanjih, od katerih rešitve je odvisna KREPITEV POLOŽAJA DELAVSKEGA RAZREDA v družbeno-ekonomskih in političnih odnosih, takšno zaviranje rešitev je videti pri IZVAJANJU USTAVNIH DOPOLNIL pa pri politiki EKONOMSKE STABILIZACIJE, nadalje pri PREMAGOVANJU SOCIALNIH RAZLIK, ki ne temeljijo na rezultatih dela, in še na drugih področjih politike in prakse ZK.
V pismu so navedene določene slabosti, ki jih opažamo v organizacijah in vodstvih ZK
— med drugim prisotnost ter vpliv interesov in pojmovanj, ki NASPROTUJEJO interesom delavskega razreda ter socialističnega samoupravljanja, nadalje vpliv BIROKRATSKE MISELNOSTI pa DROBNOLAST-NlSKE-stihije in MALOMEŠČANSTVA, ne nazadnje pa so med temi slabostmi navedeni
tudi pojavi IDEJNO POLITIČNE in AKCIJSKE RAZCEPLJENOSTI, ki vodijo slednjič celo do poskusov delovanja frakcij ter klikar-skega boja za oblastniške pozicije.
Samo z brezkompromisnim bojem proti takšnim pojavom si ZK lahko zagotovi odločilen VPLIV na družbena gibanja — in zato je treba odločno odstraniti iz vrst ZK vse tiste elemente, ki so tuji ideologiji in politiki
Pismo in akcija
ZKJ, vse tiste, ki so jim lastni OZKI, EGOISTIČNI IN SKUPINSKI interesi več kot pa interesi DELAVSKEGA RAZREDA ter samoupravne socialistične skupnosti. To je eden od vidikov akcije, ki naj ZK zagotovijo nesporno vodilno vlogo pri vseh naših družbenih dogajanjih — čeprav ji nekateri skušajb pravico do te vloge celo oporekati!
Mnoge razprave so že doslej pokazale, da vsi pošteno misleči ljudje pri nas z vsem srcem PODPIRAJO stališča, izražena v pismu in dosedanjih govorili predsednika Tita ter da pozdravljajo začetek pospešene družbene akcije v tej smeri. Res pa je, da tokrat ne gre za kakšno KAMPANJSKO AKCIJO, marveč da gre za podkrepitev PROCESA, ki pravzaprav že traja nekaj časa na vseh ravneh in ki se oblikuje v nadaljevanje revolucionarnega boja (ki je prav"- tako trajen proces, ne pa nekaj minulega v naši zgodovini), prav to pa nekateri nasprotniki UREJANJA PROCESOV v našem družbenem razvoju skušajo spodkopavati na najrazličnejše načine, saj jim takšno urejanje nikakor ne gre v račun z lastnimi interesi.
Med dogodki iz minulega tedna omenimo
predvsem skupščinska zasedanja, saj so prejšnji teden zasedala prav vsa telesa republiške skupščine - vključno z delegati občin. Tokrat so skupščinski zbori posvetili večji del razprav predlaganim zakonskim osnutkom v zvezi z novim DAVČNIM SISTEMOM, ki ga že pripravljamo in naj bi ga (v poglavitnih obrisih) uvedli že z novim letom. Sedaj so glede tega že pripravljeni osnutki treh zakonov: o obdavčevanju temeljnih organizacij združenega dela po novem, pa o obdavčevanju občanov ter o stopnjah republiških davkov in taks. Na kratko kajpak ne moremo povzeti celotne zamisli novega davčnega sistema, ki ga sedaj uvajamo — na tem mestu le povejmo eno njegovih temeljnih značilnosti in to je, da naj bi po novem (pri TOZD) ne obdavčevali več stroškovnih postavk, temveč resnično ustvarjeni dohodek vsakega podjetja. To je, bi rekli, logično nadaljevanje procesa za uskladitev davčnega sistema z novimi ustavnimi določili, hkrati pa sedaj odpravljamo pomanjkljivosti, ki smo jih imeli v dosedanjem davčnem sistemu. Predlogi novih davčnih zakonov bodo pripravljeni že do konca tega meseca.
V republiški skupščini so na tokratnem zasedanju vsi zbori sprejeli tudi ODLOČNA STALIŠČA glede šovinističnega nasilja proti slovenski narodni manjšini na Koroškem. Skupščina je ob tem opozorila vse prizadete, da pomenijo dogodki na Koroškem RESNO GROŽNJO tudi za nadaljnji razvoj odnosov med SFRJ in Avstrijo ter ob tem nevarnost za ohranjanje miru v tem delu Evrope, hkrati pa je zahtevala, naj pristojne avstrijske oblasti TAKOJ ukrenejo vse potrebno za zaščito pravic Slovencev na Koroškem. Zvezni organi, ki so pristojni za urejanje mednarodnih odnosov, naj terjajo od Avstrije dosledno izpolnjevanje določil državne pogodbe - saj ekstremisti s svojim šovinističnim nasiljem ta določila nedvoumno kršijo, kar upravičeno vzbuja našo najglobljo zaskrbljenost.
-' -V ' i
■ .	.V-:-’
Z
V	toplih jesenskih dneh učenci in učitelji ure telovadbe preživijo raje na prostem, saj jih bo dež kmalu pregnal v telovadnice. Tam, kjer za telesno kulturo ni denaija, pa otroci ne bodo telovadili tako radi kot njihovi mestni vrstniki. (Foto: J. Pezelj)
Jabolčnega soka bo kljub slabi letošnji letim v Sloveniji, kjer ni mogoče kupiti običajnih 2 do 3 tisoč vagonov jabolk za predelavo, dovolj. Gostinci ga bodo še lahko prodajali namesto dražjih sokov — po enaki ceni. Na sliki: v „Dano“ vozijo jabolka z juga. (Foto: Železnik)
Takole so črnomaljski gimnazijci in dijaki poklicne šole prejšnji četrtek protestirali proti krivici in nasilju nad našimi ljudmi na Koroškem. Po zborovanju pied gimnazijo so šli v sprevodu še skozi mesto. (Foto: R. Bačer)
Športni dan. Učenci osmih razredov osnovne šole so ga prejšnji teden preživeli na Cimiku. Na pot so šli s kolesi Pri lovskem domu so se ustavili, zakurili ogenj in pekli kostanj, ki ga je v bližnjih gozdovih na pretek. (Foto: Jožica Teppey)
Nova matematika
Kot drugod so tudi na volivni konferenci sevniških sindikatov obravnavali listo za člane novega republiškega sveta Zveze sindikatov, ki ga bo volil bližnji kongres. Razpravljalci so menili, da je med predlogi za nove člane sveta premalo neposrednih proizvajalcev. Sekretar republiškega sveta Jože Marolt je poudaril, da je med njimi po njihovi opredelitvi 51 odst. delavcev. Franc Ogorevc iz Lisce je med inženirji in drugimi našel le enega neposrednega delayca, zato je menil, z drugimi besedami povedano, naj bi sindikat ravnal tako, kot sicer terja od drugih.
Delavcem odpreti »knjigo poslovanja«
Kolikor več resnice, dejstev in podatkov pride do ljudi, toliko manj je prostora za kritiziranje, opravljanje, napihovanje, toliko manj je zaplotniškega in kavarniškega politikantstva.
Ko zdaj slišimo za pobudo ljubljanske organizacije Zveze komunistov, naj bi samoupravni organi v delovnih organizacijah
Sejmišča
NOVO MESTO:	ponedeljkov
sejem je bil običajno živ, cene ne bistveno spremenjene. Naprodaj je bilo zelo veliko rilcev, kar 870 po številu, od tega 783 v starosti do tri mesece. Pujski so bili po 180 do 240 dinaijev, starejši prašiči pa od 250 do 600 din.
BREŽICE: na sobotnen sejmu prašičev v Brežicah je bila ponudba manjša kot običajno, saj so rejci pripeljali le 394 živali. Večino prašičev - skupno 373 - so tudi prodali; do tri mesece stari pujsi so veljali po 13 do 14 dinarjev kilogram žive teže, starejši prašiči pa so bili po 9,50 do 10 dinarjev. V soboto, 28. oktobra, zaradi občinskega praznika sejma ne bo, zato pa bo dan poprej - 27. oktobra.
Slehernemu delavcu o plačah, posojilih, reprezentanci, dnevnicah ...
poskrbeli, da bi bila „knjiga poslovanja44 odprta vsem zaposlenim, vsem delavcem, lahko pritrdimo le, da bi bilo to koristno vpeljati prav povsod.
V	Ljubljani so sklenili, naj bi vsak član kolektiva dobival ob mesecu poimensko poročilo o izplačanih osebnih dohodkih, o porabljenem denarju za repre-
Kmetijski nasveti
Mlado vino je kot otrok7
Letošnja vinska letina na Dolenjskem je bila slaba. Zaradi hladnega vremena, zlasti v septembru, je grozdje slabo dozorelo in je imelo pri poglavitnih sortah (žametna črnina) le kakih 14 odstotkov sladkoija. Manj sladkorja pa pomeni manjši odstotek alkohola v vinu, s tem pa tudi manjšo odpornost vina proti vinskim boleznim in napakam.
Mlado vino mora biti zato letos deležno še posebne pozornosti. Če zaradi nizke temperature ob trgatvi vre mošt prepočasi, mu je treba dodati kvasnice, ki jih vinogradnik lahko kupi. Sodi morajo biti polni, sicer pride mlado vino v stik z zrakom, kar povzroča poijavitev, počmitev, zavrelko, kan ali še nekatere druge nevšečnosti. Računati je treba tudi s tem, da se bodo vina letos zaradi obilice kisline težko čistila.
Naj na kratko ponovimo, kakšne nevarnosti pretijo vinu. Ločimo jih v vinske bolezni in vinske napake. Če nadlogo povzročajo glive ali bakterije, imamo opraviti z vinsko boleznijo, če pa so drugi vzroki, povzročajo vinsko napako.
Med boleznimi je na prvem mestu zavrelka. Loti se vina, če ni bilo pretočeno, sodi ne sproti zapolnjeni, gnilo grozdje (letos ga je bilo obilo) neodbrano. Naslednja pogostejša bolezen je ocetni cik, ki se loti vina z majhnim odstotkom alkohola, kakršno bo letos. Podobno je s kanom, ki vino spreminja v vodeno brozgo. Da to preprečimo, je treba sode dotočiti, vino pretakati.
Napake vina ugotovimo, če pustimo pijačo za nekaj časa stati v kozarcu. Najpogostejše je porjavenje, ki nastane v dotiku z zrakom, preprečimo pa ga s pravilnim in pravočasnim žvepla-njem. Podobno je s počrnitvijo, ki jo „zdravimo44 z želatino. Pri mladih vinih, ki so bila nepravočasno, preveč ali premalo žveplana, se rad pojavi nezaželen in neprijeten vonj: po gnilobi, gnilih jajcih ali žveplovem dvokisu. Letos je zaradi slabe kako-'Vosti grozdja, gnilobe in bolezni še več nevarnosti za mošt in vino, zato je klic po dobrem kletarjenju še bolj upravičen.
Inž. M. L.
zentanco, o dnevnicah in potnih stroških, o posojilih, kijih imajo posamezni člani, sproti naj bi delavec dobil tudi mesečno poročilo o poslovanju delovne organizacije, zlasti o stanju dolgov in terjatev.
S tem bi dobil v roke stvari, ki so mu bile marsikje prikrite in ki so bile ter so še eden od pomembnih vzrokov za pretirane, ne z delom utemeljene socialne razlike. S tem bi začela delovati notranja samokontrola, ki je lahko zelo učinkovita.
Poimenski spiski o izplačanih osebnih dohodkih in drugih izdatkih ne bi bili nekakšna črna lista, ampak redna stalna oblika obveščanja v kolektivih. To je treba uvesti povsod, saj živimo v samoupravni družbi in ob družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Celo v Ameriki, kjer je temelj zasebna lastnina, objavljajo do dolarja natančne podatke o premoženju in prejemkih vodilnih ljudi.
M. L.
manj kot polovico. Znano je, da „ima ajda toliko strahov kot pes“: slano, veter, dež in sušo, tem pa se je zdaj pridružila še premočna zemlja. Obilnejše gnojenje poljščinam, ki rastejo pred ajdo, tej lepotici polja več škoduje kot koristi Ajda močneje raste in poleže, kot se je na primer tudi letos zgodilo na mnogih njivah v Dobmiški dolini, domovini ajde.
Sorte pač niso prilagojene inteziv-nejšemu pridelovanju, opozarja inž. Jože Španring, ki je spremljal naše ajdove sorte in najboljšo odkril prav v Dobmiški dolini pri Alojzu Keku (hrvatica), o čemer smo pisali pred štirimi leti. Ob tem je inž. Španring pozval k načrtnejšemu žlahtnjenju ajde, ki edino lahko pripelje do donosnega pridelovala.
Lesa ni
Novolesova krljišča so prazna. Tam, kjer bi morali biti hlodi, je polegla trava. Grozi naglo zmanjšanje proizvodnje. Čeprav bo to začasno, škode ne bo možno popraviti. Do oktobra so predelali 54.700
Orj žeij v stre« brez deia	Samokritika
kub. metrov lesa. Po načrtu bi ga morali do konca leta okoli 85.000 kub. metrov. Preprost račun pokaže, da manjka še 30.000 kub. metrov.
S tem ne kaže dobro. Domači in tuji dobavitelji so pripravljeni zagotoviti v zadnjem tromesečju le še 17.500 kub. metrov. Primanjkljaja bo 12.500 kub. metrov. Za normalno obratovanje in izpolnitev letošnjega načrta primanjkuje: 4.200 kub. metrov iglavcev, 1.500 kub. metrov eksotične hlodovine in 6.800 kub. metrov bukovega lesa.
Lesne zaloge kopnijo v vseh No-volesovih obratili. Od prvih oktobrskih dni se dogaja, da hlodovino, ki jo pripelje tovornjak, še „vročo“ pošljejo v parilne jame. Pomanjkanje lesa je hujše, ker je zima pred durmi, za ta čas pa bi moral Novoles imeti vsaj enomesečno zalogo hlodovine.
Novolesova krljišča so prazna, vsak dan pa jim izpred nosa odpeljejo polni vagoni domače hlodovine, ki so jo gozdarji pripravili za kupce iz drugih krajev.
I.Z.
Čentiba
pi
v
nega človeka, saj še danes marsikdo ne ve za bistvo teh sprememb. Prepričan pa sem, da bomo napako pri osveščanju delavcev lahko še popravili in tudi strli odpor vodilnih do uresničevanja ustavnih dopol-niL44	R.	B.
Na pragu „revolucije44 v pridelovanju ajde?
Zdaj poročajo o novi ajdovi sorti, čentibi 4, ki jo je vzgojil inž. Dragutin Adamič in katero so že preizkusili v Pomurju, kjer je dala celo 60-kraten sad, in ne le 10 ali 15-kratnega, kolikor daje običajna ajda v dobri letini. Tisti, ki preizkušajo novo sorto, ki ima ime po vasici Čentibi pri DoL Lendavi, so navdušeni in napovedujejo, da bo nova sorta prinesla v pridelovanje ajde podobno ali še večjo revolucijo, kot so jo prinesle italijanske sorte pšenice.
Čimprej jo je zato treba preizkusiti tudi pri nas, kjer lahko daje ajda zaradi svoje velike vrednosti na trgu lep dodaten dohodek dolenjskemu kmetu.
M. L.
Samo semiška Iskra je ujema
Usoda neznana
Včasih se ponašamo, kot da je le industrija začetek in konec gospodarskega napredka neke dežele. S primerom utemeljimo to trditev!
Širši javnosti je sicer kaj malo znano, s koliko projekti (pa tudi s kolikerimi preštevilnimi delega-. cijami) se potegujemo pri mednarodni banki za obnovo in razvoj, da bi dobili posojila, zato ponavadi ne ve, za kakšne vrste naložb gre. Že bežen pregled pokaže, da ima v zahtevkih izrazito prednost industrija in da so predvidene ponekod celo dvojne zmogljivosti, ni pa zagotovljen trg, tako da ni jamstva, kam naj bi izdelke novih tovarn sploh pro-' dajali.
Naše kmetijstvo, ki trenutno bolj od vsega potrebuje denar za modernizacijo, skorajda ni zajeto. Malone neznan in brez ustrezne javne pozornosti je na primer ostal načrt skupine izvedencev mednarodne organi-* zacije za kmetijstvo in prehrano (FAO), ki predvideva, kako bi lahko mednarodna banka sodelova pri modernizaciji 3000 jugoslovanskih zasebnih kmetij, ki naj bi prerasle v sodobne farme z velikimi tržnimi presežki, zlasti mleka in mesa, seveda vse v okviru naših predpisov o velikosti kmetij in zasebnem delu z zasebnimi sredstvi za proizvodnjo.
Njega dni so slovenski kmetje sejali ajdo na 30.000 hektarjih, zdaj pa se je zaradi premajhne in nezanesljive rodnosti površina skrčila na
Na območju črnomaljske občine je cela vrsta obratov s sedežem zunaj občine, toda od teh ima samo Iskra v Semiču status pravne osebe in posluje kot temeljna organizacija združenega dela. Politična akcija za uresničevanje ustavnih dopolnil v
Eraksi doslej ni imela vidnega uspe-a, zato je občinski komite ZK s svojo delovno skupino začel na tem resno delati.
Kako pa se je doslej obnašal sindikat pri uresničevanju ustavnih dopolnil, je na nedavni občinski konferenci sindikatov zelo samokritično povedal Jože Kolenc, predsednik občinskega sindikalnega sveta:
„Ugotoviti moram, da je izvajanje dela, ki naj bi ga opravil sindikat pri uresničevanju ustavnih dopolnil, zelo majavo. Nismo se dovolj zavzeto oprijeli nalog. Veliko je bilo o tem napisanega, precej smo prelili črnila, vendar nekateri še govorijo, da so amandmaji za naše proizvajalce nesprejemljivi, in jih predstavljajo kot nekako strašilo za odvzem ravic, ki jih sedanji obrati že imajo, 'odilni v podjetjih večkrat poudarjajo, da na našem območju ni možnosti za ustanavljanje TOZD, nimajo pa za take trditve nobenih analiz in dokazov. Take parole begajo in vznemirjajo našega delovnega človeka. Sindikati smo zelo mak) naredili v pogledu osveščanja delov-
Izpuščamo iz rok mednarodno pomoč našemu kmetijstvu?
Usoda te zamisli nam je neznana. Nič več ni slišati o njej. Menda je ni pregnal (upali smo, da že premagan in preživel) strah pred „kapi-talizacijo“ kmetov in vzpostavljanjem nekdanjih kapitalističnih odnosov na vasi?
M. L.
POPRAVEK
Podpisani Alfred Železnik, novinar Dolenjskega lista, izjavljam, da je besedilo zapisa pod sliko, objavljeno na 3. strani Dolenjskega Usta z dne 13. julija 1972, št. 28, nepre-verieno, zato je prišlo do neskladja z resničnim stanjem, saj gre v bistvu za izravnavo cestne osi z osjo mostu zaradi naknadne spremembe projekta.
ALFRED ŽELEZNIK
vredno i«
„Javno in poimensko o koreninah zla“ je bilo pred tremi tedni na tej strani z velikimi črkami zapisano v upanju, da bomo pri nas vendarle začeli javno in konkretno obravnavati tiste posameznike in delovne organizacije, ki vsem načelom, sklepom in dogovorom v brk izigravajo predpise, protipravno poslujejo in s tem pridobivajo korist
Spisek največjih nepokritih investicij, kjer gre za blizu 10 novih milijard dinarjev, je znan javnosti že skoraj mesec dni, nikjer pa ni zaslediti, da bi bil kdo izmed kršiteljev poklican na odgovor in da bi tudi občutil posledice svojega ravnanja
Pesek v oči?
Znane so tudi nekatere druge negativnosti, na primer, da je kar za dvakrat prekoračena letos predvidena denarna emisija ali da je država med največjimi dolžniki in s tem med največjimi povzročitelji neli-kvidnooti (kot je te dni vnovič poudaril svet za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije), vendar daje vse to vtis, kot da pri nas ni nihče za to odgovoren. Nobenih posledic ni, nobenih odstavitev in zamenjav, ki bi bile potrebne, izrečena je le kaka splošna kritika, čeravno se natanko ve, kdo je kršil predpise in Katere predpise oziroma dogovore.
Pri nas kot da je začelo veljati neko nenapisano pravilo, da je kršitev manj huda in nekako v skladu, s „sistemom“, če jo kdo naredi v korist delovne organizacije. Odtod najbrž izvira tudi nerazumljiva zadržanost 23 poslancev ob „primeru Vujčič“, v glavnem samih direktorjev, ki so se pač odločili po svojem poznavanju poslovanja in poslovne morale.
Poziv tovariša Tita je prišel pravi čas. Če je naši družbi resnično do tega, da bi zgradili trden samoupravni socialistični družbeni red, izpeljali gospodarsko in družbeno reformo ter ustavne spremembe, mora njegovim besedam ne le prisluhniti, temveč se po njih tudi ravnati
M. LEGAN
Proti senzacionalnemu poročanju
/llavot&te&
Kolektiv čestita za praznik občine!
—*  	 T-------------------------------------------- •	"	N
ZŽTP Ljubljana
FK11SPED
mednarodna špedicija uprava Ljubljana izpostava NOVO MESTO, Foersterjeva 1, tel.:21-941
Čestitamo vsem delovnim organizacijam in občanom novomeške občine za praznik in se hkrati priporočamo za poslovno sodelovanje.
Loški potok brez zdravnika
Tudi v Koprivnik n? prihaja - Za združitev kmečkega in deiavskega zavarovanja
18. oktobra je bila v Kočcvj.’ skupna seja svetov zavarovanci / občin Kočevje in Ribnica. Na seji so sc najprej seznanili s finančnim načrtom skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana za obdobje januar-avgust 1972, zatem pa so razpravljali o gradnji in financiranju kliničnega centra v Ljubljani. Klinični center bo predvidoma prihodnje leto dograjen. Kočevska in ribniška občina rodno izpolnjujeta finančne obveznosti, ki jih imata do njega.
Udeleženci seje so se najdalj zadržali v razpravi o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Predstavniki obeh občin so se enotno izrazili za predlog o združitvi obeh skladov. Pred referendumom o združitvi bodo delovnim ljudem pojasnili namen in pomen združitve, da bodo vedeli, /za kaj bodo glasovali. To pa je naloga družbeno-političnih organizacij, tako SZDL kot sindikatov.
Na seji so govorili tudi o tem, zakaj zdravnik ne prihaja v Koprivnik, čeprav je tam ambulanta, ki
Svečana seja
Kostanjeviška krajevna skupnost je imela 21. oktobra svečana sejo v počastitev krajevnega praznika. Letos ima kraj kaj pokazati. Dokončevali so glavne vodovodne objekte in napeljali vodo v Malence, Zaboršt in Groblje. Kmalu bo prišla na vrsto še vas Sajevce, v dogovoru s krajevno skupnostjo Podbočje pa Brod, Malo Mraševo, Veliko Mraševo in Kalce-Naklo. Svoje zajetje dela vas Orehovec, kjer si bo napeljalo vodo 60 gospodinjstev. Možnosti za vodovod iščejo še za Dolšce-Oštrc in Avguštine ter Črnečo vas.
sameva menda že dve leti. Izoblikovalo se jc mnenje, da bi morali to vprašanje reševati družno Zdravstveni dom, ZKGP in občfna. Brez zdravnika so ostali tudi prebivalci Loškega potoka. Dosedanji zdravnik je odšel, novega pa ni. Člani sveta so se zavzeli, naj zdravstveni dom Kočevje reši to tako, da bo do prihoda stalnega zdravnika določil za dan ali dva v tednu zdravnika, ki bo ordini-ral v Loškem potoku. Nikakor ne bi smeli dopustiti, da bi ostalo območje Loškega potoka brez zdravstvene oskrbe, kar traja sedaj že nekaj tednov.	K. O.
ROMAN ČELESNIK SPET PREDSEDNIK
Prejšnji teden se jc v Novem mestu sestal izvršni odbor ZKPO in soglasno spet izvolil za predsednika Romana Čelesnika, ravnatelja osnovne šole v Škocjanu. V nadaljevanju seje so obravnavali kulturno dejavnost v Novem mestu in drugih občinskih središčih.	D.	B.
Prvi Zidanic
V	Globokem je bila v nedeljo prva prireditev, posvečena brežiškemu občinskemu prazniku. Lovske ekipe so se pomerile za prehodni pokal občinske zveže skupščine. Prvo mesto so zavzeli strelci Globokega in prejeli pokal v trajno last. Med posamezniki je zmagal Zidanic s 156 krogi.	V.	P.
ODBORNIKI NA RAZSTAVI
Urbanistično razstavo v Dolenjski galeriji so si prejšnji reden ogledali tudi odborniki občinske skupščine Novo mesto. Z zanimanjem so prisluhnili strokovni razlagi o dokumentih, ki začrtujejo razvoj občine do konca tega stoletja.
Mestni paznik Pavle Majerle kaže sendvič, ki ga je našel v smeteh. (Foto: J. Primc)
Demonstracije!
Iz dneva v dan zadajajo na Koroškem ekstremisti Avstriji hude udarce in njeni vodilni politični možje so po pravici v strahu za njen dobri glas. Dogodki, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh, so razburili našo mladino, ki ji ni razumljivo, kako more avstrijska vlada dopustiti takšno ravnanje „tolpi“ ekstremistov. Tudi novomeška mladina se je odločila, da bo s protestnim zborovanjem izrazila ogorčenje. Vsi srednješolci, učenci in predstavniki občinske konference ZMS Novo mesto so se prejšnjo sredo po pohodu skozi mesto zbrali na Prešernovem trgu. Vrsta parol, vprašanj in dokazov jc tako na polnem trgu zaplavala nad razgretimi glavami mladincev, ki so poslušali nekaj govorov predstavnikov mladine, šol in borcev za severno mejo.
Ne le kruh, tudi meso v smeteh
Smo se vsega preobžrli, smo narobe vzgojeni? Nekaj ni prav!
Priporočamo naše prevoze in turistične ^ ter gostinske storitve!
Vsebino Titovega pisma bomo uresničili le z načrtnim, odgovornim, konkretnim političnim delom
Na 21. seji je komite OK ZKS v Novem mestu obravnaval uresničevanje nekaterih sklepov prejšnje seje ter pismo sekretariata ZK iz IMV. Člani komiteja so prevzeli konkretne obveznosti do posameznih organizacij ZK, tako da bo komite seznanjen s tem, kako komunisti v določenem družbenem okolju izpolnjujejo lastne programe političnega
dela, kakor tudi sklepe komiteja, konference in drugih organov ter forumov ZK. Razprava je zajela tudi nekatere probleme s področja stabilizacijskih prizadevanj, pojave napak v sistemu upravljanja in usmerjanja informacij in druga vprašanja, o katerih bo treba v prihodnje resno spregovoriti in jih tudi rešiti.
Obravnavah smo pismo sekreta-
Ukrepajmo, kujmo železo, ko je vroče!
(Nadaljevanje s 1. str.)
deneti akcijo in otopiti ost! Ravnajmo dosledno! Pustimo ljudi, naj spregovorijo, naj ocenijo razmere v svojem okolju. Začnimo pri sebi, potem bomo imeli moralno moč enako zahtevati od drugih. Ne popuščajmo oklevanju, oportunizmu, ki je -naš največji sovražnik. Ne razvrednotimo dosedanjih dosežkov, spoštujmo svoje delo. Poenotimo merila v akciji, pri delovanju bodimo konkretni, stopnjujmo to konkretnost. Partijsko ukrepajmo, izključimo člane, ki članstva ne zaslužijo. To so misli, ki jih je Franc Šetinc razčlenil in podkrepil kot napotilo za akcijo dolenjskim komunistom. *
Čaka obilo dela in nalog. Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto, je med drugim dejal, da je treba glede stabilizacije več narediti zlasti v negospodarstvu, da je treba odpraviti subjektivne vzroke pri prepočasnem uveljavljanju ustavnih dopolnil predvsem glede samouprave obratov. Nadalje je rekel, da se je na Dolenjskem oddaljila samouprava v zdravstvu, da je pomanjkanje idejno usmerjenih prosvetnih delavcev, da delavske univerze ne delujejo dobro, da se je razpaslo grupaštvo (primer Vujčič in
podpora od ljudi, ki je ne bi pričakovali). Poudaril je, da je nujen okrepljen'idejni boj, če se hočemo uspešno spoprijeti s slabostmi, s pretiranim socialnim razslojevanjem, bogatenjem, okoriščanjem itd.
Podobno je Franc Bukovinsky, sekretar medobčinskega sveta ZK Brežice, razložil, kako nameravajo delati komunisti v Spodnjem Posavju, ki so, kot je dejal, „začeli zaostrovati kurs že pred pismom". Organizacije ZK menjavajo svoj slog delovanja in to je bistveno. Ocenil je tudi, da so v Posavju politične razmere v glavnem dobre, da slabosti in napake nimajo tolikšnih razsežnosti kot ponekod drugod, kar seveda ne pomeni, da bodo ob sedanji akciji komunisti stali ob strani. Marsikje se je vgnezdil oportunizem in nekakšna politična lenobnost, kot je nadalje o razmerah v tem delu Slovenije poročal sekretar občinskega komiteja ZK Brežice tov. Skinder.
Na posvetovanju so spregovorili in poročali tudi drugi sekretarji občinskih komitejev ZK: Jože Vajs iz Črnomlja, Milan Ravbar iz Krškega, Ivan Škof iz Metlike, Franc Šali iz Novega mesta, Viktor Auer iz Sevnice in Tone Zibert iz Trebnjega. Vsem je bila skupna ugotovitev: izrabimo izjemno razpoloženje članov ZK in občanov!	M. LEGAN
„Sendviči, točneje žemlje, bogato napolnjene s kolobarčki dragih salam, klobas in drugih dobrot, niso redkost v koših za smeti v Kočevju," je povedal in dokazal mestni paznik Pavle Majerle.
Ko je šel 20. oktobra zjutraj na obhod po mestu, se mu je zdelo čudno, kaj pomenijo lični beli zavitki v koših za smetu Čeprav ga je bilo nekoliko sram stikati po smeteh, je en zavitek le vzel in ga odvil. Bil je zelo presenečen, ko je v njem zagledal belo žemljo, bogato napolnjeno z rezinami drage klobase. Zavitek je nesel pokazat najprej na občino, nato pa je prišel še k meni.
Zatrdil je, da je takih zavitkov precej po koših v vsem mestu, zato
je posumil, da so verjetno šli otroci prejšnji dan na šolski izlet, kar niso pojedli, so odložili pa v koše za smeti. Niso namreč redki starši, ki kregajo otroka, če ne poje malice. Otrok se boji zamere doma in vrže malico - v smeti.	x
Seveda pa to v današnjem času, ko je boj za podražitev kruha in proti njej, še posebno žalostno. Paznik je vedel povedati, da jej/idel tudi, ko je iz četrtega nadstropja tretje stolpnice v Kidričevi ulici priletela dol polivilnilna vrečka, v kateri je bilo okoli 2,5 kg kruha. Poklical je žensko, ki gaje vrgla, naj ga gre pobrat, sicer jo bo prijavil sodniku za prekrške. V kantah za smeti je včasih tudi kilogram ali več mesa.
Eni imajo torej vsega preveč, drugi pa si lahko privoščijo meso le bolj poredko. Žalostno pa je, da podražitve vedno najbolj prizadenejo prav tistega, ki najbolj varčuje in najteže živi.
J. PRIMC
V soboto so v Dobrniču proslavili 29. obletnico ustanovitve konference Antifašistične zveze žensk Slovenije. Proslave so se udeležili ugledni gostje: Tina Tomlje, podpredsednica republiške konference SZDL, Olga Vrabič, predsednica sekretariata konference za družbeno aktivnost žensk pri republiški konferenci SZDL, predsednica novomeške konference Marija Suhy in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Trebnje. O vlogi žensk v naši družbi je spregovorila predsednica občinske konference SZDL Trebnje Ivanka Pavlin. Na slavju so obsodili tudi izgrede ve-likonemških skrajnežev in nacistov protrSlovencem na Koroškem.,
Kolektiv čestita za praznik občine!
Dobrnič: proslava ustanovitve AFž
NOVO MESTO
svetovni i
varčevanja
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
Avtopromet, gostinstvo in turizem
Novo mesto - Straža
riata iz IMV. Z njim so opozorili komite na neprimernost nekatertfi člankov Milovana Dimitriča, ki jih je objavil v Ljubljanskem dnevniku, in zahtevah, da se njegovo delo politično oceni ter da se ga kot novinarja in komunista pokliče na odgovornost. Komite je obravnaval pobudo sekretariata. Ker je ugotovil, da je ob Dimitrićevem pisanju treba širše spregovoriti, se je odločil za globljo obravnavo. Člani komiteja so menili, da ne gre samo za pristranski odnos pisca do IMV, ampak tudi za politiko, obremenjeno s poskusi senzacionalizma, za odnos med odgovornostjo uredništva in novinarjevo svobodo, za politično oceno novinarjevega dela in ne nazadnje tudi za oceno sodelovanja IMV s tiskom ter oblastnimi, samoupravnimi in političnimi strukturami v občinah.
V prihodnje, to ugotavljajo tudi v IMV, si bo treba Vzeti več časa za sodelovanje z okoljem, v katerem tovarna oziroma tovarne živijo in delaje, saj so njihovi problemi tako naši kot njihovi.
Komite bo na prihodnji seji v zvezi s tem sprejel določena stališča in sklepe ter začel ustrezne akcije in ukrepe.
FRANCI ŠAU sekretar komiteja ObK*ZKS Novo mesto
j To stran ste napisali sami! — 7o stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Urejajmo si čisto okolje, ne svinjak! J
Pokrovitelj je NOVOTEKS
Prva konferenca pionirskega odreda XII. SNOUB na osnovni šoli Bršlin je bila 29. septembra. Udeležili so se je gostje iz Novoteksa, XII. SNOUB in pionirski delegaciji iz osnovnih šol Grm in Katja Rupena.
Z delom odreda v preteklem šolskem letu smo bili zadovoljni, saj je delovalo kar dvajset krožkov. Nato smo izvolili nov pionirski odbor, v katerem so Dragan Stankovič, Zdenka Strajnar, Aleš Vesel, Miro Tom-ljanovič in Darja Starič.
Na koncu so predstavniki tovarne Novoteks prevzeli nad našo šolo pokroviteljstvo. Izročili so nam listino in na pionirski prapor pripeli svečan trak.
NOVINARSKI KROŽEK OŠ BRŠLIN
Kdo je bil neznani padli partizan?
Ob dnevu mrtvih se spominjamo svojih dragih, ki jih krije domača in tuja gruda. Spominjamo se tudi premnogih, katerih grobovi so še danes neznani ali pa za grobove vemo, ne vemo pa kdo v njih počiva. Spomnimo se junakov, ki so položili svoja življenja na oltar domovine.
Tako še vedno ne vemo, kdo je bil mladi partizan, ki je v novembru 1943 padel od nemških krogel na vrtovih Kužlja. Doma je bil nekje z Dolenjskega, pokopan je na kuželj-skem pokopališču ob Kolpi. Tudi zanje, za borce, za neznane padle junake poskrbimo in jim okrasimo grobove, saj so dali svoje življenje za našo srečno bodočnost in za blagor mladega rodu.
JOŽE KRIŽ, KUŽELJ
Bralci na vasi
V	Vasi že več let deluje potujoča knjižnica, ki ji posreduje knjige občinska matična knjižnica iz Kočevja. Delo knjižnice vodi Marija Volf, ki izposoja knjige vsak petek zjutraj od 7.30 do 8.30 ter popoldne od 13. ure dalje.
Redno bere sedaj 18 ljudi, ki zelo radi posegajo po knjigah in jih tudi redno in dobro ohranjene vračajo. Med bralci so tudi starejši ljudje, ki sami ne bi mogli priti do knjig oziroma knjižnice. Zato-smo organizirali mlade člane RK, ki so stalna vez med bralci in knjižničarko. Prinašajo prebrane knjige in odnašajo nove.
Najbolj pridna bralca sta Jože Južnič-Videmski iz Fare in Jožica Ozanič iz Oskrta na Vrhu. Radi bi, da bi se krog bralcev lepih slovenskih knjig še povečal.
M. V.
j »Srce se mi takrat kar olajša...«
V Prijedoru je bilo prvo srečanje pionirjev iz vseh republik - Slovenijo so predstavljali učenci iz Novega mesta in pionirka iz Šentjerneja
Izlet na Kozaro je bil posvečen prvemu srečanju pionirjev iz vse Jugoslavije. Našo republiko so predstavljali pionirji iz treh novomeških šol in pionirka iz Šentjerneja.
S kombijem smo se odpeljali ob deveti uri izpred bršlinske šole, v Prijedor pa smo prispeli ob 16. uri. Tam so nas pričakali pionirji-gosti-telji in nas odpeljali na svoje domove.
Naslednji dan smo se zbrali pred prijedorsko osnovno šolo ,,16 maj.“ Pozdravili so nas predstavnik občinskega sveta Prijedor in predstavnik republiškega sveta ter pionirji, ki so nam pripeli našitke „Bratstvo-enot-nost.“
Potem smo se odpravili proti Kozari. Po dobri uri vožnje smo se ustavili pred velikim spomenikom, ki je posvečen žrtvam na Kozari. Ob prisotnosti borcev, ki so sc tam borili, smo položili pionirji venec, nato pa so nas gostitelji povabili na kosilo v gostilniško kočo.
Po kosilu smo se še nekaj časa zadržali na Kozari, nato pa odšli v Prijedor gledat dokumentarni film „Otroci Kozare,'1 ki priča, koliko nedolžnih ljudi, predvsem otrok, je med vojno tam umrlo. Še polni vtisov iz kinodvorane smo si nato ogledali železarsko mestece Ljubijo. Pričakali so nas pionirji OŠ „Mladen ^?iojanović“ in predstavniki rudnika Ljubija. Tam smo večerjali, si ogledali kultumo-zabavni program, nato pa odšli ponovno v Prijedor.
Naslednji dan smo si ogledali taborišče smrti - Jesenovac, muzej in kratek film. Nato smo se „sprehodili" po železniških pragovih do spomenika. Zvedeli smo, da so po teh pragovih jetniki vozili zemljo, da so napravili majhnč umetno jezero, ki še danes goste spominja na težke čase v taborišču.
V	dveh dneh smo videli še veliko zanimivega: spomenik v obliki tulipana, ki je oblit s krvjo, prvi partizanski aerodrom in še nekaj drugih spomenikov.
DAMJAN SLAPNIČAR OŠ „KATJA RUPENA"
Glasbena šola v Novem mestu
Glasbena šola v Novem mestu bo z letošnjim šolskim letom začela pouk z otroki, starimi od 5 do 8 let. Vpisovali bodo do konca tega meseca, sprejeli pa bodo okoli 40 otrok.
SODELOVANJE Z JLA
Mladina črnomaljske občine že dalj časa dobro sodeluje s pripadniki garnizije, pred kratkim pa je bilo v počastitev dneva artilerije spet srečanje s proslavo. Vojaki in gimnazijci so sc nato pomerili še v rokometu, rezultat pa je bil 8:8.
N. K.
Na sliki: delegacija novomeških pioniijev pred spomenikom na Kozari. (Foto: D. Slapničar)
PIONIRSKO SREČANJE
„Bil sem na Kozari
Še enkrat: »Dvojna obraza obrtnikov«
Pod naslovom „Dvojna obraza obrtnikov" si dovolim odgovoriti resnico, v kateri je bil vaš list netočno informiran, ko je pod tem naslovom 19. oktobra 1972 objavil članek.
Cementninarsko obrt imam najmanj 18 let in ne 5 let, kot je priobčil vaš časopis. Ves čas sem delal, razen treh let, na ročni stroj, in to s svojim sinom ter s še kakšnim delavcem, ki pa je bil zavarovan. Takrat ni bilo še nobenih knjig in sem svoje dajatve v redu plačeval. Ker so dajatve rasle, sem tudi jaz pojačeval dejavnost: nabavil sem si stroj za izdelavo opeke in leto pozneje tudi stroj ža izdelavo votlakov. Da sem si te stroje lahko nabavil, sem prodal vseh osem glav živine, poljske stroje in vino. Kar sem si prihranil in kupil, ni bilo pridobljeno po kakšni goljufiji, pač pa z veliko težavo in 16-urnim delovnim časom, mojim in moje družine.
Uprava javne varnosti je našla pri meni 3.450 DM, 3.800 ASch in
5.000	Lit - in nič drugega. Pojasniti moram tudi, da sem dal v dveh letih državi več kot 200.000 din raznih dajatev - za socialno zavarovanje, davke. Ali ni to velik delež za skupnost, če upoštevam, koliko trpljenja je treba vložiti v to težavno obrt, kako se kvarijo stroji, koliko je iskanja pri nabavi materiala, cementa in drugega reprodukcijskega materiala? Na našem trgu tega mnogokrat ni bilo dobiti. Takrat je obrat stal. Zastavlja se tudi vprašanje zaslužka pri izdelavi cementnih izdelkov. Tega ne bi pojasnjeval, ker mi marsikdo ne bi hotel verjeti, zato se
raje naslanjam na državna podjetja, ki delajo enake izdelke na enakem stroju - z veliko izgubo, čeprav imajo pesek doma, jaz pa ga moram plačati in prevažati. „Samoborka" iz Samobora že več mesecev ne dela strešne opeke, saj pravi njen komercialni, da se jim ne izplača, da sta kalo in riziko prevelika. Vsa podjetja niso imela težav pri nabavi cementa, za katerega sem se moral sam krvavo boriti, če sem hotel delati.
Moja obrt je sezonska in dovoljuje delo največ 7 mesecev. Zaposlujem največ 5 delavcev, od katerih so redno zavarovani 4 poleti in pozimi - in tudi dajatve so bile zanje
plačane. Dobro vem, od kod je bilo vse to obelodanjeno in kdo so ljudje, ki so mi povzročili to nevšečnost. Jaz jim tega ne zamerim, krivično je le to, da vidijo mene, sebe pa ne. S tem sebe skrivajo, ki imajo že krasne komfortne hiše, vredne ne samo 24 starih milijonov, ampak 50 in še več, ki lepo živijo brez trpljenja in z dobrimi dohodki. Moja hiša je stara 106 let, brez komforta, brez kopalnice, brez stranišča, goba jo je napadla tako, da ni vredna stanovanja za kulturnega človeka, jaz pa moram stanovati v njej kot hud srčni bolnik.
KAREL KERIN, PODBOČJE 10
Hvala za užitek
Jarm poklonil šoli kip »Pojoči otroci«
Uredniku Dol. lista!
Sem naročnica Dolenjskega lista, ki ga dobivam sem v tujino redno vsak teden. Zelo rada ga berem; prvo, kar me najbolj zanima, so, razumljivo, novice iz mojega rodnega kraja. Velikokrat dobim vaš list sem v Nemčijo že v petek, sicer pa zanesljivo vsako soboto. Navadila sem se že, da tisti čas, ko pride pismonoša, takoj najdem potreb-
Od 13. do 17w oktobra je v Fari razstavljal 34 kipov domačin iz Osilnice kiparski umetnik Stane Jarm. Razstava je bila odprta vsak dan 6d 9. do 13. ure oziroma 15. ure. K otvoritvi je prišlo okoli 70 odraslih in mladih, nato pa si jo je ogledalo še 150 odraslih in 272 učencev iz osnovne šole Vas-Fara in z Broda. V torek, 17. oktobra, je Jarm spet prišel v Faro m razlagal obiskovalcem pomen svojih del brodski in prifar-ski mladini.
Razstava je imela med preprostim prebivalstvom velik odmev. Hvaležni smo vsem, ki so jo omogočili. Spoznali smo, da je tudi preprost kmečki človek sposoben razumevati sodobno umetnost, če mu je na primeren način posredovana. Odbor KUD in ravnateljstvo osnovne šole Vas -Fara sta srečna, da je ta prireditev tako odlično uspela.
Umetnik Stane Jarm je poklonil osnovni šoli Vas-Fara kip „Pojoči otroci“, za kar smo mu iz srca hvaležni.
M. VOLF
Novomeško gimnazijsko planinsko društvo je pred tremi leti ustanovil prof. Janez Ferbar. Že prvo leto ie bilo zelo aktivno, proglašeno je bilo celo za najbolj delavno srednješolsko društvo v Sloveniji. Na sliki: prejšnjo soboto je društvo priredilo že drugi letošnji izlet na Begunjščico. Na izletu je bilo tudi nekaj deklet iz srednje medicinske šole. (Foto: Z. Šeruga)
V službo na Brod
Skromen in težak je bil včasih zaslužek v Kolpski dolini, pa tudi danes je pri nas težko za denar. V Kolpski dolini ni tovarn in ne podjetij. Zadovoljni moramo biti, da ima podjetje Dl P Delnice obrat lesne stroke na Brodu na Kolpi. Tam ‘ so zaposleni, kar je še mlajših. Plače so borne. Z njimi komaj krijejo najnujnejše potrebe.
Avtobusne zveze imamo še kar dobre, saj vozita vsak dan po dva avtobusa proti Kočevju in dva proti Delnicam. Zato imamo pa zelo ozke in slabe ceste, čeprav je po njih vedno več prometa. So pa vozniki skrajno previdni, saj je na naših zastarelih cestah verjetno najmanj nesreč.
Narava je lepa in- vabljiva, zato nas radi obiskujejo tujci in domačini. Kolpa kliče ribiče, gozdovi pa lovce. Ljudje radi postrežejo gostom svojih močeh. Še več pa gostu zaleže lepa beseda in dober nasvet.
JOŽE KRIŽ, Kuželj
ni čas in preberem Dolenjski list. Zdi se mi, da potem kar nekako laže delam.
Čeprav vem, da sem ob takih priložnostih samo z mislijo v domovini, se mi srce tisto uro kar olajša in počutim se tako, kot bi vdihovala domači sveži «■ zrak. Veste, v tujini sem že sedmo leto, a imam še vedno domotožje. Na tujem, zlasti tu v Nemčiji, si vedno samo tujec in tujec ostaneš, pa kamor se obrneš.
Prosim vas, objavite mi priloženo čestitko za starše, ki praznujejo 25. oktobra srebrno poroko. Ker pošiljam časopisu tako čestitko prvič, ne vem, koliko stane. Zelo me bo veselilo, če mi boste odgovorili in sporočili tudi, koliko to stane. Vnaprej se vam zahvaljujem za objavo in želim veliko uspeha pri urejevanju in razširjanju priljubljenega Dolenjskega lista!
Pozdravlja vas rojakinja
REZIKA TOMAŽIN Z
DR UŽINO, IZ HENBA C HA V ZR NEMCI JI
Rožni studenec - priljubljena točka kočevskih avtomobilistov (za pranje avtov) - Vsak naj skrbi za
čistočo in red v svoji okolici
Onesnaževanje okolja vedno bolj ogroža človeštvo. Z vsega sveta se širijo vznemirljive novice, posebno iz močno industrializiranih ZDA in zahodne Evrope. Del Slovenije je ostal kot vrt sredi hudo onesnažene Evrope. Strokovnjaki nas pa že vse pogosteje opozarjajo, da postaja tudi Slovenija zadnja leta vse bolj onesnažena.
In kako je.pri nas v Kočevju? V splošnem se nimamo kaj pritoževati, saj je zrak v primerjavi z ostalimi kraji in mesti zelo čist, okolje je brez posebnih kemičnih odpadkov, saj ali česa podobnega. Vendar pa je mesto vedno bolj umazano.
Poleti najbolj zbode v oči meščane in razne izletnike reka Rinža. Reka, sem poudaril zato, ker jo smatrajo nekateri prebivalci mesta za mlako, v kateri plava nekaj smrdečih rib. Res se ne motijo dosti, saj
poleti voda skoraj stoji, ker pa se v njej razkrajajo razne organske snovi, včasih tudi smrdi. Ljudje negodujejo, a kaj več nihče ne stori.
Po mestu leži veliko papirja in drugih odpadkov. Namesto po poteh ljudje raje hodijo po zelenicah. Krajevna skupnost si prizadeva olepšati mesto. Zato so lani in letos postavili veliko košev za smeti, uredili so zelenice in posadili precej rož. Vse to ne pomaga veliko, ker ljudje še naprej mečejo papir po travi in ulicah, nekateri pa polne koše odpadkov celo obračajo. Prav tako hodijo po travi, da so morali nekatere zelenice ograditi.
Podobno je tudi v okolici mesta. Rožni studenec, nekoč zelo obiskovan kraj sprehajalcev, je postal priljubljena točka kočevskih avtomobilistov. Nekateri vozniki izkoristijo prosto soboto ali nedeljo za čiščenje
svojega avta v bližini studenca ah celo v njem, kjer ga temeljito umijejo. Studenec, ki je bil prej bister, je zdaj pogosto moten, v njem pa leži med ostalim tudi mnogo razbitega stekla in pločevine. Na okoliških jasah pa so razni odpadki: od papirja, žic in raznih umetnih mas do kantic za olje. V travi in grmovju leži tudi veliko starih čevljev, ob poteh pa precej pohojenih gob, užitnih in neužitnih, ki jih ljudje uničujejo samo zaradi neznanja in objestnosti.
Za konec naj pripomnim, da je meni in verjetno še mnogim za lepo in urejeno mesto, ki bo imelo tudi čisto okolico. To pa ni stvar družbe kot celote, ampak predvsem vsakega posameznika, ki naj bi skrbel za red in čistočo okoli sebe.
M. VIZJAK, Kočevje
K
illiiišif - %	''
.
"7“
K*! K' : ■>
'
r'/ .
MM
\Ttorek, 31. oktobra, bo na Mimi slovesno. Vpričo domačinov in gostov, med katerimi pričakujejo tudi predsednika IS SRS Staneta Kavčiča, bodo slovesno izročili namenu tovarno za predelavo krompiija, ki jo je ob finančnem sodelovanju bank in tvrdke KNORR zgradila tovarna hranil Kolinska iz Ljubljane. Tovarna obratuje poskusno že skoraj vse letošnje leto in pomeni izredno pridobitev manj razvite trebanjske občine, njenega kmetijstva in dolenjskega kmetijstva nasploh.
Kolinska se predstavi
Tovarna hranil KOLINSKA je eno najstarejših podjetij v Ljubljani, saj je bila ustanovljena že 1908. Ves čas se je ukvarjala s prehrano in problemi proizvodnje prehrambnih izdelkov za potrebe prebivalstva. V predvojnem obdobju je bil njen znan izdelek CIKORIJA, v prvih povojnih letih pa razen te še splošno znana PRO-JA, to je kavin nadomestek. Po končani prvi dobi planskega gospodarstva se je proizvodnja podjetja po letu 1952 začela vse bolj širiti. Tovarna je začela izdelovati pudinge, ki so danes znani pod imenom ROYAL, ter praške, ki jih poznamo kot praške za pecivo REGINA.
Vse večja sprostitev in razvoj samoupravnega sistema ter prevzem odgovornosti za donosno in smotrno gospodarjenje - to je prineslo podjetju nove razvojne možnosti.
Skok zadnjih let
Leta 1962 je znašal obseg proizvodnje 3782 ton različnih izdelkov, ki so bili vredni
18.427.000 din. Leta 1965 je tovarna izdelala že 6300 ton izdelkov v vrednosti
51.680.000 din. To je za 167 odstotkov več po količini in za 280 odstotkov več po vrednosti. Lani je KOLINSKA naredila že 14.700 ton izdelkov, kar je 388 odstotkov več kot leta 1962, njihova vrednost pa je znašala 250 milijonov din ali 1360 odstotkov več. Letos ima tovarna v načrtu 21.000 ton izdelkov v skupni vrednosti 368 milijonov dinarjev.
Vzporedno z razvojem proizvodnje se je povečalo tudi število zaposlenih in število strokovnjakov. Pred 10 leti je bilo v KOLINSKI zaposlenih skupno 265 ljudi, od tega le 4 z visoko strokovno izobrazbo, zdaj pa daje kruh že 1100 ljudem, od tega 34 z visoko izobrazbo.
Na splošno lahko razdelimo razvoj podjetja v dve fazi; v prvo, ki je trajala vse do leta 1965, ko je bila tehnologija še „suha“, to je brez uporabe pare
V TOREK, 31. OKTOBRA. OTVORITEV MIRENSKE TOVARNE
Tovarna, ki je več kot samo to
Ne le za nova delovna mesta, ki jih je zdaj kakih 50 in za skupni dohodek, ki se bliža 20 milijonom dinarjev, tovarna za predelavo krompirja na Mirni pomeni predvsem pridobitev za dolenjsko kmetijstvo
in vode, in drugo, koje tovarna začela uporabljati tako imenovane mokre tehnološke postopke z uporabo vode in pare.
V	letu 1968 je sklenila pogodbo o proizvodnem sodelovanju z znanim svetovnim podjetjem KNORR za proizvodnjo jušnih koncentratov. Uspešna kooperacija s to tvrdko je vodila do tega, da je KNORR s svojim posojilom pol milijona dolarjev sodeloval tudi pri gradnji mirenskega obrata za predelavo krompirja.
KOLINSKA se je povečala tudi s pripojitvijo podjetja VI-NOCET, ki je izdelovalo kis in gorčico. Proizvodnjo je razširila še na izdelovanje gorčice in majoneze ter sklenila pogodbo s švicarskim podjetjem „NIAG-THOMY“, ki se uspešno uresničuje.
Kaj pomeni Kolinski in občini nov obrat
Z dograditvijo obrata za predelavo krompirja na Mirnije tovarna stopila na področje bazične živilske tehnologije oz. proizvodnje. Z nadaljnjim tazvojem in odpiranjem novih obratov si želi zagotoviti lasten vir repro-
Tovama je že izvozila večjo pošiljko krompirjevih kosmičev za gospodinjstva na Madžarsko. Prav tedaj, ko so jo pripravljali, je obiskala tovarno Eva Feher, predsednica madžarskih zadružnic (desno)
dukcijskega materiala in surovinsko osnovo ter se sčasoma otresti odvisnosti od uvoza. Zato je na pobudo občinske skupščine Trebnje ter družbenopolitičnih organizacij v republiki že 1969. leta sklenila, da začne s pripravami za gradnjo tovarne, ki naj bi predelovala krompir v krompirjeve kosmiče, krompirjev pire. Ta obrat je bil načrtovan v Mirni, ki je sredi močnega pridelovalnega središča za krompir, razen tega pa še na gospodarsko nerazvitem območju, ki ga je treba pospešeno vsestransko razvijati. Vrednost tega prvega obrata bazične živilske predelave znaša 27,154.000 dinarjev.
Sprva so načrtovalci računali, da bo vrednost naložbe znašala 17,24 9.000 din, vendar se je kasneje le-ta povečala zaradi podražitve gradbenih storitev in dražje opreme, ker se je delno razvrednotil dinar. Potrebno je bilo iskati nove vire denarja. Tako je KOLINSKA dobila pri Ljubljanski banki
6.736.000 din posojila, pri jugoslovanski investicijski banki v Beogradu skupaj s posojilom direkcije materialnih rezerv
1.500.000 din ter pri republiškem skladu skupnih rezerv
3.500.000 din posojila. To znaša skupno 11,735.000 dinarjev,
"N 15,418.000 din pa je prispevala i: KOLINSKA sama.
Novi načrti
Investicija je zelo velika in treba se bo potruditi, da b« obrat kar se da smotrno izkoriščen. Ima zmogljivost 1000 ton krompiljevih kosmičev in približno 250 ton izdelkov iz dopolnilnega programa, kar da skupno vrednost izdelkov 20,000.000 dinarjev. Z majhnimi dodatnimi investicijami je mogoče zmogljivosti še povečati. Še v letošnji predelovalni kampanji bodo začeli izdelovati čipse, priljubljene krompirjeve izdelke, v prodaji so že krompirjevi kroketi, poskusno pa se ukvarjajo z novim izdelkom — otroškimi kašami. V načrtu je še cela vrsta drugih izdelkov, saj je predvideno, da bodo ta obrat povečali in usmerili še v predelavo jajc oziroma jajčnih rumenjakov za potrebe lastne reprodukcije ter za izvoz itd.
Gradbena zasnova tovarne je taka, da je mogoče povečati proizvodne in skladiščne prostore ter postaviti še dodatno linijo, ki bo predelovala krompir v krompirjeve čipse, ter ustanoviti enoto, ki bo izdelovala močna krmila na osnovi krompirjevih odpadkov.
V	sedanji prvi fazi potrebuje mirenski obrat 6 do 7000 ton kakovostnega krompirja na leto. To pomeni veliko dodatno povpraševanje po tržnih presež-^^^ kih v trebanjski občini, ki jil!**^ kmelje prodajajo v povezovanju s kmetijsko zadrugo Trebnje. KOLINSKA je zainteresirana za razvoj kmetijstva, saj je najela pri Ljubljanski banki 350.000 din posojila, sama dodala
300.000	din, vse skupaj pa vložila v hranilno-kreditno službo zadruge,‘da bi prek nje pomagala pri modernizaciji kmetijstva v občini in nakupu potrebnih strojev za pridelovanje krompirja.
Vse je odvisno od obojestranskega sodelovanja
KOLINSKA poudarja, da je treba v prihodnje še bolj sodelovati s kmeti, se še bolj povezovati ter gojiti zaupanje, ne pa špekulirati s cenami krompirja. To bo prišlo do izraza vedno v kriznih obdobjih, kakršno je na primer letos, ko je pridelek krompirja znatno manjši. Tovarna računa na solidarnost kmetov, ki jim bo mirenski obrat trajen kupec velikih količin presežkov krompirja. Zavedati se je tudi treba, da mora biti cena krompirjevih kosmičev konkurenčna, sicer izdelkov ljudje ne bodo kupovali in tovarna bo ostala brez koristi. Tovarna je zgrajena zato, d j dela in da zagotavlja stalen odkup krompirja, s tem pa stalen vir dohodkov dolenjskega kmeta.
Ob svojem obisku v trebanjski občini si je z zanimanjem ogledal mirensko tovarno tudi prejšnji podpredsednik predsedstva SFRJ Krste Crvenkovski v spremstvu člana predsedstva Marka Bulca (levo)
Posnetek, star eno desetletje. Kam s pridelkom, je bilo takrat vprašanje, na katero je zdaj mogoče povsem drugače odgovoriti
SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O DELITVI
Izkušnje, stare leto dni
Kako se uresničuje družbena kontrola nad zaslužki?
Živimo od zaslužkov, od osebnih dohodkov. Pričakujemo, da bodo v sorazmerju z delom, tako kot pravi eno izmed naših temeljnih družbenih načel. Ker smo se oddaljevali od pravila »za enako delo enako plačilo«, smo pred letom dni sklepali samoupravne sporazume o delitvi 1n usmerjanju dohodka ter osebnih dohodkov. Kako je po enoletni »vladavini« novega sistema, o tem smo iz naših podjetij dobili naslednje odgovore.
VPRAŠANJA:
1. Minilo je leto dni od sprejemanja družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, ki imajo namen postaviti delitev pod kontrolo družbe. Menite, gledano s strani vaše delovne organizacije, da sporazumi dosegajo svoj namen in da vodijo k zmanjšanju razlik znotraj gospodarskih panog in med panogami?
2. So po vašem mnenju sporazumi premalo samoupravni, ker je, na primer država predpisala obvezno akumulacijo? Ali samoupravni sporazumi res preveč vztrajajo na političnih in premalo na ekonomskih rešitvah, o čemer se mnenja precej razhajajo?
3. Za vaš kolektiv nas zanima: ali je z uvajanjem »novega sistema plač«, kot nekateri imenujejo sporazumevanje in dogovarjanje o delitvi in usmerianju dohodka, zapostavljena in zmanjšana znsebna spodbuda? Kakšni so konkretni rezultati o delovni storilnosti pri nas? Alf imate mogoče kak predlog o drugačni družbeni kontroli delitve dohodka in osebnih dohodkov?
Vprašanja zastavil in stran uredil MARJAN LEGAN, spraševali pa so: RIABAČER, JANEZ PEZELJ, JOŽE PRIMC, JOŽICA TEP-PEY in ALFRED ŽELEZNIK.
niuiB
mm
* i
lirala delitev dohodka in osebnih dohodkov, in menim, da ga na hitro tudi nihče ne more stresti iz rokava. Tak predlog teija študijo zase.
IVAN GOLE, direktor podjetja Trimo, Trebnje:
1. Trimo je podpisal samoupravni sporazum v skupini kovinske in elektroindustrije oktobra lani. Z delom komisije, kije pripravljala sporazum, smo bili zadovoljni. Samoupravni organi v Trimu so nato spremljali oblikovanje našega sporazuma, delavski svet pa je nazadnje sporazum tudi sprejel. Že v teku razprav o osnutku sporazuma, še bolj pa ob samem izvajanju določil sporazuma v življenje smo se prepričali, da sporazum le vodi k zmanjševanju razlik pri osebnih dohodkih v kovinski industriji, ta panoga pa predstavlja skoraj glavnino slovenske industrije.
2. Po mojem mnenju so sporazumi dovolj samoupravni, saj smo imeli vsi možnost sodelovati ze ob nastajanju osnutkov samoupravnih sporazumov za vso našo panogo, ves čas pa smo imeli na voljo tudi vse gradivo.
3. V našem podjetju imamo izredne težave s kvalifikacijsko strukturo. Mnogo si prizadevamo, da bi spodbudili delavce k izobraževanju. Osebno spodbudo smo do sedaj še lahko reševali s faktoijem stimulacije. Lani in tudi letos namreč zadostuje 1300 dinaijev na pogojno nekvalificiranega delavca. Sicer pa smo pred sprejetjem novega zakona o spremembah dohodkovnega sistema. To bo terjalo tudi spremembe in dopolnitve notranje zakonodaje v delovnih organizacijah v bolj poslovnem duhu.
IVAN ŽUNIČ, sekretar v podjetju COSMOS-BELT v Črnomlju:
1. Premalo časa je, kar so sporazumi v veljavi, da bi lahko ocenjevali, ali so v praksi dosegli namen. Po mojem ni bistvenega napredka v tem, da se zmanjšajo razlike v osebnih dohodkih med zaposlenimi z isto izobrazbo v različnih podjetjih. Zakaj ne? Ker so podjetja različno močna in dosegajo različne poslovne uspehe.
2. Moje mnenje je, da političnega vpliva pri sporazumih ni dosti, saj imajo le-ti osnovo v ekonomskih rešitvah.
3. V tovarni Cosmos-Belt ni videti, da bi samoupravni sporazumi o delitvi osebnih dohod-' kov vplivali direktno na delavca in njegova prizadevanja na delovnem mestu. Pri nas smo tudi v izjemnem položaju. Proizvodnjo smo močno povečali, sprejeli precej nove delovne sile, ob tem pa produktivnost ni bistveno večja. Vzrok za to je rekonstrukcija tovarne, ki se opravlja hkrati z delovnim procesom in ob dejstvu, da obseg proizvodnje narašča. Nimam predloga, kako bi družba drugače kontro-
MIRKO GORŠIČ, računovodja
v RIKUj Ribnica:
1. Menim, da načelo „za enako delo, enako plačilo “ s samoupravnim sporazumom ni bilo doseženo, pač pa je prevladovalo načelo' „za enako izobrazbo enako plačilo“. Sporazum pa je prispeval k zmanjševanju razlik v osebnih dohodkih. Predvsem tisti z manjšimi prejemki dobivajo zdaj več, vsaj pri nas:
2. „Država“ pušča delovnim kolektivom premalo svobode za njihove odločitve. Pri tem imam v mislih tisti del dohodka, ki ostane po delitvi med podjetjem in družbo podjetju. V večini primerov namreč že kar predpisi določajo, kako je treba ta sredstva porabiti oziroma v kakšen sklad jih je treba dati. Po mojem mora prevladovati merilo ,,za enako delo, enako plačilo“. Tako načelo bo prispevalo k omejitvi prelivanja (fluktuacije) delavcev.
3. V našem kolektivu smo nagrajevanje za proizvodnjo rešili v redu, med drugim tudi z dodatnim plačilom za težje delovne pogoje na težjih delovnih mestih. Se vedno imamo tudi nagrajevanje po akordu. Se pravi, da maso osebnih dohodkov ugotavljamo po sporazumu, delimo pa osebne dohodke po raznih pravilnikih. Mase osebnih dohodkov doslej še nismo prekoračili. Članom kolektiva, ki po vojni iz raznih vzrokov niso mogli obiskovati šol, zdaj pa zadovoljivo opravljajo delo na zahtevnejših delovnih mestih, bi morali na podlagi preizkusa ali uspešnosti dela po 10 ali 15 letih priznati manjkajočo izobrazbo.
FRANC ŽIST, ekonomist iz podjetja KOMET v Metliki in hkrati predsednik občinskega sindikalnega sveta:
1. Prav je, da smo uvedli sporazume, so pa v nekaterih točkah preveč togi. Življenje se namreč spreminja hitreje, kot ima podjetje možnost spreminjati in usklajevati akte o sporazumih in družbenih dogovorih. Pogrešam tudi koga, ki bi ugotavljal, kako se sporazumi obnesejo v praksi, in bi delal primerjave med panogami, obenem pa poskrbel, da bi bili o tem proizvajalci obveščeni. Bojim se, da bo v nekaterih podjetjih prišlo do povečanja materialnih stroškov prav po zaslugi sporazumov. Primer: kdor vozi s svojim avtom za službene potrebe, dobi 90 par za prevoženi kilometer. To za lastnika avta ni donosno, zato so začeli ponekod take službene vožnje odkla* njati, podjetja pa kupujejo svoje avtomobile, kar je dražje.
2. Zdi se mi, da samoupravnost pri sprejemu sporazumov ni bila kršena. Sporazumi pa
slonijo res ♦bolj na političnih kot na ekonomskih rešitvah.
3. Pri nas v Kometu se ne kažejo primeri, da bi bila osebna spodbuda prikrajšana zaradi uvedbe osebnih dohodkov po družbenih sporazumih. Celo nasprotno: delovna storilnost seje za okrog 8 odst. povečala, osebni dohodki pa znašajo ,v poprečju 1300 din. Zaradi tega, ker podjetje gradi novo tovarno, s katero povečujemo za več kot 100 odst. svoje zmogljivosti, smo bili pri povečanju osebnih dohodkov zelo skromni.
BRUNO TTGLIČ, vodja računovodskega sektorja SGP ZIDAR Kočevje:
1. Menim, da panoge gospodarstva s samoupravnimi sporazumi niso izenačene tako, da bi za enak vložen trud ali enako izobrazbo zaposleni prejemali enake-osebne dohodke. Gradbeništvo je zapostavljeno v primerjavi s kovinsko industrijo, kemično industrijo (zdravila, kozmetika), elektroindustrijo (industrija elektromateriala ali distribucija), trgovino (predvsem zunanjo), družbenimi službami in drugimi.
2. Sporazumi so premalo samoupravni, vendar je prav, da država predpiše obvezno akumulacijo. Menim, da bi bilo prav, če bi sporazum predpisoval, da se mora dohodek delovne organizacije na leto povečati najmanj za 10 odstotkov, in to zaradi storilnosti (ne zaradi višjih cen, več zaposlenih itd.). Od dohodka pa bi lahko 75 odstotkov porabili za osebne dohodke, 25 odstotkov pa obvezno za sklade. Družba bi morala kontrolirati načrte, njihovo izvajanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov. S tem bi za-vrli hitrejše naraščanje osebnih dohodkov kot dohodkov. Sporazumi so preveč politični in premalo ekonomski. Če so nastali zaradi politike in sociale,' potem naj bi rajši predpisali prispevek v poseben republiški sklad in iz njega reševali socialo.
3. Osebna spodbubaje zapostavljena. Spodbuda, predloge za zmanjševanje stroškov in povečanje dohodka bi morali nagrajevati, še posebno pa izumitelje, novatoije, racionali-zatoije.
samoupravni. Naša delovna organizacija, je preko svojih samoupravnih organov namenila v sklade'precej več sredstev, kot je predpisano v samoupravnem sporazumu. Da so delovni ljudje zainteresirani za to, morajo biti pravilno stimulirani.
3. Z uvajanjem novega sistema je po mojem mnenju zmanjšana osebna pobuda. To se opaža na delovnih mestih s posebnimi pogoji dela. Glede na to, da meritve o intenziteti vpliva posameznih dejavnikov in težine pogojev dela v naši organizaciji še niso opravljene, čeprav imamo meritve naročene pri pristojnem zavodu že nekaj časa, se uporabljajo merila za posebne pogoje dela po doslej veljavnih splošnih aktih. Zaposleni na teh delovnih mestih se čutijo prikrajšane, kar vpliva na delovno storilnost
Menim, da se bodo pravi učinki družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov pokazali šele v naslednjih obdobjih, vendar pa bi morali poostriti nadzor nad izvajanjem določil samoupravnega sporazuma.
MARJETA ŽUNIČ, računovodkinja v ELI, Novo mesto:
1. Naše podjetje je vključeno v samoupravni sporazum kovinske in elektroindustrije.
Osebni dohodki v podjetju so bili pod povprečjem panoge. Zato smo jih na podlagi samoupravnega sporazuma povečali. Podjetje in panoge poslujejo pod različnimi pogoji gospodarjenja in so tudi različno akumulativne. Posledice tega so razlike v osebnih dohodkih, in odliv delovne sile iz manj akumulativnih v bolj akumulativna podjetja oziroma podjetja z večjimi osebnimi dohodki.
2. Menim, da so samoupravni sporazumi premalo
volj, da smo si lahko izplačevali prejemke po storilnosti. V končnem izplačilu je tretjina stimulativnega dela, zato je možno, da se bo ta del zmanjševal vzporedno z upadanjem čistega dohodka. Materialni stroški naraščajo in kaj hitro se nam lahko pripeti, da osebnih dohodkov ne bomo mogli obračunavati po učinku.
2. Menim, da je ta sporazum preveč politično obarvan in da premalo upošteva ekonomiko. Če hočemo v panogi doseči hitrejši tempo in bolje izkoristiti vozni park, moramo ljudi nagrajevati tako, da bodo za večjo storilnost več dobili. Take težnje sporazumi zavirajo. Zlasti so prizadeti šoferji, ker ni mogoče, da bi 40 let delali enako intenzivno. Zaradi tega jih je treba v „boljših14 letih bolje nagrajevati.
3. Izhodiščne vsote za najmanjše prejemke so prenizke. Z 800 dinarji ne more nihče živeti - tak mora krasti. Kot sem že prej poudaril: pri nas zagovarjamo boljše nagrajevanje nižjih kategorij, pa tudi primerne dohodke tistim, ki vlagajo v delo vse svoje moči. Sporazum duši voljo tistih, ki želijo delati. Ljudje, ki se zavedajo, da določeno vsoto morajo dobiti, včasih to izkoriščajo in jim je vseeno, koliko napravijo. Lenuhov ne smemo podpirati! Vsak, kdor je zdrav^in sposoben, naj bi naredil vsaj toliko, kolikor dobi od družbe.
FRANC OGOREVC, direktor finančno računskega sektorja v Lisci v Sevnici in predsednik izvršilnega odboda podpisnic samoupravnega sporazuma kon-fekcionarjev Slovenije:
STANE NUNČIČ, direktor Agrokombinata v Krškem:
1. Samoupravni sporazumi se kot temeljni dokumenti razlikujejo med posameznimi gospodarskimi panogami in grupacijami. V njih zasledimo razlijce med „revnimi11 in ,,bo-gatimi“ in to se še posebej kaže v manjših krajih, kjer so zastopane številne panoge. Akumulativne gospodarske organizacije prekoračujejo z dejanskimi izplačili izračunano maso kalkulativnih osebnih dohodkov (na podlagi kvalifikacij in šolske izobrazbe), ker jim ostanek dohodka dovoljuje plačilo davka iz tega naslova. Taka podjetja želijo lagodno preživeti prehodno stabilizacijsko obdobje in jim je ustvarjanje skladov le malo mar. V to skupino pa ne sodi kmetijska proizvodnja.
2. Akcija samoupravnega dogovarjanja je bila dobro zamišljena, le da se je naenkrat pojavilo preveč grupacij, ki so vse po vrsti poudarjale poseben družbeni pomen in posebnosti poslovanja. Povečane razlike med revnimi in bogatimi ter težnja gospodarjenja iz rok v usta daje slistiti, da samoupravni sporazumi ne bodo pripomogli k ekonomskim rešitvam. V nekaterih primerih se razlike v osebnih dohodkih celo povečujejo.
3. Sporazumi so postali togo napisana beseda in se ne prilagajajo novim razmeram, kot je na primer zvečanje življenjskih in drugih stroškov. Vprašanje je, kako zagotoviti vsaj znosne osebne dohodke nižjim kategorijam delavcev, ki so v kalkulativnih osebnih dohodkih malo ovrednoteni. Obstajajo tudi težnje po uzakonitvi meril za kalkulativne osebne dohodke v pravilnikih o delitvi. Delavci z dolgoletno prakso brez zahtevane izobrazbe bi bili v tem primeru močno zapostavljeni. Za ta trenutek je rešitev v progresivni obdavčitvi osebnih dohodkov, vendar ne le na papirju.
ANTON KOSTANJŠEK, direktor transportnega podjetja Prevoz, Brežice*^
l. Družbeni dogovor ni prinesel tistega, za kar je bil sprejet. Pri nas še ni imel negativnih posledic, ker imamo vse osebne dohodke po učinku, od vratarja do direktorja. In ker smo vedno ustvarjali visok dohodek, je bilo tudi stimulativnega dela do-
1. V letošnjem letuje republiški sekretariat za delo opomnil 9 podpisnic samoupravnih sporazumov, da so prekoračile odstotek povečanja osebnih dohodkov, predviden z resolucijo republiške skupščine o ekonomski politiki za letos. Med temi je bila Lisca, vendar smo s polletno analizo poslovanja dokazali, da to ne drži. Kljub povečanju osebnih dohodkov je naša gospodarska veja na zadnjem mestu. Kvalifikacijska struktura je v naši skupini, razumljivo, slaba, vendar menimo, da so odstopi med samoupravnimi sporazumi preveliki. Lisci samoupravni sporazumi niso nič prinesli in nič vzeli, ker se naš kolektiv že od začetka reforme obnaša ekonomsko. Sporazumevanje je ugodno vplivalo na povišanje najnižjih osebnih dohodkov, le-ti znašajo sedaj 960 dinarjev.
2. Pri usklajevanju samoupravnih sporazu nov je prišlo do prevelikih razlik. To usklajevanje gre tudi po polževo, zato so ogromne razlike pri faktorju stimulacije in glede delovnih pogojev med panogami. Menim, da bi moral republiški sekretariat za delo še v tem letu dati možnost vsem podpisnicam samoupravnih sporazumov, da po predlogu posebne komisije razlike uskladijo. Povprečje osebnih dohodkov v drugih industrijskih panogah v preteklih 7 mesecih je znašalo 1802 dinarja, v konfekciji pa le 1588 dinarjev. Samoupravni sporazum konfekcio-narjev npr. sploh ne pozna dodatka na delovne pogoje, ki znaša za nekatere od 0 do 600 dinarjev! Naslednja zanimivost: samoupravni sporazumi določajo, da se lahko kalkulativni osebni dohodki (KOD) zvišajo, če se cene povečajo za več kot 5 odst.
Izvršni svet pa je na drugi strani ugotovil, da se je to v nekaterih panogah močno zvišalo. Kako je to mogoče, če so KOD za vse skupine enaki? Mislim, da je to omogočila različna kvalifikacijska struktura. Prepričan sem, da marsikje izobrazbeni sestav zaposlenih neresnično prikazujejo, da tako lahko prihajajo do debelejše vreče za delitev. Zanima me, kakšna je kvalifikacijska struktura v proizvodnji obrti, saj znašajo zanjo povprečni osebni dohodki kar 1827 dinarjev.
/ Naš samoupravni sporazum je bil sprejet med prvimi. Vidim, da smo bili preveliki optimisti, glede tega sporazumevanja! Odločili smo se na primer za 4 odst. akumulacije od celotnega dohodka pred delitvijo. Sedaj vidimo, da imajo drugi podpisniki tako sorazmerje akumulacije na vložena sredstva! To je ogromna razlika. Nekateri sporazumi sploh ne določajo akumulacije, temveč imajo le ohlapno določilo, da bodo pač skrbeli za razširjeno reprodukcijo! Verifikacijska komisija vsekakor ni bila dosledna pri svojem delu.
3. Takšni osebni dohodki za konfekcijsko industrijo niso spodbudni, zato delavci odhajajo. Menim, da izvira dosti neskladij tako pri delu komisij kot v gospodarstvu nasploh iz tega, ker v celotni državi nimamo predpisane metodologije planiranja.
oktobra 1972
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
* ' 11 ■\ ■	•	%	S.
-	'	v	*	.v
'	'	s	.',	s	*	i
O	v	••	*	1
j*SŠX
<'	>	„s"*	*	..
's?- 4
>>*«x>Xv v’: ‘
g£P$$ <
 	  ^ioMtuciRWW	s+emt+m
Mali kulturni barometer
. ._________________
Glasbeni večer
Danes zvečer ob 18. uri priredi novomeška glasbena šola prvo interne produkcijo v počastitev občinskega praznika. Predstava je brezplačna.
Prisrčno srečanje s porabskimi Slovenci
Pevski zbor Društva bratov Milavcev iz Brežic je te dni vrnil obisk Slovencem v Porabju. Priredil jim je dva koncerta, v Stevanovcih in v Gornjem Seniku, kjer je središče po-rabskih Slovencev. V nabito polni dvorani so poslušalci navdušeno spremlja program inje bil zanje nastop Brežičanov pravi praznik.
Pevce iz Brežic so na tem obisku spremljali predsednik Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije Ivo Tavčar in tajnik ZKPOS Martin Zakonjšek ter predsednik občinske konference SZDL Brežice prof. Stanko Škaler,
Nova razstava v Metliki
Danes, 26. oktobra ob 18. uri, bo v Belokranjskem muzeju v Metliki odprta razstava o belokranjskih medvojnih pionirjih in ""takratnem šolstvu. Razstava „Mi smo slovenski
?ionirji ... je prirejena v proslavo 0-letnice ustanovitve pionirske organizacije na Slovenskem.
K otvoritvi vabimo vse občane, zlasti tiste, ki so med zadnjo vojno obiskovali partizanske šole v Beli krajini.
Gabrijel , Kolbič:	GABRI-
JELCA, bron - Z razstave v krški galeriji, ki bo odprta do 30. oktobra.
RABUZ1N ŠE DO NEDELJE -Razstava slikarskih deMvana Rabu-zina v Galeriji likovnih samorast-< 1 -\ Hvala, Marjanca!
* Na otvoritvi Kolbičeve razstave v krški galeriji minuli petek zvečer se je podpredsednik krške občinske skupščine Slavko Smerdel zahvali! Marjanci Uršič, ki je do letošnjega poletja vodila Valvasorjevo knjižnico in galerijo, s temile besedami: „Tebi dolgujemo zahvalo, da si znala, čeprav v majhno mesto, privabiti številne cenjene umetnike iz Slovenije in od drugod, ki so tu razstavljali svoja dela. Razstave si je ogledalo več deset tisoč ljudi, med njimi vselej mladina. Čeprav si v galeriji orala ledino, nisi nikoli omahovala ob številnih težavah, ki so spremljale tvoje delo. Zavedam se, da za tako vzorno in požrtvovalno delo nisi dobila ustreznega plačila. Zato naj ti tukaj predam v znak skromne zahvale skulpturo „Žanjicadelo našega umetnika, akademskega kiparja Vladimira Štovička. Spominja naj te na obljubo, da boš še v prihodnje rada pomagala pri galerijskem delu. “
Med svojim obiskom v Jugoslaviji je študijska delegacija Komunistične partije Japonske, ki jo je vodil član stalnega predsedstva CK Tomio Nišizava, prejšnji teden obiskala tudi Trebnje in si ogledala razstavo slikarja Ivana Rabuzina v Galeriji likovnih samorastnikov. (Foto: Legan)
V OKVIRU KULTURNIH AKCIJ 1973
Kaj želi Dolenjski muzej
Pomoč pri uresničevanju zamisli širšega pomena: raziskovanje življenja mlinarjev in žagarjev, arheološki katalog in razstava del Kettejevega sodobnika, slikarja poznega realizma Ivana Vavpotiča
Kulturna skupnost Slovenije je pred časom sprejela okvirni delovni načrt za kulturne akcije, ki bi jim primaknila svoj denarni delež. V novomeški občini je Dolenjski muzej med prvimi pripravil dokumentiran in denarno ovrednoten načrt dejavnosti, ki bi jih 1973 pomagali uresničiti ob pomoči te akcije.
Etnološki oddelek Dolenjskega muzeja je pripravil nadaljevanje raziskovalne naloge z delovnim naslovom „Kultura in način življenja mlinarjev in žagarjev na Dolenjskem". Raziskavo želijo končati v dveh letih, pri čemer bi obdelali vse tako imenovane lokacije (do zdaj znanih že okoli 400).
Arheološki oddelek te ustanove pa pripravlja za tisk katalog „Halštatske gomile v Novem mestu,“ ki naj bi izšel 1974. V njem bi strokovno in s številnimi skicami in fotografijami dokumentirano obdelali bogate
izkopanine iz štirih velikih hal-štatskih gomil. Reprezentativna arheološka razstava pred enim letom je imela velik odmev v strokovni javnosti, zato zahtevajo najdbe evropskega pomena res čimprejšnjo objavo.
Nadalje namerava muzej v Dolenjski galeriji za občinski praznik prihodnje leto odpreti slikarsko razstavo del Ivana
Vavpotiča. Slikarje začel umetniško pot še kot gimnazijec in se je družil z mladimi, ki so bili blizu novomeški Kettejevi Zadrugi. Razstava bi bila prikaz 40-1 e t nega umetnikovega ustvarjanja. V načrtu je tudi katalog, kjer bi bila poleg reprodukcij objavljena tudi krajša študija z oceno Vavpotičevega dela.
V KRŠKEM:
Spev materinstvu.
V krški galeriji razstavlja mariborski kipar Gabrijel Kolbič kipe in akvarele
nikov v Trebnjem bo odprta še v nedeljo, 29. oktobra.
KONCERT V SOBOTO - V počastitev občinskega praznika bo v soboto, 28. oktobra, nastopil v Novem mestu znani oktet Gallus iz Ljubljane.
ZBORI V MARIBORU - Pred kratkim so v Mariboru tekmovali pevski zbori iz vse Slovenije. Poročila ne omenjajo, da so se revije ude-, ležili tudi zbori z našega območja. Sicer pa: lovorike gredo navadno tistim, ki se v kvaliteti vzpenjajo .. .
FILMSKI POSVET - Prejšnji teden je bil v Novem mestu posvet o filmski vzgoji v občini. Filmsko vzgojo, ki je bila do zdaj omejena na Novo mesto, širijo v novi sezoni tudi na podeželje.
KRŠKI AMATERJI na JESENICAH - Na skupinski razstavi, ki jo pripravljajo na Jesenicah, se bodo predstavili tudi likovni amaterji iz krškega. Pravzaprav bodo s tem vrnili obisk skupini DOLIK, ki je že nekajkrat gostovala v krški občini.
DANES LAMUTOVA RAZSTAVA - Danes ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo del pokojnega Vladimira Lamuta, akademskega slikarja, ki je živel in delal v Novem mestu.
RAZSTAVA O PESNIKU JARCU - Ob 30-letnici smrti pesnika, pisatelja in publicista Mirana Jarca so prejšnji teden v študijski knjižnici, ki se imenuje po njem, odprli spominsko knjižno razstavo. Na njej so javnosti pokazali poleg samostojnih Jarčevih knjig, publikacij, v katerih je sodeloval, dokumentov o njem in drugega gradiva tudi številne rokopise, ki jih hram novomeška študijska knjižnica. Razstavo so od-prlt v počastitev občinskega praznika.
Otvoritev prve in hkrati zadnje umetniške razstave v krški galeriji v novi sezoni je za nami. V petek, 20. oktobra, je Vida Češnovarjeva predstavila obiskovalcem tega malega, a prijetnega hrama umetnosti pod krško Trško goro akademskega kiparja Gabrijela Kolbiča in dela, ki jih bo gost razstavlljal v Krškem do 30. oktobra: šestnajst plastik in sedemnajst akvarelov. Posebno toplo dobrodošlico je Kolbiču izrekel akademski kipar Vladimir Što-
„Drugi narodi so v srednjem veku gradili manufakture, delavnice in tovarne, naši predniki pa cerkvice po gričih. To je tudi eden izmed vzrokov za našo gospodarsko zaostalost,“ je pred leti dejal znan slovenski ekonomist.
Res so naši bogaboječi dedje hoteli poskrbeti predvsem za duševni blagos, ob tem pa so nam zapustili znamenitost, ki se je mi sploh ne zavedamo. Nikjer na
Nikjer na svetu
svetu, razen v Sloveniji, ne stoje svetišča vrhu gričev; to je edinstvena posebnost naše krajine, ki jo je zato treba ohraniti, zlasti ker so v njih utelešene mnoge kulturne stvaritve naših prednikov.
,,Predniki so natn zapustili veliko umetnostno izročilo. Mi nimamo zanj nobenih zaslug, pač pa veliko dolžnost, da ga spoštujemo in varujemo. Del naše resničnosti je, naše zgodovine, domovine, našega narodnega ponosa. Naj spomeniki ne razpadajo pred našimi očmi,“ pravi Emilijan Cevc v svoji „Slovenski umetnosti".
To ponavljamo, ker bi lahko iz Dolenjske našteli več primerov, ko ne ravnamo po tem napotilu. „Zob časa“ je že uničil veliko kulturnega bogastva, od naše zavesti pa je odvisno, da ga ne bo še več.
viček, ki se je v kratkem nagovoru spominjal skupnrh poti z mariborskim umetnikom: oba sta študirala v Pragi.
V Krškem predstavljeno Kol-bičevo delo obsega portrete, drobne motive materinstva, otroštva in vinogradniškega življenja in tudi večje plastike. Kipe in kipce dela v žgani glini, mavcu in bronu. V motivih o materinstvu zajema poezijo srečnega otroštva in materinske ljubezni, vero matere, da bo njen otrok vreden član človeške družbe. Pri otvoritvi je Kolbič sam spregovoril o svoji življenjski in umetniški poti, ki se je začela pred 59 leti v viničarski družini v vasi Velka v Slovenskih goricah.
Naše godbe v Karlovcu
Na reviji so sodelovale godbe iz Črnomlja, Straže in Senovega
22. oktobra je bila v Karlovcu medobčinska revija godb na pihala, ki jo je organizirala tamkajšnja ZKPO v okviru načrta, ki ga skupaj izvajajo dolenjske, belokranjske, posavske, obkolpske in kordunske občine.
Revija se je nepredvidoma razdelila na dva dela. Prvi se je začel že v zgodnjih juttanjih urah, ko je sedem godb pripravilo Karlovčanom prijetno presenečenje: sprevod in igranje po mestu je privabilo množico poslušalcev na ulice in okna.
Drugi del revije je bil v dvorani doma JLA, kjer so se pihalne godbe razvrstile na skoraj triurnem koncertu. Nastopile so: godba na pihala iz Črnomlja, s Senovega, iz Straže, KSrlovca, Duge Rese, Slunja in Samobora.
Razveseljivo je, da imamo nekaj zares dobrih skupin godbenikov z večjim številom mladih in najmlajših naraščajnikov;
Za študij razrednega pouka na novomeški pedagoški akademiji se je odločilo 23 mladih dolenjskih maturantov. Tako nepoučeni med osnovnošolskimi otroki začudeno opazujejo brhka dekleta in tri resne fante, ko med odmori počivajo na stopnišču osnovne šole „Katja Rupena“.
VLASTA SAJE, Črnomelj: „K študiju na akademiji v oddelku za razredni pouk me je pritegnilo več vzrokov. Odločilna je bila želja po neposrednem stiku z otroki. Delo z njimi se mi zdi bolj ustvarjalno in zanimivo kot v višjih razredih. Ker sem dobila tudi štipendijo, sem se za študij v Novem mestu in s tem za kasnejše pedagoško delo z veseljem odločila.”
MAJDA BIZJAK, Sakovec pri Vel. Loki:	„Na~	Dolenjskem
primanjkuje učiteljev. Da bi to pomanjkanje omilili, so letos odprli pedagoško akademijo in upam, da bo čez nekaj let prerasla v samostojno ustanovo. Škoda, ker s sovrstniki, ljubljanskimi „akademci“, ne bomo imeli tesnejših stikov. Prav bi bilo, da bi se nekajkrat z njimi srečali in pogovorili*1
ANTON ŠTER, Novo mesto: ,,S tem, ko imamo akademijo doma, smo študentje prebrodili veliko težav, ki čakajo naše „ljubljanske" sošolce. Pa akademija ni pridobitev samo za nas, pač pa tudi za širšo Dolenjsko. Kot so potrebni za stavbo dobri temelji, je potrebna človeku dobra izobrazba. Zlasti še osnovnošolska.“
DANICA PETAN, Brežice: „Že v 3. letniku gimnazije sem se odločila za poklic pedagoškega delavca. Nova. šola v Novem mestu je. velikega pomena za vso Dolenjsko. Žal sva iz brežiške občine samo dve študentki, čeprav tudi pri nas primanjkuje učiteljev. Zahvaljujeva se brežiški TIS za dodeljeno štipendijo in da nama je v Novem mestu zagotovila stanovanje.14
MIRO GUTMAN. Novo mesto: „Nihče se še ni z veseljem odločil za težaven poklic, ker smo pač ljudje in se bojimo težav. Že pred študijem sem se veliko ukvarjal z otroki, in ker jih dobro poznam, sem se za „tovariša" kar hitro odločil. C'utim, da se bo moje življenje „začelo“, ko bom kot učitelj stopil v razred, v nov svet med otroke, pri katerih se lahko marsikaj na učimo. Obenem se‘v imenu vseh študentov zahvaljujem prof. Veljku Trohi, ki je vložil za ustanovitev te, za Dolenjsko pomembne ustanove veliko dela.“
ANICA MATJAŠIČ, Metlika: „Dolgo časa smo bili vsi, ki smo se želeli vpisati na ljubljansko pedagoško akademijo, v negotovosti, ali bodo v Novem mestu predavarya ali ne. Sedaj se nanje vozim, saj je Metlika kar blizu. Prav je, da sc višje šole selijo iz republiškega središča na območja, kjer je premalo sUokov-nih kadrov. Pomembno jc to, da bo odslej po maturi, pa tudi kasneje po diplomi ostajalo vse več strokovnjakov doma!“
J. PEZELJ
Ivan Rabuzin: RDEČE ROŽE — Slikarjeva razstava v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov bo odprta še do 29. oktobra.
NOVOMEŠKI ŠTUDENTI:
»PA« je pridobitev!
Bodoči učitelji: »Tovarišu Veljku Trohi se za trud vsi študenti zahvaljujemo!«
PO SEDMEM KOLU:
Sevničani presegli plan!
Jože šilc-šiljo: »Sevniški rokometaši edini ama-
terji v zvezni ligi!«
Prijateljev rokometa v Sevnici ne manjka. Vendar kogarkoli smo povprašali o izgled ih sevniške ekipe pred startom v 2. zvezni ligi, je dejal: „Samo da ostanejo v ligi! To bi bil velik uspeh.“ Kaj meni o tem prvi mož sevniškega rokometa in prvi športnik Dolenjske?
W
,,Res je, obstanek v ligi bi bil večji uspeh, kot če bi dvakrat zapored osvojili republiško prvenstvo!“ - Kakšno pa je vzdušje v ekipi po jesenskem delu prvenstva?
„Gd 7 kol smo jih igrali le 6. Tekma z Rovinjem je odpadla zaradi Trbovčevega nastopa v državni reprezentanci; v celotnem izkupičku imamo torej tekmo manj. Kar 4 tekme smo igrah pred tujim občinstvom, le dve doma. Prislužili smo si 5 točk, kar je ena več, kot smo predvidevali Jesenski žreb nam ni
atletika
Dobri rezultati
Na zaključnem mitingu letošnje atletske sezone v Ljubljani so mladi atleti iz Črnomlja dosegli odlične rezultate. Će bi bilo vreme ugodnejše, bi bili lahko še boljši. Izredno dober rezultat je dosegel atlet Crvene zastave Pisić, kije v teku na 200 metrov zapreke dosegel 23,8. Boljši rezultati tekmovanja:
60 metrov - mladinke: 1'. Majda Resnik (Črnomelj) 7,9; 2. Ocepek (Olimpija) 7,9; 100 metrov mladinke: 1. Resnik (Črnomelj) 12,8; 100 metrov mladinci - 1. Perkman (Olimpija) 11,3; 2. Kramar (Črnomelj) 11,5; 400 m - mladinke: 1. Smrečnik (Olimpija) 61,0; 2. Šterk (Črnomelj) 62,5; 3. Škarjak (Črnomelj) 63,0; skok v višino - mladinci: 1. Janez Ferlež (Črnomelj) 170 cm; 4 x 100 štafeta — mladinke - 1. Olimpija I. 52,8; 2. Črnomelj 54,0; 3. Črnomelj II. 54,6.
LESTVICE
II. ZRL-ŽENSKE
Split	8	8 0 0	93:62	16
Jedinstvo	8 6 0 2	103:78	12
Ivanić	8	6	0	2	88:65	12
Ekonomist	8	5	1	2	92:75	11
Branik	8	5	0	3	91:78	10
Koka	8	5	0	3	98:80	10
Podravka	8	3	2	3	83:79	8
BREŽICE	8	2	2	4	64:77	6
Metalac	7	2	0	5	66:78	4
Olimpija	8	1	0	7	94:109	2
Bosna	7	1	0	6	71:102	2
Lokomotiva 80 1 7 73:124 1
II. ZRL-M0ŠKI
Vitex	8	7 0 1	120:92	14
Metalac	8	7	0	1	95:99	14
Slovan	7	5	0	2	140:108	10
Zenica	7	4	0	3	127:103	8
Mehanika	7	4	0	3	136:116	8
Varteks	8	4	0	4	137:133	8
Mladost	8	3	1	4	100:115	7
Radnički	8	3	0	5	116:141	6
Split	8	2	1	5	108:107	5
SEVNICA	7	2	1	4	113:137	5
Celje	6	1	1	4	74:72	3
Rovinj	6	0	0	6	64:108	0
SOL-ŽENSKE
Jesenice	6	4	2	13:7	10
Fužinar	6	4	2	13 '8	10
Maribor	6	4	2	13:11	10
Ljubljana	6	3	3	13:11	9
Gaberje	6	3	3	12:10	9
NOVO MESTO 6	3	3	12:11	9
Branik	6	0	6	0:18	6
SOL - MOŠKI
Gabeije	7	6	1	19:6	13
Izola	7	6	1	19:6	13
Branik	7	6	1	18:11	13
Bled	7	5	2	19:8	12
Bovec	7	2	5	11:18	9
Mežica	7	2	5	11:18	9
NOVO MESTO 7	2	5	9:16	9
TREBNJE	7	2	5	8:16	9
Plamen	8 17	7:21	9
SRL - MOŠKI
Šoštanj	9	8	1	0	157:135	17
Sl. Gradec	9	6	0	3	157:135	12
Rudar	9	6	0	3	119:114	12
Tržič	8	5	1	2	137:121	11
RIBNICA	"513	151:137	11
Izola	9	5	1	3	140:138	11
Piran	9	4	2	3	102:98	10
Radgona	9	3 15	179:192	7
Radeče	9	2 16	140:147	5
BREŽICE	9	2	1	6	138:159	5
Ajdovšč.	8	116	106:141	3
Polet	9	1	0	8	134:153	2
bil nič kaj naklonjen, spomladi bo bolje: kar 6 tekem bomo igrah doma in le 5 zunaj. Ni torej nikakršnega razloga za paniko.14
- Kaj menijo o vaši igri nasprotniki?
„Ob zadnji tekmi pred gledalci Mehanike v Metkovičih - ta ekipa je bila lani med prvimi v ligi - sem slišal pripombe občinstva, da smo po igri ena od boljših ekip. Sicer pa kljub napornim pripravam in tekmam mislim, da nismo izgubili stika z dolenjskimi klubi. Igrah smo vsa prijateljska srečanja, kakor so klubi želeli.41
- Finance?
„Lani ob sestavljanju proračuna seveda nihče ni mogel računati na tolikšen uspeh, zato smo v glavnem potrošili denar že za nastope v slovenski ligi. V zvezni ligi so stroški večji: do Metkovičev smo npr. potovali kar 14 ur, še najbolj navdušeni pristaši nas niso mogli spremljati. Zato smo pred začetkom tekmovanj ob pomoči občinske konference SZDL prosili samoupravne organe sevniških kolektivov za pomoč. Jutranjka, Lisca in drugi so razumeli naš položaj. Edina nagrada igralcem bo morda skupni izlet ob koncu lige, medtem ko prejemajo nekateri igralci drugih klubov v zvezni ligi honorarje za vsako tekmo, kar ni amatersko.*1
- Kako je z „zaledjem" rokometnih kadrpv?
„Delamo načrtno. 20 pionirjev vztrajno trenira 3-krat na teden. Podobno trenirajo tudi članice, ki so tudi že končale jesenski del tekmovanja v zasavski ligi. Prepričan sem, da bodo dekleta zaradi borbenosti spomladi postale prvakinje! “
. A. ŽELEZNIK
Košarka je na Dolenjskem vse bolj priljubljena in mnogi predlagajo, da bi jo uvrstili tudi v program delavskih športnih iger. Na sliki: sindikalna košarkarska ekipa TT Novoteks na Loki pred številnimi gledalci, ki na košarkarske tribune vse raje zahajajo.
odbojka
To nedeljo Dolenjci brez točk
Novomeške odbojkarice so proti Gorenjkam začele zelo dobro, zato pa je bil končni rezultat toliko bolj žalosten. Podobno je bilo z moško ekipo, kije goste iz Mariboia pošteno namučila, pa tudi odbojkarji Trebnjega k Izoli niso odpotovali samo na izlet, saj so, zlasti v zadnjem nizu, zaigrali kar dobro. Se enkrat so nas razočarale odbojkarice Brestanice, ki so iz lige izstopile.
rokomet
Z malo več sreče - neodločeno
Slovenski derbi v drugi zvezni rokometni ligi za ženske so z veliko sreče dobile igralke Branika, ko je njihova igralka dve sekundi pred koncem iz sedemmetrovke prevarala Zorkovo. Sevničani so dobro zaigrali na Visokem, igralci Brežic so na domačem igrišču „samo“ remizirali z Radgono, Ribničani pa so zanesljivo odpravili ekipo Radeč.
Branik : Brežice 10:9
Vitex : Sevnica 20:15
SEVNICA: Možic, Siminčič 1, Jurišič, Bizjak, Svažič 5, Koprivnik, Štojs 1, Šilc 4, Trbovc 4, Sirk.
Sevničani so se z Visokega vrnili praznih rok. Lahko pa so vseeno zadovoljni, saj so proti vodečemu na lestvici zaigrah zelo dobro. Z malo več sreče in ob objektivnejšem sojenju bi bil rezultat lahko precej ugodnejši. Najboljša moža na igrišču sta bila Sevničana Svažič in Šilc.
BREŽICE: Zorko, Buzančič 1, Molan, Štauber, Bah, M. Mišič 11, | Smerkolj, Kos, V. Mišič 2, Toplak 5, Kolar in Hribernik.
Mariborčanke so vodile s 6:3. Ob dobri igri Toplakove in njenih kolegic pa se je polčas končal s 6:5. V nadaljevanju se je igra iz prvega polčasa ponovila in le z malo več sreče bi Brežičanke lahko osvojile pol točke, saj so domače igralke zmagale šele dve sekundi orec^koncem.
ŠPORTNI KOMENTAR
Veliko več telovadbe!
šolska telovadba, kombinirana s šolskimi športnimi društvi, je neprecenljive vrednosti - Tudi starši bi morali propagirati šport!
Namen šolske telovadbe je zagotoviti učencem vsestranski telesni in duševni razvoj, saj šolsko in domače delo silita učence velikokrat v nenaravne položaje. Od tu potem pogosto izhajajo očitki staršev, da so njihovi otroci dosti bolj „puklastiu, kot pa so bili v njihovih letih oni
Te telesne okvare naj bi preprečila šolska	telesna
vzgoja, ki ima skupaj s šolskimi športnimi	društvi
pomembno vlogo v otrokovem življenju, zlasti ker vemo, da ima 23 odstotkov učencev slovenskih osnovnih šol hude telesne okvare in da kar '20 odstotkov slovenskih fantov ni sposobnih za služenje vojaškega roka. To sta dve številki, ki nas lahko upravičeno zaskrbljujeta in silita k razmišljanju, kaj je s telesno kulturo.
Ker vemo, da otroci telovadijo tako v šoli kot pri športnih društvih, naj bi bil „problem rešen. Pa ni tako! Veliko šolskih društev se hvali, koliko učencev zahaja k „naknadnim“ treningom. Vzroki za „laži" so tu različni Prav tako je pri urah obvezne telesne vzgoje, ko se veliko učencev opraviči in
nato telovadi le peščica dijakov.
Vsi, ki vodijo športna društva na šolah, bi morali poskrbeti, da ta začnejo živah-neje delati Pogovoriti se morajo z vsemi tistimi starši, ki vidijo v naknadnem telo-vađenju izgubo časa, ki bi, na primer, če bi otrok sedel za matematičnim zvezkom, bil po njihovem dosti bolje izkoriščen. Društva naj bi temeljila na množičnosti. Člani društva naj bi se srečavali v takem številu, kot ob športnih dnevih, odhajali naj bi na izlete v naravo. To je zlasti potrebno danes, ko je v mestih vedno manj in manj zelenic, kjer bi se otroci lahko naigrali in nadihali svežega zraka.
Vemo tudi, da velika večina učencev in otrok, ki se je v šoli intenzivno ukvarjala s športom, tudi kasneje rada zaide na športne objekte in propagira šport.
Če se še enkrat spomnimo tistih odstotkov in pomislimo, da vse več mladih zahaja namesto na igrišča v zakajene kavarne in restavracije, ugotavljamo, da je šolska telovadba, kombinirana z delom v šolskih športnih društvih, neprecenljive vrednosti	J; PEZELJ
Brežice : Radgona 24:24
BREŽICE: Berglez,- Škočaj, Ro-gan 2, Avsec, Štangelj, Blatnik 6, Bosina 5, Božič 3, Zore 1, Gorišek 7, Vervega.
Brežiški rokometaši so prvi polčas dobili s tremi goh prednosti. Kazalo je, da bodo zanesljivo osvojili potrebni točki, a takrat se je razigral Klun, kije sam dosegel 12 zadetkov, izenačil in svoje moštvo povedel v vodstvo. Nato so domači ponovno „zagrabili" in povedli, iz sedemmetrovke pa so gostje le še izenačili.
Ribnica : Radeče 19:11
RIBNICA: Kersnič, Andoljšek, Žuk 1, J. Kersnič 8, Ponikvar 6, Matelič, S. Kersnič 4, Puželj, Mikulin, Lovšin.
Pri rezultatu 3:3 so se Ribničani razigrali in dosegli kar 10 zadetkov, gostje pa samo enega. Ta del tekme je bil za dobre goste usoden in kljub dobri igri v drugem delu tekme so domači igralci zanesljivo slavili peto zmago.
Kranj : Novo mesto 18:16
V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so rokometaši Novega mesta gostovali v Kranju in tekmo tesno izgubili s 18:16.
Krmelj : Semič 25:13
V zanimivi tekmi so domači zanesljivo odpravili Belokranjce. Najboljša sta bila Kolovrat in Logar s 5 zadetki.
V počastitev „13. talcev" so se v rokometu pomerili veterani in sedanja ekipa. „Stari“ so prepričljivo od pravih mlade s 16:8.	b.	D.
Dobova : Krmelj 19:10
V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige so domači rokometaši zasluženo premagali ekipo Krmelja z 19:10.	D.	B.
V ČRNOMLJU:
Društvo še ne bo obupalo
»Finančna pomoč bo od novoustanovljene telesno-vzgojne skupnosti verjetno izdatnejša!«
Vsak dan vadi v dveh' telovadnicah v okviru splošne vadbe pri Partizanu v Črnomlju približno dvesto otrok, v večernih urah pa si krepijo telo še člani in članice z rekreativno vadbo. V društvu je s 40 člani aktivna atletska sekcija, ki jo šele eno leto obiskujejo predvsem pionirji in mladinci, vadi pa jih trener Kolarič. Atleti so se udeležili letos skoraj vseh večjih tekmovanj in dosegli lepe rezultate. Hudelja, Baumgart-ner, Resnik, Škarjak in Šterk so na republiškem in državnem prvenstvu osvojili šest medalj, nekateri atleti pa so postali člani republiške reprezentance. Najbolj obeta 13-letria Majda Resnik, ki je dosegla na 100
metrov četrti najboljši čas v Jugoslaviji.
Košarka ima vse več privržencev, in ko bodo v Črnomlju zgradili novo igrišče, se bo za ta šport ogrelo še več mladine. Moški rokomet je zaradi težav letos začel nazadovati, zato pa so toliko boljša dekleta, ki so sedaj pri vrhu lestvice.
Uprava, ki jo vodita Šujica in Strmec, uspešno premaguje predvsem finančne težave in upa, da bo v prihodnje glede financ bolje, saj mora društvo nakupiti še nekaj opreme, rekvizitov in vzdrževati športne objekte. Še naprej računa na pomoč šol, občinskega sindikalnega sveta Črnomelj in drugih.
r" "	vok
tJ 1 i I I k il
\ I (lil
Novo mesto : Jesenice
1:3	.
NOVO ME^TC: Dokl, Pučko,' Rajer, Pilič, Boh, Forte, Adamčič, Gostiša.
Novomeščanke so v telovadnici osnovne šole na Grmu v prvem setu zaigrale zelo dobro in ga dobile. Kazalo je, da se bo igra iz prvega niza v drugem nadaljevala, saj so domače odbojkarice vodile že 10:1. Takrat so popustile in Jeseničanke so po hitri kolektivni igri ta set in druge dobile. Končni rezultat - 1:3 (10, -40, -7,-16).
Novo mesto : Branik 1:3
NOVO MESTO:	Graberski,
Jenko, Weis, Kovačič, Koprivnik, Babnik I, Babnik II, Somrak, Breščak.
Po hladnem, za igro neprimernem vremenu smo na Loki gledali zanimivo odbojkarsko predstavo. Sprva so vodili gostje, domači pa so nato izenačili. V četrtem setu so domači odbojkarji vodili že s 13:10, a so ga vseeno izgubili.
Igra je bila ves čas izenačena, za okoli 50 gledalcev zanimiva, najboljši igralec na igrišču pa je bil „povratnik11 Breščak, pohvalimo lahko še Babnika mlajšega. Rezultat: 3:1 (-6, 13,-4,-15). Jp
Izola : Trimo 3:0
Brez stalnih igralcev Slaka (vaje teritorialne obrambe), Mišmaša (službena odsotnost) in Šmuca ter ob poškodbi Janeza Pavlina, ki je lahko igral le nekaj časa, se v nedeljo moštvo Trima iz Trebnjega ni moglo resneje upreti tehnično precej boljši ekipi Izole, kije zmagala s 3:0 (9, 4, 13). Gostje, med katerimi je z dobrimi udarci na mreži izstopal veteran Franc Opara, so bili domačinom enakovredni le v zadnjem nizu, kjer so vodili že s 13:12, a so set vendarle izgubili	M.	L.
^ Nogometaši!
NK Elan bo imel v ponedeljek, 30. oktobra, ob 17. uri izredni občni zbor v kletni sejni dvorani občinske skupščine. Vabljeni so vsi prijatelji nogometa, ker želimo ponovno poži-\viti to panogo._____________
Sobota : Novo mesto 5:1
V prvem kolu republiške namiznoteniške lige so Novomeščani gostovali v Murski Soboti in tekmo izgubili s 5:1. Edino zmago za Novo mesto je priboril Somrak, igrala pa sta še Kap s in Žabkar.
NOVO MESTO - V prvenstveni tekmi Ljubljanske rokometne lige so Novomeščani zanesljivo premagali rokometaše Zagorja s 34:20. Številni gledalci so bih z igro in 54 goh zadovoljni, in kot kaže, je v Novem mestu vse več privržencev rokometa. Za dobro igro lahko pohvalimo vse rokometaše.	(J.	p.)
SEMIČ - V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige je ekipa Krškega v Semiču premagala domačo ekipo s 16:21. Krčani so še vedno edina nepremagana ekipa v tej ligi in bodo po vsej verjetnosti prihodnje leto igrali v ljubljanski rokometni ligi.	(S.	I.)
NOVO MESTO - Dolenjsko prvenstvo v kegljaških parih je končano. Ob dobri udeležbi so bili doseženi tudi dobri rezultati, Pionirjeva dvojica Hren in Židanik pa ni imela enakovrednih nasprotnikov. Rezultati: 1. Hren : Židanek (Pionir) 3.370, 2. Turk - Krušič (Krka) 3.305, 3. Rovan - Arh (Krško) 3.295, 4. Vesel — Rodič (Železničar) 3.284, 5. Mrzlak — Rožič (Krka) 3.281, 6. Runovec — Vanič (Krško) 3.280.	(J. P.)
MIRNA - V zadnjem kolu jesenskega dela v I. NLP so bili doseženi naslednji rezultati: Ribnica : Enotnost 1:0, Kočevje : Mirna 6:4, Logatec : Partizan 1:3. Naslov jesenskega prvaka so osvojili nogometaši Ribnice z desetimi točkami (J. P.)
RIBNICA - V zadnji številki našega lista smo objavili napačen rezultat tekme med RK Sodražica in RK Grosuplje. Ta ni 15:17, pač pa 17:17 (10:8). Drugi rezultati, ki so registrirani pri tekmovalni komisiji Dolenjske rokometne lige, doseženi v IV. kolu: Gradišče : Ribnica B 20:20 (9:10) in Itas : Vidovo 10:0 b.b. Še rdzultati, ki so bili doseženi v zadnjem kolu: Ribnica B : Sodražica - 15:10 (8:3) in Grosuplje : Itas 35:16 (19:5). S tem se je jesenski del v dolenjski rokometni ligi končaL Fo pričakovanju so prvo mesto osvojili rokometaši Grosupljega z 9 točkami. Sledijo: Gradišče 7, Ribnica B in Sodražica 5. Itas 4 in Vidovo brez točke. (F. L.)
RIBNICA — Jutri, 27. oktobra ob 17. uri, bo v sejni sobi družbenih organizacij v Ribnici zasedal odbor Dolenjske rokometne lige, ki bo razpravljal o tekočih problemih v ligi ob zaključku sezone.	(F. L.)
NOVO MESTO — V prvih dveh kolih občinske kegljaške hge so bili doseženi naslednji rezultati: Luknja : Novoteks 751:651, Železničar : Stari devet 818:547, Krka : Železničar 798:783, Stari devet — luknja 602:703. Točke: Krka 14, Železničar in Luknja 12, Vseh devet in Novoteks 4, Iskra in Stari devet 2. Sindikalne igre posameznikov 1 x 100-moški: Mrzlak 437, Mohorič (IMV) 431, 3. Jarc (Krka) 430, Turk (IMV) 427, 5. Hren (Pionir) 423, 6. Vesel (Kremen) 423 ženske: 1. Vaš (Pionir) 392, 2. Ponikvar (Novoteks) 354, 3. Zupanič (Pionir) 351, 4. Kacin (Novoteks) 349, 5. Blažič (Krka) 326.	(J. M.)
NOVO MESTO - Rezultati V. in VI. kola Dolenjske kegljaške lige: Sevnica : Novo mesto 725:785, Brežice : Krško 768:788, Celulozar : Rudar - preloženo, Novo mesto : Celulozar 759:725, Rudar : Brežice 776:639 in Krško :	Trebnje
747:782.	(J.	M.)
Zmaga prvaka
V Prilipah pri Brežicah ie bila v nedeljo zadnja vožnja za ekipno in posamično državno prvenstvo v motokrosu. Na podaljšani, 1750 metrov dolgi stezi jev dveh vožnjah tekmovalo 33 voznikov. Obakrat je zmagal lanski državni prvak Zupin iz Tržiča. Med ekipami so prvo mesto osvojili tekmovalci Zaboka. Od domačih voznikov sta se izkazala Lampe in Zajc.
Kjo, kdaj, kdo?
Rokometašice Brežic bodo „obiskale" igralke Olimpije, ki jim ne bi smele pripraviti presenečenja, k Sev-ničanom pa pridejo rokometaši iz Zenice. Oba dolenjska predstavnika v rokometni republiški ligi bosta v tem kolu gostovala: Brežicam gredo na moije k Piranu, ekipa Ribnice pa se bo za točke pomerila s Tržičem, ki ima ravno toliko točk. Medtem ko bodo Novomeščani v dolenjskem odbojkarskem srečanju poskušali premagati borbene Trebanjce, pa ženska novo-ymeška ekipa že „počiva”.
Jože Sp I i ehai
kroi^
Miselnost ostrostrelcev
Zgodilo se je sicer 30 let pozneje, a miselnost je ostala ista. Naduta nemška miselnost ostrostrelcev. Spet so bili žrtve Židje, le da so jih tokrat častili kot idole, jim na olimpijskem stadionu pripravili spektakel — toda potem, ko so bili že mrtvi.
Nemška televizija je neprekinjeno snemala in gledalcem kazala, kako so tekli dogodki. Palestinec z najlonsko nogavico čez obraz, helikopter na vojaškem letališču, noč, pogajanja, streli...
Naslednje jutro so kolporterji vzklikali po muenchenskih ulicah naslove iz časnikov. Cez vseh šest kolon je bilo mastno v dveh vrstah napisano: „4-letni sin ne ve, da so ponoči ustrelili njegovega očeta! “	.
Vsepovsod so podrobno in izčrpno poročali, kako je poštni urednik proti jutru opazil štiri ali pet senc, ki so se plazile čez ograjo, pa ni ukrenil ničesar, ker je mislil, da so športniki, ki so se predolgo zadržali v mestu in se hočejo mimo budnih oči trenerjev pretihotapiti nazaj v svoje postelje v olimpijski vasi. Kakšna usodna zmota! In kakšna lahkomiselnost, da so palestinskega inženirja, ki je diplomiral v Nemčiji, „spustili“ na spisek zaposlenih v olimpijski vasi. Po eni verziji naj bi čistil stanovanja športnikov, po drugi naj bi bil za vrtnarja.
Sicer pa to ni tako pomembno: v naselju novinarjev je bilo ob katerikoli uri mogoče priti v sobo vsakogar, da si le povedal njegovo ime in natvezel, kako se z njim poznaš in kako sta dogovorjena. Še več: nemški vojaki, ki so bili za sobarice in strežnice, so vljudno prinesli litrske steklenice cocacole na vsak namig in od časa do časa so z veseljem povedali, da so dobili. tudi oranžne ali limonine sokove.
Kajpak je bila usodna napaka, da so Nemci še vedno prepričani o svoji nezmotljivosti in da so menili, da bo peterica njihovih ostrostrelcev pometla s palestinskimi komandosi. Kot da jih zadnji dve vojni nista poučili o nasprotnem! Zato se jejcončalo s katastrofo in hudo tragedijo, ki je potem do konca iger kot moreča senca visela nad olimpijskimi prizorišči.
Sicer pa je ostrostrelska bitka na muenchenskem vojaškem letališču samo v groteskni podobi poakazala, kako umira olimpijska misel. V stari Grčiji sso bile igre stvar miru in medsebojne ljubezni, čeprav so zmagovalce počastili samo z oljčnimi vejicami ali lovorovimi venci.
V današnjem skomercializiranem svetu, ko tehtajo zmage z denarjem, ki ga najboljši zaslužijo, medtem ko se je senilni Brundage prepiral o tem, ali se smejo na televiziji videti znaki copat, majic ali česa drugega, s čimer so si velike tovarne športnih potrebščin delale reklamo, je • olimpiada postala pač sama sebi namen.
V stari Grčiji so bile med igrami prepovedane vse sovražnosti — zdaj pa, ko so na muenchenskem olimpijskem stadionu igrali ameriško himno v čast zmagi ameriškega atleta, je letalo s prav enako zastavo, kot se je dvigala na najvišji, zmagovalni drog, spuščalo bombe na ubogo vietnamsko ljudstvo. To žal ni bil osamljen primer — in najbolj se je podoba olimpijske misli izkrivila prav tedaj, ko so palestinski komandosi ugrabili Izraelce.
Ob vrtoglavem naraščanju stroškov za olimpiade - Melbourne 20 milijonov mark, Rim 1975, Tokio 288, Mexico 748, Muenchen 1.972 milijonov mark — in ob čedalje bolj medli olimpijski misli je bil teror še tretji udarec negotovi bodočnosti tega tekmovanja, ki postaja preobširno, preveč skomercializi-rano in za ljudi premalo zanimivo, da bi mu lahko v taki obliki prerokovali dovolj dolgo življenje.
(Prihodnjič: Z DRUGEGA BREGA JEZERA
Vztrajnost bo poplačana
Na nedavnem Teku Kočevskega zbora po ulicah Kočevja je nastopil tudi učitelj Ive Stanič, ki je lani pritekel na cilj zadnji - nekateri trdijo, da šele takrat, ko so že delili najboljšim medalje.
Letos se je bolje odrezal, bil je predzadnji Če bo vsako leto napredoval za eno mesto, bo čez 32 let že prvi - seveda če se število nastopajočih v tej konkurenci ne bo zvečalo.
Pa kasneje...
V neko metliško podjetje je prišel prosit za službo mlad strokovnjak. Sekretar mu je vse po vrsti razložil, nazadnje pa je mladenič še vprašal:
Jn kakšen bo moj osebni dohodek? “
- V začetku boste imeli tisoč dinarjev, kasneje pa tisoč petsto. “
„Če je tako,“ je rekel mladi strokovnjak,“ bom prišel pa rajši kasneje. “
Dežurni
poročajo
Prvi TONI ŠAH, ki je v šahovskem klubu v Kočevju, je neprestano zaseden. Najraje ga igraje
V Kočevju moda pri mladih: i
Mladi se navdušujejo za novi šah, pri katerem je možnih veliko več po tez kot pri običajnem - Hkrati igrajo štirje igralci na 4-krat 32 poljih in *< 64 centralnih poljih; s štirimi garniturami figur
DVA PRIDRŽANA - Hasim Podgorica in Vidoje Tesić, oba iz Kočevja, sta pijana razgrajala 22. oktobra popoldne v mladinski restavraciji „Metka", zato so ju miličniki pridržali do iztreznitve, razen tega pa ju bodo predali sodniku za prekrške.
NADLEGOVAL GOSTE - Peter Milinović iz Glažute je bil 22. oktobra zvečer priveden pijan na postajo milice v Kočevju, ker je v gozdarskem domu v Glažuti že dva dni razgrajal, razbijal in nadlegoval goste.
ŽALIL PARTIJO - Benedikt Semec iz Kočevja, Kolodvorska 10, je 21. oktobra proti večeru v gostilni „Lovec“ v Kočevju razgrajal in žaljivo govoril o partiji in socializmu ter vznemirjal ljudi. Miličniki so ga
Eridržali do iztreznitve, zdaj pa se o zagovarjal še pred sodnikom za prekrške.
NOVO MESTO: ZADEL IN ZBEZAL - Smihelčan Božo Vesel se je 18. oktobra popoldne peljal z avtom od Škrjanč proti Novemu mestu, ko mu je naproti pripeljal neznan avtomobilist po levi strani ceste. Med srečanjem sta vozili trčili, toda neznanec je hitro odpeljal naprej. Za njim poizvedujejo. Skoda: 1500 din.
r :	>
Nič čudnega,.
če je toliko nesreč
V petek, 20. oktobra zvečer, so novomeški prometni miličniki izvedli pri Otočcu akcijo, v kateri so ugotavljali, kako je s svetili na avtomobilih. Pri tem so ustavili 75 vozil (11 tovornjakov, 2 avtobusa in 62 osebnih avtomobilov) ter ugotovili kar 10 okvar na tovornih vozilih, 2 na avtobusih in 60 na osebnih avtomobilih. 10 voznikov so prijavili sodniku za prekrške, 32 so jih kaznovali z denarno kaznijo, 10 pa so odvzeli prometna dovoljenja. Pet voznikov so napotili na tehnični pregled, preostale pa opozorili, naj pomanjkljivosti čimprej odpravijo.
TONI ŠAH, ki se imenuje po njegovem izumitelju Toniju Stimcu iz Medvod, so začeli igrati v šahovskem klubu v Kočevju. Njegova značilnost je, da na posebni plošči (glej sliko) hkrati igrajo štirje igralci. Imajo štiri garniture figur, in sicer razen belih in črnih (kot pri običajnem šahu) še rdeče in plave.
Šahisti vlečejo vsak po eno potezo. Lahko igrata skupaj po dva in dva, lahko pa tudi vsak izmed štirih igralcev zase.
TONI ŠAH nudi mnogo več možnosti za kombinacije kot običajni, saj ima tudi mnogo več polj, in sicer toliko, kot trije običajni šahi skupaj. Zato zahteva precej več koncentracije in računanja, saj mora vsak
igralec premisliti v primerjavi 3 običajnim šahom/ namesto en< poteze naprej zdaj najmanj tr (od vsakega igralca po eno). Č< hoče zmagati, pa mora pre misliti še bolj in več potez na-prej.
Učitelj Ive Stanič, kije igra nje TONI ŠAHA uvedel v Ko
Dela majhne gradove
čeprav je upokojen, ne more brez dela - Bolje doma delati, kot v gostilni piti
JEZERO:	SPET	NA	„ĆRNI
TOCKI“ - Zagrebčan Alfred Ceme je 21. oktobra zjutraj vozil osebni avto proti Ljubljani, pri Jezeru mu je avtomobil zaneslo najprej na levo stran ceste, nato pa še na desno v usek. Voznik in njegova žena Danica Ceme sta bila pri nesreči huje poškodovana, gmotne škode pa je bilo za 8000 din.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Nov denar so vže jeli kovati
(Nov denar) so vže jeli kovati. Iz zlata in nikeljna so postavili nekatere komade na ogled v Ljubljani. Tudi srebrne krone bodo kovali vže pred novim letom - bronast denar pride pa na vrsto šele po novem letu. Trdijo, da bode nov denar jako lep. Prav; samo da bi, ga kaj dosti prišlo med nas Dolenjce - potrebni smo ga!
(Globoko) prekopavanje za nove vinograde. Da je mogoče, z zasaditvijo novih vinogradov z ameriškimi trtami, naše vinogradarstvo . obvarovati, da jih ne uniči trtna uš, je dognana, dokazana stvar. V največej meri nam dokazujejo to novi z ameriškimi trtami zasajeni vinogradi na Francoskem, Ogrskem, Štajerskem itd. Na Francoskem je že na stotisoče oral novih vinogradov zasajenih z ameriškimi cepljenimi trtami na ravno tistih zemljiščih, na katerih je trtna uš prejšnje domače trte popolnoma uničila. Novi vinogradi stari so že po 16 do 18 let, in rasto kaj čvrsto, rodijo kaj dobro, ne zme-nivši se za trtno uš kar nič. Jednako nahajamo na Ogerskem in kaj bližje na Štajerskem okolo Bizelja. Bizeljci so pridelali letos že čez 1000 veder izvrstnega vina v novih vinogradih, zasaje-' nih z ameriškimi trtami na mestu prejšnjih po uši uničenih vinogradqv. Zasaditve ameriških vinogradov lotiti se je torej prav resnobno tudi po Dolenjskem, osobito tam, kjer je uš vino-
grade že uničila.
(Delegacije) v Budim Peštu so dovršili svoje delovanje. Letos ni šlo tako gladko, kakor druga leta, ker so Mladočehi prejemali skupnega ministra radi trodržavne zveze in Bosne. Dovolili so gospodje se ve da vse, kar je zahtevala vlada.
(N e m č i j a) bode po novej postavi zopet povečala svojo vojaško moč in sicer polagoma. Cez -24 let bode imela 4 milijonov 556 tisoč vojakov. Bode pa do takrat mir? Težko je verjeti.
(Razstava) govedi v Novem Mestu Letos bila je vprvič okrajna razstava za govejo živino. Dasi je zmoglo pri tej priliki manj gospodarjev tekmovati s svojo živino kakor v prejšnjih časih, ko so bile še tako imenovane „regijo-•nalne“ razstave, vendar je bil vspeh razstave v vsakem oziru dosti lepši, kakor pri katerikoli prejšnji razstavi Prignalo se je vsega skupaj čez 100 glav živine na ogled.
(V m e š č e n a) sta bila 24. oktobra sto-piški župnik č. g. Janez Mrvec za faro šent-rupertsko, dosedanji kapelan košanski č. g. Jakob Porenta pa za faro sjtopiško.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. novembra 1892)
Alojz Žagar iz Šalke vasi 80 pri Kočevju ima na vrtu pri hiši miniaturne hišice in gradove, ki jih je izdelal sam iz pločevine in nato znotraj in zunaj lepo prebarval. Za njegov vrt se je že razvedelo, zato prihajajo njegove, izdelke gledat ljudje od vsepovsod. Povedal je, đa je vse tri gradove napravil po slikah, ki jih je videl v časopisih, revijah in knjigah. -
Žagar je upokojen strojevodja, star 70 let. V pokoju je že od leta 1957. Je drugi najstarejši vaščan. Za pijačo mu ni, brez dela pa ne more biti. Vedno se s čim ukvarja. Gradove in
druge okraske iz pločevine je začel delati šele pred štirimi ^eti. Z eno tako skupino se zamudi približno teden dni. Ne dela le zase, ampak daje izdelke tudi drugim. Delavnico ima kar pri mizi v kuhinji, zato se z ženo večkrat sporečeta, ker ji manjka prostora za kuho.
Žagar ne izdeluje iz pločevine le gradov in hiš, ampak tudi razne druge okraske, predvsem živali (pikapolonice, pajke, muhe, zajčke itd.) in rastline, podstavke za rože, ljudi, zajemalke itd. Zdaj, pravi, bo naredil še kočevsko cerkev.
J. PRIMC
Alojz Žagar ob svojem izdelku na vrtu pred hiSo. (Foto: J. Primc)
3. Jasno! Pot na Mars tovoril tone govedine, bi se mesece in mesece pre vlekel šah in listal stare revij* tev: zamrznitev posadke!
Paradižnik in njegova sopr strahu - sta zaslišala, kako je
Oči
v krogih Munchna
Jože Spiicha!
OBČINA BREŽICE SLAVI SVOJ PRAZNIK
Praznik občine Brežice 28. oktober je posvečen dnevu ustanovitve Brežiške čete, začetku oboroženega upora v Posavju. Letos ga bomo povezali z obletnico kmečkih uporov na Slovenskem, z narodnoosvobodilnim bojem in izgnanstvom prebivalcev iz brežiške občine med drugo svetovno vojno. Ob tej priložnosti čestitam za praznik vsem borcem NOV, izgnancem ter vsem delovnim ljudem v občini z željo, da bi zvesto ohranjali pridobitve NOB in zavzeto uresničevali ideje naše revolucije.
Ob letošnjem praznovanju izrekam vsem občanom in delovnim kolektivom priznanje za vložene napore ter prizadevanja za pospešen razvoj vseh panog ustvarjalnosti v občini in širši delovni skupnosti. Praznujemo v času, ko si naša družba prizadeva utrditi vpliv in položaj proizvajalcev na odločanje o rezultatih svojega dela, okrepiti samoupravni sistem kot pogoj za svobodno aktivnost delovnih ljudi, za svoj lastni napredek in za napredek vsega človeštva. Ker kot del te družbe že uresničujemo skupne zamisli, imamo tudi uspehe, ki so manjši od naših želja, pa vendarle del tistega, kar si želi vsak naš delovni človek.
''iyr
:x-xoo
md mmmmrntm
Največja gospodarska in prometno-turistična pridobitev v občini je novi most čez Savo, ki so ga slovesno izročili v promet 22. julija, ob dnevu vstaje slovenskega naroda. „
ŽELJE POSTAJAJO STVARNOST
Ko smo že med letom in sedaj ponovno pregledovali,. kaj smo napravili, smo ugotovili, da smo lahko zadovoljni. Letošnje leto sodi med najuspešnejša leta, saj so uresničeni nekateri programi, ki so bili še pred leti neuresničljive želje. Če smo ob tem zadovoljni, smo zadovoljni _ Je zato, ker smo prepričani, da lahko dosežemo še več. Materialna osnova občine je vsako leto večja, zato bomo dosti laže kot do sedaj uresničevali želje občanov v okviru realnih možnosti. Ob tej ugotovitvi ■.moram poudariti, da je področje razvoja občine še zmeraj preobsežno, da bi lahko istočasno razvijali vse, kar potrebujemo. Zato moramo določiti vrstni red, kdaj, zakaj in kako bomo uresničevali posamezne načrte. Prav to spoznanje je bilo odločilno, da smo naročili dolgoročni in srednjeročni načrt razvoja občine v okviru Posavja. Zaključni dokument o dolgoročnem razvoju bomo dobili še ta mesec in prav tako tudi predlog srednjeročnega razvoja. Po temeljiti razpravi ga bomo lahko po vsej verjetnosti sprejeli še v tem letu.
Da bi hitreje dobili dobro proučene razvojne programe, smo letos postali soustanovitelji Inštituta za regionalno ekonomiko in prostorsko planiranje v Ljubljani. Ta inštitut je izdelovalec dolgoročnega in srednjeročnih programov posavske regije, prostorskih planov in srednjeročnih programov stanovanjske izgradnje. V prihodnje bo izdeloval tudi ekonomske programe za delovne organizacije po naročilu.
VEČ ZAPOSLENIH -VEČJI PREJEMKI
-	Spoznanje o potrebi hitrejšega napredovanja v delovnih kolektivih, krajevnih	skup-
nostih in občini kot celoti, vloženi trud delovnih ljudi v preteklosti in sedanjosti, načrti za naprej, za razširitev obstoječih delovnih organizacij z rekonstrukcijami in sanacijami in odpiranjem novih delovnih mest so osnovna značilnost naših skupnih prizadevanj. Tako spoznanje je posledica obstoječega stanja, saj nam primanjkuje najmanj 1.500 delovnih mest za sodobno proizvodnjo.
Resolucija družbenega in , ekonomskega razvoja za 1972. j leto temelji na tehle smernicah: ’ treba je nadalje krepiti samo-, upravljanje kot temeljni družbenoekonomski odnos, vpliven razvojni dejavnik ter temeljno gibalno silo za hiter razvoj; nadaljevati z vzpostavljanjem skladnejših razmerij družbenoekonomskih gibanj; nadaljevati z uresničevanjem sprejetih sta-‘ lišč stabilizacijskega programa 1 občine v smislu izgradnje teh-~ Vično kadrovske baze in prila-! gajanja delovnih organizacij po-\ gojem trga ter integracijskim gibanjem. Resolucija predvideva
)
nekoliko počasnejšo rast družbenega proizvoda in narodnega dohodka, kljub temu pa ga bomo dosegli več. Na osnovi dosedanjih pokazateljev bo to povečanje za 20 do 25 odst. preseglo lanskoletno realizacijo. Število zaposlenih se je povečalo od 3.770 na 4.075. Osebni dohodki so se zvišali za 22 odst. in sedanje povprečje je 1.731 dinarjev. Te številke in nedavna ocena polletnega uspeha gospodarjenja, ki jo je dala skupščina brežiška občine, dokazujejo, da vsi delovni kolektivi upoštevajo smernice resolucije in da bomo to poslovno leto zagotovo uspešno končali. S takim uspehom pa se približujemo republiškemu povprečju, ki tudi sodi k zastavljenim ciljem.
NOVE NALOŽBE SE OBRESTUJEJO
V	uvodu sem zapisal, da je leto 1972 med najuspešnejšimi za občino Brežice zato, ker so bile ali pa še bodo v tem obdobju aktivirane naslednje naložbe: Tovarna pohištva Brežice se je po rekonstrukciji uvrstila na prvo mesto v industrijski panogi in tako pomeni solidno osnovo za razširitev in razvoj lesne industrije. Rudnik Globoko ne posluje več z izgubo in je pred uresničitvijo sanacijskega programa, ki mu bo omogočil sodobno izkoriščanje gline in kremenčevih peskov. PPV Dobova se ne razširja, se pa modernizira. V sestavu delovnih organizacij naše občine je tudi delovni kolektiv Remontnega zavoda v Bregani. Prizadeva si storiti kar največ, da bi napredoval pri organizaciji in modernizaciji proizvodnje ter storitev. Agraria Brežice je že znanim proizvodnim progra-
mom letos priključila še polnilnico excorada v sodelovanju z Agrario iz Kopra. Gozdno gospodarstvo postaja vsako leto večji ponudnik lesa. Prevoz Brežice se s svojimi solidnimi prevoznimi sredstvi uveljavlja kot pomemben prevoznik tovora in trgovina postaja z več kot 250 milijoni dinarjev močan faktor v občinskem gospodarstvu, prav tako tudi gostinstvo, kateremu se je letos priključil novi motel na Čatežu. Družbeni sektor obrti se dobro razvija. Najpomembnejši uspeh je letos dosegel kolektiv Livarne v Dobovi, ki je celotno proizvodnjo preselil v nove prostore. Ti mu bodo omogočili boljše delovne pogoje in povečanje proizvodnje. Omeniti moram še dobro gospodarjenje	stano vanjsk ega
podjetja, ki v tem letu gradi 52 stanovanj. Dogradilo je tudi nove rezervoarje pitne vode z glavnim vodom. To podjetje sodeluje pri gradnji vodovodov v krajevnih skupnostih, v katerih bo letos dobilo pitno vodo okoli 700 gospodinjstev.
Velik napredek v razvoju gospodarstva pomeni letos dograditev tovarne avtomobilskih prikolic IM V v Brežicah, v kateri bo steklo delo 27. oktobra in ki
bo zaposlovala okoli 500 delavcev. Agro sen’is - enota ljubljanske Agrotehnike je letos že začela proizvajati kmetijske stroje. Pri tem bo zaposlenih okoli 150 delavcev. Beti Metlika - obrat Dobova se bo preselila v nove prostore do 29. novembra in potem bo mogoče zaposliti še 100 delavk.
Sevniška Jutranjka je v svojem obratu že zaposlila na novo 100 žensk. V tem letu bo tiidi Elektrotehna začela graditi v Brežicah svojo trgovino, Gruda iz Ljubljane pa komercialne hleve za živino v Dobovi.
V	občini skrbimo tudi za razvoj zasebne obrti storitvenega in proizvodnega značaja. Sedaj imamo 526 obrtnikov, pri kate' rih je zaposlenih 700 delavcev. Vrednost proizvodnje Jn uslug cenimo na 82 milijonov dinarjev. Iz tega je razvidno, da je zasebna obrt pomembna gospodarska panoga, zato bo dobila primemo mesto tudi v naših dolgoročnih in srednjeročnih načrtih.
KMETU VEČ PODPORE
Tudi zasebno kmetijstvo je za naše gospodarstvo pomembno, saj se preživlja na 2.500 kmečkih gospodarstvih kar 35 odst. občanov. Tej panogi posvečamo vsako leto več pozornosti, da bi se v njej hitreje uveljavila sodobna tehnologija. Zaradi tega smo izdelali akcijski program za načrtno usmerjanje zasebnega kmetijstva, ki ga bomo morali v kratkem sprejeti.
Pri Agrarii so že lani ustanovili samostojno obračunsko enoto kooperantov s svojim organom upravljanja in pospeševalno službo, ki jo sofinancira sklad za pospeševanje kmetijstva pri občinski skupščini. Rezultat takega dela se kaže že v nekaj sodobno urejenih specializiranih kmetijah za rejo mlekaric in sadjarstvo. Ne glede na to pa moram povedati, da so vse to le začetki in da bo treba še precej časa in denarja, preden bomo modernizirali tako pomembno panogo našega gospodarstva. Za izenačenje pogojev dela in življenja na-kmetijah so pomembne tudi davčne olajšave, neizpremenjena davčna obremenitev od 1967. leta dalje, starostno zavarovanje kmetov in združitev delavskega in kmečkega zavarovanja, o če-
mer bodo zavarovanci odločali na referendumu. Za družbeno in zasebno kmetijstvo pa je najvažnejše, da bi mu celotna družba zagotovila stabilen trg in garantirane cene. To pomeni tudi zagotovitev potrebnih tržnih presežkov kmetijskih pridelkov.
IZ ŽEPA ZA VRTCE IN ŠOLE
Modernejši proizvodnji so potrebni sposobnejši kadri, zato pripisujemo učenju in vzgoji od otroškega varstva do končanega šolanja velik pomen. Sredstva za otroško varstvo se že zbirajo in nam omogočajo vzdrževanje vrtcev v Brežicah, Dobovi in Cerkljah. Iz tako zbranega denarja in kredita smo pričeli graditi nov otroški vrtec v Brežicah za 170 varovancev. Dograjen bo do spomladi 19 73.
S samoprispevkom občanov, ki ga zbiramo od 1968, in s krediti smo zgradili šolo s 36 učilnicami v Brežicah, sedaj pa dograjujemo osnovno šolo i’ Cerkljah. Za obe smo odšteli 14 milijonov dinarjev. Izdelujejo nam načrte za dograditev šole na Bizeljskem. Po programu za obnovo bomo morali dograditi še šolo v Artičah, modernizirati šolo Globoko in šolo Pišece. Pri gimnaziji v Brežicah je nujna dograditev telovadnice in pri poklicni šoli za kadre v blagovnem prometu internat. Uresničitev tega programa zahteva precej denarja, zato se bo treba kmalu odločati o podaljšanju 'samoprispevka in iskati tudi druge finančne vire.
Tudi zdravstveni dom še vedno nima pogojev, da bi opravljal svoje poslanstvo tako, kot si ga bolni občani želijo. Prav zato
smo začeli proučevati, kako bi zagotovili potrebna sredstva za graditev novega zdravstvenega doma. Idejni načrt zanj je že narejen. Za njegovo uresničenje bo treba odpreti blagajne zdravstvenega doma, občine in glasovati o samoprispevku.
Brežiška bolnišnica je kot zdravstvena ustanova za širše območje pomemben činitelj, ki skrbi za zdravje občanov v težjih primerih. Svoje, poslanstvo opravlja v zadovoljstvo večine v dokaj neugodnih pogojih. Njena dokončna ureditev mora postati naša skupna skrb. Letos je bil z dograditvijo novega trakta, ki je veljal več kot 6 milijonov dinarjev, storjen pomemben korak naprej, vendar ne sme biti zadnji. Ob tako pomembnem uspehu kolektivu bolnišnice čestitam in želim še veliko podobnih delovnih zmag.
MOST - CESTE -VODOVODI
Občinska skupščina je bila udeležena tudi pri graditvi novega mostu čez Savo s priključki, katerega investitor je bil republiški cestni sklad. Občina je za te potrebe odkupila zemljišča, izplačala odškodnine za zemljišča in stavbe in prevzela v upravljanje stari most. Dolžna je organizirati še gradnjo štirih avtobusnih postajališč. Novi most v Brežicah, ki so ga izročili prometu 22. julija letos, je za razvoj občine mnogo večja pridobitev, kot se marsikomu dozdeva na prvi pogled. Prav zato smo SRS in njenemu cestnemu skladu hvaležni za razumevanje in pomoč.
(Nadaljevanje na 13. strani)
„Za občinski praznik prisrčne čestftke vsem delovnim ljudem in vsem organizacijam, pripadnikom JLA in mladini —.z željo, da dosegamo vnaprej take in še večje nove delovne uspehe! “ — želi Vinko Jurkas, predsednik brežiške občinske skupščine.
Za praznik občine prisrčno pozdravljamo vse prebi-- valce našega območja. Delovnim kolektivom družbenega in zasebnega sektorja hkrati čestitamo za dosežene uspehe in jim želimo, da bi tudi v prihodnje dosegali tako pomembne delovne zmage.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE
Občinska konferenca SZDL - Občinska konferenca ZKS - Občinski sindikalni svet - Občinski odbor ZZB NOV - Občinska konferenca ZMS - Vsa ostala društva v občini
čestitkam se pridružujejo tudi kolektivi, ki so omogočili današnjo prilogo ter kolektiv Dolenjskega lista!
   — .
Dočakali smo otvoritev novega bolniškega poslopja v Brežicah - Enonadstropni vezni trakt s kuhinjo in 54 bolniškimi posteljami so gradili dve leti - Do zdaj je veljala naložba 6f581 tisoč dinarjev - Odplačila posojil bodo kolektiv močno obremenila in najbrž jim sam ne bo kos - Zdaj je na vrsti preurejanje stare posteljne hiše /
Malo ljudi ve za častitljivo starost brežiške bolnišnice. Njeno ustanovitev je leta 1872 odobrila deželna vlada v Gradcu. Mestna občina je z okrajno podporo uredila zanjo svojo hišo, ki še danes stoji v Ulici stare pravde. Poslopje je dala za deset let v brezplačen najem.
Javna bolnišnica v Brežicah je bila odprta 5. junija 1873. V zapisu sedanjega ravnatelja primarija dr. Vlada Bergleza v zborniku Posavje I. beremo, da je bilo v bolniškem poslopju prostora komaj za osem do deset postelj. Tam še zvemo, daje bil prvi in edini zdravnik v bolnišnici dr. Karel del Cott, ki je opravljal to dolžnost poleg drugega zdravniškega dela. Pomagal mu je en sam strežnik z ženo.
Po hudi denarni krizi v prvih letih so bolnišnico reorganizirali. Priključili so ji še sosednjo hišo, jo preuredili, nego bolnikov pa izročili usmiljenkam. Obisk bolnikov se je hitro večal. Leta 1877 so imeli v bolnišnici 254 bolnikov s 4.841 oskrbnimi dnevi, dve leti kasneje pa že 440 bolnikov in 10.420 oskrbnih dni. Kmalu po tistem so namestili pomožnega zdravnika Maksa VVresniga in prvega upravitelja bolnišnice Maksa Potočnika. Ustanova se je izkopala iz denarnih zadreg, poravnala dolgove deželnemu zakladu in ustanovila celo rezervni sklad. Z njim si je postavila temeljni kamen za novo poslopje.
Nova bolnišnica je bila zgrajena 1888. V glavnem poslopju je bilo 60 bolniških postelj, v izolirnici na dvorišču pa 8. Bolnišnica je tedaj imela kirurgijo in medicinski oddelek z lekarno. Prvi primarij dr. Matija Schmiermaul je bil dve leti edini zdravnik.
Med prvo svetovno vojno so v tej bolnišnici zdravili številne ranjchce. 1917. leta je poslopje poškodoval hud potres in zaradi nevarnih razpok so morali izprazniti prvo nadstropje. Po vojni so zaupali vodstvo brežiške bolnišnice dr. Josipu Cho-lewi, ki je prinesel sem sveže znanje z dunajske in graške kirurške šole. Bolnišnico so popravili in zaradi številnih epidemij povečali izolirnico. Februarja 1932 je bolnišnico zajel požar in napravil precej škode. Stavbo so po tistem temeljito prenovili. Obseg dela se je večal in prihajalo je vedno več zdravnikov.
Spet je prišla vojna in z njo novi šefi, slovensko osebje pa je kljub vsem na skrivaj pomagalo številnim partizanskim ranjencem. Po osvoboditvi sta se vrnila tudi oba prejšnja slovenska zdravnika: dr. Glusič in dr. Berglez, sedanji ravnatelj.
Kmalu se je pokazalo, da je bolnišnica utesnjena, zastarela in da so potrebne nove investicije. 1954. leta so zgradili pljučni oddelek, leta 1962 pa novi ambulantno-poliklinični trakt. Delo se je z leti razmahnilo in večalo se je tudi število bolniških postelj.
Tudi število oskrbnih dni iz leta v leto narašča. 1953. leta so jih našteli 54.825, lani pa že 90.939. Izjemno je bilo leto 1965 z 99.948 bolniškimi oskrbnimi dnevi, koje bil stalež bolnikov doslej najvišji.
Lahko bi si delili, pa so varčevali
Bolnišnica v Brežicah je majhna ustanova, daleč od republiškega središča, z odmaknjenostjo pa upada zanjo tudi interes Slovenije. Pogoste menjave okrajev v povojnem obdobju so zavrle številne načrte za modernizacijo. V vsakem okrajnem središču je bilo treba od začetka prepričevati vodstva o pOtrebi po dozidavi, zdaj v Trbovljah, zdaj v Novem mestu, zdaj v Celju.
Kolektiv ustanove se je moral osloniti predvsem nase. V domači hiši so gledali na vsak dinar. Odpovedali so se delu osebnih dohodkov, in čeravno bi si bili lahko včasih več razdelili, so raje vlagali denar v poslovni sklad in si tako prigospodarili za lastnp udeležbo pri najemanju posojil. Še dobro, da so pri zavodu za socialno zavarovanje vedno naleteli na razumevanje.
V	banki ima bolnica trenutno oročenih 2,33 milijona din za šest let in ta vsota je že vnaprej predvidena za preureditev stare posteljne hiše. S prezidavami bodo zmanjšali sobe, da bodo poslej v njih le po štiri oziroma največ šest postelj.
Sest let je dolga doba in toliko ne bodo mogli čakati. Najeti nameravajo premostitvena posojila in tako bi lahko začeli preurejati stare prostore, takoj ko bo steklo delo v novem traktu. Tudi ta še ni do kraja urejen. Manjkajo hladilnice, dvigala, pripomočki za intenzivno nego bolnikov in povezava s starim poslopjem.
V	kletnih prostorih novega trakta je sodobna kuhinja in toplotna razdelilna postaja. V pritličju in nad-stropju so bolniške sobe s 54 posteljami, čajne kuhinje, dežurne sobe,, kopalnice in sanitarije. Z dozidavo se zmogljivost bolnišnice ni povečala, izboljšal se je samo njen standard.
235 bolniških postelj
Po dograditvi tega trakta in preureditvi glavnega bolniškega poslopja bo imela bolnišnica 235 bolniških postelj: na kirurgiji 43 bolniških postelj in 3 bolniške postelje za intenzivno nego; na ginekološko-po-rodniškem oddelku 32 postelj in prostor za 12 dojenčkov; na otroškem oddelku 31. bolniških postelj in na oddelku za pljučne bolezni 40 bolniških postelj.
Enonadstropni vezni trakt s kuhinjo in 54 bolniškimi posteljami so v Brežicah začeli graditi pred dvema letoma. Do 30. septembra letos so vložili vanj 6 milijonov in 581 tisočakov. Od tega je bilo 1,2 milijona din bančnega kredita na triletno od-
plačilo in 4,6 milijona dinarjev posojila na sedemletno odplačilo. V tej vsoti je upoštevana tudi sobna in kuhinjska oprema, račun za plinsko postajo in novo kotlarno.
prošenj za skupno vsoto 315.000 dinarjev.
Izobraževanje ni pozabljeno
Tudi za štipendije v tem kolektivu nimajo gluhih ušes. V letu 197(T-so prispevali zanje 6.550 dinarjev, lani 23.450 in letos do 30. septembra že 45.000 dinarjev. V glavnem štipendirajo medicinske sestre. Od prvega oktobra dalje znaša mesečni znesek 710,00 dinarjev na študenta.
Današnja otvoritev novega dela je korak bliže do verifikacije. Vsi teh-, nični in strokovni pogoji za delo, bolnišnice bodo izpolnjeni šele po preureditvi glavnega bolniškega poslopja. Stare bolniške sobe imajo po 16 postelj, zato jih bodo prezidali. Poskrbeli bodo za večje število kopalnic, za dnevne prostore in sobe za intenzivno nego bolnikov s potrebno opremo.
Z lastnim denarjem do stanovanj
-V zadnjem desetletju je kolektiv bolnišnice investiral precejšnje vsote za stanovanja zaposlenih. Prvo stanovanjsko hišo je zgradil 1962. V njej so 3 garsonjere in 6 trosobnih družinskih stanovanj. Leto dni kasneje je bolnišnica kupila dvoje dvosobnih stanovanj in do 1964. leta je zrasla druga stanovanjska hiša 9 dvO-sobnimi in 2 trosobnima stanovanjema.
Zaposlenim so pomagali tudi s posojili za individualno graditev stanovanjskih hiš. 1967. so razdelili 8 kreditov v vrednosti 155.600 dinarjev. V letu 1969 se je število prosilcev podvojilo in tedaj so rešili 16
V	bolnišnici je trenutno zaposlenih 21 zdravnikov, 1 farmacevt, 1 inženir medicinske biokemije ter 18 delavcev z višjo, 42 s' srednjo in 27 z nižjo strokovno izobrazbo. Vseh zdravstvenih delavcev je 110, ostalih zaposlenih pa 101. Razmerje med zdravstvenim in drugim osebjem sc je v zadnjem desetletju precej spremenilo. Še leta 1962 je imela bolnišnica le 8 zdravnikov in 9 medicinskih sester. Tedaj je bilo zdravstvenih delavcev 57, drugih delavcev pa 87.
Od 1961 do zdaj je zavod poslal na specializacijo 14 zdravnikov. Le pet jih je ostalo v Brežicah. Letos štipendira bolnica 11 dijakov na srednjih šolah in 4 slušatelje višjih šol. V minulih enajstih letih je prejemalo štipendije 71 mladih ljudi, med njimi 5 zdravnikov, 24 dijakov srednjih strokovnih šol in 5 študentov višjih šol.
S pridobitvijo novih prostorov in adaptacijo stare bolniške hiše se bodo delovni pogoji osebja izboljšali in to bo marsikoga zadržalo v bolnišnici. Razumljivo je, da si mladi iščejo zaposlitve tam, kjer jim lahko več nudijo. Take možnosti pa imajo predvsem v večjih središčih, kjer je napredek hitrejši kot na podeželju.
Brežiška bolnišnica ima sodoben rentgen, ki so ji ga pomagale kupiti delovne organizacije iz vsega Posavja
Vri delu v bolnišnici je potrebna zbranost
Bolnik čaka na preiskavo srca z elektrokardiografom
■	PRAZNIK ZA BOLNIKE, ZDRAVSTVENO OSEBJE IN VSE OBČANE	.
BOLNIŠNICA DANES IN STO LET NAZAJ
Novi bolniški trakt je povezan z glavnim poslopjem
Pogled na novo bolniško zgradbo, ki jo bodo danes izročili namenu
Mostovi
(Nadaljevanje zli. strani)
*-J Če smo zadovoljni z novim mostom, tega ni mogoče trditi za ceste, ki so po novi kategorizaciji ceste drugega reda in občinske ceste. Večina teh cest je še v slabem stanju, zato upravičeno pričakujemo gmotno podporo upravljalca teh cest pri> modernizaciji. Samo po sebi je razumljivo, da bomo morali zbrati veliko denarja tudi v občini. Letos so modernizirani samo 4 km občinskih cest iz občinskega sklada in prispevkov krajevnih skupnosti Dobova, Artiče in Šentlenart. Krajevna skupnost Dobova je ob udeležbi občanov financirala kar 2,5 km krajevnih cest.
Krajevne skupnosti so s svojimi akcijami opravile v tem letu pomembno delo. Zgradile so in še gradijo več vodovodov, s prispevki občanov pa modernizirajo tudi električno omrežje, urejajo javno razsvetljavo, gradijo in vzdržujejo krajevne ceste, poti in drugo.
Zavest občanov, da bi si v okviru krajevne skupnosti sami uredili nekatere življenjsko važne zadeve, je velika. Tak način urejanja krajevnih zadev pomeni neposredno odločanje o svojem denarju za skupni namen. Zavedamo se, da so težnje in resnične potrebe dosti večje, kot smo jih sposobni sproti uresničiti. Tega se zavedamo odborniki v občinski skupščini in prav tako občani. Zato se občani odločajo za prispevke iz svojih žepov. Za nesebično in brezplačno delo moram izreči krajevnim skupnostim in občanom zasluženo priznanje;
Z gospodarskim napredkom in razvojem občine se veča tudi podpora kulturne dejavnosti in telesne kulture. Delu kulturnih delavcev, športnikov ter društev, v katerih so združeni, gre zasluga, da postajajo Brežice znane po celi državi in celo v tujini. V bodoče bodo naše zmogljivosti še večje, zato moramo že sedaj misliti na ustrezne oblike organiziranja in iskati ideje, da bi te dejavnosti postale potreba množice.
POSTOPOMA DO STANOVANJ
Pri vsakodnevnem delu se srečujemo tudi z drugimi perečimi vprašanji. Najbolj pogosti so stanovanjski problemi, zagotovitev stanovanj na novo ustanovljenim družinam, socialno šibkim itd. To so večkrat vsaj v kratkem času nerešljive zadeve, saj je treba za vsako stanovanje odšteti po 150 do 200 tisočakov. V zadnjem času ima-'teo velike težave z izdelovanjem lokacijske dokumentacije za zasebne graditelje. Imamo več kot 20 graditeljev na črno, ki se ne ozirajo na že sprejete urbanistične rede in zazidalne načrte. Nekaj resnice je v tem, da se zazidalni načrti prepočasi izdelujejo, ni pa to glavni razlog za toliko sporov. Iskati ga moramo v tem, dđ se lastniki zemljišč niso pripravljeni podrejati organizirani in načrtni gradnji.
Pereči so tudi problemi socialnega varstva. Vedno več je starejših ljudi, ki jim je to varstvo potrebno. Vsakokrat pa je varstvo povezano z denarjem ali pa s prostori za bivanje v domovih. Žal niti enega niti drugega ni dovolj za vse. Ustrezne službe, krajevne skupnosti, druž-benobeno-politične organizacije morajo skupaj z občino skrbeti, da bomo tem ljudem omogočili človeka dostojno življenje.
Vem, da mi ni uspelo omeniti vsega, kar je omembe vredno, je pa dovolj, da lahko ocenimo uspešni razvoj občine in najpomembnejše dosežke, ki dokazujejo, da lahko z znanjem, hotenjem in vztrajnim delom naredimo še dosti več. Prepričan sem, da nam bo to tudi 'uspelo.
VINKO JURKAS ~ predsednik občinske skupščine Brežine
OŽIVLJEN SPOMIN NA KMEČKE PUNTE, NARODNOOSVOBODILNI BOJ IN IZGNANSTVO
Simbol upora iz roda v rod
V Brežicah so postavili spomenik revoluciji - Ponazarjata jo dve kosi, orožje naših pradedov puntarjev, simbol zatiranih v boju proti nasilju in izkoriščanju - Revolucionarnost kmečkih množic ima na tem ozemlju že stoletno tradicijo
Letos bo za občinski praznik v Brežicah odkrit spomenik revolucije. To bo prvi javni spomenik v mestu. Morda bi se utegnilo zdeti nekoliko nenavadno, da je prvi spomenik našega mesta posvečen revoluciji Toda če samo nekoliko poznamo bližnjo in daljno preteklost mesta in občine, nam bo to povsem razumljivo.
Niti mesto niti njegovo zaledje ni imelo v preteklosti bogastva, da bi bilo postavilo pomembnejši umetnostni spomenik. Maloštevilni zaslužni in pomembni možje tega kraja, ki so si s svojim delom zaslužili trajen spomenik, pa so življensko pot navadno končali daleč od svoje domovine in jih je njihov kraj pozabil.
Zato so revolucionarna dogajanja zadnje vojne prebivalcem tega kraja danes tisto najpomembnejše dejanje, ki ga želijo počastiti s spomenikom. Monument znanega slovenskega kiparja Stojana Batiča,pa ne želi biti samo opomin Ha težke vojne dni 1941-1945, marveč je simbol kmečke revolucionarnosti v zgodovini tega kraja. Razlogov, da s spomenikom revolucije počastimo tudi uporniška dejanja naših kmečkih prednikov, je več.
Uporni podložniki so bili tukaj doma
Prav letos začenjamo v Sloveniji in na Hrvaškem vrsto različnih spominskih proslav ob 400-letnici Gubčevega hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Ob tej priliki pa se Slovenci spominjamo revolucionarnih idej in dejanj v vseh naših kmečkih puntih, ki so skoraj 400 let osnovna značilnost naše narodne preteklosti. Leta 1515 in 1573,v obeh največjih puntih naše preteklosti, je bilo brežiško ozemlje v središču dogajanja in so prebivalci teh krajev nosili težko breme teh velikih revolucionarnih kmečkih nastopov.
V Gubčevem hrvaško-slovenskem puntu 1573 so sodelovali domala vsi kmetje brežiškega ozemlja. Bili so to večidel podložniki graščin Brežice, Bizeljsko, Pišecein Mokrice.
Razen v teh dveh največjih puntih so kmetje na brežiškem ozemlju nastopali tudi v lokalnih uporih. Iz leta 1661 je znan upor pišečkih kmetov, ki so 23. decembra napadli grad in pobili graščaka Ivana Jakoba Moškona in njegovo ženo Elizabeto.
Revolucionarnost kmečkih množic se je na brežiškem ozemlju manifestirala skozi stoletja, visoko pa je vzplamtela v letih zadnje vojne 1941-1945, ko so prebivalci teh krajev doživljali v času nacistične okupacije še posebno težko usodo. Da bi okupator obmejno ozemlje med Savo in Sotlo čimprej ponemčil, je sam sklenil naseliti pripadnike svoje narodnostne manjšine iz Kočevja, Tirolske in Besarabije. Slovensko prebivalstvo, ki je skoraj poldrugo tisočletje živelo na tej zemlji, pa so jeseni 1941 izgnali v taborišča po Nemčiji, kjer je stradalo in hiralo štiri leta. Mnogim je zato izgnanstvo pomenilo prerani grob.
V dneh, ko je okupator izganjal
naše ljudi iz njihovih domov, se začenja tudi pri nas oborožena borba proti sovražnikovemu zločinskemu početju.
Uničenje brežiške čete
Prvi borci, zbrani v Brežiški četi, so bili večinoma sinovi staršev, kijih je okupator v jeseni 1941 pregnal iz njihovih domačij. Namesto v taborišče v tujino so šli v domače gozdove in pokazali mnogim pot v upor. Njihove žrtve so bile velike. V novembru 1941 se štiri tedne vrste tvegane in drzne akcije, 29. novembra 1941 pa je nesrečen slučaj sprožil izdajo, ki ji je sledilo uničenje naše prve partizanske čete. Štirje borci obkoljene čete so padli v njenem zadnjem boju, 11 jih je sovražnik ujel; 27. decembra 1941 so bili ustreljeni v mariborskem zaporu. Okupator je v svojem vojaškem poročilu ob koncu leta 1941 zmagoslavno zapisal: ,,V brežiškem okraju je mirno, banditi so uničeni41
Kmalu pa se je sovražnik lahko spet prepričal, da so bohorski gozdovi znova oživeli
Partizani osvobajajo deželo
Čeravno je vsako leto osvobodilnega boja terjalo nove in številnejše žrtve, je moč in število partizanske vojske tudi na tem področju nenehno raslo. Pozimi 1943-1944 se je izkazal v mnogih akcijah preizkušeni in okrepljeni Kozjanski bataljon. Spomladi 1944 se mu je priključilo že toliko borcev, da je konec aprila 1944 bil ustanovljen Kozjanski odred z dvema bataljonoma, ki pa se je nato okrepil še s tretjim in četrtim bataljonom. Odred je bil ustanovljen v gozdu nad vasjo Silovec ob severni meji današ-nje brežiške občine.
Že čez nekaj tednov so bataljoni Kozjanskega odreda osvobodili večji del ozemlja med Sotlo, Savo, Savinjo in južno železnico, svobodno je bilo tudi vse severnp področje naše občine.
Potrebno je bilo zapisati nekaj skromnih podatkov iz preteklosti naše zemlje, da bi nam bila bolj razumljiva ideja, ki jo izraža spomenik v Brežicah.
Oblika spomenika sta dve pokonci stoječi kosi, postavljeni z rezilom druga proti drugi. Kosi bosta visoki 5 m in nameščeni na dva metra visokem podstavku s posvetilom. Osnovna ideja, ki jo izraža spomenik, je upor zatiranih in brezpravnih proti nasilju vladajočih in izkoriščajočih. Kosa, orožje naših pradedov puntarjev, s katero so se uprli nad-močnemu strelnemu orožju in dobro organizirani plemiški vojski, je hkrati simbol, da so se zatirani ljudje te zemlje bili pripravljeni v vsej svoji preteklosti boriti za pravico in oblast tako rekoč goloroki, ne oziraje se na še tako veliko ceno žrtev. Zato je simbol kose bila govorica upora naših ljudi tudi v osvobodilni vojni 1941-1945, saj so tudi takrat kot vedno dotlej v zgodovini šli prvi
Program proslav in prireditev za praznik brežiške občine
Četrtek, 26. oktobra
ob 10. uri Otvoritev novega bolniškega objekta pri bolnici Brežice ob 15. uri Otvoritev razstave likovnih del s kmečko tematiko v slavnostni dvorani Posavskega muzeja Brežice ob 17. uri Rokometni turnir za moške: sodelujejo ekipe TVD Partizan Brežice, Artiče, Brežice 1 in II ter Cerklje in Dobova ob 20. uri Gostovanje Šentjakobskega gledališča:	Jurčič:	„SO-
SEDOV S1N“
SOBOTA, 28. oktobra
ob 7. uri Budnica kapelske godbe na pihala
ob 8. uri Razglasitev rezultatov športnih tekmovanj sindikalnih podružnic in podelitev pokalov v dvorani JA Brežice ob 9. uri Svečano zasedanje splošnega zbora občinske skupščine Brežice v dvorani JA Brežice
Podelitev domicila borcem za seveno mejo enote majorja Kosa
Podelitev delovnih odlikovanj predsednika SFRJ	•
Štafetni tek športnikov v pozdrav občinskemu prazniku Podelitev prehodnega pokala ObS Brežice najboljši sindikalni organizaciji v okviru delavskih športnih iger ob občinskem prazniku ob 10. uri Odkritje spomenika v Brežicah, Ulica 21. maja ob 11.30 Otvoritev tovarne avtomobilskih prikolic IMV Novo mesto v Brežicah
ob 19. uri Prvenstvena rokometna tekma II. zvezne lige - ženske (TVD „Partizan" Brežice - RK Olimpija iz Ljubljane
NEDELJA, 29. oktobra
ob 9. uri Svečana seja krajevne skupnosti Dobova in družbenopolitičnih organizacij v Prosvetnem domu Dobova ob 10. uri Otvoritev novih proizvodnih in upravnih prostorov Livarne Dobova s praznovanjem 10-letnice obstoja podjetja Otvoritev moderniziranih cest v Dobovi ob 14. uri Prvenstvena nogometna tekma na stadionu v Brežicah: NK Brežice : NK Ljubno (ob Savinji) ob 15. uri Otvoritev vodovoda v Bukošku
PONEDELJEK, 30. oktobra
ob 15. uri Otvoritev modernizirane ceste Brezina-Dečna sela
Ob občinskem prazniku bodo v dneh od 21. do 30. oktobra proslave in prireditve v vseh krajevnih središčih občine Brežice.
borci v boj brez orožja proti tehnično in številčno izredno močnemu sovražniku.
Misel spomenika torej izraža borbo za pravico, za oblast kmeta puntarja pred 400 leti in kmeta proletarca pred tremi desetletji. Poudarjen izraz uporništva ima kosa prav v našem času, ko se letos spominjamo 400-letnice velikega hrvaško-slovenskega Gubčevega punta. Odkritje našega spomenika sovpada s proslavo te spominske obletnice in je zato monument posvečen enako temu zgodovinskemu deianju kot osvobodilni borbi našega kraja pred tremi desetletji.
Pripovednost spomenika pa so reliefne upodobitve na rezilih obeh kos. Reliefi na eni kosi pripovedujejo o preseljevanju prebivalcev naše občine v L 1941-1942, prizori na drugi kosi pa so pripoved o osvobodilni borbi naših krajev v L 1941-1945 ter o žrtvah okupatorjevega nasilja.
V celoti 7 m visoki spomenik z bodočim parkom in nasadom v ozadju bo stal na dovolj obsežnem prostoru levo od mostu, preko katerega nas vodi cesta iz Brežic v smeri Bizeljskega. Na opisani lokaciji bo spomenik obvladoval precejšnji dej_ novega in starega mesta. Ker pa je cesta ob spomeniku glavna vpadnica v mesto, bo zato iz obeh smeri viden tudi cestnim potnikom. Po cesti mimo spomenika bo vodila tudi vsakdanja pot nekaj sto šolarjev in delavcev.
Tako bo v Brežicah ohranjen spomin na stoletni revolucionarni boj naših kmetov puntarjev in vaških proletarcev v osvobodilni vojni pred tremi desetletji. Želimo, da bi bili iz roda v rod spoštovani in čaščeni spomin na njihova revolucionarna dejanja ter žrtve in zasluge za zmago današnjega dne.
STANKO ŠKALER predsednik občinske konference SZDL v Brežicah
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
DESET USPEŠNIH LET
Prevoz Brežice meri razdalje
Tovornjaki bodo prevozili 6 milijonov kilometrov in prepeljali 210 tisoč ton blaga - Kolektiv šteje 165 delavcev in 25 vajencev - Skokovit razvoj
Transportno podjetje Prevoz Brežice se ukvarja s tovornim prometom. Trenutno ima 80 vozil z več kot tisoč ton nosilnosti. Letošnja realizacija bo dosegla 23 milijonov dinarjev, lani pa so je zabeležili 19 milijonov. Domnevajo, da bodo plan tokrat celo presegli
Rojstna letnica podjetja je 1949. Ustanovljeno je bilo v Krškem. Začelo je z nekaj tovornjaki, k? so jih odstopile zadruge in podjetja iz Krškega in okolice. Ta vozila so bila odslužena zapuščina okupatorja. V Brežice seje podjetje preselilo 1953, ko se je združilo z Avtobusnim prometom.
Zadnjih deset let je Prevoz naredil' precejšen skok. Razširil se je predvsem z lastnimi sredstvi. V podjetju so' vedno obračunavali dvojno amortizacijo za vozila. Odrekali so se dobršnemu delu čistega dohodka, ki so ga namenih za razširjeno reprodukcijo. Vseh investicij od nakupa osnovnih sredstev do izgradnje prostorov so se lotevali brez kreditov. Pred leti so si postavili novo delavnico z 800 kv. m površine. Nove obratne prostore so si sezidali predlanskim. Zdaj imajo naročene pro-
jekte za 1.700 kv. m veliko delavnico, ki jo nameravajo začeti graditi letos, končati pa prihodnje leto. Prostor za garažiranje so si skoraj docela asfaltirali.
Kolektiv Prevoza investira iz amortizacije in čistega dohodka po 3,5 do 4 milijone dinarjev na leto. Na papirju ima denarja še več, vendar ga uporablja kot obratna sredstva zaradi splošne nelikvidnosti.
Lani so ustvarili 2,85 milijona čistega dohodka ob realizaciji 19,850.000 dinarjev. Letos ga planirajo manj, ker so v drugem polletju narasli stroški za reprodukcijski material in drugi izdatki
Reprodukcijski material se je podražil za 40 odstotkov (avtomobilski plašči za 60 odst., obvezno avtomobilsko zavarovanje poprečno za 276 odst., kasko zavarovanje za 200 odst, ^gorivo in mazivo za 30 odst. in nabavna cena vozil za 40 odst.). Upoštevajoč vse te podražitve pričakujejo slabši končni učinek kot lani Po dohodku na zaposlenega je kolektiv Prevoza v svoji panogi na vrhu slovenske lestvice. Temu primerni so tudi osebni dohodki ki so znašali za prvo polletje poprečno 2.410 dinar-
jev. Najnižje prejemke imajo čuvaji, in sicer 1.570 dinarjev. Visoko poprečje dosegajo zaradi tega, ker imajo v kolektivu dve tretjini šoferjev.
Anton Kostanjšek, direktor podjetja Prevoz
Tovornjaki brežiškega Prevoza na Ulici 21. maja v domačem mestu.
m - | i >• .
. AGRARIA SE UVRŠČA MED UVOZNIKE IN IZVOZNIKE
Ce se pogum rokuje z iznajdljivostjo
Priznanja za cvetje otl vsepovsod - Nasade hmelja in sadne plantaže bo Agraria še povečevala - Kokošjereja prinese letno 5,5 milijona jajc - Kooperanti spitajo po 600 telet na leto - Pri podjetju je dobilo kruh 50 novih delavcev - 25
jih dela v polnilnici brezalkoholnih pijač
Hlevi v Vrbini, kjer redijo kokoši, nesnice volilnih jajc
14
Cvetje je denar. Nageljni so potrgani in zajetne šopke bodo spakirali v škatle ter jih poslali na pot do cvetličarn
AGRARIA BREŽICE, proizvodno in trgovsko podjetje, se je razvilo iz nekdanje kmetijske zadruge, ustanovljene pred 24 leti v Brežicah. Skromna delovna organizacija je pod vodstvom direktorja Stanka Rebernika napredovala v podjetje s 340 zaposlenimi v kmetijstvu in trgovskih dejavnostih. Podjetje je znano daleč naokoli kot gojitelj cvetja in okrasnih rastlin. Vrtnarija na Čatežu obsega danes 45.000 kvadratnih metrov zasteklenih rastlinjakov.
Agraria je dobila priznanja na mnogih razstavah cvetja in jih vedno znova prejema tudi od kupcev. Organizirano ima veletrgovino s cvetjem, lončnicami in drugimi okrasnimi rastlinami. Pri njihovi gojitvi in prodaji sodeluje z večjimi proizvajalci iz Slovenije, Dalmacije, Makedonije in Vojvodine.
Podjetje ima skladišče cvetja v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu ter svojega predstavnika v Beogradu. Odprlo je več maloprodajnih trgovin v raznih krajih po Sloveniji. Pred nekaj meseci je dobila Agraria Brežice dovoljenje za zunanjetrgovinsko menjavo. Cvetje izvaža in uvaža.
Govedo,
perutnina
iiimcftiiiiitiitiiiiiiabiiiiaiiaiiaiiiiifeiiii
V hlevih Agrarie vzredijo letno 700 do 800 glav pitanega goveda. Ukvarjajo se tudi s perutninarstvom. V vrbinskih hlevih imajo 33.000 nesnjc valilnih jajc. Razen tega redijo v Cerkljah na posestvu 26.000 kokoši, ki znesejo na leto pet in pol milijona jajc.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■««■■■ Pijače »excorado«
■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■s■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■)
300 vagonov mleka
Breskov nasad na Čatežu. Letos je dobro obrodil in na posestvu so se ustavljali številni kupci sladkih in sočnih sadežev
Avgusta letos je ustanovilo podjetje nov obrat — polnilnico brezalkoholnih pijač „excora-do“. Proizvodnjo je podjetje organiziralo v sodelovanju s koprsko Agrario. Nova dejavnost je omogočila zaposlitev 25 delavcev, med katerimi so večinoma ženske. Brežiška polnilnica bo oskrbovala z brezalkoholnimi pijačami predvsem zagrebško, mariborsko in ljubljansko tržišče.
V okvirih organizirane kmetijske proizvodnje so pomembni nasadi hmelja. Sedemnajst hektarov jili je, vendar jih bodo že prihodnje leto povečali na trideset. Da ne bo zadrege z obiralci, bodo pospravljali pridelek z obiralnim strojem.
Agraria se ukvarja tudi s sadjarstvom. Površine sadnih plantaž merijo 25 hektarov. Nasade breskev in hrušk bodo v naslednjih letih razširili na 35 hektarov. Za intenzivno obdelovanje je podjetje usposobilo nad sto hektarov kmetijskih zemljišč. Izboljšuje jih z melioracijami in agromelioracijami.
Obrat za kooperacijo ima organizirano rejo krav mlekaric in odkup mleka pri 850 kmetih. V minulem letu je odkupil za 225 vagonov mleka, letos pa se bo odkup povečal, predvidoma na 300 vagonov. Zadnje čase so razvili tudi pogodbeno vzrejo telet do teže 200 kilogramov. Rejci jih spitajo na leto približno 600. Druge oblike kooperacije so še sajenje jagod in ribeza.
Za pogodbeno dejavnost uporablja podjetje kot posojila denar iz hranilnice in posojilnice, kije priključena k obratu za kooperacijo. Večjemu številu interesentov bi lahko ustregli š krediti le, če bi se povečal krog varčevalcev.
Med uspehe tekočega leta šteje podjetje zaposlitev 50 no-, vih delavcev, povišanje poprečnih mesečnih osebnih dohodkov na 1.700 dinarjev in porast realizacije na 100 milijonov di-naijev.
Tekoči trak v polnilnici brezalkoholnih pijač, kjer je vse delo avtomatizirano
Obiranje „zelenega zlata14 na hmeljišču
.
mm
vmmmmsm
mmmm
' '-V'
Kovinarje iz Dobove pozna vsa Slovenca. Povsod, kjer gradijo nove tovarniške hale, so zraven. Konstrukcije zanje so njihovo delo. Kolektiv Obrtnega kovinarskega podjetja šteje 79 ljudi in ta družina si je veliko pri trgovala, da si je postavila pokrite delavnice, v katerih bi letos radi uredili še ogrevanje, da zime Ae bodo več tako mrzle.
Toliko naročil imajo, da ne sklepajo več pogodb za prihodnje leto. Vse svoje zmogljivosti imajo zasedene z dosedanjimi naročili. Njihov glavni kruh so kovinske konstrukcije za industrijske hale in druge objekte, ki jih dobovski kovinarji montirajo v raznih krajih Slovenije: v Ljubljani, v Ravnah na koroškem, v Cerknem, Idriji, Postojni, Škofji Loki in drugod.
Do 30. septembra so ustvarili malenkost manj kot za 7 milijonov vrednosti. Plan do konca leta predvideva 9,9 milijona in
prepričani so, da te vsote ne bo težko doseči. Vse to ustvarjajo sami, brez kooperantov. Kdor hoče delati, lahko zasluži. Osebni dohodki se povečujajo. Poprečni mesečni prejemki na
delavca so 1970 dinarjev, Seveda pa je v tej sorazmerno lepi številki upoštevano tudi popoldansko delo. Naročila jih silijo, da delajo več kot osem ur, zato seveda tudi več zaslužijo.
Mladi kovinaiji OPK Dobova na sestanku mladinskega aktiva v podjetju
SLOVIN SE PRIPOROČA
KMALU NOVA VINSKA POLNILNICA
Slovin jo bo gradil v Brežicah skupaj s predelovalno kletjo - Predstavljata se vam obrat Brežice in obrat Kmetijska zadruga Bizeljsko
VESEL DOBER DAN V PROSTORNIH DELAVNICAH
■	■	■■	■	■	■	|	BI	\f	M
Livarji praznujejo v novi nisi
V novih delavnicah ni stiske - Izplačalo se je stisniti pasove, saj je delo tukaj čisto drugačno - Prihodnje leto so na vrsti skladišča
Direktor obrata Brežice Edo Verstovšek
V zadružnih vinogradih odmeva pesem beračev
Trgatev se je začela v ponedeljek, 9. oktobra, in bo trajala do konca meseca. Rane sorte so brali že prej. Vsak danje v vinogradih po 60 beračev. Pozne sorte so zdrave, nimajo pa dovolj sladkorja. Po kakovosti sta najboljša modra frankinja in muškatni silvanec, po količini pridelka pa so se najbolje obnesle modra frankinja, laški rizling in šipon. Letos je poprečno po donosu, po kakovosti pa pod poprečjem.
Zadruga bo letos obnovila 50 hektarov vinogradov v kooperaciji in 8 hektarov lastnih nasadov. Tudi prihodnje leto bo obnovljenih 50
hektarov nasadov vinske trte na Bizeljskem in Pišečkem. Za obnovo dajejo kmetje največ sami, pomagajo pa si z udeležbo hranilno-kre-ditnega odseka Kmetijske zadruge Bizeljsko, z republiškimi sredstvi in bančnim posojilom.
V kooperaciji so za bizeljsko zadrugo kmetje spitali letos 400 telet. Posamezniki spitajo do 20 pa tudi 40 naenkrat. V treh mesecih pridobijo sto kilogramov težka teleta še dodatnih sto kilogramov. Ljudje so zadovoljni, saj ostane dobrim rejcem tudi po 200 dinarjev od teleta.
Na Bizeljskem je trgatev
Že zlepa ni noben delovni kolektiv obratoval vrsto let v taki podrtiji kot delavci Splošne livarne iz Dobove. Pa ni šlo drugače. Morali so si najprej priskrbeti'toliko denarja, da so lahko najeli posojilo in si postavili nove delavnice.
Že nekaj mesecev delajo v novih prostorih. Tudi uprava se Je preselila, le barvne litine še ulivajo na starem mestu. Za zgradbo, ki jo bodo slovesno odprli za občinski praznik, so livarji prispevali okrog 600 tisočakov. Veljala jih bo blizu milijon dinarjev, zato jo bodo še nekaj let odplačevali banki.
Za delo livarna ni bila nikoli v zadregi in tudi letos se pohvali z zadostnimi naročili. Leta in leta že dela za iste odjemalce, ki so zadovoljni s kakovostjo livarskih izdelkov iz Dobove.
Letos pričakujejo okrog 4,2 milijona dinarjev realizacije. To je za tridesetč lanski kolektiv razveseliva številka. Delavci zaslužijo poprečno
po 1700 dinarjev, včasih pa se to poprečje dvigne tudi na 1750 dinarjev, odvisno od učinka.
Za prihodnjo pomlad planirajo nove investicije. Morali si bodo zgraditi še skladišča, za katera v sedanji zgradbi ni prostora. Počasi bodo svoje podjetje zaokrožili v celoto, kjer bo delo potekalo v povsem normalnih pogojih in kjer ne bo več nobene stiske.
Stara livarna
Dobro leto za kolektiv Obrtnega kovinarskega podjetja iz Dobove - Ogromne tovarniške hale so delo njihovih rok - Komaj dohajajo naročila
Slovin - obrat Brežice, zaposluje 130 delavcev, z zgraditvijo novega predelovalnega obrata in kleti pa se bo to število povečalo za približno 20 ljudi. Načrti bodo,, kot kaže, prav kmalu uresničeni. Graditev predelovalne kleti bo potekala v dveh fazah. V prvi bodo dokončali polnilnico in obrat za predelovanje grozdja. Drugo fazo predstavlja nakup opreme za predelovalnico grozdja ter zgraditev kleti. Oboje skupaj bo omogočilo v eni sami sezoni predelati 300 vagonov grozdja.
Investicija bo znašala v prvi fazi 15 milijonov dinarjev in samoupravni organi so jo že potrdili na nedavni seji. To naložbo bo Slovin financiral predvsem iz lastnih in bančnih sredstev, medtem ko ostalih družbenih sredstev obrat, žal, ni dobil. Z zgraditvijo tega obrata bo tukajšnje področje ogromno pridobilo, saj bo nova predelovalna klet združevala proizvajalce daleč naokoli. Možne bodo nove oblike sodelovanja z vinogradniki.
Ekonomski elaborat za rekonstrukcijo obrata v Brežicah obravnava tudi njegovo tržišče, ki šteje na svojem območju nad 2,2 milijona prebivalcev. Posebno pomembna je bližina Zagreba. To mesto je močno potrošniško središče, saj odpade nanj 50 odstotkov vse realizacije. Brežice so za zagrebški trg največji dobavitelj alkoholnih pijač. Asortiment se z izgradnjo obrata bistveno ne bo povečal. Nastale bodo spremembe znotraj v korist cvička in bi-zeljčana. Potrošniki teh dveh vrst vina bodo veliko bolj zadovoljni, saj bodo po izgradnji kleti dobili enoten cviček in enotno bizeljsko vino.
hektarov lastnih vinogradov, vseh vinogradov pa je na tem območju 1.200 hektarov. Letos bo pridelala 30 vagonov vina v lastnih vinogradih, 100 vagonov pa ga nameravajo odkupiti.
Kmetijska zadruga Bizeljsko se ukvarja z vinogradništvom, z odkupom živine, z odkupom mošta in vina ter kooperacijo pri živinoreji in obnovi vinogradov. Zadruga ima 60
Pogled v vinsko polnilnico v nekdanjih grajskih kaščah v Brežicah
Konstrukcije so težko in naporno delo, še težja pa je njihova montaža, zlasti kadar kovinarjem nagaja vreme
DOBOVŠKI KOVINARJI SE UVELJAVLJAJO
S konstrukcijami po Sloveniji -
i mv
v
OB USTANOVITVI
Tovarne avtomobilskih prikolic v Brežicah
inDUSTRIJR mOTDRniH VOZIL
novomESTo
Pozdravljamo vse delovne ljudi v brežiški občini, jim čestitamo za letošnji občinski praznik in voščimo čimveč novih delovnih uspehov! Tudi vnaprej vlagajmo vse naše sile in sposobnosti za uresničevanje naših proizvodnih in drugih nalog, s čimer bomo najbolje uresničevali ustavna dopolnila in krepili našo družbeno ureditev - samoupravljavski socializem!
KOLEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL
MOTELSKI
ČATEŽ OB SAVI 68250 BREŽICE JUGOSLAVIJA!
PETROLI
Cenjenim gostom čestitamo za praznik občine!
Projektivni biro
REGION
BREŽICE
3P
IZDELUJEMO PROJEKTE ZA
industrijske zgradbe,javne zgradbe, stanovanjske zgradbe in notranjo opremo
—srednjeročno in dolgoročno ekonomsko planiranje
—regionalno prostorsko planiranje
—urbanizem
Poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za prazniki
TRGOVSKO PODJETJE
LJUDSKA POTROŠNJA
BREŽICE
OMčite naše poslovalnice! Za praznik čestitamo!
Stanovanjsko
in
komunalno
podjetje
BREŽICE
Občanom čestitamo za praznik!
AGROSERVIS
BREŽICE
Obrat Agrotehnike Ljubljana ^ '
J
Popravljamo avtomobile in kmetijsko mehanizacijo. Za praznik čestitamo!
TRGOVSKO
PODJETJE
KRKA
BREŽICE
Potrošnike vabimo v naše poslovalnice, ki so vselej dobro založene. Za praznik čestitamo!
Gostinsko podjetje
GRAD
MOKRICE
Obiščite Mokrice, kjer boste solidno postreženi. Za praznik čestitamo!
KOVINO PLAST
14
Jesenice na Dolenjskem
Kovinska galanterija. Izdelujemo vse vrste vijakov po JUS in Dlty normah ter posebni izvedbi iz vseh materialov. Čestitamo za praznik!
%
dinos
Ljubljana
poslovalnica
BREŽICE
Odkup in prodaja odpadnih surovin. Na zalogi imamo vse vrste reprodukcijskega materiala. Priporočamo se za nakup! Čestitamo za praznik občine!
■K
-v- j|j§£ff§P|j
HMfcSft*3&::
mm*
SLOVENIJALES - TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE
Daleč na obzorja na Vzhod in Zahod
Vsak mesec prodajo 800 spalnic in 1000 regalov na domača in tuja tržišča - Za 40 milijonov vrednosti v devetih mesecih - Tovarna se razvija v naj* večjega proizvajalca spalnic v Sloveniji
Čas beži v drugo polovico tretjega desetletja in briše spomine na preživete krize, ki jih je znal kolektiv tovarne pohištva v Brežicah premagovati z lastnimi močmi. Od ustanovitve 1945 do danes je tovarna stalno povečevala svoje zmogljivosti.
Leto 1969 je prineslo odločilen preobrat. Vodstvo podjetja in samoupravni organi so
se znašli pred odločitvijo, kako naprej spremljati počasno nazadovanje ali pa se odločno lotiti dobro zasnovane sanacije podjetja. Ko so iz analize spoznali, da je tovarna za samostojno delovanje preslaba, je kolektiv začel razmišljati o integraciji z večjim in močnejšim partnerjem. Na referendumu januarja 1970 se je z absolutno večino
izrekel za združitev s trgovskim proizvodnim podjetjem Slovenijales, v čigar okrilju je dobil položaj temeljne organizacije združenega dela. Takoj so se odločili za uresničenje sanacijskega programa in njegov prvi del je bil speljan že za lanski občinski praznik.
Po tistem je minilo leto dni in v podjetju pogumno zatrju-
jejo, da je bila odločitev pravilna. Njeni sadovi se že odražajo pri ekonomičnem poslovanju. Ob minimalni kapitalni investiciji in ogromni mentali-tetni preobrazbi kolektiva si je podjetje zagotovilo pogoje za naslednjo razvojno fazo in se 'pogumno vključilo v razvoj industrije v brežiški občini. Uspeh dokazujejo vsi poslovni rezultati.
Celotni dohodek je v letu 1970 znašal 33,229.000 din pri 367 zaposlenih, ostanka dohodka pa so ustvarili 2,062.000
Pogled v proizvodno halo tovarne pohištva, ki se vsak dan bolj uveljavlja na domačem in tujem tržišču
din. Med- izvajanjem sanacijskega načrta in vzporedno reorganizacijo so se v minulem letu rezultati poslovanja še izboljševali. Celotni dohodek je dosegel 48,188.000 din pri 360 zaposlenih, ostanek dohodka pa
4,761.000	din.
USPEŠNO POSLOVANJE
-	VEČJI PREJEMKI
Z izboljševanjem tehnologije in s sprostitvijo vseh činiteljev, ki vplivajo na boljše gospodarjenje, se letos še naprej povečujeta ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Storilnost narašča in tudi osebni dohodki se večajo. Vse kaže, da ne bodo imeli nobenih težav za izpolnitev letnega programa. Celotni dohodek se za devet mesecev tega leta že približuje štiridesetim milijonom, ostanek dohodka pa 5,400.000 din. V podjetju dela trenutno 378 ljudi. Osebni dohodki so se v septembru dvignili na poprečje 1.710 dinarjev.
Podjetje sproti proda vse izdelke kljub temu, da pošilja vsak mesec na trg 800 garnitur spalnic in do 1.000 garnitur regalov. Slednje izvaža v Združene države. Naročila stalno dotekajo in povpraševanje po izdelkih brežiške tovarne pohištva še vedno narašča.
Z bolje usmerjeno prodajo se je izboljšala tudi likvidnost, kr pospešuje tekočo dobavo reprodukcijskega materiala. Podjetje se usmerja tudi na vzhodno tržišče - v Sovjetsko zvezo. Tovarna je s posredovanjem trgovine in marketingov Slovenijalesa s svojimi izdelki navzoča na vseh tržiščih od Vzhoda do Zahoda. To ji omogoča, da bo laže prebrodila morebitne pretrese ob nepredvideni zamrznitvi prodaje na tem ali onem tržišču. Lahko se bo hitro preusmerila drugam, kar je danes v obdobju svetovne monetarne krize nujno potrebno.
V	kolektivu še vedno živi spomin na težave, ki jih je preživljal in vsi zaposleni, kakor
Direktor Franc Puhner: „Vzporedno z večanjem produkcijskih1 sposobnosti se krepi ekonomičnost in trdnost podjetja, kar se preko osebnih dohodkov in drugih oblik odraža na standardu zaposlenih. Vse to vpliva na večjo pripadnost kolektivu in zainteresiranost za podjetje.“
tudi samoupravni organi se dobro zavedajo, da morajo pospeševati razvoj, krepiti svoje lastne sposobnosti in nenehno skrbeti za boljše delovne pogoje. V tovarni že danes razmišljajo o jutrišnjem dnevu in si začrtavajo razvojno pot. Ta čas že pripovedujejo o novi rekonstrukciji, tehnološki in organizacijski, ter o gradnji dodatnih proizvodov, skladiščnih in energetskih zmogljivosti, ki se je bodo lotili s precejšnjo udeležbo lastnih sredstev.
Taka programska usmeritev daje kolektivu možnost, da bi se razvil v enega največjih slovenskih izdelovalcev spalnic ob vzporednem večanju sorazmernega deleža za izvoz. V tujino želi podjetje še naprej prodajti 35 odstotkov celotne produkcije.
HBgggn
- 26. oktobra 1972
ZASEBNIKI IMAJO NAPRODAJ MALO LESA
Vsako leto novi gozdni nasadi
Pri ustanavljanju topolovih nasadov sodeluje zgledno krška tovarna papirja - Gozdarji so pomembni graditelji cest v odmaknjenih področjih - Velike investicije za plantaže,
za ceste in mehanizacijo	___________________
Gozdno gospodarstvo Brežice gospodari s 15.883 hektari gozdov v družbeni lastnini in s 50.543 hektari zasebnih gozdov. Podjetje ima 6 gozdnih obratov, obrat za transport in mehanizacijo in obrat za maloprodajo lesa in kuriva. Ta delovna organizacija zaposluje 14 gozdarskih inženiijev, 32 gozdarskih tehnikov, 43 administrativnih delavcev in 430 gozdnih delavcev.
Direktor Gozdnega gospodarstva Brežice inženir Jenko
Območje Gozdnega gospodarstva Brežice ni bogato. V gozdovih je 78 odstotkov listavcev in le 22 odstotkov iglastega drevja. Pri listavcih gre 50 odstotkov prostorninskega lesa za predelavo (celulozni les, drva, les za iveme plošče). Hektarske zaloge so zelo nizke, komaj 140 kubikov v gozdovih splošnega ljudskega premoženja in okoli 90 kubikov v zasebnih gozdovih. V zasebnih gozdovih imajo za prodajo le malo lesa, ker so potrebe kmečkih gospodarstev izredno velike. Okoli 30 tisoč prostominskih metrov je blagovne proizvodnje, približno 50
Podjetje investira veliko denarja za sodobno mehanizacijo, ki jo nujno potrebuje za graditev gozdnih cest. Vsako leto jih napravijo 8 do 10 kilometrov v težko dostopna območja.
tisoč prostominskih metrov pa porabijo lastniki za kurjavo, za popravila, gradnjo, hiš in druge potrebe doma.
Gozdno gospodarstvo' osnuje vsako leto 30 hektarov topolovih plantaž na odkupljenih kmetijskih površinah. Njihovo vrednost cenijo letno na 450 tisoč dinarjev. To so namenski nasadi za celulozni les. Vseh topolovih plantaž imajo sedaj 600 hektarov.
Kolektiv gozdnega gospodarstva osnuje vsako leto 160 hektarov novih gozdnih nasadov. Na leto očistijo delavci po 785 helctarov mladih gozdnih kultur.
Delež Gozdnega gospodarstva je na vseh območjih izredno pomemben pri graditvi novih gozdnih cest. Na leto napravi podjetje osem do deset kilometrov cest v prej nedostopne predele, in če se le da, kombinira to s povezavo med naselji. Ceste speljuje tako, da tvorijo solidno osnovo za bodoče javne prometne zveze.
Za tehnične investicije (za opremo in ceste) gre na leto 2,5 milijona dinarjev. S tem podjetje znatno zmanjšuje stroške.
In da ne pozabimo poslov-no-tehničnega sodelovanja, kije ustaljeno s tovarno papirja DJURO SALAJ v Krškem, pri ustanavljanju plantažnih nasadov. Celuloza sodeluje pri teh investicijah s 85 odstotki, kar je v Jugoslaviji zelo redek primer.
ZDRAVILIŠČE PRED VELIKO RAZŠIRITVIJO
Za zdravje bo vode dovolj
V čateških Toplicah bodo varčevali z naravnim bogastvom, ki ga črpajo v bazene iz zemeljskih globin
Zdravilišče Cateške Toplice skupaj s sosednjo Agrario že nekaj let išče odgovor na vprašanje, kolikšne so količine termalne vode. Geološki zavod je raziskoval področje za oba naročnika, ki želita odgovor zaradi planiranja nadaljnjega razvoja. Prve tovrstne informacije dajo slutiti, da so količine tople vode omejene, da so vse vrtine v medsebojni povezavi. To pomeni, da čateške vode ne bodo napeljevali nikamor drugam. V Toplicah bodo montirali filtrirane naprave in tako varčevali s svojim naravnim bogastvom. Njihov razvoj bo šel naprej, za zdravilišče vode ne bo zmanjkalo, kljub temu pa je dobro, če vedo, da zaloge pod zemljo niso neskončne. Za raziskave so do sedaj prispevali 3 milijone dinarjev.
Zdravilišče ima velike načrte za razširitev. Najprej bodo zgradili bazene, ker so kopalci poleti najbolj utesnjeni. Radi bi začeli še letos. V načrtu imajo dva velika bazena in dva bazena za otroke. Za svoje goste pripravljajo tudi dvoje kegljišč, eno klasično, štiristezno, in drugo dvo-stezno moderno.
Potem bo na vrsti hotelski del, ki ga imajo šele v dolgoročnem planu. Hotel A-kategorije bo imel 500 ležišč z vsemijjripomočki in bazenom za sodobno vodno terapijo. Šele s tem objektom se bodo Toplice zares prerodile v mogočno turistično in zdraviliško središče.
' '
m
HBPSE
!NgWflMBSrci»
fPPlf'
V Brežicah dela in ustvarja najstarejši izven* novomeški obrat Industrije motornih vozil. Deset let je že poteklo, odkar se je del podjetja AGROSERVIS v Brežicah z delavci vred priključil kolektivu IMV v Novem mestu in tako kot prvi povezal delavske vrste starodavnega trgovskega mesta ob sotočju Save in Krke z mlado industrijo dolenjske metropole.
Na zadnji seji centralnega delavskega sveta IMV v Novem mestu pa so 2. oktobra 1972 namenili brežiškemu obratu IMV novo .veliko pomembnejšo nalogo. Doslej so brežiški delavci obrata IMV izdelo-; vali predvsem sestavne dele za novomeške avtomobile, poslej pa jim je zaupano širše delo:
postali bodo tovarna avtomobilskih prikolic, in sicer največjih, najbolj luksuznih in zelo iskanih tipov in družine ADRIA, kakršne kupuje zlasti razvajeni državljan v zahodni Evropi.
Kaj se obeta Brežičanom s to nepričakovano spremembo?
S tem, da je IMV razvila obstoječo družino prikolic ADRIA 305 in 450 še z dvo-osnimi prikolicami A 500, 550 in 700, se je obdržala v hudi mednarodni konkurenci prikoli-čaijev, uvrstili pa smo se seveda tudi med pomembnejše proizvajalce prikolic v Evropi. Sodobna tehnologija, kvalitetna izdelava, zanimiva lastna konstrukcija avtomobilske prikolice in konkurenčnost na svetovnem trgu, vse to so dejstva, ki so nam odprla vrata v svet.
Prikolice ADRIA 500 do 700 so prikolice višjega standarda in so serijsko opremljeno z dvojnimi okni, s hladilnikom, centralno kuijavo in z bogato notranjo opremo. Serijsko vgrajena centralna kurjava in velikost omogočata 'uporabo teh prikolic tudi za stalno bivanje, česar se, zlasti premožnejši ljudje na zapadu, vedno bolj poslužujejo, kc povečujejo fond svojega prostega časa.
Spremembe ob celotni reorganizaciji v proizvodnji prikolic v IMV in prehod na 32.000 prikolic že prihodnje leto, narekujejo ludi novo noiranjo delnev dela. Centralni delavski svet se je odločil, da en del proizvodnje prikolic preseli v Brežice in ustanovi tu novo TOVARNO AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC. Brežičani, člani kolektiva IMV, bodo imeli poslej čast in nalogo proizvajati največje izmed prikolic IMV - saj je ime prikolice ADRIA danes znane že daleč v zapadni Evropi. Okvirji šasij za prikolice ADRIA 500 do 700 bodo var-
jeni poslej v Brežicah neposredno ob montažnem traku istih prikolic. Lakirali jih bodo v lakirnici montaže prikolic v isti hali. Tako bodo odpadli vsi prevozi zvarjenih okvirjev iz obrata v obrat, pa tudi rjavenje pred lakiranjem, ker bodo zvarjeni oz. sestavljeni okvirji lakirani neposredno po sestavljanju oz. varjenju.
Za nove naloge bo potrebno seveda tudi nekaj nove opreme. Da bi brežiško tovarno usposobili za montažo prikolic tipa ADRIA 500 do 700, bo treba
4.235.000 din stroškov, in sicer: za energetiko in instalacije
1.800.000 din, za opremo iz uvoza 2,100.000 din in za nakup domače opreme 335.000 din. Predvideni rok za dokončanje del in začetek redne proizvodnje velikih prikolic v Brežicah ie že 2. november 1972.
V starem obratu v Brežicah bomo razen tega lahko še vedno proizvedli toliko avtomobilske opreme, kolikor je potrebno za lastno proizvodnjo avtomobilov, za kooperacijo in' proti lo-bave. Potrebno bo preurediti nekaj prostorov, zgraditi kotlarno in urediti centralno kurjavo. Hala v Brežicah pa ustreza, kot vemo, tudi za montažo velikih prikolic. Tu so tudi možnosti za hitro izgradnjo industrijskega tira. Dokler ne bo zgrajen, bodo prikolice nakladali na železniški postaji v Brežicah.
In še: v Brežicah naj bi sestavljali in montirali po 20 pri-' kolic na dan; za to proizvodnjo bo potrebnih pribl. 250 delavcev.
Tole je nova industrijska hala bodoče tovarne avtomobilskih prikolic v Brežicah. Na zunaj jo je težko Bolje „ujeti“ v oko fotografske kamere, saj je, kot večina velikih poslopij, pravzaprav malce neugledna, robata in okorna. Toda znotraj nam pokaže drugačno podobo: na spodnji sliki vidite prostorno površino, kot nalašč pripravljeno za sestavljanje največjih avtomobilskih prikolic ... - (Foto: M. Vesel)
Hiter skok v sam vrh
Včasih se dogajajo v življenju tudi neverjetne stvari Mednje bi nepoučen človek hitro vtaknil tudi „zgodbo44 o nepričakovanem „vdoru11 dolenjskih, posavskih in belokranjskih' izdelovalcev avtomobilskih prikolic, češ „da to tako ni mogoče ..Pa je bilo in je mogoče:
- čeprav se je kolektiv IMV šele 1966 prvikrat predstavil Zapadni Evropi kot proizvajalec avtomobilskih prikolic, ki so bile takrat šele dodatni proizvodni program mladega podjetja, je kljub močni svetovni konkurenci kaj hitro doživel prve uspehe in priznanja. Samo z enim tipom prikolice se seveda ni bilo mogoče uveljaviti na zahtevnem zapadnem tržišču, kjer se stikajo najbolj pretkani tovarnarji, stari lisjaki in preizkušeni kapitalistični mačku V kolektivu IMV so hitro .začeli razvijati družino ADRIA prikolic, ki je v nekaj letih dala našim delavcem vse priznanje prav zaradi svoje kvalitete. Komaj 7 let kasneje, kar je več kot le kratko, obdobje za kakršnokoli industrijsko proizvodnjo, je bil položaj že popolnoma drugačen:
- izdelke novđmeške Industrije motornih vozil poznajo razvajeni kupci na zapadu že prav tako dobro kot številne druge, z reklamo v „slavo44 oblečene prikolice tujih dolgoletnih proizvajalcev. Naše ADRIA 305 do 450, dvoosne prikolice ADRIA 500, 550 in 700 in nova družina enoosnih prikolic JUNIOR 305 do 500 — vse to je zdaj priznano in spoštovanja vredno ter iskano blago na zapadnem tržišču! To pa je uspeh, o kakršnem so pred dobrimi desetimi leti sanjah morda komaj najdrznejši načrtovalci novih poti v kolektivu IMV ...
Sposobnost, pridnost, naravna nadarjenost in žilava zagrizenost naših delavcev je odprla vrata v svet našemu človeku in izdelkom njegovih rok.
ImTmraMi
■ litMKl mJEi
**** >s •	•	vy	.	*	•>	-Js#&	~’	irffrTr	if
nladi. (Foto: J. Primc)
rONI ŠAH
čevju, je povedal, da so šolarji zanj zelo navdušeni. Skušali bodo izvesti vsaj pionirsko občinsko tekmovanje v tem šahu. Vendar bo treba še dopolniti pravila, razen tega pa za TONI ŠAH še ni rešeno, kako meriti čas za premišljanje.
Kočevskemu klubu je desko za TONI ŠAH izdelala OPREMA, noge za mizo KOVINAR, figure pa je prebarval kar učitelj Ive Stanič.
J.P.
'tZ BESED
LOV V KRALJESTVU PLEMENITE DIVJADI
V mesečini pričakal jelena
Klici lovca so ga privabili pred puško v Janeževem dolu - Tehtal je 160 kilogramov
Kdove kam nazaj segajo želje po trofejah, v deška leta, ko je z dvanajstimi leti spremljal očeta gozdarja in lovca skozi grofovske hoste na Pišečkem. Jelenovega rogovja do letos ni bilo v njegovi zbirki. Zdaj ga bo imel na častnem mestu, saj se mu je pred kratkim široko nasmehnila lovska sreča.
Lovec Gvido Kostevc iz Brežic tega dogodka ne bo pozabil. Po sončnem jesenskem dnevu seje obetala mirna mesečna noč. Ob pol šestili popoldne jo je z bratoma Zagode mahnil na Dobeno. Pri Ore-šarju so se ustavili, nato pa vzeli nahrbtnike, puške in daljnoglede in se napotili v smeri Janeževega dola. Dogodke, ki so sledili, je Gvido Ko-stevc takole opisal:
„Rudi je šel prvi na stojišče, Ivan me je spremljal še del poti. Srečala sva znanca Oštrbenka, ki se je vračal-domov. Dejal nama je, da je videl eno samo jelenovo sled. Nič kaj obetajoč odgovor ni bil to. Kmalu sva tudi midva opazila sledove. Šel sem na bližnjo jaso, se razgledal in opazil, daje vse prehojeno. Izbral sem si mesto za čakanje, kakih osem metrov od poti, ki sojo napravili jeleni.
Kmalu seje razlegel po gozdu glasen jelenji ruk. Kaj takega še nisem slišal. Bojni klic je prihajal z desne, kakih 600 metrov od mene. Žal mi je bilo, da nisem imel pri sebi piščalke. Poskusil sem brez. nje. Izziv je dobil odgovor. Jelen seje oglašal dobro uro, nato se je začel približevati. Prišel je kakih sto metrov blizu, pol ure stal in se obrnil. Potem se je ponovno napotil v mojo smer. Tokrat se mi je približal na 60 metrov in spet obstal za dolgih 20 ali 30 minut. Bil mi je preblizu in si nisem upal streljati. Puško bi sprožil, če bi bil jelen prišel na čistino, pa se je previdno zadrževal v goščavi. Tedaj jo je ubral počez po hosti. Drevje je bilo redko in zdaj sem od časa do časa zagledal senco.
Nenadoma je jelen obstal. Ustrelil sem. Padel je, kot bi ga s hruške za-
Požigalec nadaljuje ?
20. oktobra zvečer je nenadoma zagorelo v kozolcu dvojniku Franca Jakliča na Brodu pri Novem mestu. S kozolcem vred je zgorelo 3 tone sena in koruzne slame. Pri tem je bilo škode za 15.000 dinarjev.
Dva dni kasneje je izbruhnil ogenj v kozolcu Franca Hribarja iz Irče vasi. Ker so domači takoj opazili ogenj, so ga začeli gasiti, s pomočjo gasilcev pa tudi zadušili. Zgorelo je le nekaj koruz-nice in fižolovke. Pri obeh požarih sumijo, da .gre za nameren požig in veijetno tudi za istega požigalca, ki je prižigal zlovešče bakle v tednu požarne varnosti.
podil. Umaknil sem se mu, na svojo sreč#, kajti če bi bil ostal na sedežu,
bi me zagotovo odnesel s seboj, ko se je kotalil po drči.
Lov še ni bil končan. Jelen se je pobral in ponovno stekel v hosto. Sel sem za njim. Zagledal sem ga deset metrov pred seboj in še enkrat ustrelil. Obležal je prekrasen dvanaj-sterak - 160 kg težak. Na vsaki veji bujnega rogovja je imel po šest pa-rožkov.“
Zares imenitna trofeja. Priložnosti zanjo so redke, ponudijo se predvsem v času jelenjega ruka, v času ženitve in izzivanja na boj za košuto.
Lovec Gvido Kostevc z uplenjenim jelenom dan po uspešnem lovu v revirju lovske družine Čatež. (Foto: Gramc)
Kradejo iz nedograjenih hiš
Vlomilci odnesli peč za centralno kurjavo z vsemi priključki in radiatorje
j
POŽAR
V torek zvečer ob pol devetih so gasilski avtomobili spet drveli skozi mesto. Na stalni službi so nam povedali, da gori ciganska baraka na Ruperč vrhu. Zaradi pogostih požarov zadnje čase v Novem mestu, je ljudi zgrabila panična radovednost, da so se avtomobilisti trumoma usuli za gasilci in miličniki, ki so s sirenami in prednostnimi lučmi hiteli proti Skrjančam na prizorišče dogodka.	m.	V.
V Kočevju so v zadnjem obdobju razmeroma pogoste tatvine iz nedograjenih hiš. Kaže, da so tatovi tudi zasebni graditelji ali pa preprodajalci gradbenega materiala in opreme za hiše.
Pavlu Veselu so v noči od 18. na 19. oktober iz nedograjene hiše na Trati vzeli več gradbenega materiala in vodovodnih pip oziroma „bate-rij“.
Med 1. in 10. oktobrom so neznani storilci vlomili v nedograjeno hišo Jožeta Južniča v Kočevju, Ljubljanska cesta 29. Ukradli so mu peč za centralno kurjavo skupaj z oblogo in ostalimi priključki.
Se prej, v noči od 21. na 22. april, so tudi neznani storilci vlomili v nedograjeno hišo na Ljubljanski cesti v Kočevju, ki jo gradi Jože Goršič iz Stare cerkve. Ukradli so radiatorje (grelce) za centralno kurjavo in električni material.
Občani se pritožujejo, da jim izginja gf»rtheni material in celo stavb-
SKOK NA MARS
(o) (§> ®
tCP <J=?
<S><3G>
> skok na Luno! Kdo bi »'Ha in fižola s seboj; kdo ‘JKladal po sedežih ladje, e, če pa je tu boljša reši-
*oga — že vnaprej trda od ? od nekod zapel kompre-
sor. Živo srebro v toplomeru 'na steni se je jelo premikati navzdol... 25,20,15,10, 5,0 stopinj!
Ledene rože so zacvetele na okenčku, odkoder je
Klara pravkar gledala v nebesa. Mrzlo se je skozi steklo nasmehnila tetka Luna. Paradižnik je potegnil ovratnik suknjiča čez ušesa in misel mu je splavala v pretek-
Minus 5, 10, 15, 20, 30, 40, 50 je škripalo v toplomeru!	)
No, nista več videla na toplomer naša potnika! Zaprla sta oči, priklenjena na sedeže, ljubko obrobljena s srebrnim ivjem.
Ladja pa jo je vedno hitreje rezala skozi vsemirska prostranstva.
no pohištvo. Graditelji naj bi bili malo bolj previdni, morda bi pa lahko z združenimi močmi nastavili tatovom zasedo. Tatvin je že kar preveč, zato bi se kakšen „tiček“ kmalu ujel.
J. PRIMC
Prvi rally uspel
15. oktobra je črnomaljsko Avto-moto društvo organiziralo prvi belokranjski rally, na katerem je bilo 16 udeležencev. Pred šolo v Loki so imeli spretnostno vožnjo, nato so vozniki krenili na progo Crnome lj -Semič -Predgrad -Kot -Stari trg. V razredu do 785 kubičnih vozil so bili prvi: Peter Papež, Franc Grahek in Jože Hanov, vsi iz Črnomlja. V višjem razredu pa je zmagal Matija Mravinec, ki je tudi sicer rekorder rallyja in je dobil pokal. Za njim sta bila Jure Rudmah in Anton Kramarič.
<lćtjOts
MIHA MATE
Kaj, jaz da bi se boril za penzijo, ne, to pa že ne. Boril sem se iz prepričanja, ali to ni dovolj za mojo mirno dušo. Kaj bi tisto? Saj nisem kot tisti, ki je prišel k sodniku in dejal: „Veste, gospod sodnik, tudi jaz bi moral dobiti penzijo.“ Kje ste bili pa med vojno? “
„I, koh sem'bil? “
„Koh, koh, pa pri katerih koh? “
„I, noja, pri ta belih.“
„Ja, potem pa ne morete dobiti penzije!“ .
„Veste, gospod sodnik, če ne bi bilo nas ta belih, ne bi imeli pa partizani kaj delati? “
Ne, ne, da bi si jaz prste po sodišču mazal in prosil, to pa -že ne. Mene preživlja tisti firkeljc zemlje in mojo Johano tudi, otroci so pa, hvala Bogu, tudi v Nemčiji preskrbljeni.
Starega kosa je težko naučiti peti. To pravim še danes, čeprav bi me to kmalu drago stalo. Res je, včasih sem malo preveč vročekrven, in kdor me ne pozna, mi zna še zameriti. Tako sem tudi tedaj malo bolj po zimi udaril, in že je bil ogenj v strehi.
V našo vas je prišel v tistih časih strašansko učen človek .
Nič ne rečem, petletke so koristna' stvar, nečesa pa le nisem mogel razumeti: kako naj jih dosežemo z masovnimi sestanki. Ljudje na vasi se tega naveličajo, in ko se po besedah, ki so se govorile včeraj na sestankih, pojavi odločba, da moraš dati tisoč kil krompirja, pet svinj, sto jajc in zadnjo telico iz štale,, ti ni nič kaj prijetno pri srcu, ko se znajdeš na kloju. Dopoveduješ jim, da tega ne moreš iz zemlje izvrtati in potem ti pošljejo nad glavo nekoga z okraja, da ti bo solil pamet. Tudi pri nas v Ribniški dolini.
Gradili smo zadružni dom. Cementa je manjkalo, zato smo med beton pričeli mešati umetna gnojila. „Hudir ga vedi,“ so dejali trimesečni Žolnirji, „če primešamo betonu umetna gnojila, potem bo dom kar sam rasel.“
Sam nisem rekel nobene, lahko pa si mislite, kako mije bilo pri srcu. Še moj krompir, ki sem ga pognojil, ni hotel rasti, pa bi zadružni dom? Nakinnak!
In res ie bilo tako. Ko se je končala prva petletka, so se zrušili tudi temelji našega zadružnega doma.
V našo vas je prišel v tistih časih strašansko učen človek. Imel je lepo kravato, in kot so nekateri govorili, menda celo dve leti hoste, tri plesne tečaje in višjo alkoholično. Znal pa je govoriti, da bi med osatom rožce zrasle.
„Tovariši kmetje,“je dejal, „obiskal sem vas z namenom, da vas seznanim s sodobnim kmetovanjem. Gospodarska reforma in vse večja sistematizacija dela zahtevata od vsakega posameznega proizvajalca, da izkoristi maksimalne možnosti, ki mu jih nudi konkretna materialna. baza, to se pravi, v vašem primeru, zemlja. Lahko ste videli, kakšne uspehe so dosegla naša državna posestva.'Dejali smo: živini je treba zraka, in zgradili smo odprte hleve. In krave so svobodno zadihale. Preorali smo njive, in kjer je nekoč rastla pšenica, je zdaj valovil lan.
Kakšno je bilo naše podeželje še pred leti? Vse smrdljivo in zamazano, povsod sama gnojnica, pa smo dejali, tovariši kmetje: Poglobiti se moramo v naše največje probleme, v gnojnične jame. Pa smo se poglobili.
‘Potem smo sklenili, da uredimo umetno osemenjevanje. Še sedaj se spominjam, kako ste godrnjali in se upirali.-Tudi krave so živali, pa da bi jim . .. No, pustimo to, tisto skoč-nino ste potem le plačali, čeprav ste se jezili, da je prej opravil en bik več kot dva bi. .., oprostite, veterinarja SKupaj.
Vidite, in sedaj smo z našim inštitutom ugotovili, da bi v naših krajih dobro rastel paradajz, tudi pri vas v Ribniški dolini...“
Tedaj mi je bilo pa že dovolj. Privrelo mi je na dan poglabljanje v gnojniščne jame, odprte štale, biki in nazadnje še paradajz. Udaril sem po mizi in se naslednjega dne že hladil v okrajnih zaporih. Potem sem lahko dolgo razmišljal, da vsaka šola nekaj stane, in tudi moja je bila precej draga.
POTA IN STttf
*3^
Dežurni poročaja
„PRIJATELJ41 NA DELU - Martini Šinkovec iz Strelaca, ki gradi hišo v Družinski vasi, je neznanec 21. oktobra odklopil električni tok in odžagal električni drog.
OB URO — Antonu Grobelniku iz Ljubljane je nekdo zmaknil uro med obiskom v Bršlinu.
PREDSOBA NI VARNA - V nedeljo je tat obiskal Slavko Komljanec v Kristanovi ulici. Iz predsobe ji je odnesel torbico s 1000 din.
VDRLI V NEDOGRAJENO HIŠO - Jože Klemenčič s Pristave je prijavil milici, da so mu neznanci v času od 18. do 22. oktobra vdrli v nedograjeno hišo v Šmihelu ter iz kleti odnesli za 3230 dinarjev keramičnih ploščic.
UKRADENO KOLO Z MOTORJEM — Ludviku Žagarju iz Ločne je neznanec odpeljal kolo s pomožnim motorjem, vredno 2000 din, ki gaje hranil v gospodarskem poslopju.
RAZGRAJAL V DOMU JLA -
V	nedeljo zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Ivana Sajeta iz Herinje vasi, ker je vinjen razgrajal v.domu JLA, zmerjal goste in stežno osebje ter se nedostojno obnašal do miličnikov.
GROZIL IN TERJAL PIJAČO -18. oktobra so miličniki iz Dolenjskih Toplic pridržali do iztreznitve Semila Murgiča, delavca brez zaposlitve, ki je v vasi Gabrje vinjen grozil vaščanom ter zahteval še pijače.
OKAJEN ZA VOLANOM - Do iztreznitve so 19. oktobra novomeški miličniki pridržali Novome-ščana Antona Ilarja, ki je pod vplivom alkohola "vozil osebni avto ter se upiral miličnikom med uradnim postopkom. Do iztreznitve so pridržali tudi Milana Goršina z Gor. Težke vode in Jožeta Brudaija z Reger-če vasi, ker sta se nedostojno obnašala v hotelu Kandija. Iz Kandije so ta dan odpeljali tudi Novomeščana Osmana Kevaca in Stevana Pejano-viča, ki sta se nedostojno obnašala, sama nalivala pijačo, ne da bi jo hotela plačati.
OKRADEN NA HODNIKU -Antonu Kraševcu iz Novega mesta je 16. oktobra neznanec ukradel s hodnika stanovanja denarnico s 600 din in osebnimi dokumenti.
KAJ JIM BO? — Neznani tatovi so se 16. oktobra lotili tovornjaka „Jugokože“ iz Subotice, ki je bil parkiran na priključku pri Dobruški vasi. S prikolice so odnesli platneno streho z ogrodjem, rezervno kolo in luči v skupni vrednosti nad 4000 din.
OB ROČNO TORBICO - 14. oktobra je neznan dolgoprstnež okradel Alojzijo Brulc iz Hrastulj. V gostilni pri Rotovžu ji je zmaknil ročno torbico s 700 din in osebno izkaznico.
Jesen, še bolj pa zima pripravljata voznikom na cestah neprijetna presenečenja zaradi poledice. Vsaj domačini ponavadi poznajo nevarne odseke, kjer se ta znamenja zime najraje pojavljajo, zato na njih ne kaže pretiravati s hitrostjo. Tudi na zimsko obutev jeklenih konjičkov in drugo opremo ne kaže misliti, ko je že prepozno ali ko je kot ponavadi v trgovinah zmanjka! Na diki: ob milejših nezgodah se sicer še obnese pomoč rok. (Foto: Ivan Zoran)
S ŠESTIMI KAZNIMI V ŽEPU ŠE PO ENO:
Za spodletelo krajo in streljanje
Marjan Brajdič iz Žabjeka je zaman iz trt zvijal »resnico« - Dokazali so mu vlom v hladilnico mesnoprehrambnega podjetja v hiši hotela Kandija in streljanje s puško v Žabjeku, ko se je hotel maščevati
Slišimo, naj bi sleherna kazen, ki jo izrečejo sodniki, delovala vzgojno in preventivno ter prestopnika spravila na pot poštenega življenja. Normalno je tako, vendar to očitno ne velja za 35-letnega Marjana Brajdiča iz Žabjeka: že šestkrat je bil kaznovan za tatvine, a je vse to delovalo nanj kot bob ob steno. 18. oktobra je spet poslušal obsodbo na novomeškem okrožnem sodišču. Tokrat mu je senat pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča izrekel skupno kazen štirinajst mesecev zapora zaradi dveh kaznivih dejanj, ki ju je storil drugo za drugim.
Lani 12. maja je potoval Marjan z Adolfom Brajdičem iz Šmihela v Žabjek. Ustavila sta se pri železniških zapornicah v KandijL Marjan je rekel Adolfu, da gre po cigarete v kiosk pri novomeški bolnišnici Ker ga dolgo ni bilo,Je Adolf nadaljeval pot sam.
Marjan v kiosku ni dobil cigaret, ker je bil kiosk takrat zaprt Kot je'
ugotovilo sodišče, je nadaljeval pot do hotela Kandija, vlonr’ v hladilnico mesnoprehrambnega podjetja in skušal odnesti okoli 40 kg mesa, vrednega 540 din. Plen pa je moral pustiti in zbežati praznih rok, ker ga je pri tatvini zasačil mesar Anton Golob. V neosvetljenem prostoru mesar vlomilca ni videl v obraz, čeprav ga je nekaj časa podil, dobro pa
ČEZ BELO ČRTO
Na mrtvaški ples
Čez štiri mesece in pol pa pred sodnike: 20-letni Milan Vukovič, ki je bil zaradi hudega ogrožanja obsojen na 9 mesecev zapora
Avtomobilska cesta pri Jezeru je pokopala že številne voznike in sopotnike. Njena žrtev je bil tudi Ivan Valčič iz Zagreba, ki je 1. junija zjutraj, okrog 5.30, potoval z osebnim avtomobilom proti Ljubljani.
Tistega dne je močno deževalo, zato so pametni vozili počasneje in previdneje kot običajno. Ce bi tako ravnal tudi Valčič, bi bil morda danes še med živim L
20-letni Milan Vukovič iz Kranja
Reporter
Štefkov Blaže je bil sila nadarjen človek in vsi vodilni forumi so mu dajali odlična priporočila. Ugibali so možje v vrheh, kam bi dali nadobudneža, da bi pokazal vse svoje sposobnosti, v prid ljudem in naši stvari, in odločili so se za novinarstvo. Je že tako, da morajo v tej veji naše družbene dejavnosti delovati dobri, zvesti in preverjeni kadri. Kaj neki bi se zgodilo, če bi v te vrste zašlo kakšno oportunistično niče, ki bi kaj lahko skazilo zaupanje in vero dobro mislečih ljudi?
In tako je Blaže prišel v uredništvo uglednega časnika in po izčrpnem pogovoru z odgovornim urednikom dobil svojo prvo nalogo: „Hodite po deželi in glejte! Poročajte o vsem, kar vidite in kar zanima naše delovne ljudi...“
Blaže je hodil in gledal. In videl je ljudi in spoznal njih navade. Zdaj so bili veseli, zdaj žalostni, zmeraj pa so bili voljni delati in zaupati. In to je bilo tisto lepo, kar je bilo že marsikomu všeč pri naših ljudeh.
Hodil je in hodil in onega dne opazil nekaj grdega, nekaj takšnega, kar je metalo slabo luč na našo stvarnost. Skozi čudovito pokrajino se je vila čudovita reka, vsa zelena in obrasla s čudovitimi drevesi, čeznjo pa se je v neki vasi stezalo pošastno grdo
skrpucalo, most, ves razdrapan in razpadajoč. K tej reki je sodil kot pest na oko!
Blaže se je zgrozil nad tem in v hipu spalčil svojo prvo, doživeto in prizadeto reportažo: Blišč in beda osamljenih mostov.
V	njej je opisal vso tragiko zapuščenega mosta, idiliko reke in malomarnost lokalnih in višjih faktoijev, ki so v eri tako razširjenega turizma tako zelo zanemarili tako zanimiv objekt...
Reportaža je izšla in imela čudovit odmev. Že koj naslednjega dne so brneli telefoni in kmalu je odgovorni urednik Bla-žeta poklical k sebi. Ta je vstopil misleč, da bo pohvaljen, pa ga je čakal zgolj hladen sprejem. Urednik mu je molče pokazal reportažo in mrko dejal:
„Slab most, ne?“
Blaže je prikimal: „Vse obsodbe vredno ...“
Takrat pa je urednik vzkipel: „Obsodbe vredno, to že, a ne most... temveč vaše pisanje! Mar ne veste, da to sploh ni pravi most? “
Blaže je debelo zazijal...
,,Da je to most, lesen most, ki so ga pred leti postavili za snemanje nekega filma, a? “
Blaže je obstal in z odprtimi usti odšel. Odtlej so forumi svoje mnenje o njem nekoliko - spre-
menili.
JAKA PRAVIČNIK
je vozil osebni avtomobil od Trebnjega proti Novemu mestu. Pri Jezeru je prehiteval kolono vozil na prepovedanem kraju, torej čez belo neprekinjeno črto. Ko ga je Valčič zagledal, je zavrl, na mokri cesti pa je njegov avtomobil zaneslo in zasukalo. Udaril je v avtomobil, ki je vozil pred Vukovičem, nato pa treščil še v Vukovičevega. Milan Vukovič je bil tedaj že na svoji desni polovici ceste.
Posledice trčenja so bile hude: Ivan Valčič je za poškodbami umrl že med prevozom v novomeško bolnišnico.
Vukovič se je zaradi hudega prekrška in posledic zagovarjal prejšnji teden na novomeškem okrožnem sodišču. Senat pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča mu je prisodil 9 mesecev zapora, hkrati pa so mu odvzeli vozniško dovoljenje za leto dni.
Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali, da je hudim posledicam avtomobilske- nesreče pri Jezeru botroval tudi sam pokojni Valčič. Čeprav je vozil pravilno po svoji desni polovici, je glede na stanje ceste preveč pritiskal na stopalko za plin. Ko je zaviral, pri preveliki hitrosti ni mogel obvladati vozila.
si je zapomnil, kako je bil oblečen m njegovo izgovorjavo, ki je značilna za Cigane. Ko so Marjan" miličniki privedli k njemu, je seveda takoj vedel, koga imajo in da držijo pravega, le da vlomilec tokrat ni imel klobuka.
Pred sodniki se je Marjan Brajdič izvijal in jim skušal dopovedati, da se je potem ko je „kupil cigarete, peš odpravil v Žabjek‘% da pa o dogodku v mesarski hladilnici nima pojma. S takim zagovorom seveda ni mogel omehčati sodniških src, saj je bilo več kot očitno, da ga je zvil iz trte. Zaradi poskusa vlomne tatvine so mu izrekU 10 mesecev zapora.
Žilica pa Brajdiču ni dala miru: le nekaj dni pozneje je kaznivo dejanje zagrešil doma v Žabjeku, ko je s puško streljal proti baraki v grm, za katerim so bih Boris Brajdič in Janez Kovačič in dve ženski. Boris in Janez sta bila menda z njim v sovraštvu (Marjan je sodnikom trdil, da sta ga tepla), pa se jima je tako hotel maščevati Na sodišču je Marjan zanikal, da bi bil streljal, in trdil, da je on bežal pred strelu Izkazalo pa se je, da je bilo prav nasprotno in so morah drugi odnesti pete pred njim. Za to dejanje, ki ga seveda ni mogel prevaliti na druga ramena, je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Skupna kazen pa se je glasila: štirinajst mesecev zapora
Ogenj uničuje
18.	oktobra je gorelo pri Petru Devu v Mokronogu. Ogenj se je razširil iz spodnjih prostorov gospodarskega poslopja na podstrešje, kjer je zgorela krma s steljo. Škodo so ocenili na
30.000 din. Večjo škodo so preprečili mokronoški gasilci. Pri ogledu so ugotovili, da je požar izbruhnil zaradi pomanjkljivo zgrajenega kurišča v svinjski kuhinji. Skozi razpoko je ogenj uhajal v drvarnico, kjer so se vnela drva, od tam pa je ,zlezel“ na podstrešje.
Naslednjega dne je ogenj upepelil kozolec Alojza Hlebca in Jožefe Ajetovič v Grmu pri Ponikvah. Oškodovana sta za
20.000 din. Kaže, daje požar zanetila iskra iz mopeda, ki so ga Hlebčevi spravili pod kozolec.
Istega dne je gorelo tudi v podstrešni učilnici 1. razreda v žužemberški osnovni šoli. Vnele so se trske, zložene za pečjo. Ogenj so opažih, ga pogasili in ^preprečili škodo.	^
Odstranil je mejnike
Na dragarskem koncu radi uničujejo mejna ^znamenja, ker bi nekateri radi več zemlje
Blaž Kovač iz Starega Kota 3 v občini Kočevje je bil pred občinskim sodiščem v Kočevju obsojen na 15 dni zapora, pogojno za eno leto, ker je oktobra 1970 odstranil več mejnikov in zbrisal več mejnih znamenj, ki so ločili njegovo gozdno parcelo od parcel Marije Miklič. Sodba je bila izrečena 4. oktobra in še ni pravnomočna.
Kovač je na razpravi zanikal, da bi uničil kamnite mejnike, priznal pa je, da je na drevesih odstranil znamenja, ki jih je napravila Mikličeva. Trdil je, da je hotel predlagati novo mejo.
Sodišče je upoštevalo okoliščine (še nikoli ni bil kaznovan itd.) in sc odločilo za razmeroma blago kazen, ki je pa še vedno nekoliko ostrejša.
Sodišču je namreč znano, da prav na tem območju (Dragarska dolina) nekateri lastniki zemljišč zelo radi brišejo stara mejna znamenja ali jih uničujejo, ker upajo, da bodo dosegli novo mejo, ki bo zanje ugodnejša. To razvado pa želi sodišče preprečiti, zato se je odločilo za zaporno kazen, ki pa jo je Kovaču zaradi njegove dosedanje neoporečnosti in drugih olajševalnih okoliščin odložilo za eno leto. J. P,
\ GOJENCI VPD RADEČE:
Pota da delovnih navad
Janez Petje, upravnik: »Slabi stiki socialnih složb dolenjskih občinskih skupščin z domom!«
Gojenci doma izdajajo celo svoj časopis - „VRNITEV 77“. Ime glasila je simbolično: pomeni namreč 77. člen kazenskega zakonika, na podlagi katerega so obsojeni zaradi ponavljajočih se kaznivih dejanj. Ne gre za poboljševalnico v starem pomenu, temveč za zavod, ki skuša mladoletnike s stranpoti pripeljati z učenjem in delom do zdravih življenjskih navad.
- Kakšna je ta prevzgoja, nas je zanimalo.
„Sodišče ne določi časovnega roka prevzgoje, kot to vedno stori ob izreku zaporne kazni. Vse je odvisno od obnašanja gojenca v domu, zavod obvešča sodišče in socialno službo pristojne občinske skupščine o poteku prevzgoje, končna odločitev o prenehanju vzgojnih ukrepov je v rokah sodišča. Po 1-mesečnem opazovanju gojenca v vzgojni skupini po individualnem programu sledi vzgojni program v večjih skupinah. Večina gojencev namreč nima končane osnovne šole, zato jim to omogočimo v zavodu po načrtu za izobraževanje odraslih. Lani smo zabeležili silno redek uspeh: vsi, ki so obiskovali 8. razred, so ga končali, med njimi je bil celo odličnjak. V naših obrtnih delavnicah „ROD“ se gojenci lahko priučujejo poklicu; imamo okrog 15 smeri. Največ zanimanja je za kovinsko smer, predvsem za avtomehanike, pa tudi električarje. Na leto naredi okrog 50 odst. gojencev izpit za priučenega delavca, kar predstavlja pot v življenje in prve delovne navade, ki jih pred prihodom večinoma niso imeli.
-	Težave?
Primanjkuje pedagoških delavcev. Delo z mladoletniki je zahtevno, dosti jih nastopa dokaj provokativno, za ideale imajo razne slabe zglede: gang-
O O med«
paragrafi
sterje, zlobne šerife ipd. Lam smo imeli izredno agresivno skupino gojencev in tudi dosti pobegov. Letos so 4 gojenci pobegnili kar 5-krat, 10 po 4-krat,
13 po 3-krat, 16 po 2-krat, 27 pa enkrat. To seveda otežuje go-jenčev položaj. Večina pobegov izvira iz pustolovstva, manjši del muči domotožje, potepuštvo in skratka odpor do urejenega načina življenja.
-	Stiki z okoljem, kamor se bo gojenec vrnil?
„To je večidel neznanka. Posebno s socialnimi službami go-
renjskih občin in Maribora imamo tesne stike. Socialni delavci teh občin obiskujejo gojence med prevzgojo, ob odpustu ipd. Zal za to premalo skrbijo dolenjske občine. Zakonodaja o prestajanju kazni je sicer tudi pred spremembami, vendar se kaj bistvenega glede nas ne bo spremenilo, zato bi stiki z gojenčevim okoljem lahko mnogo pomagali.“
A. ŽELEZNIK
V.
PONIKVE:	PO NASIPU V
GRMOVJE - Ljubljančana Veli-borja Smiliča je 21. oktobra zjutraj pri Ponikvah prehitevalo neko vozilo, zato je svoj avto zavrl. Ker je bila cesta mokra in spolzka, ga je zaneslo po nasipu v grmovje. Škode je bilo za 2000 din. Istega dne je pri Ponikvah zaneslo s ceste v ograjo mostu čez Temenico Ljubljančana Franca Kalarja. Pri tem je bilo škode za 2500 din. Mokro cestišče je ta dan povzročilo nesrečo tudi Tomu Ivanovu iz Zagreba, ki je prehitro vozil, tako da ga je zaneslo s ceste v gozd. Škode je bilo za 5000 din.
MOKRONOG: OPLAZILA STA SE - V soboto sta si v Mokronogu pripeljala naproti avtobus, ki ga je vozil Jernej Radič iz Sevnice, in osebni avto z voznikom Antonom Vavtaijem iz Bistrice. Njuno pretesno srečanje se je končalo s 1000 dinarji škode.
MAČKOVEC:	NA NJIVO -
Alojz Potočar iz Dol. Kamene je v soboto popoldne v Mačkovcu zavijal na cesto I. reda. Pri zavijanju je avto zaneslo po nasipu navzdol na njivo, pri čemer je bilo za 3500 din škode.
POLJANE: ZADET OD ZADAJ
-	16. oktobra zvečer je Domžalčan Janez Kosec vozil tovornjak proti Zagrebu. Pri Poljanah je dohitel tovornjak, ki ga je upravljal Slovenko Pegam iz Kamnika. Ko je Pegam nenadoma zmanjšal hitrost, je Kosec zadel v zadnji del tovornjaka. Škodo so ocenili na 2000 din.
GORJANCI: PREHITRO V DESNO - Leopold Gredenc s Trebelnega je 18. oktobra popoldne vozil osebni avto čez Gorjance proti Metliki, ko ga je dohitel z avtom Novo-meščan Jože Slak. Slak je Gredenca prehitel, prenaglo zavil v desno, tako da sta vozili trčili. Slaka je zaneslo s ceste in njegov avtomobil se je prekucnil. Pri nesreči se je Slak poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotna Škoda na avtomobilih znaša 6000 din.
POPRAVEK
V	Dolenjskem listu je bilo 12. oktobra objavljeno poročilo o prometni nesreči, v kateri sta biia udeležena voznika osebnih avtomobilov Ljubisav Antić iz Zemuna in Franc Jalovec z Mirne. V njem je bilo navedeno, da je Jalovec trčil v zadnji del Antičevega avtomobila. Tov. Jalovcu se opravičujemo za neljubo pomoto, ker sc je nesreča zgodila tako, daje Antič, ki ni mogel zavreti avtomobila, ko je voznik pred njim zmanjšal hitrost, začel prehitevati in trčil v fička tov. Jalovca, ki je prav tedaj pripeljal naproti.
UJV NOVO MESTO
KANIŽARICA: S CESTE NA NJIVO - 19. oktobra zjutraj je Zvonimira Novaka iz Ljubljane na spolzki cesti v Kanižarici zaneslo na njivo, tako da se je vozilo prekucnilo na bok. Škoda: 9000 din.
NOVO MESTO: ZAPRLA MU JE POT - Zagrebčanka Lili Ostreš je
19.	oktobra popoldne med vožnjo s parkirnega prostora pri Krki v Ločni zaprla pot mopedistu Janezu Simončiču iz Brezovice. Pri trčenju je Simončič padel na tla, se huje poškodoval in moral v bolnišnico.
NOVO MESTO: ZUPANClCA TRČILA — Po Ljubljanski cesti pri železniškem predoru sta se 19. oktobra zvečer pripeljala naproti voznika osebnih avtomobilov Novomeščana Jože Zupančič in Anton Zupančič. Med srečanjem sta trčila in naredila za 5000 din škode.
AVTOMOBILI
GORIJO
Kot trske
Kratek stik uničil dva osebna avtomobila
Ljubljančan Tomo Vasiljevski se je peljal 16. oktobra z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Okoli
11.30 je pri Medvedjeku ojjazil, da v vozilu gori. Poskusal je ogenj takoj pogasiti, vendar je to uspelo šele novome*kim gasilcem. Požar, kije izbruhnil zaradi kratkega stika na električni napeljavi, je uničil notranjost avtomobila. Zgorel je tudi voznikov plašč z denarnico, v kateri so bili dokumenti in 1500 din, uničen pa je tudi pisalni stroj. Škode je za okoli 25.000 din.
Podobna usoda je doletela 19. oktobra zvečer Pavla Hudorovca iz Coklo«ca pri Semiču. Hudoro-vac je vozil osebni avtomobil po cesti tretjega reda proti Semiču. Ker se je zlomil stikalni ključ, sta poskušala z Antonom Jakšo iz Črešnjevca spojiti žice. Med spajanjem je Hudorovac svetil z vžigalicami, katerih ogorki so padali v notranjost vozila in zanetili požar. Ogenj je v hipu zajel avtomobil, da je povsem zgorel, saj ga Hudorovac in Jakša nista mogla pogasiti, čeprav sta to poskušala. Škodo so ocenili na V8500 din.	j
ČETRTKOV INTERVJU
Še park prijateljstva
>	f
^	  m	i	i	■	■.. ■"	"	*	■	—	j
5 Inž. Branko Vrbinc: »Navzočnost hortikultur- j 5 nega društva se v Novem mestu pozna že J J	več	let	-	Spodbujamo	k	redu«	J
V	prejšnjem četrtkovem intervjuju je Pionirjev direktor Ivan Kočevar želel, naj bi predstavnik hortikulturnega društva povedal, kako bi v Novem mestu uredili in ohranili parke, zelenice in druge površine in dali mestu lepšo podobo. Predlagal je tudi, naj bi predstavnik društva kaj več povedal, kakšne akcije pripravlja hortikulturno društvo v ta namen za prihodnje leto.
Na Kočevarjeva vprašanja je odgovoril inž. Branko Vrbinc, tajnik novomeškega hortikulturnega društva. Dejal je:
, flaša organizacija ni pridobitna, lahko le svetujemo in spodbujamo. Zadnji dve leti smo dosegli, da na Glavnem trgu na oknih zasebnih stanovanj in družbenih prostorov cvetijo rože in raste zelenje. Večina ljudi je bila za to, nekateri pa so se izgovarjali, da za rože nimajo
časa. Na našo pobudo so bile urejene nekatere mestne vpadnice, površine pri javnih skladiščih, dohodi na obe novomeški pokopališči, in še kaj. Pri tem bi opozoril, da vsem tako urejanje najbrž ni preveč pri srcu. Doživeli smo celo, da so neznanci posekali pri šmihelskem pokopališču drage srebrne smrečice in si (verjetno) doma napravili novoletne jelke. “
„Kaj je predvsem potrebno urediti 1973? “ Nadaljevati akcijo oze-lenjevanja oken in izložb v mestu neglede na to, v čigavi lasti so stavbe. Sem sodi tudi red na vrtovih, red v okolici
stanovanj, tovarn in drugih javnih objektih. Spet bomo razpisali natečaje za najlepše urejene hiše, vrtove, okna, balkone, zelenice. Najboljšim damo diplome, priznanja in denarne nagrade. Pozimi prirejamo predavanja, s katerimi poskušamo vzbuditi zanimanje za lepo in zdravo okolje. Takih predavanj z odličnimi govorniki in strokovnjaki je bilo od ustanovitve hortikulturnega društva okoli 80, obiskalo pa jih je po 80 do 100 ljudi “
„Kaj bi morali v Novem mestu predvsem urediti? “ „Še so ledine, kjer bi bila roka redarja še zlasti potrebna. Neurejene so Mestne njive pa Ulica Majde Šilc in predeli, kjer so gradbišča. “ „Ali bi lahko kaj tudi pohvalili? “
„Lahko. Na primer to, kako lepo so v Novem mestu vredili okolico šol Med delovne organizacije, ki kažejo lep smisel za red, bi štel tovarno zdravil Krka. V Ločni so prav lično uredili park z bazenom. Mislim, da tako okolje blagodejno vpliva na slehernega delavca. “
„Kako bi preprečili uničevanje parkov, zelenic, nasadov? “
„Samo z vzgojo! To je edini način, je pa dolgotrajen. Začeti bi morali pri otrocih. Sicer pa bi bile potrebne tudi stalne akcije. V skrajnem primeru bi morali hujše kršilce trdo prijeti, pa bi tudi bilo manj mendranja. “
Inž. Vrbinc je poleg tega zaupal o čem že dolgo razmišlja: da bi tudi v Novem mestu ustanovili park prijateljstva, kjer bi zasajevali drevesca vidnejši tuji politiki, gospodarstveniki in kulturniki, ki precejkrat obiščejo Novo mesto.
Za konec je pripravil vprašanje za žužemberško krajevno skupnost: tajnik Milan Senica naj pove, kako jim je uspelo posnažiti Žužemberk, kako bodo uredili okolico gradu in kakšno je sploh sodelovanje krajevne skupnosti pri splošnih javnih delih.
I. ZORAN
Letos ustanovljena dramska sekcija mladih pri žužemberškem Partizanu ima za seboj že tri nastope z Miška Kranjca dramo „Pot do zločina“: dvakrat na domačem odru in na Dvoru. Igralce vodi učiteljica Marija Kodre (prva na desni), ki je tudi režiserka. (Foto: Srečko Kodre)	v
PRAZNOVANJE SE JE ZAČELO
V nedeljo: podelitev domicila
Danes v Dolenjski galeriji Lamutova razstava, jutri odbojkarski turnir in koncert okteta Gallus - Praznovanje 29. oktobra tja do dneva JLA - Letos se vanj vključuje tudi Dolenjski list
Prva prireditev v počastitev občinskega praznika je mimo: minuli petek so v novomeški Študijski knjižnici odprli knjižno razstavo ob 30-letnici smrti pesnika in pisatelja Mirana Jarca. Danes ob 18. uri bo že druga kulturna prireditev: v Dolenjski galeriji bodo odprli razstavo del akademskega slikarja Vladimira Lamuta.
27. oktobra bo v počastitev praznika odbojkarsko srečanje na Loki, naslednji večer pa v Domu kulture koncert znanega okteta Gallus iz Ljubljane.
Slavnostna seja občinske skupščine bo na sam praznik -
29. oktobra ob 9. uri - v Domu kulture. Na njej bodo podelili domicil novomeškemu okrožju OF in prvi novomeški četi. Zatem bo v Ločni ogled novih „Krkinih44 obratov, po novomeških ulicah pa tradicionalni
PIONIRSKO TEKMOVANJE
Zmagala OŠ Žužemberk
Dvorana v Domu kulture je bila ob 30. obletnici Zveze pionirjev za vse gledalce pretesna
V	petek zvečer je bila dvorana Doma kulture v Novem mestu za vse pionirje, ki so si hoteli ogledati tekmovanje vrstnikov ob 30. obletnici Zveze pionirjev, pretesna. Predstavniki dveh novomeških osnovnih šol (Grm, Bršlin) ter pionirji iz Žužemberka, Šmihela, Šentjerneja in Dolenjskih Toplic pred vrstniki v dvorani niso imeli treme. Odgovarjali so na vprašanja, ki so zajemala zgodovino narodnoosvobodilne borbe, mladinsko literaturo, zgodovino pionirske organizacije in poznavanje
Pravilnika pionirske organizacije, rireditelj tekmovanja je bila občinska organizacija DPM, nagrade pa so prispevali: Zveza borcev in Društvo prijateljev mladine (diaprojektor), Zavarovalnica Sava (komplet športnih oblačil), Dolenjski list (foto-
V partiji brez prizanašanja
Zaostrena odgovornost bo pometla z mlačnostjo v delovanju Zveze komunistov - Za sestanke so osebno odgovorni sekretarji, za delo organizacij pa člani komiteja - V zadnjem letu: veliko novih organizacij ZK______________
aparat), Kmetijska zadruga (zračno puško), SDK (šahovsko uro) in Modna konfekcija Krim (žogo).
V	strokovni komisiji so bili prof. Jože Škufca, Bogo Komelj, prof. Ema Muser, Anton Štampohar in Ivan Grašič.
Prvo mesto so po ogorčenem boju in z veliko sreče po postavljanju dpdatnih vprašanj osvojili pionirji Žužemberka. Ekipo so sestavljali:	Marjeta	Kocutar,	Marinka
Kumar, Jana Novinec in Matjaž Cerkovnik. Drugo mesto so zavzeli pionirji OŠ Bršlin: Igor Bončina, Aleš Vesel, Miran Tomljanovič in Marjan Skube. Tretji so bili učenci grmske osnovne šole: Robert Rodič, Miljam Kotnik, Nevenka Rihar in Nevenka Tavčar. Sledijo: OŠ Šentjernej: Denis Štrbenc, Barbara Močnik, Erika Pirkovič in Sonja Krvina; Dolenjske Toplice in Šmihel.
Prireditev je trajala skoraj tri ure, še nžgbolj pa je bila podobna gene-raDd-	J. PEZELJ
Suhokrajinski
drobiž
Sredi minulega leta je bilo v delovnih organizacijah novomeške občine le pet organizacij ZK, danes jih je že 31. Kar zadeva teren, se približujejo smotru, da bi bila v vsaki krajevni skupnosti vsaj ena partijska organizacija. Do zdaj so bili komunisti brez svoje organizacije v šestih krajevnih skupnostih.
seči organiziranost s komunisti, ki na teh območjih sicer samo živijo, delajo ali pa v Novem mestu ali v
Pred kratkim so organizacije ZK ustanovili v Podgradu, Orehovici, Gabrju in Bučni vasi. V Prečni in Beli cerkvi si komite prizadeva do-
KRKA vabi v svoje prostore
V	nedeljo, 29. oktobra, na dan občinskega praznika, bo mogoč obisk prostorov tovarne zdravil KRKA v Ločni. Uprava tovarne bo gostom, ki se zanimajo za ogled proizvodnih naprav in novih obratov, zagotovila strokovno vodstvo skozi podjetje. Kdor bi rad videl KRKO od znotraj, si jo bo lahko ogledal v času od 11.30 do 13.30. Vabljeni!
drugih večjih središčih v občini.
Med sklepi komiteja je možno razbrati, naj bi v prihodnje posvetili pozornost organiziranosti v delovnih organizacijah. Svojo partijsko organizacijo naj bi dobil sleherni kolektiv, ki Šteje nad 100 članov.
Poleg tega so sklenili .organizirati partijske aktive v vseh novomeških osnovnih šolali. Komunisti pa se že združujejo po interesnih vprašanjih. Nekateri tovrstni aktivi (npr. aktiv prosvetnih delavcev, aktiv zdravstvenih delavcev itd.) že delajo. Ustanoviti želijo še aktive upokojencev, borcev m nepqsrednih proizvajalcev. Podobno predvidevajo za kr^evne skupnosti, kjer naj bi se izoblikovali zbori komunistov.
Partijsko organiziranost bodo izboljšali tudi v samem Novem mestu. V ta namen so že ustanovili mestni sekretariat za načrtovanje in usklajevanje dela meti terenskimi organizacijami Zveze komunistov.
Živahnejša aktivnost in organizi-
ranost je odmev na 21. sejo predsedstva in 2. konferenco ZKJ v novomeški občini. Komite se seveda s tem ne zadovoljuje. Da bi preprečili mlačnost, je po obravnavi pisma tovariša Tita in predsednika ZKJ med sklepi zapisal: „Sekretarji so osebno odgovorni za uresničevanje partijskih dokumentov, posebno še za redno mesečno sestajanje članstva.44 Bolj kot do zdaj bodo terenske organizacije obiskovali vsi člani občinskega komiteja, ki jih je komite zadolžil, da morajo spodbujati partijsko delovanje, kjer samo od sebe ne bi šlo.	I.	Z.
Malo pripomb
V	četrtek, 19. oktobra dopoldan je bila v prostorih občinskega sindikalnega sveta Novo mesto javna razprava ob osnutku zakon-a o zaposlovanju in socialni varnosti za primer brezposelnosti. Organizirala sta jo Komunalni zavod za zaposlovanje in občinski svet Zveze sindikatov.
Po kratkem uvodu k osnutku, je sledila razprava, ki so se je udeležili samo štirje diskutantje. Nekaj pripomb bosta Zavod za zaposlovanje in sindikalni svet posredovala sekretariatu za delo.
JP
tek. Ob 13. uri si bodo odborniki in drugi gostje ogledali arheološko izkopavanje freisin-škega trga Gutenwerth na Otoku pri Dobravi.
Praznovanje se bo nadalje-^ valo v novembru in decembru." V tem času bodo v Dobruški vasi odprli Novoteksovo opekarno. novosti bo za ogled pripravila opekarna Zalog, Kovinar pa bo izročil namenu novo halo.
Za 18. novembra predvidevajo zaključek delavskih športnih iger s predvajanjem športnih filmov v Domu kulture. 24. novembra bo Dolenjski list odprl tehnični oddelek z IBM stavnimi stroji, 27. novembra pa bo Dolenjska galerija odprla razstavo del udeležencev letošnje slikarske kolonije. Istega dne bo v Domu kulture akademija v počastitev 30-letnice pionirske organizacije.
V	prazrovanje se bo vključila tudi vojašnica Milana Majcna, kjer bodo 12. decembra na dvorišču odkrili spomenilčpuntarju Matiji Gubcu. Slednjič bo 21. decembra v Domu kulture akademija za dan JLA.
MINI ANKETA
Šestim občanom smo tokrat zastavili naslednje vprašanje: „Kaj menite o ureditvi novomeškega prometa in kaj predlagate za odpravo znanih zastojev ob prometnih konicah? “
MIHA HROVATIČ - Dom-invest: „Če gledam kot voznik, predlagam začasno rešitev: ob konicah' od 6. do 7. ure in od 14. do 15. ure bi morali izločiti ves tovorni promet, vozila z oznako „L44 in vprežna vozila. Nadalje predlagam, da bi podjetja pričela z delom s četrturno razliko, in tretjič: pri industriji obutve in na kandijskem križišču bi morali nujno postaviti semaforje. Prav tako bi morali čimprej, brez dolgoveznega besedičenja zgraditi nov most in pri gradnji upoštevati samo strokovne izsledke.44
DULAR - IM V: „V Novem mestu mislimo, da se bo promet
Predlogi
uredil kar sam od sebe. Zadnji čas je, da uredimo križišča. Pa ne mislim samo zaradi naše tovarne, temveč tudi zaradi turizma. Nov most bi morah postaviti v Ločni.44
FRANC KOVAČIČ - Novo-teks: „Delavec, ki stanuje na primer v Gotni vasi, mora vstati zjutraj že pred pol šesto uro, da jjride pravočasno na delo, ker se promet na mostu ne premakne nikamor. Do zgraditve mostu bi predlagal, da se čas pričetka dela pri posameznih organizacij ali „križa.44
FRANC KUMP - Gorjanci: „Pri našem podjetju pozdravljamo misel, da bi ob prometnih konicah, predvsem okoli druge ure, prepovedali promet s težjimi vozili. Mislimo, da bi morala biti ta omejitev razumna in naj ne bi trajala preveč časa.44
TONE LAMPE - upokojenec: „Že komaj čakam, da zgradijo nov most. Naši možje preveč govorijo in premalo delajo. Po mestu bi promet omejil, kolikor bi se le dalo, ker je sprehod za nas starejše zaradi avtomobi-listov nevaren.44
ALBERT RAČEČIČ - Dom-invest: „Pravijo, da bo predlog o omejitvi tovornega prometa prizadel nekatere delovne organizacije. Te morajo razumeti, da tudi njihovi ljudje vozjjo čez most na delo in so ravnotako prizadeti kot drugi občani Za sedaj je omejitev najboljša rešitev, in dokler ne bo novega mostu, se moramo s tem sprijazniti Morda bi si pomagali tudi z enosmerno urejenim prometom, vendar bi moral biti res dobro urejen, da bi povečal propustnost.14
J. PEZELJ
J
Zbor pionirjev
Tudi pionirji šmarješke osnovne šole so v polnem številu prejšnji petek, 20. oktobra, po pouku z letaki, transparenti, govori in petjem obsodili avstrijsko vlado, ki dopušča na Koroškem ekstremistična delovanja, naperjena proti našim rojakom.
Novomeška kronika
63-LETNI PEPI LONGAR IZ STRANSKE VASI 12 PRI ŽUŽEMBERKU je odšel 12. oktobra s kluk-cem v roki v gozd proti Malemu Lipju in se do 23. oktobra še ni vrnil. Do sedaj so ga že iskali miličniki, sosedi, gasilci in civilna zaščita, vendar ga nikjer niso našli, niti niso našli kakšne sledi za njim. Pogrešani je samsKi, boleha za astmo in je socialni podpiranec^ Bližnjih sorodnikov nima.
SUHOKRAJINSKI KMETOVALCI se zelo zanimajo za traktorje. Kljub dokaj povečani dobavi zadruga ne more časovno ugoditi željam vseh naročnikov. Zaradi vse večjega števila traktorjev na kmetijah, se zmanjšuje število konj, zbolj-šuje pa se reja krav mlekaric.
ČLANI	SEKCIJ DRUŠTVA
LJUDSKE	TEHNIKE ŽUŽEM-
BERK spet poživljajo delo. Tako se član fotosekcije pripravljajo na samostojno razstavo forografije, ki
bo ob koncu novembra v domu LT v Žužemberku, člani filatelistične sekcije pa se pripravljajo na razstavo, ko jo bodo imeli skupaj s kočevskimi Filatelisti.
ŽUŽEMBERŠKI KOMUNISTI obravnavajo pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Pismo obravnavajo tudi komunisti na Dvoru in v Hinjah. Povsod si v zvezi s pismom postavljajo konkretne naloge za bodoče delo.
M. S.
Št. 43 (1178) - 26. oktobra 1972
W? V Vt Vi	V	V	1p	k
v >1 . V:. j* ir *.
PREDAVANJE VOJAKOM -Predsednik občinske konference ZMS Novo mesto Drago Milojevič bo prihodnji teden predaval na Po-gancih generaciji vojakov, ki bo te dni odšla domov. Govoril bo o delu in namenu mladinskih organizacij ter o pogojih vključevanja v te orga-nizacije.
TEKMOVANJE GLUHIH -Osnovna organizacija Zveze gluhih Novo mesto je v počastitev občinskega praznika 22. oktobra priredila medčlansko in mcdorganizacijsko strelsko tekmovanje z osnovno organizacijo Zveze gluhih iz Krškega. Tekmovanje je bilo v piostorih športnega strelišča ,^Pionir.44 Prvo mesto so osvojili Novomeščani, najboljši strelec te ekipe je bil Franc Stopar, pri Krčanih pa Božidar Senica.
KMALU NOVI KADRI? - V ponedeljek je bila seja predsedstva ZMS Novo mesto, na kateri so obravnavah gradivo za II. sejo občinske konference. Razpravljali so tudi o pismu predsednika ZKJ i» izvršnega biroja, nato pa so se pogovarjali o kadrovskem vprašanju v občinski konferenci ZMS Novo mesto.
KRVODAJALSKE AKCIJE -Prejšnji teden se je na novomeškem transfuzijskem oddelku oglasilo 67 krvodajalcev. Največ jih je bilo iz Industrije motornih vozil - 13.
ŠTEVILNE PRIREDITVE -Občinski praznik bomo letos proslavili s številnimi prireditvami. Začele so se v petek, 20. oktobra, v Študijski knjižnici zaključile pa se bodo 21. decembra v Domu kulture z akademijo v počastitev JLA.
Jk' . V *» &
TRŽNICA - Ta teden je bila tržnica dobro založena, prevladovale pa so prodajalke kostanja. Cene se bistveno niso spremenile, le jajčka so precej dražja, kot so bila pred nekaj tedni. Cene: jajčka 1 dinar do 1,25, paradižnik 7 din, črno grozdje 9 din, belo 8, jabolka 5 do 7, čebula dinarjev, paprika 6 din, korenček solata 7 din, hruške 8, kostanj 3 5 din za liter, zelje 2 do 3-din, cvetača 8, limone 15, sveže fige 9 din, česen 12, stročji fižol 6 din in domači med 20 din za liter.
ROJSTVA: rodile so: Ana Guštin iz Kristanove 32 - Igorja in Marka, Pavla Krulik iz Šukljetove 15 -Ludvika in Zdenka Prizmič iz Volči-čeve 66 — Katjo.
5
5.
do
/
- Ena gospa je odkrila, da imamo v Novem mestu dve vrsti dedcev: take, ki se tresejo pred boljšimi polovicami zaradi pretankih kuvert, in take, ki se jim tresejo kolena pred partijo - zaradi predebelih kuvert ...
Pred spomenikom prvim krškim borcem so se koroški partizani ob nedavnem obisku takole slikali s pionirji osnovne šole , Jurij Dal-matin“. Z Zvezo borcev v Krškem gojijo nekdanji koroški partizani prisrčne stike. (Foto: J. Teppey)
KRŠKE NOVICE
V PETEK IN SOBOTO je bil v Krškem seminar za skupinsko delo s starši. Organizirala ga je občinska ZPM in so se ga udeležili iz vseh treh posavskih občin. Slušatelji so bili s seminarjem nadvse zadovoljni in menijo, da bi morali v tako obliko dopolnilnega izobraževanja vključiti vse, ki pedagoško delajo z občani.
SLOVENSKI STUDENTI z zagrebške univerze so v soboto že petič zapored obiskali Senovo. Potem ko so si ogledah brestaniški muzej slovenskih izgnancev, so krenili na pohod po poteh XIV. divizjje in Kozjanskega odreda na Bohor. Po krajšem kulturnem sporedu so se tam na tovariškem srečanju pogovarjali z domačini, borci in mladino.
ZVEZA prostovoljcev in borcev za severno mejo, ki združuje v krški občini 31 članov, bo ob dnevu republike razvila prapor. Denar zanj so prispevale družbeno-politične in nekatere delovne organizacije ter posamezniki.
„POTUJOČI KINO“, ki ga vodi Delavska univerza, bo imel v jesen-sko-pomladanski sezoni predstave le še na Vihrah, v preteklih letih pa so bile še na Raki in v Velikem Podlogu. Četudi si podeželsko prebivalstvo še želi filmskih predstav, le-teh tudi zaradi nerazumevanja nekaterih krajevnih činiteljev ne bo.
PLAVALCI krškega Celulozarja so mirovali le dobrih 14 dni. Potem ko so 28. septembra prenehali vaditi v odprtem bazenu, te dni že telo-1 vadijo v novi krški šoli. Plavalci si želijo le še to, da bi končno uredili mali šolski pokriti bazen, tako da bi tudi pozimi lahko vadili v vodi.
OBČINSKE DELAVSKE športne igre so se nadaljevale na Senovem 's tekmovanjem ženskih in moških ekip v streljanju z zračno puško. Pri ženskah je zmagala ekipa senovške LISCE, med moškimi pa so bili najboljši strelci iz brestaniške termoelektrarne.
Podeželje noče zaostajati S podvojeno voljo poskuša ujeti korak z delavcem in meščanom. Želja po napredku in boljšem življenju sili ljudi k urejanju cest, h kopanju vodovodnih jarkov, k napeljavi razsvetljave v vasi. Ponekod so dokončah delo do praznika, drugod so komaj začeli in praznik jim bo vlil novo voljo za uresničevanje načrtov po napredku.
Otvoritev vodovodov bodo slavili v Pečicah in Bukošku. V delu je še več drugih, na Čerini in Dobenem, na Cirniku, v Šentlenartu - Pohanci in Obrežu, v Dobovi, na Črncu in Vinjem vrhu.
Veliko slavje krajevne skupnosti bo letos v Dobovi, kjer so z asfaltom prelili vse ceste in za vedno dali slovo nadležnemu prahu. Vrednost tega dela cenijo na 540 tisočakov. To je denar iz žepov občanov, denar
PRED REFERENDUMOM
Za včeraj je bila sklicana skupna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. Na dnevnem redu so bile priprave na referendum za združitev delavskega in kmečkega sklada za socialno zavarovanje. Javna razprava pred referendumom je stekla v nedeljo.
NOVO V BREŽICAH
SLOVESNOST, ki bo v soboto pred spomenikom revolucije v Brežicah, bo direktno prenašala lokalna radijska postaja, da jo bodo lahko ^premijah tudi poslušalci pri radijskih sprejemnikih. Na njej bo govoril predsednik ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf.
ORGANIZACIJE Zveze komunistov je pismo predsednika Tita spodbudilo k resnemu delu, k doslednejšemu uresničevanju sprejetih sklepov in načrtov. Med najpomembnejša vprašanja sodijo napori za stabilizacijo gospodarstva, uresničevanje ustavnih dopolnil, kadrovska politika, socialno razlikovanje, vzgoja in izobraževanje. Posebno pozornost bodo v občini namenih tudi delu inšpekcijskih organov.
KOORDINACIJSKI ODBOR za splošni ljudski odpor je na zadnjo sejo povabil tudi predstavnike druž-beno-političnih organizacij, šol in drugih ustanov. Soglašali so s predlogom, da bi kazalo čimprej ustanoviti sklad za nakup in izposojanje filmov, slikovnega in drugega gradiva
za pripravo mladine, vojaških obveznikov in drugega prebivalstva na splošni ljudski odpor. Za začetek naj bi vsaka od organizacij prispevala po tisoč dinarjev.
V NEDELJO so se začeli zbori občanov o združitvi skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev, in kmetov. V Cerkljah je vodil razpravo sekretar občinske konference SZDL Ivan Tomše, na Bizeljskem podpredsednik skupnosti socialnega zavarovanja Celje Ludvik Metelko. V nedeljo popoldne so se zbrali na zboru tudi prebivalci iz okoliša Pc čic.
KONEC TEGA TEDNA bo izšla druga številka Informacijski jih je letos začela izdajati občinska konferenca ZMS. Prva je bila namenjena izključno sestavkom s pohoda po poteh Kozjanskega odreda. Druga številka vsebuje zapis o letošnjem praznovanju občinskega praznika, o vlogi in položaju mladega rodu in odmevih na pismo tovariša Tita in izvršnega biroja CK ZKS med mladi-
KRITSKA
Pri seb
Tudi o »malenkostih
Pevski zbor DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežice je ta mesec obiskal porabske Slovence, ki so letos julija gostovali na šentviškem taboru in priredili koncert tudi v Brežicah. Brežičaiii so zapeli v Števanovcih in Gornjem Seniku, kjer so jih izredno toplo sprejeli. Na sliki: Brežičani ob Blatnem jezeru, kjer so se ustavili spotoma. (Foto: Stanko Škaler)
CESTA BO POVEZALA PIŠECE IN SROMLJE
S trudom do vode in ceste
Asfalt v Dobovi, vodovod v Pečicah in Bukošku
Krivico bi delali ljudem, če bi za praznik zamolčali prizadevanja krajevnih skupnosti, če bi pozvanjali samo z uspehi v podjetjih in videli le napredek v občinskem sedišču. 28. oktober je praznik vseh občanov, vseh krajevnih skupnosti, vasi in zaselkov.
Prišli smo tako daleč, da nobena kritika ne bi smela biti več samo formalna. Priznanje na- ■ pake je najmanj, kar lahko pričakujemo, ko so na rešetu neizpolnjeni dogovori in sklepi.
Res je, da ob senzacionalnih kršitvah in zlorabah, ki jih zadnje čase zasledimo v tisku, majhni prekrški zbledijo. S tem pa še ni rečeno, da gremo lahko tiho mimo njih. Odgovornosti zanje se ne bi smeli izogniti. S kakšno pravico bomo potem obsojali druge, če hodimo po njihovih stopinjah in se jih poslužujemo za opravičilo lastne nedoslednosti.
Gre za spoštovanje sklepov samoupravnih organov v podjetjih, občinski skupščini in političnih organizacijah. Tudi tu bi našli poskuse mešetarjenja s sredstvi iz tega naslova na oni naslov brez predhodnega pristanka samoupravnega organa, ki ima pravico razpolagati z njimi, skratka, gre za samozvano dogovarjanje med „šefi“ v gospodarstvu, oblastnih in političnih organih.
Z drugo besedo bi to lahko imenovali kršitve manjšine nad sklepi večine. Vplivna manjšina sicer naknadno izsili potrditev sprememb, toda s tem že spod-kopuje temelje zdravih medsebojnih odnosov. Take stvari hitro opazijo mladi ljudje in si jih zapomnijo kot izkušnje za življenje.
J. TEPPEY
krajevne skupnosti in delovnih organizacij v kraju. Asfalt bo za praznik dobila tudi vas Brezina tja do Dečnega Sela.
V Sromljah so se lotih nove ceste, ki bo povezala njihov kraj s Piše-caml Glavni investitor je Gozdno gospodarstvo Brežice, za cesto pa bosta prispevali še krajevna skupnost in občinska skupščina Brežice. Se bi lahko naštevah prizadevanja na vasi, saj so povsod pridni kakor mravlje in povsod si vsako leto nekaj izboljšajo.
J.T.
SEKCIJA ZA IZGNANCE
V dogovoru z občinskimi konferencami SZDL Sevnica, Krško, Laško, Šmarje in Šentjur so v torek, 24. oktobra ustanovili v Brežicah sekcijo za vprašanje izgnancev v minuli vojni. Na prvi seji so obravnavali predlog o priznanju posebne dobe za nekdanje izgnance.
DEVET LET RADIA
Radio Brežice praznuje 27. oktobra devetletnico ustanovitve. V tem času je imel 1410 govornih in glasbenih oddaj. V zadnjih petih letih posredujejo program tudi za sosednjo krško občino.
„SOSEDOV SIN“ NOCOJ NA NA BREŽIŠKEM ODRU
Brežiškemu občinstvu se bodo danes predstavili igralci Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. V počastitev občinskega praznika je na sporedu Pogorelčeva priredba Jurčičeve povesti Sosedov sin. S to
J>redstavo začenja Zavod za kulturo etošnjo gledališko sezono s šestimi abonmaj&imi predstavami. Razen tega bo na sporedu več koncertov manjših vokalnih in instrumentalnih sestavov. V četrtek, 9. novembra bo nastopila sovjetska pianistka Oksana Jablonskaja.
ROJAKI IZ ZDA V ZDRAVILIŠČU
V Čateških Toplicah se zdravi skupina slovenskih izseljencev iz Clevelanda. To so prve lastovke, ki naznanjajo v prihodnjem letu več takih skupin. Uprava zdravilišča je že rezervirala za goste z one strani Atlantika 50 mest za pomlad 1973.
SPREJEM V DOMU JLA
Predsednik občinske skupščine in starešine cerkljanske garnizije so konec tedna priredili v domu JA sprejem za mlade starešine. Ob tej priložnosti so jih povabili še v Posavski muzej, da so si ogledah njegove zbirke.
Čatež: izsiljeval je v križišču
17. oktobra popoldne je iz smeri Brežic pripeljal na Čatež po cesti II. reda voznik Martin Boršak iz Orešja, po dovozni cesti iz ceste I. reda pa Nikola Prstačič iz Pojatna. V križišču je Prstačič izsiljeval prednost. Pri trčenju je bilo na vozilih za okrog 5.000 din škode.
Radna: s ceste v jarek
22. oktobra ponoči je peljal iz Krškega proti Radečam Andrej Pajk iz Ledine pri Sevnici. V vasi Radna je prehiteval osebni avtomobil. Zaradi hitre vožnje ga je zaneslo na levo stran ceste in po 20 m vožnje po obcestnem jarku je obstal na strehi. Škode je za 7.000 dinarjev.
Vinogradniki na Bizeljskem in Pišečkem niso nič kaj veseli kisle letine. Odkupna cena mošta in vina pa je vseeno nekoliko večja. Za liter jim plačujejo po 6 in 6,5 dinarjev. (Foto: J. Teppey)
Pionirji z obeh strani Sotle tekmujejo za plaketo Matije Gubca
V Posavju oživljajo dogodke izpred štirih stoletij, ko se je med zatiranimi kmeti na Slovenskem in Hrvaškem razplamtel upor. Pionirski odredi sledijo pozivu Zveze prijateljev mladine za sev-niško, krško in brežiško občino in sprejemajo v svoje programe tekmovanje za plaketo Matije Gubca. To bo njihov delež pri proslavljanju puntarske obletnice.
Za plaketo Matije Gubca bodo tekmovali tudi učenci hrvaških šol, iz Stubice, Klanjca in drugih krajev, kjer so se brezpravni kmetje uprli gosposki. Tako bodo šolarji z obeh strani Sotle bolje spoznali kraje in dogodke iz hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1573. leta.
Vsak odred, ki bo hotel pridobiti plaketo, bo moral na pohod po poteh Matije Gubca. Krožna pot bo pionirje vodila v tele kraje: Brežice, Kerestinec, Susedgrad, Dolnjo Stu-bico, Klanjec, Cesargrad, Bistrico ob Soth, Planino, Sevnico, Krško in Leskovec.
V krški občini sta organizatorja pohoda Zveza prijateljev mladine in Planinsko društvo Bohor-Senovo. Akcija ima velik učno-vzgojni pomen, zato jo je podprl zavod za šolstvo SR Slovenije. Šolam priporoča, naj v okviru zgodovinskega in zemljepisnega pouka seznanjajo učence z dogodki in kraji velike puntarske tragedije naših pradedov.
Halo, tukaj Kostanjevica!
Tekmo^nje za plaketo Matije Gubca bo trajalo leto dni. Za prijave
je čas samo še do zadnjega oktobra. Zaključna prireditev bo oktobra prihodnje leto v Stubici, kjer pripravljajo vehk zbor slovenskih in hrvaških pionirjev. Do takrat se bo zvrstilo na temo kmečkih uporov še več drugih prireditev, razstav, pevskih revij, literarnih nastopov itd.
JOŽICA TEPPEY
Za .praznik nova ATC
Napeljava kanalizacije v Kostanjevici gre h koncu. To delo so zaupali Vodni skupnosti Dolenjske. Precej se je zavleklo zaradi pogostega deževja, saj seje Krka letos razlila kar sedemkrat. (Foto: Jožica Teppey)
MLADINA PO POTEH SL0VENSK0-HRVAŠKIH UPORNIKOV
»Le vkup, le vkup uboga gmajna!«
V petek, 21. oktobra, so v Kostanjevici na Krki slavili svoj krajevni praznik, posvečen žrtvam, ki so na ta dan 1943 padle pod streli nemških pušk. Njihovemu spominu so se Kostanjevičani poklonili na proslavi pred domom kulture ob sodelovanju osnovnošolcev in pevcev domačega okteta.
Za letošnji praznik je prebivalce razveselila povezava s svetom, ki jim jo omogoča avtomatska telefonska centrala. Novo telefonsko zvezo je pri otvoritvi prvi preizkusil predsednik krajevne skupnosti Ivan Abram in ob tej priložnosti poudaril njen pomen za Kostanjevico. V centralo je vključenih okrog 20 telefonskih naročnikov, vseh številk pa je 60. Njena zmogljivost se lahko poveča največ na 160 številk.
Direktor PTT Novo mesto Jakob Berič je dejal, da bodo avtomatizirali telefonski promet do konca leta še v Leskovcu in Koprivnici. Brez avtomatske telefonske centrale bosta ostali potem samo še pošti Raka in Podbočje. Te objjube bo PTT zlahka izpolnilo, če bo sodelovanje z občinsko skupščino Krško in podjetji še naprej tako uspešno kot doslej.
V krški občini bodo modernizirali telefonske zveze v smeri Rese in Leskovca in povečali zveze s Sc-novim. V načrtu je tudi razširitev krške avtomatske centrale od 500 na 1000 številk, da bodo tudi na tem področju sledili razvoju pokrajine.	j.	j.
AKCIJA RIBIČEV
Ribiška družina iz Kostanjevice, ki ji predseduje Sredoje Bešević, je 21. oktobra organizirala delovno akcijo — praznjenje krapovih mladic iz lastnega ribnika. Pri vlaganju mladic v Krko je sodelovalo okoli dvajset ribičev. Računajo, da je zarod vreden več kot 40 tisočakov. Odbor družine je zelo delavec in v dveh, treh letih si namerava družina urediti komercialni ribnik za postrvi. Povpraševanje po njih je veliko in tako se bo investicija lahko hitro obrestovala.
BREŽIŠKE VEStl
DOLENJSKI LIST __________________________________________________________________      ___________________ .__________0	Št.	43	(1178)	★	-	26.	oktobra	1972
»>»«"v wt, i
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
si:vxisi:i vi;st\ii
PRIPRAVE SKAKALCEV -Smučarska sekcija TVD Partizan Mirna že izvaja tečaj za bodoče mlade smuške skakalce. Trenirajo dvakrat na teden v telovadnici osnovne šole na Mimi. Ob nedeljah pridno pomagajo pri pripravljanju terena za novo 30-metrsko skakalnico, ki bo leg sedanje. Vadbo mladih ska-lcev vodi prizadevni Janez Kolenc z Mirne; do sezone bodo nared.
TEŽAVE DEDKA MRAZA -Društvo prijateljev mladine na Mimi je že sklicalo prvi posvet o delu v zimskem času. Razpravljali so tudi o prihodu dedka Mraza. Že lani je bil namreč dedek Mraz bolj reven, še slabše kaže letos. Morda bodo s pravočasnimi pripravami zbrali več pomoči, tako da se bo letos morda le bolje izkazal?
ČISTITI TUDI STRANSKE ULICE - Krajevna skupnost Mirna je uredila, da se vsako soboto počisti glavna ulica skozi kraj. Zaenkrat so ostale takšne kot ponavadi le še stranske ulice. S pomočjo občanov bi prav gotovo uspeli, da bi pričeli čistiti na podoben način tudi te ceste.
KAKO S POKOPALIŠČEM? Krajevna skupnost ima velike težave glede priprav za ureditev novega pokopališča. Komisija, ki je obravnavala razne inačice primernega zemljišča, je namreč zavrnila vse predložene rešitve. Na koncu je odobrila prostor v bližini Doba. Kolikor bi gradili'novo pokopališče, bi hkrati rešili tudi gradnjo mrliške vežice. Ce ne bo možno graditi novega pokopališča, bo treba misliti na razširitev starega.
SVEČANOST NA ROJAH - Kot običajno prireja krajevna organizacija Zveze borcev tudi letos pri spomeniku svečanost ob dnevu mrtvih. Sodelovala bo trebanjska godba, recitatorji in mirenski pevski zbori. Svečanost bo ob 10. uri.
UDOMAČENE RACE - Lovec Stane Zavrl z Mirne je vzgojil 6 divjih rac. Počutijo se povsem nemotene v bližnjem potoku ob hiši, spreletavajo se tudi po kraju, vendar se vedno vračajo domov. Italijanski lovci bi jih ob zadnjem lovu kmalu postrelili.
TREBANJSKE NOVICE
Maks Zemljak, predsednik komisije za srednjeročni razvoj stanovanjskega gospodarstva: »Preveč individualistični načrti v delovnih organizacijah!«
MNOŽIČNI IN TEKMOVALNI ŠPORT V OBČINI:
Podpori sledijo tudi uspehi!
0 stanju in razvoju telesne kulture bo prvič razpravljala tudi občinska skupščina 2. septembra. Predsednik občinske zveze za telesno kulturo Roman Ogrin o enoletnem načrtnem delu.
PRIPRAVE NA PETLETNI NAČRT:
Kakšno stanovanjsko gradnjo?
Priprave na samoprispevek za šolstvo in otroško varstvo tečejo z največjim zagonom dalje. O tem govorijo šolniki tudi s starši otrok na roditeljskih sestankih. Že ponavadi so ti sestanki zelo dobro obiskani. Na sliki: sestanek v boštanjski šoli - ni bilo pomisleka za novo šolo! (Foto: Železnik)
se to med pionirji močno pozna: lepo se uveljavljajo na Dolenjskem in drugod. “
- Telesnokulturna dejavnost delovnih organizacijah?
„Sindikalne športne igre se razvijajo šele drugo leto. Posebno leto: je bila lepa udeležba. Tudi sicer ne katere delovne organizacije razve seljivo pomagajo pri razvoju telesm kulture. To so zlasti Dana, KPD Dob, Trimo, Treles, GOP Mirna Mercator Trebnje, od krajevni! skupnosti pa posebno KS Mirna.44
- Kakšni so načrti za v bodoče?
„Letos smo imeli prvič malo več denarja, to se vidi pri uspehih. štirih letih naj bi zgradili telovadišč: pri popolnih osnovnih šolah; to bo do žarišča telesnokulturne dejav nosti v krajevnih skupnostih. Napre dovanje posameznih športov in so delovanje v ligah terja seveda še ve« denarja. Veliko pozornost bom* posvečali telesnokulturnim učite ijem; zaenkrat jih primanjkuje z šolsko delo, kaj šele za ostalo dejav nost!“
KAKO DO ŠE VEČJEGA PREMIKA?
Načrtovanje kadrov
Akademski klub Pavla Golie koristna vez med študenti in domačo občino - V ospredju sobotnega sestanka štipendiranje!
Kakšna rešitev je boljša: gradnja zasebnih hišic ali družbena blokovska gradnja ali vsaj gradnja etažnih stanovanj? Za urbaniste zasebna, gradnja enodružinskih hišic že lep čas ni vabljiva. Primer: Sevnica se je na ta način razpotegnila na 3 kilometre, pa je bila že od nekdaj dolga! Kar je ceneje sproti požro potem komunalne. Pa še nekaj je: marsikdo
dogradili Ne manjka nam težav glede obdelave zbranih podatkov, žal nam je, ker se nismo poslužili računalnika. Kljub vsemu je treba pohvaliti nekatere delovne organizacije, ki so vložile dosti truda v
Erograme	stanovanjske gradnje:
isca, Jutranjka, Stilles, osnovna šola Sevnica. Marsikje drugod pa imamo vtis, kot da teh vprašanj or-
Kam vodijo tiri sevni&e stanovanjske graditve? Široka zasebna gradnja je raztegnila mestne meje že na 3 km. V Naselju heroja Maroka raste (na levi strani slike) eden preredkih letošnjih družbenih objektov: stanovanjsko-poslovna zgradba. (Foto: Železnik)
sicer zgradi z lastnimi rokami, pomočjo sorodnikov in prijateljev ob sorazmerno majhnem denarju; vendar koliko truda je v tem? To se pozna tudi pri storilnosti na delovnem mestu, najbolj pa seveda prj zdravju! Komisija za izdelavo 5-let-nega načrta stanovanjske graditve v občini bo zato verjetno občinski skupščini predlagala, da se po posebnem sporazumu iz sredstev novega stanovanjskega sklada izloča dve tretjini denarja za družbeno gradnjo, le tretjina pa za zasebno gradnjo.
- Kakšne težave je še imela komisija pri svojem delu?
„Ni ustrezne metodologije. Najprej smo delali po republiški, le-ta pa je nemogoča. Po njej bi namreč znašal samo letošnji stanovanjski primanjkljaj 2128 stanovanj, kar bi v denarju veljalo toliko kot znaša družbeni proizvod gospodarstva vse občine. Na ta način ne bi prišli nikamor. Komisija je zato vzela za izhodišče primernega stanovanja tisto, ki ima 13,5 kvadratnega metra na občana in 30 točk. Po tem kazalcu manjka v občini 390 stanovanj, toliko pa bi v 5 letih lahko
SEVNIŠKP
USPEL POHOD - V soboto so se pohodniki, ki so letos že šli po poteh Kozjanskega odreda, odpravili še po poteh narodnih junakov Milana Majcna in Jančija Mevžlja v počastitev obletnice njune tragične smrti. Odšli so na kraj, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada pod Trebelnim, z avtobusi do Mokronoga, potem pa peš čez Veliki Cir-nik do Murene in Šentjanža. Na kraju zadnje borbe obeh junakov je bila manjša slovesnost, kjer je govorit komisar Gubčeve brigade Franci Kolar.
O TITOVEM PISMU SEDEM ORGANIZACIJ - Do ponedeljka je obravnavalo pismo tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ 7 organizacij ZK v občini, večinoma po delovnih kolektivih in mestu Sevnici. V tem tednu bodo svoje delo v luči teh pisem pretresale še organizacije na terenu.
ČRNOGRADITELJI - Nova zakonodaja določa ostrejše ukrepe in tudi kazni proti črnograditeljem. Kršenje predpisov glede gradnje se je v Sevnici kar precej razpaslo, vendar bo šlo sedaj zares. Na črno stoji tik železniške proge pri drevoredu v
gani samoupravljanja sploh niso obravnavali.41
- Nadaljnja pot reševanja stanovanjske problematike?
„Občinska skupščina mora sprejeti ustrezne odloke, zlasti odlok o ustanovitvi solidarnostnega sklada za pomoč revnejšim do konca leta. Po nekaterih občinah so najprej sprejemali odloke, sedaj pa šele preučujejo razmere. Mi smo šli obratno pot, zato bo šlo sedaj hi-trbje. Posamezni člani komisije imajo še povsem določene naloge do konca meseca. V začetku novembra bo razprava po družbenopolitičnih organizacijah in drugih organih, v začetku decembra pa bo o tem odločala občinska skupščina.44
- Kako reševati stanovanjske težave revnih delavcev?
„Nekatera podjetja primaknejo k stanovanjskim skladom za pomoč delavcev tudi dosti iz skladov skupne porabe. Dosti vprašanj so na ta način že rešili v Stillesu. Odlok za ustanovitev solidarnostnega sklada je lahko sprejeti, zahtevno delo pa je izdelava statuta. Zato bo potrebna aktivna razprava po kolektivih in družbenopolitičnih organizacijah.44
PABERKI
Sevnici objekt Jožeta Vodišarja s pravcato kurjerejo, Martin Kuhar je v Šmarju 7 dogradil prizidek kar na cesto, ki je javno dobro, Pavla Brglez na Glavnem tigu 1, pa je pod nekdanjim gospodarskim poslopjem zgradila , zidano garažo in delavnico. Sprememba je bila vidna šele, ko je bilo že vse pozidano, takrat so namreč zasilno gospodarsko poslopje podrli.
BREZ DIMNIKARJA? - Dimnikarski mojster Silvo Osovnikar je predzadnjo sredo odpovedal dimnikarsko obrt, službo bo opravljal le še do konca meseca.
POROKE - V soboto so na sev-niškem matičnem uradu poročili sedem parov:, Pavla Tiholeta iz Ledine in Martino Jančič iz Mišjega dola, Ivana Vinklcija iz Selnice ob Muri in Ivanko Špan iz Ledine, Franca Stipiča iz Planine pri Kostanjevici in Olgo Blas iz Kladja, Ivana Gabriča iz Podgorice in Marijo Kranjc iz Podgorja, Ivana Veneta iz Rovišč in Vido Kranjc iz Gornjih Radulj, Franca Murenca iz Laz in Terezijo Pavlič iz Zjgarskega vrha ter Antona Bregarja s Kala in Cecilijo Sevšek iz Podboršta.
ZAČETO
Nadaljevati I
Slavko Vilčnik: poslej v sindikatu
Slavko Vilčnik, sicer zadolžen za kadrovanje in izobraževanje v Konfekciji Lisca, ni novinec v sindikalnem delu: že vrsto let je član občinskega sindikalnega sveta, predsedstva sindikatov v občini, je pa tudi član republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva. Poslej bo vodil predsedstvo sindikata v občini namesto Franceta Pipana, ki bo opravljal delo ravnatelja sevniške šole.
- Katero delo čaka sindikalne organizacije v tem trenutku?
„Zagreti smo v pripravah za dva referenduma; za šolstvo in združitev skladov delavskega in kmečkega zavarovanja. Kot velja, da tudi takrat, ko gre za eno akcijo, ne gre le zanjo samo, velja to tudi v tem rimeru. Gre namreč za veliko solidarnost ob ureditvi žgočih težav v šolstvu in otroškem varstvu in osnovne izenačitve pravic pred zdravnikom za kmete. Ob tem utrjujemo tudi notranjo enotnost naših osnovnih organizacij. Sicer pa nas Titovo pismo ne sme pustiti v mirovanju. Sindikat se mora bolj zavzeti za izvedbo ustavnih dopolnil, priprave za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela je treba premakniti, zlasti v obratih s sedežem matičnega podjetja zunaj občine.44
- Kaj pa delo osnovnih organizacij?
„Izgovor, češ da na;delovnem mestu ni možnosti za politično sindikalno delo, ne more več veljati. Ustavna dopolnila nedvoumno govorijo o mestu političnega dela Poleg usmerjanja s strani vodstva, mora zavzetost za izobraževanje izvirati tudi iz „baze44. Vse organizacije bom obiskal, da se bomo pogovorili povsem določno.44
- Drugo delo?
„Ne manjka ga! Do konca leta moram opravljati še delo v Lisci. Pereča je obravnava vprašanj stanovanjske gradiye, zlasti pomoči revnim delavcem. Razen prve stopnje- višje komercialne šole za izobraževanje delavcev poleg dela v tovarni ustanavljamo tudi oddelek višje šole za organizacijo dela. Prirejali bomo še druge oblike, ko se bo izkazala potreba. Nemudoma bi morah rešiti vprašanje prevozov delavcev za območje Studenca in Lončarjevega dola, kjer ni drugega javnega prevoza, zima pa je pred durmi44
Čas je pač tak, da se vse manj gibljemo, šport ni več „iuksuz44, kot se je temu reklo, temveč potreba. Potreba vsakogar, tistega, ki dela za strojem ali drugače, saj so ob vsakem delu ponavadi enostranski gibi ali dejavnosti. Smo pred ustanavljanjem telesnokulturnih skupnosti po zgledu kulturnih, zato vsekakor ni odveč, da ta vprašanja obravnava tudi občinska skupščina.
- Kakšno je stanje v telesni kulturi v občini?
„Od lani si je naša zveza prizadevala razširiti množičnost rekreativne
in tekmovalne telesne kulture v občini, več smo skušah doseči tudi glede gradnje novih športnih objektov. Igrišč in drugega je premalo; kar imamo uporabnega, je bilo zgrajeno v zadnjih sedmih letih. Pomagamo si s šolskimi napravami, vendar imamo skoraj pri vseh petih popolnih osemletkah le zasilna igrišča. Poleg 40-metrske smučarske skakalnice na Mimi bi tam za naraščaj potrebovali še 20-metrsko. Na Mimi smo pridobili lepo kopališče, radi bi še nogometno igrišče. Bazen gradijo Šentruperčani, kopališče so si zgradili občani Slovenske vasi, s pomočjo KPD Dob so zgradili tudi nogometno igrišče. Imamo smučišča in vlečnico, veliko zanimanje je za kegljanje in balinanje. Strelci imajo novo strelišče.
- Aktivnost tekmovalnih športov?
„Redno vadbo ima le Partizan na Mimi. Izredno dejaven je 51-članski šahovski klub v Mokronogu. Uspehi ostalih so znani iz številnih tekmovanj. Odbojkarje kluba Trima moti odhajanje mladih igralcev. Čeprav delujejo kegljači šele 9 mesecev, dosegajo lepe uspehe. Odkar je smučarski klub Trebnje zgradil vlečnico,
VPIS ŽE NOVEMBRA
Temeljna izobraževalna skupnost v Trebnjem obvešča starše, da se*bo pričel vpis v osnovno šolo že novembra. Pouk v mah šoli bo namreč stekel že po novem letu.
VELIKA LOKA:
ZLATA POROKA KOTARJE VIH
V nedeljo sta praznovala 50-let-nico skupnega življenja Franc in Marija Kotar iz Vehke Loke. Zanimivo je, da sta oba dorasla pravzaprav brez topline staršev, saj sta jih izgubila že v rani mladosti. Sama sta nudila topel dom petim sinovom.
Jože Tisnikar: Bolnica z rozo
DROBNE Z MIRNE “
Zadostno število strokovnjakov je ponavadi velika ovira razvoju manj razvitih predelov, to vprašanje pa se sedaj zaostruje že tudi pri programih gradenj novih gospodarskih objektov, kot se je zgodilo pri načrtih za razširitev INKOT - tovarne klimo-ozračevalnih naprav in predelavo plastike v Trebnjem, ko je sklad republiških rezerv načrte delno okrnil ravno zaradi vprašanja kadrov. Kaj je bilo glede kadrov že storjenega?
Na sobotnem srečanju študentov kluba Pavle Golie, predstavnikov občinske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti ter od gospodarskih organizacij le INKOT in Kmetijske zadruge so ugotovili, da je ob večjem številu štipendij republiške izobraževalne skupnosti vseh štipendistov v občini sicer že kar 130. Večina teh štipendij je namenjena dijakom srednjih šol. Študente je zanimalo zlasti, kakšni so kadrovski načrti delovnih organizacij, saj je na sestanku nadrobno obrazložil načrt potreb po učiteljih in drugih kadrih le predsednik temeljne izobraževalne skupnosti Roman Ogrin. Kot je dejal tovariš Ogrin, so ugotovili, da je precej podjetij, kjer primanjkuje strokovnjakov že zato,
MOKRONOG: ŠPORTNO DRUŠTVO
V soboto so na pobudo Janeza Borštnarja ustanovili športno društvo. V društvu naj bi delovali tako mladi kot tudi starejši. Za začetek so predvideli že kar dve sekciji: za odbojko in smučanje; če pa bodo našli prostor, bi radi gojili še namizni tenis. Z odbojko nameravajo pričeti takoj. Upajo, da bodo pozimi lahko uporabljali telovadnico na Mimi. Janez Borštnar je bil tudi izvoljen za prvega predsednika društva.
ŠE ENO NOVO IGRIŠČE
Poleg asfaltiranega igrišča pri osnovni šoli Šentrupert je novomeško Cestno podjetje asfaltiralo igrišče tudi v Mokronogu. Letos so sicer položili le grobi asfalt, spomladi naj bi položili še tanjšo plast. V kratkem bodo v Mokronogu postavili koše za košarko in drogove za odbojko. Najmlajši pa so pričeli starše že nagovarjati za kotalke.
da bi sestavih celo kadrovske načrte, zato tudi niso mogh uresničiti dogovorov, ki jih je imel komite občinske konference ZK z direktorji gospodarskih organizacij v lanskem letu. Kot je ugotovil Jože Kastelic, analitik pri Sob, so želje kolektivov po strokovnjakih nedodelane predvsem glede smeri, za katere naj bi bili ti strokovnjaki usposobljeni.
Stane Mam, predsednik študentskega kluba Pavle Golie: „Združiti štipendijske sklade v občini. - Kdo bo pobudnik? “
Študente so povabili, da tudi med študijem navežejo stike z delovnimi organizacijami domačih občin, saj bi lahko v obhki seminarskih in diplomskih nalog rešili marsikak domači problem.
Kaj je v preteklosti še vodilo domače mlade strokovnjake iz ob- „ čine v druge kraje? Poleg pomanjkanja stanovanj nedvomno tudi nižji dohodki. To je izhajalo iz narave domače samorastniške industrije, ta razkorak pa se je že precej zmanjšal. Razmah števila obratov s sedežem podjetja izven občine tudi doslej ni terjal večjega števila strokovnjakov o obratih, predvsem zaradi preproste organizacije dela. Predvidene spremembe, predvsem ustanovitev temeljnih organizacij združenega ' dela v teh obratih, bodo terjale samostojnejše poslovanje teh obratov, s tem pa tudi več kadrov.
A. Z.
Podjetjem je letos več ostalo
Gasilci z območja kočevske občine večkrat preizkusijo svoje znanje v reševanju premoženja in ljudi. Več gasilskih društev iz okolice Kočevja je pred kratkim izvedlo vajo v podjetju LIK — (Foto: J. Primc)
V kulturni dom proizvodni obrat
Za vzdrževanje kulturnega doma ni bilo denarja - Zdaj bo v njem obrat VEZENINE, ki bo zaposloval 60 žena’in deklet - Pevci so, pevovodje nimajo -Po kulturo v Kočevje - Sestanki bodo v šoli
Krajevna skupnost Stara cerkev pri Kočevju je pred kratkim podpisala s podjetjem VEZENINE Bled pogodbo o oddaji kulturnega doma v najem za 10 let z enoletnim odpovednim rokom.
Po tej pogodbi vzame s 1. januarjem 1973 podjetje VEZENINE v najem kulturni dom, katerega bo prvi dve leti le vzdrževalo, v naslednjih osmih letih pa bo razen vzdrževanja plačevalo za dom še po 1.000 din najemnine na mesec.
VEZENINE bodo z majem 1973 organizirale v tem domu obrat, v katerem se bo zaposlilo 60 žena in deklet z območja Stare cerkve in okolice, če bo teh premalo, pa lahko še iz obrobnih krajev ribniške
Rekli so:
PETER ŠUBIC, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe pri občinski skupščini Kočevje: Težko je oceniti, koliko alkoholikov je v občini, vem pa, da je alkohol povzročil mnogim posameznikom in družinam veliko gorja, da je veliko družin razdrl in da so mnogi še mladi ljudje prav zaradi alkohola veliko veliko prezgodaj umrli.
ALOJZ PETEK, javni tožilec: Ni malo ljudi v občini, ki dobe na račun kilometrin 50.000 din na leto, se pravi 5 milijonov starih din, kar znese toliko kot letni osebni dohodek za dva človeka, ki nista slabo plačana .V vsakem podjetju bi morali pregledati, kako je 10 ljudi, ki največ zaslužijo, prišlo do denarja.
občine (Dolenja vas, Rakitnica, Grčarice). V podobnem obratu v Kočevju se že priučuje 60 žensk, za zaposlitev pa se jih je prijavilo še enkrat toliko.
V	otroškem vrtcu v Stari cerkvi je trenutno le 6 otrok, čeprav bi jih moralo biti najmanj 12. Računajo, da bo z odprtjem obrata VEZENIN dalo več žena otroke v vrtec in da bo zato varstvena ustanova povsem zasedena.
Krajevna skupnost se je s težkim srcem odločila za oddajo kulturnega doma, vendar se je morala, saj ni imela denarja za njegovo vzdrževanje, pa tudi ni kazalo, da bi vzdrževanje financirale kulturne osr ganizacije. Prav zaradi pomanjkanja „kulturnega denarja“ je namreč kulturno življenje v Stari cerkvi zamrlo. Nekateri menijo, da se lahko domačini kulturno udejstvujejo kar v Kočevju, saj imajo z njim dobre prometne zveze.
Vendar žele v Stari cerkvi le ustanoviti svoje pevsko društvo. Pevcem se je prijavilo okoli 15 ljudi. Žal jim doslej še ni uspelo dobiti pevovodje. Zdaj jim je obljubila pomoč Zveza kultumo-prosvetnih organizacij.
Kulturni dom bo izgubljen tudi za razne sestanke in zbore. Občani in člani organizacij se bodo poslej zbirali v šoli«, Krajevna skupnost se je že dogovorila, da bo imela sestanke v šoli in da bo zato plačevala, če bo treba, najemnino za prostor.
J. P.
Ljudski časnik vest socializma!
DROBNE IZ KOČEVJA
SAMI REVEŽI? - „Najvišji dohodki v Sloveniji44 je bil naslov zanimive reportaže v mariborskem tedniku 7 D (Sedem dni). V njem so bili številčno in poimensko objavljeni podatki o najvišjih dohodkih v Sloveniji lani. Zaman smo iskali v spisku Kočevje. Ah obrtniki in občani tako siromašno zaslužijo, da ni nihče prišel na ta spisek ali redakcija ni dobila podatkov ali pa smo preveč ali morda premalo pošteni?
LOTERIJA Strelske zveze Slovenije bo 18. novembra. Imela bo 11 premy in 2570 denarnih nagrad. Med premijami bodo trije avtomobili, vagon cementa, pralni stroji itd., med denarnimi pa tudi dobitki po 1.000 din. Srečke po 5 din prodaja Občinska strelska zveza Ko-
CCP0 PEČENEM KOSTANJU že diši po mestu. Otroci in starejši ga pridno kupujejo. Rokam kar prija vroča vrečka pečenega kostanja. Kupci bi vendar ne smeli razmetavati luščin po pločnikih. Tudi to sodi v vprašanje čistega okolja, o katerem zadnje čase toliko razpravljamo.
FILATELISTIČNO DRUŠTVO Slovenske Konjice je poklonilo kočevskemu filatelističnemu društvu razstavne vitrine (stoječe in zaste-klene). Vitrine bo društvo uporabljalo za miile potujoče, teden dni trajajoče propagandne razstave v šolah na kočevskem in ribniškem
območju. Razstave naj bi vzbudile zanimanje za zbiranje znamk med šolsko mladino.
LOVSKA RAZSTAVA v Mariboru je privabila veliko obiskovalcev iz države in iz zamejstva. Tudi lovci iz Kočevja in okolice so si jo ogledali. Imeli so razstavljenih tudi precej trofej iz kočevskih lovišč. O uspehu bomo poročali, ko bomo dobili katalog ocenjevalne komisije razstave
TRŽNICA je slabo založena, čeprav beremo v časopisju, da je po drugih krajih Dolenjske povsem nasprotno. Kaj je vzrok, je težko reči. Mogoče mraz na odprti tržnici? Najbolj redni dobavitelji so ribogojnice, ki ribe redno dovažajo na trg vsak četrtek. Zanje je hladno vreme ugodno.
- Gimnazija je stara že 100 let, pa še nima telovadnice.
- Ker ic potrpežljiva, niy počaka še 100 let!
KOČEVSKE NOVICE
Zaostriti disciplino
Na dosedanjih sestankih osnovnih organizacij in aktivov ZK v kočevski občini so ugotovili, da je treba pomladiti organizacijo ZK in sprejeti v ZK še več neposrednih proizvajalcev.
V podjetju LIK je partijska organizacija razpravljala o pismu skupaj z mladinci. V živahni razpravi so se pogovorili o problemih v podjetju in občini, predvsem pa so poudarili, da je treba ZK pomlajevati in da mora imeti ZK vpliv na kadrovsko politiko.
V Stari cerkvi so razpravljali hkrati še o delu drugih družbenih in političnih organizacij, krajevni skupnosti, komunalnih zadevah in drugem. Ugotovili so, da so v vodstvih vseh organizacij zastopani komunisti in da tudi odgovorno delajo.
V Delavski univerzi so razčiščevali nekatere notranje odnose ter sklenili zaostriti partijsko in delovno disciplino. V NAMI so razen o podobnih zadevah razpravljali še o bogatenju, komunistom OPREME pa je moral pokazati pot iz malodušja predstavnik komiteja.
V sredo, 18. oktobra popoldne, so o pismu razpravljali tudi komunisti teritorialne obrambe, ki so v načelu ugotovili, da sta vsak komunist, vsaka osnovna organizacija dolžna odpravljati nepravilnosti v svoji organizaciji, svoji delovni organizaciji, svojem okolju. To pa zahteva tudi, da so vsi pošteni komunisti enotni, saj bi sicer lahko „potegnili kratko44, če bi kritizirali svoje vodje. Le enotni komunisti bodo lahko odločilno prispevali k odpravljanju nepravilnosti in uresničevanju misli iz pisma predsednika Tita.
J. P.
Same luknje
„Žalostno je, da morajo zaradi kilometra asfalta vse ceste v občini trpeti!44 je poudaril odbornik Ferbežar na zadnji seji občinske skupščine Kočevje in predlagal:
„Ker ni bilo na republiških cestah skoraj vse leto nobenega ce-staija, naj občina odtegne tisti denar za republiški cestni sklad in ga da sama za vzdrževanje cest. Zdaj so ceste take, da se po njih niti z vozom gumarjem ne da več voziti!44
Odbornik Štimac je tako kritiziral žalostno dejstvo, da so ceste v kočevski občini zelo slabo vzdrževane, in to kljub temu da so posodabljanje oziroma asfaltiranje prvih dveh kilometrov ceste Livold-Brod (lani in letos) plačevali v glavnem občani s krajevnim samoprispevkom!
Tak odnos do cest na Kočevskem ni pošten, pa čeprav ima morda za osnovo „samoupravno odločitev4'. Dejstvo je, da tam, kjer odločajo o posodobljanju cest, ni ljudi s Kočevske, če pa morda so, so preglasovani.
Preprosti ljudje vedno najbolj zdravo mislijo, ocenjujejo in cenijo. Tak odnos odgovornih ljudi in organov do njih zdaj obsojajo. Prepričani so, da so zapostavljeni in opeharjeni, in prav imajo!
Družba je dobila letos za 3 odstotke manj družbenega proizvoda -mičnost in rentabilnost sta se zmanjšali, produktivnost pa je večja -Nr vidnost je najbolj pritisnila STANGRAD
Gospodarske organizacije v ribniški občini so v prvem polletju letos v primeijavi z istim obdobjem lani ustvarile za 39,3 odstotka večji celotni dohodek, za 31,1 odstotka večji dohodek, za 56,2 odstotka večji dobiček pri za 42 odstotkov več porabljenih sredstvih in 16,7 odstotka več zaposlenih.
Ekonomičnost poslovanja se je v istem obdobju zmanjšala za 1,9 odstotka, produktivnost se je povečala za 12,4 odstotka, rentabilnost pa je nižja za 24,4 odstotka.
Analiza zajema le matične gospodarske organizacije, brez obratov, ki imajo sedež podjetja izven občine. V prvi polovici leta so vse poslovale brez izgube, pokrile so vse zakonske
in pogodbene obveznosti in namenile precej sredstev za sklade.
Družbeni proizvod je bil dosežen v višini 44,865.000 din inje za 31,9 odstotka višji kot v prvem polletju lanu Delitev družbenega proizvoda je bila letos ugodnejša za delovne organizacije, saj jim ga je ostalo 74,8 odstotka (lani 71,8 odstotka), druž-
bena skupnost pa jei 25,2 odstotka (lani 28,2 Ribniška podjetja so s tudi z nelikvidnostjo. Naj . je šlo STANGRADU, pn.^j ■ se terjatve od kupcev zvi^J ; 209 odstotkov v primež skim poslovnim p o lic tj eni. , ^ Razen z nelikvidnostjo , ^ gospodarske organizacije t ( pomanjkanjem nekatere?* riala: lesa, cementa, zeiez* itd.
Čeprav se je ribnisKO stvo otepalo z vrsto seženi uspehi v glavnem
Med Prigorico in Goričo vasjo ter pri Ortneku so pred kratkim prelili že močno po škodo' novim asfaltom. Ob tej priložnosti je bilo prevozne le pol ceste, zato so promet usmerjali ‘ jih sicer ni ne v Ribnici ne v Kočevju. (Foto: J. Primc)
Dražji alk«*«'
•dovan°j
lisse^
Podražena voda in smeti
Hočejo odločati o ribniškem denarju
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji določila višje cene za vodo in odvoz smeti.
Cene vode so zdaj enake kot v Kočevju, in sicer velja kubik vode za gospodinjstva, šolstvo in hišne svete 1,20 din, za zavode, gostinstvo in ustanove 1,40 din (pavšal 2,10 din), za industrijo 1,75 din (pavšal 2,10 din). Nadalje velja za široko potrošnjo, kjer nimajo števcev, naslednji pavšal: od osebe 3 din, od kopalnice 3 din, od male živine 0,70 din in od velike živine 1,20 din.
Od cene vode se izloči 0,25 din za razširjeno reprodukcijo. Prav o teh 0,25 din je bila na seji živahna razprava. Nekateri so menili, naj bi se ta denar ne zbiral pri HYDRO-
VODU Kočevje — Ribnica (za to podjetje namreč veljajo te nove cene in ne za režijske vodovode po vaseh), ampak na posebnem skladu pri občinski skupščini. Vzrok za tak predlog je bil, da bi v ribniški občini odločali ah vsaj kontrolirali porabo denarja za razširjeno reprodukcijo, ki se zbira v njihovi občini. Končno je prevladalo mišljenje, naj se denar zbira pri HYDROVODU, vendar ga je treba voditi ločeno, vpliv na njegovo porabo pa naj bi imela tudi ribniška občina.
Nove cene za odvoz smeti so: za gospodinjstvo 3 din na osebo in dinar od kvadratnega metra poslovne površine.
Občinski prometni holne pijače bo v rf" kratkem višji, saj ščina o tem že seji
Prometni davek bo od dosedanjega za umetnem žganju 2 do cialnih vinih 0,5 do * kerjih in močnih alkon 1,5 do 3 din, pri naravne ^ čem vinu 0,40 din in P žganju 1,50 din. Ves ta velja za liter posamezne 1
Vendar se alkoholne^ ( dneh ne bodo P°^r7^, zneske, ampak precej p* zaradi višjega
sproscemh cen pn Pr d*1' pijač. Nekateri računaj.’0i alkoholne pijače pr,b ne dražje. Trgovci pri tc”lnjeJi<!1(1 služili, ker imajo zamr $ ^ gostišča pa bodo maknila svoj »davek > ^ mor«'la prej prijaviti cen
REKLI SO:
DR. BOŽIDAR VOUC, občinski odbornik: Ribniški zdravstveni dom je že premajhen, zato zbirajmo denar in dokumentacijo za gradnjo novega.
STANE GORSlC, direktor STANGRADA: Naše podjetje ima težave z likvidnostjo, ker smo se razvili iz nič, dobili nismo nobenih obratnih sredstev, zdaj pa smo že podjetje z dvema do tremi milijardami starih dinarjev letnega prometa.
BOGO ABRAHAMSBERG, predsednik občinske skupščine (med razpravo o notranji kontroli v gospodarskih organizacijah): V nekaterih naših republikah uvajajo prakso, da inšpektorji poročajo o svojih ugotovitvah v posameznih podjetjih na sejah delavskih svetov teh podjetij. Pri nas pa lahko dobe delavski sveti že prikrojene podatke. Prav bi bilo, da bi tudi pri nas uvedli tako prakso.
0RTNEŠKI POROČEVALEC
Pred dnevom mrtvih
Kr;ycvnc organizacije Zveze borcev v ribniški občini sc pripravljajo na žalne slovesnosti, ki bodo na dan mrtvih, 1. novembra. Za to priložnost bodo očistili, in uredili partizanska grobišča in spomenike padlim borcem. Letos bodo namenili za to več denarja kot prejšnja leta. Občinska skupščina bo krajevnim organizacijam ZB letos dodelila za vzdrževanje spomenikov in partizanskih grobišč 10.000 din.
ZAKASNELA DOSTAVA - Kaj je vendar z našo pošto? Mislim tisto iz Ljubljane! Poštna direkcija naj ugotovi, zakaj v nedeljo, 8. oktobra, kar vsa ribniška dolina ni dobila Nedeljskega Dela. Podobni primeri se prepogosto dogajajo.
STANOVANJA UPOKOJENCEV
-	Stanovanjska stiska je v Ribnici precejšnja tudi med upokojenci. Brez stanovanja ni nihče, nekaterim pa se že strop nad glavo podira. Društvo upokojencev je sklenilo letos preskrbeti najpotrebnejšim primerna stanovanja. Ugotovili so namreč, da nekateri niti sanitarij nimajo, da morajo po vodo k sosedu ali Še dalj, da so nekatera stanovanja pretemna, da so vlažna skoraj vsa stanovanja. Društvo upokojencev zato naroča vsem, ki bodo dobili pozive, da sc zglasijo v pisarni ali kakem drugem določenem lokalu na razgovor o ureditvi njihove stanovanjske zadeve.
DOM SAMUJE - Odkar so Puljčani vrnili mladinski dom v Ortneku, sc nihče več ne zanima zanj in bo prek zime žalostno končal, kot je stari grad nad Ortnekom. Edini najresnejši ponudnik je dokončno opustil namero, da bi v Ortneku uredil dom za usposabljanje duševno ali telesno manj razvite mladine. Streha na glavni stavbi pušča kot rešeto in dež zateka prvo in drugo nadstropje.
KAJ PA KOSTANJ? . letos na pretek, boro malo, jabolk za je malo in naš dcdcK skromen. Morda bo ^ več. Po njem PovPr^d0 K
lina. Tudi medvedi bo .. & -prikrajšani in bati J fcjjj pritiskali na druga J ^ tom ne bo prav. Tu,,liajor vendar trgovine P1^jjja. „J
■mat'
55. “ S g
zdaj laže za dan ah u l0*"1 J doma. Ni mraza ne f trebni smo oddiha znanci in prijatelji.
občan vprašuje
— Za musi dopustna obremeni'. .	.. vcc in jo je treba/n^ ^
- To že, vendar z tudi 12 ton in več.
nost
REŠ ETE!
eletekslil" Črnomelj
povsem a si ga
Šalimo se. a gre zares
Če se bo kadrovska struktura tako počasi spreminjala, potem v metliški občini še 30 let ne bo dovolj strokovnjakov - Zakaj tako?
Kaj bo s hišami, ki so vse do letošnjega leta služile na podeželju za šolski pouk in so ostale prazne? To se sprašujejo predvsem na Radoviči, v Drašičih in Božakovem, kjer so šole zaprli zaradi premajhnega števila otrok, ki jih zdaj vozijo v Metliko. Zadevo je pojasnil Ivan Žele, ravnatelj šole in hkrati predsednik občinske skupščine:
„Nekaj let bodo stavbe ostale pod šolsko upravo, da vidimo, če se bo gibanje prebivalstva v odročnih krajih spreminjalo.
Počakati!
Ako bi bilo spet več prebivalstva, kar je možno zaradi modernizacije cest in siceršnjega napredka v občini, potem bomo vaške šole ponovno odprli. Če teh sprememb ne bo, bo še čas za odločitev o morebitni prodaji in' komu. Zaenkrat čakamo, stavbe pa bodo na razpolago krajevnim organizacijam za družbene potrebe. Marsikje je to edini prostor, kjer je možno imeti sestanke in prireditve. Na Radoviči in Božakovem že tečejo dogovri, da bo mladina s prostovoljnim delom preuredda prostore za svojo družbeno dejavnost, prav tako pa bo bivša šola na razpolago drugim društvom, toda nekdo bo odgovarjal za stavbo. Med občino in posameznimi organizacijami bomo sklenili pismene pogodbe o upravljanju in vzdrževanju teh stavb, kajti zavarovati se moramo tudi mi, da se v nekdanjih šolah ne bo delala škoda. “
Dom Partizana na Pungartu je edina telovadnica vseh šolskih otrok, v tej dvorani pa so tudi kulturne prireditve. Oder in druga oprema so zastarali. Majavi in premični stoli motijo izvajalce programa, gledalci pa se nasmihajo.
Z gradnjo nove šolske telovanice v Metliki bo dom namenjen zgolj kulturnim prireditvam, potrebno pa bo dvorano in oder temeljito preurediti. Da bi Metlika dobila novo dvorano, ki bi bila sicer potrebna, je za zdaj smešno misliti, ker zahteva gradnja takega objekta veliko denarja, tega pa ni. Razmišljajo tudi o tem, da bi dvorano uredili tako, da bi bile v njej lahko tudi kino predstave, ker sedanja kino dvorana prav tako ni primerna.
Preden pa se Metličani lotimo česar koli, je treba urediti lastniške odnose, kajti dom Partizana je last
NI PO PLANU
Občinski sklad za pospeševanje kmetijstva je predvidel v letošnjem letu 196.800 din dohodkov, do konca avgusta pa je imel že za dobrih
136.000 din izdatkov. Žal vseh načrtov v sezoni niso mogli uresničiti, ker je občinska dotacija v znesku
50.000 din prišla žc v drugi polovici leta. Iz sklada so namenili letos kar 73.197 din za prispevek za zavarovanje zasebnih vinogradov, okrog 8.500 din je šlo kot regres za semenski krompir in pšenico, 2.000 din so dali za nakup strokovnih filmov, skoro 13.000 din pa za obresti od posojil kmetovalcev, kar je tudi neke vrste regres.
Nihče ne more trditi, da ne gre za premik na boljše, odkar so pred približno letom dni začeli premlevati porazno kadrovsko sliko domače občine, vendar ni mogoče reči, da je napredek nagel.
Ko so na občinski konferenci Zveže komunistov o tem razpravljali, so vsi poudarjali, kako se bodo zavzemali za nov veter v kadrovski politiki, toda po letu dni na območju občine še vedno ni, recimo, nobenega pravnika, kot ga tedaj ni bilo. Prav tako se število kadrov z visokošolsko izobrazbo ni bistveno spremenilo ne v gospodarstvu ne v negospodarskih dejavnostih, na čelu z občinsko upravo.
Tedaj, ko je o tem tekla beseda na konferencah v občinskem merilu, je bilo rečeno, da si bodo predvsem s štipendiranjem zagotovili bodoče strokovnjake. Sklep je bil: povsod povečati število štipendij, povišati štipendije, toda z izjemo dveh, morda treh podjetij od besed nikjer niso prešli k dejanjem. Največ je glede tega gotovo naredila tovarna BETI, ki ima letos 52 štipendistov, od tega 18 na višjih in visokih šolah.
Poglejmo, kako je v občinskem skladu za štipendiranje. Sklad ima skromna sredstva, na svoja ramena pa prevzema predvsem tiste mlade ljudi, željne študija, ki jih zaradi slabšega uspeha niso zrinili k raznim republiškim štipendijam ali k domačemu gospodarstvu. Občinski sklad skrbi za socialno šibke štu-
republiškega društva. Navsezadnje pa se bodo morali pristojni sploh odločiti, če se splača preurejevati bivši sokolski dom. Včasih so temeljita popravila dražja od nove stavbe.
j	T.
KANALIZACIJO NA BREGU revolucije urejajo že celo večnost. Stanovalci, ki morajo večkrat na dan skakati čez jarek ali loviti ravnotežje na deskah, se hudujejo. Še več jeze bo ob dnevu mrtvih.
IZŠLA JE PETA številka VE-ZILA, glasila tovarne BETI. Na šestih straneh seznanja bralce z novim računalniškim centrom, z delom praktikantov, z modno revijo, zanimiv pa je tudi sestavek Silve Dular o nočnem ribolovu. Pogrešamo sestavke delavcev.
SPET SAMO ZA VIKEND - Priljubljeno gostišče Veselica je od 15. oktobra dalje odprto le ob sobotah in nedeljah. Ob sobotah strežejo od 14. do 24. ure, ob nedeljah pa od
12.	do 23. ure.
OGRAJO NA STOPNICAH, ki vodijo od Mežnaršičeve gostilne k Cesti bratstva in enotnosti, bo treba
dente in pa za kadre, ki jih potrebuje občinska uprava. In vendar med štipendisti, ki jih je 18 kot prejšnja leta, ni nobenega na pravni fakulteti Baje'ni interesentov.
Napredek v štipendiranju se kaže predvsem v višini štipendij, saj so prej znašale 200 do 300 din, zdaj pa 300 do 500 dinarjev. Toda tudi to povečanje je varljivo, kajti zaradi podražitev so štipendisti dejansko na istem, kot so bili.
Kakšen je odnos do kadrovske politike v metliški občini, se lepo kaže tudi v tem, ker družbenega dogovora o štipendiranju vsi še niso podpisali. Ali ni vse to tipičen primer mlačnosti, mečkanja in neodgovornega odnosa do tako resne stvari, kot je strokovni kader?
R. B.
SPREJEM ZA KOŠARKARJE
Ob zaključku košarkarske sezone, v kateri se je metliška ekipa dobro izkazala, je občinska skupščina priredila sprejem v dvorani tovarne BETI. Udeležili so se ga vsi člani košarkarske ekipe, vodstvo kluba, predstavniki TVD Partizan ter predstavniki občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Gre za pozornost, ki je bila hvaležno spre-
MED NAJBOLJŠIMI
Konfekcijsko podjetje KOMET v Metliki je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarilo 19,306.000 din celotnega dohodka, kar predstavlja 38-odstotno povečanje od enakega obračunskega obdobja lani. Letni plan je bil ob polletju dosežen že s 64 odst., prav tako pa se Je močno povečal izvoz na zahodno tržišče, saj je bil za 63 odst. večji kot v prvi polovici lanskega leta. Tudi po ustvarjenem dobičku je KOMET med najboljšimi podjetji metliške občine.
čimprej popraviti. Ko Do začelo zmrzovati, se bo kdo ponesrečil, ker se pri hoji ni kam oprijeti.
ZA OBČINSKI PRAZNIK bodo v KOMETU začeli izdajati svoje glasilo. Odgovorna urednica je Cveta Jagodič, tehnični urednik pa Zoran Hočevar.
V DOMU ONEMOGLIH že nekaj mesecev nameščajo centralno kurjavo. Delo zelo počasi napreduje in bati se je, da bodo starčki pozimi zmrzovali. Kaže, da bo letos prej zima.
GODBA NA PIHALA se je udeležila srečanja pihalnih orkestrov v Karlovcu. Srečanje so pripravile zveze kultumo-prosvetnih organizacij obkolpskih, obkrških in ob-savskih občin. Metličani so se dobro odrezali.
UMRLA JE Angela Mehak iz Metlike, stara 61 let.
metliški tednik
Kot deklica za vse
Telovadnica za vse šolarje in športnike, dvorana za kulturne prireditve, pa še kino? Dom Partizana v Metliki kliče po obnovi
SPREHOD PO METLIKI
\
»Mi startamo«
V oživljenem aktivu mladih komunistov je PISMO sprožilo polet
17. in 18. oktobra je bila v Metliki vsakoletna krvodajalska akcija v Domu Partizana, kjer je ekipa Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane odvzemala kri. Kot običajno stari krvodajalci niso manjkali. Na sliki vidimo Katarino Nemanič, Marijo Fir, Jožeta Turka, Alojzijo Šuklje, Jožeta Hudeta in Marijo Nemanič, ki so vsi že velikokrat s svojo krvjo reševali tuja življenja. (Foto: R. Bačer)
Pretekli teden je po dveletnem premoru v Črnomlju spet zasedal aktiv mladih komunistov. Kaj šo se pogovarjali, kaj sklepali, je povedal Martin Sku-be, predsednik občinske konference ZMS:
„Prišel je čas, ko so stališča o delovanju mladih komunistov jasna: aktiv je mesto za dogovarjanje o vseh težavah mladih ljudi in mesto za predloge, kako bi jih rešili Vsak izmed članov aktiva pa mora sprejeta stališča uresničevati v okolju, kjer deluje in živi.“
—	Razpravljali ste tudi o pismu tovariša Tita in izvršnega biroja ter izrekli vso podporo tem stališčem. So mladi komunisti pripravljeni iti v akcijo in na kakšen način?
„Naše mnenje je bilo: ne pisma brati in ga pozabiti, temveč v njem poiskati sebe, opozoriti tiste, ki delajo napake, predvsem pa delati tako, kot tovariš Tito od nas pričakuje. Mi mladi bomo s svojim poletom v
sredinah, kjer živimo, poskrbeli, da sc začne obračunavanje s sla-bostmi.“
—	Kaj pa v primeru, če kateri od vaših članov aktiva v dogovorjeni delavnosti odpove?
„Delovno disciplino smo na aktivu še posebej poudaijali in bo obvezna za vse člane. Ce jo bo kdo kršil, bo obravnavan na sestanku, za hujše primere bomo posegli po kaznih. Tudi za neopravljene naloge, dogovorjene do roka, bo postopek enak, če ne bo zanesljivih dokazov, da posameznik ni mogel izvršiti naloge zaradi objektivnih vzrokov."
VIAT0R IMA VELIKE NAČRTE S KOLPO
1 lin kiuli il
"5!2 Podjetja VIATOR začenja skromno z 90 zaposlenimi, že prihodnje leto ' pa bodo v Beli krajini investirali 10 milijonov dinarjev
•tovtfr k° ustanavljamo svojo *>od6J kajim, se zavedamo, da (a2. nJe n? bo koristi, želimo pa b in ?^er imam0 s Kolpo iiijen ^Ijnosežne načrte. Kolpa
l,	paprav zvabila v Belo kra-aditi lw80r0Čni Pr°Sram Je:
ttI Kolpi večji turistični Štirni n^manj 500 ležišči, več m odkritimi bazeni in
f^no za kmete!
bo^° na območju letov i/ občine sestanki do *0operantov. Na njih o uveljavljanju združevanju kmetov in S “Spods,*? odpoklicu poslanca iča e. ^e8a 'zbora Petra Vuj-
Ja ob q anki bodo: 29- okt°’
Uri sejni sobi ObS v ’ v prosvetnem domu h^ičkeOsnovn* šoli Vinica in v I l 10 Zadružnem domu. Ntoti’,*. .v zadružnem domu ^ Stari ♦ uri v osnovni . tr8 in ob 15. uri v ga-Griblje.
'tf&iitn i e važen, ker bodo
!>etijsi?ko P°vedalj’ kakš‘
^Če zadrugo želijo v
vsem, kar spada v tak sodoben turističen načrt.“ To so bile besede inž. Slava Jakofčiča, generalnega direktorja podjetja VIATOR, pred odborniki črnomaljske skupščine. Ko so ga poslušali, bi skoroda kdo pozabil zapreti usta ob tako 'nenavadnih in pogumnih načrtih, kajti to pomeni večkratno povečanje sedanjih nočitvenih zmogljivosti.
Vse kaže, da bo VIATOR Beli krajini res prinesel nov val napredka. Poslovna enota, ki so jo ustanovili ob začetku julija letos, je začela delati s sedežem v Črnomlju z 90 zaposlenimi. Že prihodnje leto računajo na 150 ljudi v kolektivu in desetkrat večji finančni učinek, kot ga imajo zdaj.
Poslovna enota VIATOR bo poslovala kot temeljna organizacija združenega dela, vsi prispevki iz te dejavnosti, kakor tudi takse za motorna vozila pa bodo ostali v črnomaljski ali metliški občini. Revnima občinskima proračunoma se bo to močno poznalo!
In kakšni so razvojni načrti za bližnjo prihodnost? V letu 1973 bodo v Beli krajini investirali okrog 10 milijonov dinarjev, od tega okrog 4 milijone za gradnjo sodobnih mehaničnih delavnic, drugo pa za temeljito preureditev restavracije Grad, za urejanje viniškega kampa in
za preureditev hotela Lahinja. Podjetje namerava jjovečati nočitvene zmogljivosti v Črnomlju, v Metliki in Semiču, tako da bi v vsakem kraju lahko sprejeli najmanj en avtobus potnikov. Ob uvedbi lokalnih potniških avtobusnih prog, ki jih je prebivalstvo sprejelo z velikim veseljem, pa namerava VIATOR postopoma začeti tudi tovorni prevoz na domačih in inozemskih progah.
Naložbe v belokranjsko območje so za ljubljanski VIATOR privlačne, ker so deležne raznih olajšav, ki veljajo za manj razvita območja. Tarnanje za izgubo „svojega“ gostinskega podjetja, ki se tu in tam v Beli krajini še pojavlja, nima osnove. Samo pomislimo, kaj bi bilo z gostinstvom, če bi ga čakala bodočnost, odvisna od lastnih sil in zmožnosti!
R. BAČER
V soboto na Vinico
Za letošnji krajevni praznik Vinice, ki ga bodo počastili v soboto, 28. oktobra, pripravljajo domačini naslednji program: ob 9.30 bo promenadni koncert črnomaljske godbe na pihala; ob 10. uri kulturni program - proslava v osnovni šoli; ob
11.	uri pa bo sprevod domačinov in gostov krenil skozi naselje do kraja, kjer bo začetek del za obrat to vame NOVOTEKS. Vabljeni vsi!
OD LANI NAPREDEK
„Ugotavljamo, da so se razmere od lani izboljšale, in vesel sem, da delo jemljete resno,“ je med drugim dejal Lojze Šmid, član predsedstva republiške konference ZMS, ki je 18. oktobra s sodelavci obiskal črnomaljsko občino. Razen pogovora s širšim krogom mladih ljudi in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij v Črnomlju, so gostje obiskali še aktiv mladih na poklicni kovinarski šoli, mladino Iskre v Semiču in vaški aktiv na Maverlenu.
NATAŠA KAJIN
‘j Ur0tne tU(^* Semičani praznujejo krajevni praznik. Letos bo 11 h ^er je večja slavnost lani ob 30-letnici tragedije ^ . del Her Je tU(** posnetek. Letos bodo v soboto do-4 ^skim^ac*je Unesle vence k spomenikom in partizanskim jj ^ (j °beležjem, zvečer ob 19. uri pa bo svečanost v pro-s Kulturnim programom in govorom prvoborca *°V (Foto: R. Bače?)
-------------
^ ^nsle<Knu Vam PriP°r°čamo nakup:
Df	yz	žameta po 65,00 din,
K *z diolena po 80,00 din,
4' s ter jg ^Portnih suknjičev po 320,00 din t° ^ s?,nskih ženskih plaščev in kostimov po izredno j^^zaruh cenah.
i^OMALJSKI DROBIR
$hj. X ki ie ^Jubljanske banke ci • Po^°^arja m^rn°niclj nekaj ^ ?Pa >SVe^en u ^ane» ^a je ok-^0?^nJi dan Van^u’ P°'
k iS Del Tseca-
^iV^lefičem3 ,Za 8radi\j°
nai i- Jc k°nfian. h tno3. a^evaln»h de! od
A >T«bu£UZiana lctos do
^	^ v skup3čin-
P<Uh * 24 Poti domov.
■L" ^TOBRAJcbil * sekretariata
mladih komunistov, da bi sestavili delovni program za letošnjo zimsko sezono.
ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV sc bodo po novem sestajali na več mestih, kajti po sklepu občinske konference bo namesto 9 krajevnih osnovnih organizacij delovalo 12 organizacij, namesto prejšnjih 4 v kolektivih pa jih bo po novem 14. Ker bo v manjših skupinah lažji pregled nad vsakim posameznikom, bodo nedelavne hitreje odkrili.
NA TRŽNICI ni več nobene živahnosti. Malo prodajalk, malo kupcev. Prejšnji teden so ženske prodajale kostanj po 5 din liter, za glavico solate so zahtevale 1 din, za kilogram zelja 1,80 din, za venec čebule 6 din in za kilogram krom-piija 2 din.
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
Za malo denarja malo muzike
Na občinski praznik 3. oktobra so si odborniki občinske skupščine Kočevje in gostje ogledali dela na cesti Livold-Brod. Ob tej priložnosti jih je direktor CP Novo mesto Mirko Strmšek seznanil s potekom del. (Foto: J. Primc)
sko službo. Kar se tiče brigad-nega sistema vzdrževanja cest, menimo, da je popolnoma v redu, kolikor je dopolnjeno z delom posameznih cestaijev ter z uporabo ustrezne mehanizacije. Vsega naštetega pa iz že prej navedenih finančnih vzrokov zdaj ni mogoče izvesti in zato ceste niso zadovoljivo vzdrževane.
VEČ
„BENCINSKEGA DINARJA" ZA CESTE
- Prevladuje tudi prepričale, da ima vaše CP na odseku, ki ga posodabljate, malo mehanizacije, pa še ta ni zadovoljivo izkoriščena, in da zato dela potekajo počasi Taka in podobna mnenja so bila izrečena že na več sestankih. Kaj pravite na te pripombe?
Ta pripomba je zelo nestrokovna. Z njo se ne strinjam. Pripomnil bi le, da je rok dokončanja del za letos pogojeni odsek 15. november. Ta dela bodo tudi v pogodbenem roku opravljena hkrati pa bodo dokončana tudi vsa zaključna dela na obeh prejšnjih odsekih. Na izkoriščanje strojev pa precej vpliva vreme in nediscipliniranost voznikov, ki ne upoštevajo vzpostavljenega prometnega reda na delovišču.
- V 3. členu „Osnutka za--kona o dolgoročnem programu za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje regionalnih in magistralnih cest v Sloveniji v obdobju 1971-1985“ piše, da
bodo do leta 1985 „odpravljena vsa gramozna vozišča“. To torej pomeni, da ne bo več makadamskih republiških cest. Če to drži, do kdaj bodo po vašem mnenju posodobljene posamezne „re-publiške“ ceste na Kočevskem in po kakšnem vrstnem redu?
V osnutku so res navedbe, da bodo modernizirane vse regionalne in magistralne ceste do leta 1985; če bo to uresničeno, ne vem. Ta odgovor bi laže dal Cestni skjad SRS. Za uresničenje takega programa pa je pomembnih več činiteljev, npr.: prerazporeditev „bencinskega dinarja“ (več) v korist cest, ustaljeno gospodarstvo v tem obdobju ter želeni odnosno zahtevani projektni elementi za cesto, ki naj bi bile posodobljene.
NAPAJAMO JADRAN
-	Na Kočevskem smo med razpravo o „cestnem križu“ poudarjali, da bo ta „križ“ pobral denar za posodabljanje ostalih „republiških" cest in da predvsem od kraka Maribor-Ljubljana-Postoj na Slovenija in Jugoslavija ne bosta imeli posebne koristi, ker bodo po njej turisti pač hitro zdrveli iz Avstrije v Italijo in pri rias sploh ne bodo zapravljali. Ob tem so tudi opozarjali na potrebo po dobri cesti Lj ubijana-Kočevje-Ogulin-Sa-rajevo-Skopje, ki bi. vodila tujce v Jugoslavijo iri omogočila razvoj najbolj nerazvitim območjem Jugoslavije.
Z oceno o hitri cesti se ne strinjam, ker hitra cesta ni samo prehodna, marveč mora biti tudi napajalka vseh ostalih priključkov, ti pa morajo biti
ustrezno zgrajeni. Ob njih mora biti razvita vsa druga dejavnost, od turizma do industrije. Povezava Kočevja s cesto Zagreb— Karlovac—Reka pa nima pomena samo za zamisel ,južne magistrale", marveč bo tudi še dolgo časa napajala jadransko območje, zlasti ker je vozišče na odseku Postojna—Reka v zelo slabem stanju, z zelo neustreznimi elementi.
Ob zaključku bi pripomnil, da sem skušal na vsako vprašanje odgovoriti čimbolj strnjeno, ker bi se sicer vsak odgovor lahko preveč razvlekel in bi bilo za objavo težje zadeti bistvo.
Vprašanja: J. PRIMC Odgovori: M. STRMŠEK
Številke, ki niso dolgočasne (II.)
Vedno manj šolarjev
V dveh letih 14 šolarjev ali okoli 10 odstotkov manj - Bo letos cesta prevozna?
Za vzdrževanje makadamskih cest ni dovolj denarja - Brigadni način vzdrževanja cest je v redu - Za letos predvidena dela na posodabljanju ceste bodo opravljena do roka, ki je določen - Cesta Kočevje-Delnice je pomembna za promet proti Jadranu tudi zato, ker je cesta preko Postojne slaba
Že v prvem svojem sestavku sem omenil, da sem raaiskoval globlji pomen številk v več smereh in na različnih področjih. Bolj ko primerjam te številke, bolj zanimive so, saj odkrivajo prečuden svet.
Kaj so nam pokazale številke o osebnih avtomobilih v Kočevju, smo že spoznali. Danes pa poglejmo, koliko stane v Kočevju ena minuta tega ali onega. Pri tem bomo lahko spoznali, kako pametno ah nespametno porabimo denar. „Cas je zlato“, pravi pregovor. In koliko je vredno to „zlato“ v Kočevju, če ga preračunamo na minuto?
Začnem naj z nekaj primeri razvedrila ali rekreacije, kakor temu sodobno rečemo. Prav o tem je veliko govora in pisanja, kako je to za človekov standard potrebno. Znano nam je že, da je bilo treba plačati na avtodromčku 3 din za vožnjo treh minut ali 1 dinar (100 starih din) na minuto. Torej velja minuta butanja z avtomobilčkom 100 starih dinar-
jev. To je verjetno tudi najdražja rekreacija.
Na veliko zadovoljstvo je bilo po dolgih dogovarjanjih na novo urejeno štiristezno avtomatsko kegljišče. Velik del občanov je dobil priljubljeno razvedrilo. Kegljanje, to je rekreacija na eni stezi, stane na minuto 0,44 din (44 starih dinarjev), kajti uporaba steze velja 5 din za 15 minut (500 starih din). Torej se je treba pri tem razvedrilu' kar hitro obračati Minute hitro tečejo.
V	uživanju kulturnih dobrih se sedaj v Kočevju vidno popravljamo, za kar vestno skrbi temeljna kulturna skupnost. Vendar pride tudi na tem področju do presenetljivih razlik. Za primer sem vzel vstopnice (poprečje) in dolžino predstave: gledališke ali koncerta in popevkarske.
Pri poprečju vstopnine 3 di° (300 starih din) in trajanju predstave 1,50 ure (90 minut) plača obiskovalec kakovostnih gledaliških ali koncertnih predstav minuto užitka 0,03 din (3 stare din). Kako poceni je zlati
V Kočevju velja minuta butanja z avtomobilčkom dinar, minuta kegljanja 0,44 din, minuta kakovostnih gledaliških ali koncertnih predstav 0,03 din, minuta popevkarskega koncerta pa 0,22 din
čas kulture za obiskovalca! Zadeva pa je precej dražja, če mora k temu^ primakniti kaj še družba, v našem primeru TKS. Drugo stran nam pokaže popevkarstvo. Mladino, ki tvori večino obiskovalcev takih prireditev (npr. koncert pevca Miša Kovača), velja minuta koncerta kar 0,22 din (22 starih din). Tudi to je lep odraz odnosa med popevkarstvom in drugimi zvrstmi kulturnih prireditev. Tako je za minute užitka 3:22 starih din v korist popevkarjev ali podobnih zabavno-glasbcnih skupin.
Ko tako loviš številke, pa padeš naenkrat v praznino kot jamar v brezno. V Kočevju imamo kakovostne razstave, na katere je vstop prost, zato tudi nisem mogel izračunati cene za minuto tega užitka. Umetnostne razstave v Likovnem salonu so skozi vse leto. So pa tudi občasne razstave filatelistov, polharjev itd. Torej je le nekaj takega v
SPREMEMBA PRORAČUNA
Če bodo letos v občini Kočevje doseženi predvideni dohodki za občinski proračun in TIS, potem bodo v primerjavi z lanskim presegli 14-odstotno mejo, ki jo že dovoljujejo novi predpisi. Presežek bo treba odvesti na posebne račune. Po sedanjih računih bo ta presežek znašal 358.944 din, od tega 70.489 din.pri TIS, ostalo pa pri občinskem proračunu. Zato je treba proračun spremeniti, pri tem pa upoštevati tudi večja dopolnilna sredstva republike občini, kot so bila načrtovana. Več bo občina dobila za razne socialne
GIBANJE
PREBIVALSTVA
V	septembru letos je bilo na območju matičnega urada Kočevje 11 rednih porok in 4 za naknadni vpis. Rodil se je en deček. Umrli so: Nikolaj Pertinač, delavec iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 14, star 47 let; Franc Heglcr, upokojenec iz Rapljevega 3 a, star 73 let; Jože Blatnik, voznik iz Dolge vasi 70 a, star 59 let; Vojteh Mcžan, upokojenec iz Dolge vasi- 59, star 71 let; Patricija Frank iz Oneka 1, stara 2 leti; Anton Medic, upokojenec iz Kočevja, Kolodvorska ulica 8, star 79 let in Jože Coliiar, šofer tovornega avtomobila iz Kočevja, Rožna ulica 17, star 58 let.
Kočevju, kar nudi skupnost občanom brezplačno!
Tudi pri športnih prireditvah so z vstopninami vedno težave. Ljudje le neradi plačajo, ker se verjetno še vedno spominjajo prastarega izreka: „Kruha in iger nam dajte!“,>zastonj, seveda.
Le kam so me že zapeljale te šmentane številke? Moram končati, saj je čas tudi zame zlato.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
Zeleni načrt
Za lepše Kočevje
Krajevna skupnost Kočevje je izdelala in sprejela načrt o urejanju zelenih površin v mestu za naslednja tri leta. Načrt so sprejeli zato, da bo mesto dobilo lepši videz, da bo kar najpametneje porabljen denar za urejanje zelenic in da bodo zelenice oblikovane strokovno, se pravi po hortikulturnih načelih.
Načrtovanje je bilo mogoče, ker je že danes znano, katere zelenice bodo v mestu ostale in katere ne. Tako ne bo denar zapravljen po nepotrebnem. Načrt pa bo omogočil smotrno nabavo grmičevja in drevesc ter smotrno delo. Po tem načrtu so letos že kupili in posadili več visokega parkovnega drevja in posekali nekaj nezdravega drevja. Seveda bodo tudi sedanje drevje prav razporedili, saj ga je bilo ponekod preveč, drugod pa premalo.
Dela organizira in vodi posebna komisija krajevne skupnosti, ki je pritegnila znanega strokovnjaka Jožeta Kregarja iz Ljubljane. Za nadzornega organa so imenovali inž. Toneta Prelesnika.
Ob zaključku naj omenimo, da je načrt izdelan tako, da natančno za vsako zeleno površino ugotavlja sedanje stanje; nato je podano mnenje, kaj je treba storiti, nakazan je cilj ureditve, predvideni ukrepi za izpolnitev načrta, razen tega pa je predviden tudi ves potrebni material za ureditev. Za nekatera območja so izdelane tudi skice.
J. P.
PREDSEDNICA
LAVRIČEVA
29. septembra je bila na osnovni šoli v Kočevju mladinska konferenca. Na njej so podali poročilo o delu mladinske organizacije in šolske skupnosti ter sprejeli program za bodoče delo. Za predsednico šolske mladinske organizacije so izvolili Ireno Lavrič. Mentorica mladinske organizacije je Ksenija Žagar.
O počasnem posodabljanju cest in slabem vzdrževanju makadamskih ,republiških“ cest je bilo v kočevski občini v zadnjih letih izrečenih veliko besed in tudi veliko napisanega. V glavnem smo brali in poslušali le mnenja in trditve ene plati, se pravi Kočevske. Tokrat prisluhnimo še direktorju Cestnega podjetja (CP) Novo mesto, diplomiranemu inženiiju Mirku Strmšku, ki je bil tako prijazen, da je zelo hitro odgdVoril na naša vprašanja, ki smo mu jih zastavili pismeno. Za odgovore se mu v imenu bralcev najlepše zahvaljujemo.
- Posodabljanje cest na Kočevskem je v primerjavi z drugimi območji oziroma občinami v Sloveniji zelo počasno, saj že pogled na zemljevid pove, da je tu najmanj asfaltiranih republiških (oziroma regionalnih) cest. Asfalt je gosteje položen celo na razvpitem Kozjanskem in tudi na širšem območju Triglava. Kje so vzroki? (Glej str.
23, Osnutek, 12. novembra 1971, Cestni sklad SRS Ljubljana „zakon o dolgoročnem programu za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest“).
Na prvo vprašanje, ki je zelo široko zastavljeno, ne bi mogel pristojno odgovoriti, ker je to problem širšega regionalnega planiranja. Nanj bi lahko dal odgovor Cestni sklad SRS Ljubljana.
— Občani, odborniki in drugi kritizirajo, da šo republiške makadamske ceste zelo slabo vzdrževane. Prepričani so, da CP zaradi posodabljanja ceste Livold—Stalcerji zanemarja vse ostale ceste v občini in tudi, da „brigadni sistem“ vzdrževanja makadamskih cest ni v redu in da je bolje, če je cestar zadolžen za določeni odsek in je potem tudi ponosen, če ga uporabniki ceste pohvalijo, da je njegov odsek najbolje vzdrževan. Občani in cestarji povedo tudi, da so ceste slabe zato, ker poberete cestarje iz vse občine z njihovih odsekov in jih za daljše obdobje zaposlite na odseku ceste Livold-Stalcerji, ki ga posodabljate.
„TUDI MI NISMO ZADOVOLJNI44
Načelno tudi mi pri Cestnem podjetju nismo zadovoljni s stanjem makadam&ih cest, in to ne samo na Kočevskem, marveč tudi na ostalih območjih. Osnovni vzrok za nezadovoljstvo uporabnikov makadamskih cest pa so finančna sredstva, potrebna za njihovo vzdrževa/ nje. Kot primer navajam podatek, da bi bili lahko cestarji, ki so zaposleni na Terenskem obratu (TO) Kočevje ob predpostavki, da je na rednem
vzdrževanju cest približno 50 odstotkov materialnih stroškov, zaposleni na rednem vzdrževanju le polovico rednega delovnega časa. Če pa upoštevamo zimsko vzdrževanje cest, ki zahteva pogosto daljši delovni čas (kot je redni), pa ni denaija niti za polovično zaposlitev cestarjev. Če bi upoštevali samo razpoložljiva sredstva na makadamskih cestah, ki so na osnovi sistematike točkovanja za de-
Inž. Mirko Strmšek, direktor CP Novo mesto (Foto: J. Primc)
litev finančnih sredstev Cestnega sklada SRS dosti manjša, pa pridemo še do slabših rezultatov. Pri tem smo bili prisiljeni, da znižamo število zaposlenih cestaijev na najnižjo mejo in je tako na območju cest TO Kočevje (152 km) zaposlenih le 30 cestaijev. Jasno pa je, da morajo cestaiji, da pokrijejo redni delovni čas, svoje delo opravljati na ostalih investicijskih delih. Če teh del ne bi bilo, bi morali število cestarjev še bolj zmanjšati, kar bi še bolj onemogočilo redno vzdrževanje cest, zlasti pa zim-
Pouk poteka tudi letos v eni izmeni. Šole obiskuje 142 učencev. Število učencev vsako leto pada. Predlanskim smo namreč našteli 156 učencev, lani le še 149, letos pa je število padlo na 142. Mlade družine se izseljujejo v Kočevje, Ljubljano, na Reko in tudi v tujino. Tako žalostno odmira naša lepa dolina.
Večina otrok se prevaža s šolskim avtobusom. Dolgo so zdoma, zato je treba zanje v šoli posebno poskrbeti. Zjutraj, pred poukom, je organizirano varstvo za te učence, po pouku pa prav tako v varstvu pišejo domače naloge in se pripravljajo za pouk naslednjega dne. Učenci so dicipli-nirani in se radi učijo.
Tudi za prehrano teh otrok je	Kočevski rezervni oficirji so imeli v zadnjem obdobju več različnih vaj in predavanj. Razen predavanj
dobro poskrbljeno. Vsi ucenci naše	0 splošnem ljudskem odporu so imeli še orientacijski pohod, združen s postavljanjem zasede, strelja-
Večina0 vozačev V' dobiva Vazen	njem in reševanjem topografskih nalog; nekateri pa obiskujejo redno razne športne in borilne vaje. Na
enolončnice še malico, da laže zdrži-	sUki reševanje naloge na zemljevidu: Kje postaviti zasedo sovražnikovi koloni' - (Foto: J. Primc)
Letos smo se tudi na osnovni šoli v Fari odločili za petdnevni teden. Učenci se vsak dan vozijo z avtobusom v šolo, kjer jih poučuje enajstčlanski učiteljski zbor. Vse bo v redu, če bodo ceste prevozne in bo avtobus lahko vozil brez zastoja. Bojimo se namreč snega in nerednega pluženja. Zaradi tega smo imeli v preteklih letih precej težav in smo izgubili več šolskih dni. Potem smo v težavah, kako nadomestiti izgubljeno. Prepričani smo, da teh težav letos ne bo.
jo napore v šoli ter na poti v šolo in domov.	MARIJA	VOLF
•	ZAPOSLITEV V ISKRI!
»ISKRA« - TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV,
NOVO MESTO - V ZP ISKRA KRANJ
razpisuje prosta delovna mesta za:
1. VODJO SEKTORJA KVALITETE
ponovno
2. VODJO NORMIRSKE SLUŽBE
3. KADROVIKA
4. PLANERJA PROIZVODNJE
5. VODJO SKLADIŠČA
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
podi. visoka ali višja izobrazba elektro smeri in 3 leta ustrezne prakse v stroki, pasivno znanje enega svetovnega 'jezika; pod 2. višja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 3. visoka ali višja šola organizacijsko-kadrovske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja šola in 5 let ustreznih delovnih izkušenj; pod 4. višja ali srednja šola ekonomske, strojne ali elektro smeri in 3 leta ustrezne prakse; pod 5. srednja strokovna šola ekonomske ali elektro smeri in tri leta ustrezne prakse.
Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih. Prijave vložite v 15 dneh po objavi pri splošnem sektorju tovarne.
►
•	TRAKTOR NAPRODAJ!
KMETIJSKO GOSPODARSTVO SLOVENSKA VAS,
Dob pri Mirni -proda na licitaciji:
TRAKTOR FERGUSON 35
in še več drugih strojev in orodij.
Javna licitacija bo v nedeljo, 5. novembra 1972, ob
9.	uri na Dobu pri Mirni.
Ostali pogoji bodo objavljeni pred pričetkom licitacije.
P
ŠTIPENDIJE! Komisija za medsebojna razmerja pri upravi občinske skupščine Novo mesto RAZPISUJE
J
naslednje štipendije:
• 2 štipendiji za študij na pravni fakulteti,
• 1 štipendijo za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - gradbeni oddelek,
•	1	štipendijo za študij	na fakulteti	za arhitekturo, gradbeništvo in	geodezijo -	oddelek za
arhitekturo,
•	2	štipendiji na višji upravni šoli,
•	2	štipendiji za študij	na višji ekonomsko-ko-
mercialni šoli - finančna smer,
• 1 štipendijo za študij na višji tehnični šoli -protipožarni odsek,
• 3 štipendije za šolanje na geodetskem odseku gradbene tehniške šole.
Prošnje s prepisom zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilom o opravljenih izpitih, kratkim življenjepisom ter potrdilom o premoženjskem stanju oziroma osebnih dohodkih staršev naj pošljejo kandidati Komisiji za medsebojna razmerja pri upravi občinske skupščine Novo mesto v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
TSŠ KRŠKO bo dne 4. novembra 1972 . razprodajala na licitaciji naslednja osnovna sredstva:
> stružnico - FAM, letnik 1959 - 7.000 N din
- stružnico, staro - 4.000 N din
- šeping HD - 3.000 N din
Licitacija bo v prostorih TSS Krško ob 8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za zasebni sektor. Interesenti za družbeni sektor morajo predhodno predložiti pooblastilo delovne organizacij^ s priloženo naročilnico. Interesenti zasebnega sektorja pa morajo najkasneje 1 uro pred pričetkom licitacije položiti v blagajno šole varščino v višini 25 %• vrednosfi stroja.
Stroje si lahko posamezniki ogledajo v prostorih šole vsak dan od 6.—44. ure, razen sobote.
I
KRUH V ŠENTJERNEJU!
Obveščamo potrošnike kruha in peciva v Šentjerneju, da bomo po sklepu sveta enote dne 31. 10. 1972 zaprli prodajalno kruha v Šentjerneju. Od tega dne dalje se lahko oskrbujete s kruhom in pecivom v prodajalnah »Mercator«, »Dolenjka« In KZ v Šentjerneju. Priporočamo se.
»ŽITO««, Pekarna in slaščičarna Novo mesto
• IZREDNO UGODEN NAKUP
• OSEBNIH AVTOMOBILOV!
- ZASTAVA 1300 standard, maloprodajna cena 42.050,00 din
- ZASTAVA 1300 LUX, maloprodajna cena 44.640,00 din
PRI PODJETJU »N0V0TEHNA«, NOVO MESTO
POTROŠNIŠKI KREDIT IN
KUPON ZA 2.000,00 din
ZA NAKUP KAKRŠNEGAKOLI TEHNIČNEGA BLAGA V MALOPRODAJNIH TRGOVINAH »N0V0TEHNE« V NOVEM MESTU, TREBNJEM IN METLIKI.
IZKORISTITE ENKRATNO IZREDNO PRILOŽNOST! Informacije: »N0V0TEHNA«, NOVO MESTO, telefon 21-737.
• VSAK DAN ZANIMIVO DELO,
• VEDNO KAJ NOVEGA! Uredništvo in uprava »DOLENJSKEGA LISTA«,
y
Novo mesto
OBJAVLJATA
NASLEDNJI PROSTI DELOVNI MESTI ZA NED0L0EEN ČAS:
1. TAJNICE PODJETJA
POGOJI: srednješolska izobrazba (ekonomski ali administrativni tehnik z najmanj 3-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu, perfektno obvladovanje slepega tipkanja).
-	t
2. STROJEPISKE
POGOJI: nižja izobrazba (administrativna šola, dobro obvladanje desetprstnega slepega tipkanja).
Rok za pismene prijave je 15 dni po objavi oglasa. Stanovanj ni na razpolago. Podrobnejše podatke dajemo na voljo tudi po telefonu (068) 21-227. Poseben pogoj: poskusno delo, ki traja dva meseca.
Na razpisani delovni mesti vabimo sodelavke, ki imajo posebno veselje z razgibanim, vedno novim in zato privlačnim dogajanjem. Kdor dela pri časopisu, živi od novic - zato »se tuđi stara počasneje kot drugi...« Tako pravijo v šali, mi pri DOLENJSKEM LISTU pa doživljamo to vsak dan in iz leta v leto. če si želite priti v dinamičen, mlad in načrtov poln kolektiv - potem vam bo eno izmed gornjih prostih mest pri nas ugajalo. Vabimo vas na razgovor, za vse osebne podatke pa jamčimo z obzirno poslovno molčečnostjo.
Podjetje »VARNOST«, Ljubljana
OBJAVLJA
5 PROSTIH DELOVNIH MEST
ČUVAJEV - VRATARJEV za izpostavo Novo mesto
POGOJ:
poleg splošnih pogojev se zahteva osnovna šola. Poskusno delo traja 90 dni, osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka.
Pismene prijave sprejema Svet izpostave podjetja »■VARNOST-«, izpostava Novo rnesto, Cesta herojev 8.. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave.
KONFEKCIJA LISCA - SEVNICA
OBJAVLJA
PROSTO DELOVNO MESTO
KADROVIKA
POGOJI:
1. a) končana višja šola za organizacijo dela — ka-
drovska smer ali b) končana višja šola za socialne delavce.
2. Poskusno delo bo trajalo 6 mesecev.
3. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok.
Zaželene so delovne izkušnje na področju kadrovanja in izobraževanja odraslih.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razglasa v časopisu na naslov: Konfekcija LISCA, 68290 SEVNICA.
V	prijavi, navedite osebne in družinske podatke, podatke o izpolnjevanju pogojev, dosedanje zaposlitve — delovne organizacije in delovna mesta — ter zakaj želite spremeniti zaposlitev.
Vaš stanovanjski problem bomo reševali v medsebojnem dogovoru.
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne zadeve
BREZ BESED
TEDENSM«
Petek, 27. oktobra — Sabina Sobota, 28. oktobra — Simon Neilelja, 29. oktobra - Ida Ponedeljek, 30. oktobra - Sonja Torek, Sl. oktobra - Bolfcnk Sreda, 1. novembra — Dan mrtvih Četrtek, 2. novembra - Dušanka
aoHM
BREŽICE: 27. in 28. 10. špan-sko-italijanski barvni film „Cakmul maščevalec/* 29. in 30. 10. argentinski barvni film „Cena oblasti11. 31. 10. in 1. 11. ameriški barvni film „Osvoboditev Jirona Johnsona.'*
ČRNOMELJ: 27. 10. ameriški barvni film „Smrtno nevarno vzletišče.“ 29. 10. ameriški barvni film „Tiger je le opica.“
KOSTANJEVICA: 28. 10: jugoslovanski film „I x>v na jelene.“ 29.
UMffl
SLUŽBO DOBI
ZA IZMENIČNO POMOČ starejšima nudim hrano in stanovanje ter preskrbim službo v tovarni Franc Cof, Dorfarje 20, Žabnica pri Kranju.
VAJENKO za pletiljstvo sprejmem takoj. Pletiljstvo, Groharjeva 4, Ljubljana.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k 4 odraslim osebam. Gospodinjstvo mehanizirano. Plača po dogovoru. Erika Štandekar, Stari trg 28, Ljubljana.
SPREJMEM kmečko dekle, ki ima veselje do gostinstva. Gostilna Vrbinc, Peruzzijeva 105, 61000 Ljubljana.
STANOVANJA
IŠČEM OPREMLJENO sobo v centru mesta. Oglasite se na telefon 21-100 od 6. do 14. ure, Laban.
VZAMEM sostanovalko. Oglasite se v soboto popoldne, Nad mlini 42, stanovanje 15.
DVOSOBNO NOVO STANOVANJE (centralna kuijava, telefon)'v Novem mestu prodam. Vseljivo takoj. Ponudbe pod „Nad mlini“.
MLADOPOROČENCA iščeta sobo s kopalnico v Novem mestu. Ponudbe pod čifro „Ugodno pla-čava“.
NUJNO POTREBUJEM opremljeno ali prazno sobo, po možnosti tudi dve, v Novem mestu. Informacije dobite na podružnici Dela, Novo mesto.
ODDAM novo stanovanje. Plačilo vnaprej. Naslov v upravi lista (2183/72).
IŠČEM družinsko stanovanje v bližini Novega mesta. Predplačilo oziroma nagrada. Naslov v upravi lista (2189/72).
ZAKONCA brez otrok iščeta stanovanje v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (2190/72).
Motorna vozila
PRODAM OSEBNI avto renault 4, letnik 1970, bele barve, v dobrem stanju. Anton Miklavžin, Brežice, Trg Lole Ribarja 6.
PRODAM TRAKTOR Ferguson 35 z dvobrazdnim plugom. Naslov v upravi lista (2163/72).
PRODAM zastavo 750 luxe, letnik 1971, november. Naslov v upravi lista (2180/72).
UGODNO prodam avto fiat 850, letnik 1970, prevoženih 30.000 km. Matija „Matkovič, Kvasica 6, Dragatuš pri Črnomlju.
PRODAM
POCENI PRODAM dnevno sobo. Inž. Peternelj, Kristanova 6, Novo mesto.
PRODAM DVE POSTELJI v dobrem stawju (češnjev les) s posteljnino. Naslov v upravi lista (2147/72).
PRODAM dvodelno orehovo omaro in moped T-12, prevoženih 8500 km. Ogled vsak dan od 11. do 14. ure. Naslov v upravi lista (2155/72).
PRODAM otroški športni voziček, peč na olje in štedilnik na drva. Kristanova 1, Novo mesto.
PRODAM kombiniran otroški voziček. Pavlin, Lamutova 1, Novo mesto.
10. ameriški barvni film „Gospodu z ljubeznijo.44
METLIKA: Od 27. do 29. 10. ameriški barvni film „Tora! Tora! Tora!44. Od 1. do 6. 11. ameriški barvni film „Ljubezenska zgodba.44
MIRNA: 28. in 29. 10. „Nezgrešljivi San go.4'
MOKRONOG: 28. in 29. 10. ameriški barvni film „Nekateri so za vroče.44
NOVO MESTO: Od 27. do 30.
10.	ameriški barvni film „Catch 22.44 Od 31. 10. do 2. 11. ameriški barvni film „Ned Kelly.“ - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 27. do 31. 10. ameriški barvni film „Tarzan in dežek iz džungle.44
RIBNICA: 28. in 29. 10. franco-sko-nemški barvni film „Las Vegas.44
SEVNICA: 28. in 29. 10. ame-riško-italijanski film „Mož iz Oklahome.44 1. 11. francoski film „Pot v Katmandu.44
ŠENTJERNEJ: 28. in 29. 10. „Vroči pesek otoka Sylta.“
TREBNJE: 28. in 29. 10. ameriški barvni zgodovinski film „Wiva Zapata.44
02
UGODNO - zaradi nujnosti, prodam kompletno pevsko ozvočenje Binson 60 W. Informacije po telefonu št. 21-886 vsak dan po drugi uri.
PRODAM nova vhodna vrata. Novak, Mestne njive bi. 12, Novo mesto.
PRODAM KAMIN in peč na olje. Erman, Krško, Kajuhova 4.
PRODAM otroški športni voziček. Ogled od 15. do 16. ure. Mehle, Sokolska 2, Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam 200 kosov opeke Monta-Kikinda in vinsko stiskalnico (100 litrov) v Gorenjcih pri Semiču. Kirm, Volči-čeva 26, Novo mesto.
NUJNO prodam nov pralni stroj „Gorenje44. Naslov v upravi lista (2188/72).
PRODAM desni štedilnik na drva Gorenje in trajno žarečo peč „Kueperbusch44. Vrhovčeva 2, Novo mesto. Ogled od 15. do 18.
POSEST
PRODAM KOLOSEK najboljšemu ponudniku, približno 1 ha v Črneči vasi, 1 km od kamionske ceste. Oglasite se pri Tončku Zagorcu v Črneči vasi. Fani Pavlin, Čadraže 9, Šmarješke Toplice.
PRODAM GOZD (1 ha in 55 a) pri Brezovici-Šmarješke Toplice. Cena po dogovoru. Oglasite se na naslov: Marija Zajc, Šišenska 25, 61000 Ljubljana.
PO UGODNI ceni prodam vinograd v Vinjem vrhu (12 a). Dostop z avtom. Martin Kirar, Stara vas, p. Škocjan.
PRODAM zaradi starosti enodružinsko hišo s pritiklinami, elektriko, vodovodom, vrtom vseh kultur (sadje), pribl. 1000 kv. metfov, v centru Velenja. Krasna lega, primerna za obrtnika. Ponudbe na naslov: Kolef, Celjska 31, Velenje.
PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom v Mokrohogu. Informacije pri tov. Obahu, Mokronog.
RAZNO
GARAŽO iščem na Mestnih njivah. Plačam vnaprej. Ponudbe pod „Devize“.
GOSPODINJE, katera bi hotela gospodinjiti starejšemu gospodu na deželi? Plača dobra. Lonudbe pod Starejši gospod44.
POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane'dobita pri Otmarju Zidariču v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
VZAMEM v najem garažo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (2187/72).
Obveščamo delovne kolektive in posameznike, da bomo tudi letos organizirali
cepljenje proti gripi v začetku meseca novembra.
Zaradi tega prosimo vse zainteresirane, da se prijavijo pri najbližji zdravstveni ambulanti, kjer bodo dobili še druge informacije.
Zdravstveni dom Novo mesto
V	NAJEM vzamem garažo na Mestnih njivah pod posebnimi pogoji. Naslov v upravi lista.
Po mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANA VRV1ŠČAR z Radoviče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ji podarili vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se Partizanu Ljubljana, Metlikatransu iz Metlike, zdravniškemu osebju kirurške bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, vaščanu Jožetu Žlogarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, metliški godbi, posebno pa gospodu župniku iz Metlike za opravljeni obred. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili do zadnjega doma, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Martin, Lojze, Franc, hčerke: Marija, Kati, Ivanka, Karlina, Anica in Stanka z druži-
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA KOSCA iz Vel. Brusnic pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo osnovni šoli Brusnice, sodelavcem Industrije motornih vozil Novo mesto za podarjene vence in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste dragega pokojnika spremili do njegovega zad--njega počitka, lepa hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija in Pepca z družinama in drugo sorodstvo.
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in svaka
JANKA JURJEVČIČA upokojenca in borca NOB
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovalcem vencev in lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo Razpotnikovima, Ancelnovim in Kambičevim za njihovo veliko in požrtvovalno delo v najtežjih trenutkih. Še enkrat vsem najlepša lWa!a.
Semič, Ljubljana, Podsmreka Žalujoči: žena Katarina, hčerka Mara z družino, družine Glavanova, Volčičeva in Horvatova.
Po težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerkica in sestrica
ANDREJKA KRANJČIČ s Karteljevega
iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti k preranemu počitku. Posebna hvala' vsem vaščanom za vsestransko pomoč in požrtvovalnost. Zahvaljujemo se SDP IMV za podarjeni venec ter gospodu župniku za obred in tolažilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Globoko žalujoči: očka, mamica, brata Jože in Poldi, sestrici Jožica in Marica ter drugo sorodstvo
Komaj v 37. letu starosti je za vedno nehalo biti za nas dobro srce našemu ljubljenemu možu, očku, sinu in bratu
CIRILU r.iAJCNU iz Trstenika pri iviirni
ob tej neizmerni boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mi v teh težkih dneh karkoli pomagali, za vse izkazano sočutje in tolažilne besede ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam iz podjetja TGO Mirna, tovarišem upravniku Maksu Kurentu, Miru Bizjanu, Tonetu Strmoletu in Branku Sladiču za poslovilne besede, veliko pomoč in vso skrb, ki so jo nenehno izkazovali. Srčna hvala tudi vaščanom za sočutje, tolažbo in pomoč.
Žalujoči: žena Marica, sinova Ciril in Mirko, ata, mama, bratje in drugi sorodniki.
Ob nenadni izgubi dobrega moža, skrbnega očeta in strica
JOŽETA GORENCA iz Gorenje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo KZ Krka, Novo mesto, in podjetju za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane za podarjene vence in cvetje, g. župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti in z nami sočustovali.
Žalujoči: žena, sin Lojze z družino in Stanko, hčerke Tončka, Pavla, Mira in Vika z družinami ter Marija in drugo sorodstvo
Ob težki izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta in strica
JOŽETA GRIVCA iz Srednjega Globodola
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Novoteks ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči:	žena	Marija,	otroci
Ludvik, Franc in Ani z družinami ter Tone in Marija.
Hvala za vašo kri,
9 ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Alojz Tekstor, član Novolesa, Straža; Ana Tram te, članica Laboda, Novo mesto; Ana Tramte, članica splošne bolnice, Novo mesto; Matija Gazvoda, Janez Turnšek, Vinko Bojane, Emil Parkelj, Pavel Kuplenik, Slavka Cujnik, Alojz Blažič in Dušan Žibert, člani Novoteksa, Novo mesto; Anton Hren, član Iskre, Novo mesto; Anton Miklavčič, Jože Cimprič, Janez Junc, Pepca Pečnik, Ivan Božič, Ivan Rajk, Branko Turk, Anton Gregorič, Franc Brulc, Stanko Tramte, Ivan Turk, Franc Sašek in Alojz Pečar, člani IMV Novo mesto; Mitja Počrvina, član Dominvesta, Novo mesto; Slavka Kirn, Martina Košele, Jelka Nilič, Mihaela Šuštaršič, Anton Kučera, Alojz Gotlib, Mirko Zupančič, Janez Redek, Alojz Novak, Ivanka Plaveč in Tone Povše, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Radivoj Trelc, Danica Berus in Pavel Erjavec, člani občinske skupščine Novo mesto; Anton Zadnik, Član ŽTP Sekcije za vleko, Novo mesto; Štefan Krevs, član Mercatorja, Novo mesto; Marica Petrov, Jožica Štras-berger, Silva Haler, Mira Strugar, Bojana Kranjc, Helena Brence, Milena Sladič, Lučka Kranjc in Marina Nose, dijakinje s Šole za zdravstvene delavce, Novo mesto; Cene Krašič in Branko Rajšič, dijaka gostinske šole, Novo mesto; Andrija Budisavljevič, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Janez Mavsar, član Belta, Črnomelj; Ivan Kapušin, član postaje milice, Brežice; Stane Zupančič in Alojz Jerič, člana Kovinaija, Novo mesto; Tone Brajec, elan PTT Novo mesto; Marko Šurla, član Novograda, Novo mesto; Karel Čelič, član Dinosa, Novo mesto; Boris Guštin in Anton Vidic, člana Elektra, Novo mesto; Franc Jordan, član Knjigo tiska, Novo mesto; Darko Lekše, član Dolenjke, Novo mesto.
Marija Vegelj se je prevrnila z avtom in si poškodovala glavo in levo roko; Dominik Ivačič si je pri trčenju avtomobilov zlomil levo roko.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Mijo Štvanek, krojač iz Razvora, star 43 let; Marija Krulc, upokojenka iz Mosteca, stara 67 let; Ladislav Pavlič, upokojenec iz Pre-sladola, star 73 let.
IZ NOVOMEŠKE«^' PO R0DN iš N i CE*v;U&
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Gorše iz Drganjih sel - Matjaža, Vanda Zabukovec iz Gotne vasi - Boštjana, Rudolfa Šegina iz Zagozdaca -
Antona, Julijana Škufca iz Lopate -Mileno, Ana Turk iz Ostroga -Darka, Romana Krejan iz Ljubljane
- Roberta, Marija Hrovat z Dolža -deklico, Terezija Zemljak iz Bršhna
- Majo, Martina Šimic iz Stopič Matjaža, Ana Švajger iz Vranovičev
- Edvarda, Jožefa Borin iz Odrge -Igorja, Ana Grmšek z Malega Kamna
- Ireno, Marija Pirc iz Krškega -Bojano, Julka Bratkovič iz Dolnje Brezovice - Maria, Darinka Papež iz Črnomlja - Valentino, Marija Cvelbar iz Cadraž - Boštjana, Martina Globevnik iz Šentjerneja - dečka, Zdenka Kastelic iz Semiča - deklico, Frančiška Petan iz Šmihela deklico, Zvonka Pezdirc iz Dolenje vasi - deklico, Cvetka Golob z Velikega Slatnika - dečka, Ana Zvon-kovič iz Jurovega - deklico, Marija Medic iz Prečne - dečka in Ljudmila Polšak iz Krškega - deklico. -Čestitamo!
Naši ljubi in skrbni mamici Cilki Sladič iz Dol. Kamene za njen 65. rojstni dan želijo vse najboljše njeni otroci z družinami.
Dragi mami in atu Jožefi in Francu Jegliču iz Orešja pri Šmaijeti želimo za 25-letnico\ skupnega življenja še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let, hkrati pa atu vse najlepše za 63. rojstni dan! Otroci: Franci, Jožica, Lojze, posebno pa iz vsega srca tudi Rezika z možem Vinkom, Marija in Vlado iz Nemčije.
Mimica Strniša, Dolenjske Toplice 42, prepovedujem sekanje drv in grabljenje listja po gozdu prejšnjega lastnika Franca Fabjana na Ljubnu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom brez predhodnega opomina sodno preganjala.
Podpisana Milena Kočevar, Be-reča vas 15, prepovedujem uporabo poti prefk njive in sadovnjaka, ker ni zemljiškoknjižno zaznamovana. Proti kršitelju te prepovedi bom uvedla sodni postopek zaradi motenja posesti.	f
Martin Cvelbar, Vratno 4, Šentjernej, opozarjam, da moja žena Antonija Cvelbar iz Vratnega ni upravičena prodajati premičnine in nepremičnine, ker niso njena last, in svarim vsakogar pred nakupom.
Jože Štefančič, Pleterje 11, Zdole pri Krškem, prepovedujem hojo in vožnjo po poti med sosedoma Pleterskim in Zupančičem, ker ni knjižena občinska pot, temveč je moja last. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
v*:-, *. sp . »W -5 . :i	'V' '
,Muzika, tvoja mamica se še vedno ne more navaditi, da sva zdaj poročena!“
»DOLENJKA« - trgovsko podjetje na debelo in drobno - Novo mesto
objavlja prosto delovno rrjesto
SKLADIŠČNEGA DELAVCA
v prodajalni »Market«, Ljubljanska c., Novo mesto
Poboji: polkvalificiran delavec, zdravstveno in fizično sposoben za opravljanje del na delovnem mestu.
Rok za vlajjanje prijav je 8 dni po objavi.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Dušanka Germov-šek iz Zakota Marjana; Božica Hotko iz Vukovega sela - Dubravko; Veronika Odak iz Samobora -Ankico; Štefica Trbuha iz Goljaka -Jasno; Rezika Vranekovič iz Gradne
— Kristino; Štefka Savnik iz Mosteca Matjaža; Breda Urek iz Dečnih sel dečka; Ljerka Kovačič iz Marije Gorice deklico; Angela Krulc iz Starega grada - deklico; Danica Pašalič iz Sotelskega Zla-tana; Emilija Ovčar iz Starega grada
- Andreja. Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Primož Štrasner je paccl z motorjem in si poškodoval levo koleno in glavo: Franc Bokor je padel na cesti in si poškodoval obraz; Josip Ščukanec je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Andrej Zupevc je padel z motorjem in si poškodoval hrbtenico; Zvonko Ajster sc je prevrnil z avtom in si poškodoval hrbet; Anica Kraljec je pri gašenju požara dobila opekline po obrazu in obeh rokah;
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI, občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto, Kibnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošntk, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Frane Staj-dohai in Ivan 2lvič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Marjan Legan, Janez Pczelj, Jože Prime, Jože Splichal. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. —- Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 2 dinarja — Letna naročnina 79 dinarjev (za 1972: 64 din), polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 em na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. — Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9
— Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO MESTO, Glavni trr 3
— Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
J> J *1 d A J a* J
jJ *$> *«. ii » . • t* »A tl 4.3 I tl A '
i« tA.Jk U
RADIO LJUBLJANA
.6.00	P6ro^iIa ob 5.00,
!l$ 8-°°’ 10.00, 12.00, JPijto’,18£°. 19*30 111 ob 22.0°; •8.00, m ^,ored od 4.30 do
.OKTOBRA: 8.10 mlade	9.35 Koncet za
doma.	.10.20 Pri vas
napotki 7 Poročila - Turistični 12J0	goste iz tujine,
Gvido FaiHit .^1 nasveti - Inž. W <: ir - Zagotovitev dodatne M	12.40 Z doma-
1^*30 Priporočajo
m2£ °troke otro^e in nn‘-,P ^ Poslušalci česti-
iak“, 1 16*°0 »Vrti-iovR6011 koncert, 18.15 ?!'19 K x'i Uhko noč, otro z ansamblom 5 Pevski 7^’ 20.00 Srečko Kumar 'SCfiS?-1 Učiteljske zveze Ju-
?iS Besede^n ° ”J°JP*P°PS 13“, ^ačih,	zvoki	iz	logov	do-
GSiSTi38*.OKTOBRA: 8.10
v®11. I0‘>n^5,a’ 9,35 Godala v Uročila 1T. Y** doma, 11.00 ^gostp7, ‘^ristični napotki za ®asveti - j i?16’ 12.30 Kmetijski ft&ini v i£uTine pardubsky: Vi-R-40 p/?™ domačih živali, ^vaSn i0Tn*te, 13.30 Priporo ^2o» lfi ftn ,*, 0 Glasbeni inter-
17*1° Z
Sf)?’ 18.15 nfv eny Tale i3zz'
g.°° Laii?°blnio se ob isti uri, »^ noč, otroci! 19.15
SL00 ^SSS^ Lojzeta Slaka>
3 22.20 S1?0	In domo-
Nfcn	JazanašeizseUen'
8 °0 DoiU29- OKTOBRA: 6.00
S*,90?«	8-05	Veseli
5 Se ^Sr.ečanje v studiu 14., tovariši.... Dr. iS»:c,esen l942 pod J*> H.OO	*.Pesmi borbe in
i^ptki 2» oročila - Turistični
«it • do 13 nffta 8?ste 11 tuJine, 310 ^ doIh poslušalci če-^zdravUajo, 14.45 do
16.45 Nedeljsko športno popoldne, 17.05 Radyski radar, 18.00 Radijka igra - Momo Kapor: „Prebudi se, Trnuljčica'*, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami
PONEDELJEK, 30. OKTOBRA:
8.10 Glasbena matineja, 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Ferčej: Hitrejše obnavljanje Črede krav, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam .14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44,
17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne, 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca : Planšarji, 20.00 Stereofonski operit koncert, 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 31. 0KT0BrA:~O3 Glasbena matineja, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Andrej Dobre:	Ne zanemaijajmo
vzdrževanja gozdnih cest, 12.40 Z domačimi ansambli in pevci, i3.30 Priporočajo vam.14.30 Z ansamblom Vladimira Vitasa, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44, 17.10 Dirigira Herbert von Karajan, 18. Družba in čas, 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z ansamblom Valterja Skoka, 20.00 Prodajalna melodij, 20.30 Radjjska
igra - Ivan Klima: „Klara in dva gospoda44, 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 1. NOVEMBRA; 8.05 Od melodije do melodije, 9.05 Ivo Brnčič: Poglavje o smrti, 9.40 Z našimi violinisti, 10.05 „Čustvovanje..11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.10 Znane arije in monologe pojo naši operni pevci, 13.30 Posebna oddaja: Ob dnevu mrtvih, 14.05 Razpoloženja, vtisi in spomini, 15.05 Komemoracije za dan mrtvih, 16.00 Majhen koncert za popoldan, 17.35 Poje Slovenski oktet. 18.00 Radijska igra - Ko-
smač—Mejak: Smrt nedolžnega velikana, 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice, 20.0C Simfonični orkester RTV Ljubljana,
22.15 Lahka glasba.
Četrtek, 2. novembra:
8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Skladbe in priredbe Vasilija Mirka, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti -Jože Kregar: Vrt v novembru, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam .*.	14.10 „Mladina
poje44, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov,
TELEVIZIJSKI
SPORED
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
m
'/o .l/v: ///!')(>
NEDELJA, 29. oktobra 9.50 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec) (Bg) - 9.45 Po domače na Loškem gradu — barvna oddaja (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) -
11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) — 11.55 Mestece Peyton (Lj) - 12.45 TV kažipot (do 13.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne — 18.10 Poročila (Lj) — 18.15 Totojeve goljufije - celovečerni film (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Dramu let po Ciribiliju - barvna glasbena komedija (Zg) - 21.30 Stih in pesem (Zg) - 21.45 Športni pregled JRT - 22.10 Poročila (Lj)
— 22.20 Srečanje študentov glasbene akademije - posnetek iz Rovinja (22.45) (Li)
PONEDELJEK, 30. oktobra 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina
- ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.50 Gori, doli, naokoli: Laž, barvna oddaja (Lj) - 19.10 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Maksimeter (Bg) - 19.45
SSMsm
Por ?do 16 K v?6- OKTOBRA:
' lfi ?*’ ^Port ;^P0ved Progama,
- u*5 do is H ^unsticni napotki
- !;3° 'cio ] A°r Nove plošče RTB
Sp- tis&oaSKšs.
>o^|»0 Glasb*na
C0-15 ldn ?KT0BRA: 10.00
S l>SDei čno ^Poldne pri-ob n , do ii^l“ni borbe in dela -pren bitju Javno zborovanje U <?aS °b oh?m? a ~ direktni do 12 .n0?'"1 Prazniku -N^rv^teVt- raznicna voščila IO^EUa 1twov-S	29- OKTOBRA:
fc^ein	zanimivosti - Ob
?Pro^ctovalc? .VarčW'a - Za
^edeK i m»h lov'*. an ^ekoranja -
%*a repom?3 10 kmetiJstva -Obve^ Praznik.fa * “dnjih o tv o* fcto! ^ reki- občine Brežice -iaJ^ov _ in spored kine-
T®iNobi?2do 1500 0b-
đo 1?£K 3 n Pozdravljajo.
Se V5 *V'V(2KT0BER: .1600
l6.u ansatnhin Programa in sre-^stiv u 17.15 p1 Maksa Kumra -^avii- ^°bovi , Portaža s sloves-
Prinaša" Novo' vP-°n vam pred‘ ^va w,unjlžmci “ KaJ >reglert Ustila , dolenjskega ^0rtni l I7.l5’rire .^nie in filmski ^irKt^entar ° U'3° Tedenski
^odHn;_ 17.30 do 18.00
A
PODJETJE D0MINVEST NOVO MESTO
• upravlja s stanovanji in poslovnimi prostori;
• investira in soinvestira graditev stanovanj in poslovnih prostorov;
• izdeluje urbanistično in lokacijsko dokumentacijo;
#oddaja in komunalno ureja stavbna zemljišča;
• nudi informacije o možnosti pridobitve lokacij za gradnjo družbenih objektov, zasebnih stanovanjskih hiš in vveekendov;
• izdeluje načrte za gradnje stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in drugih objektov; •izvaja gradbeno tehnični nadzor in druge investitorske posle.
Občartom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine!
J
Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 M* Seli-movič: Užaljeni človek (Lj) — 21.35 Diagonale (Lj) - 22.15 Poročila (Lj)
TOREK, 31. oktobra 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina -ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Zg) -17.15 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 17.30) (Bgd) -
17.50 B. Čopič: Oglasi zeljnega Usta (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Obisk v Portorožu - barvna zabavnoglasbena oddaja (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -19.00 Iz sveta oblikovanja: Stanovanje (Lj) - 19.20 Menagerske bolezni (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Ujeta - celovečerni film (Lj) - 22.00 Likovni nokturno: Gustav Janusch (Lj) - 22.15 Poročila (Lj)
SREDA, 1. novembra 16.45 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.50 Vitez Vihar — serijski film
(Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) — 18.35 Tri četrtine sonca - celovečerni film (Lj) -
19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Reportaža ob dnevu mrtvih (Lj) —
20.55 K. Brandys: Oba zelo stara (Lj) - 21.25 Glasbena oddaja (Lj) -
21.55 Poročila '(Lj)
ČETRTEK, 2. novembra 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) -14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) —
15.40 Angleščina — ponovitev (Zg)
- 15.55 Nemščina — ponovitev (Zg)
- 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.50 Pozor, kamera teče - otroški spored (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Vsi vlaki sveta - serijski film (Lj) -
18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Četrkovi razgledi (Lj) — 21.25 E. Zola: Nana, nadaljevanje in konec barvne oddaje (Lj) -
22.05 J. Haydn: Klavirski trio št 6 v D-duru (Lj) - 22.20 Poročila
PETEK, 3. novembra 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.40 TV v šoli
- ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove
Slošne izobrazbe (Bg) - 16.45 adžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.35 Veseli tobogan: Lendava - I. del (Lj) -
18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Psihofizična rekreacija: Jutranja gimnastika (Lj) — 18.30 Ekonomsko izrazoslovje:	Gospodarsko	nerazvita
območja (Lj) - 18.35 Glasba za oči: E. Satie - Cocteu (Lj) - 18.55 Maozik (Lj) - 19.00 Sodobniki: A. Rubinstein (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -
20.40 Incident — celovečerni film
(Lj) - 22.00 Sedem morij - barvna oddaja (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
SOBOTA, 4. novembra 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) -16.30 Košarka — Partizan : Crvena zvezda - prenos (Bg) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 V dtželi klobukov - barvni film (Lj) - 18.45 Gospod Piper - barvni film (Lj) -
19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00: TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (Lj) — 21.35 Na poti k zvezdam — barvna oddaja (Lj) - 22.00 Medicinski center - sergski barvni film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Li) -
23.10 Poročila (Lj)
|	^	BREŽICE
I Ste v zadregi za darilo?
Šopek nagelj čkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
S
S
S
h s«iSki
L tožniki
S*® ie večfrm P°8o»°rih z
V 11:1 stisici ’ nanesla be-
arstan- Zve.
Ki astninialina S°'hili mU'
! &fe°»tpapodIož"iki
f ?Clikapprs?'dajesi®«-
P k? stavh? , r®m načinu - obzidjem iri
' Su? st°ipi °,b2idjeni in
^ ^ tri a l^di nr ?ro zav*ro-t> 4 , °boke dn?V po žitnico
" V^Snih v v«fdna,d,dm‘ đ n’.i ^“nCali ežeh ne r/ek«i leti	50 i°
:f!« so toi amr'i 1686). 0	®otovo veliko
novo žitnico.
ki ji za tiste čase ni bilo primere. Potem skoraj gotovo niso iz trte izvite besede mlinarjev in drugih ljudi, da so nekateri mlini na Krki stari tudi po 800 let.
Ko sva se peljala mimo mlina v Bregu 2, ki pa ne dela, nisva našla nikogar doma. Žnidaršičeve — po domače se pravi „V okljuku44 — sva čakala precej časa, medtem sva spustila kanu čez jez, posedala sva pred vrati, a ni bilo nikogar. Pomislila sva, da morebiti spijo; vrata so bila sicer odklenjena, vendar nisva v hiši našla žive duše. Pred hišo je bilo v loncu namočeno perilo, videla sva krompirjeve olupke in po tem sklepala, da ne morejo biti daleč.
Morebiti so šli nabirat gobe. Ko sva se naveličala posedati pred vrati, sva odveslala.naprej.
Še zmeraj me pa zanima, zakaj je bilo na vratih nabitih sedem za dlan velikih križev: je morebiti zdaj v mlinu že osni rod, ali imajo ti križi kak drug pomen?
Ostanki nekdanjega „pustega mlina44 navadnim očem niso več vidni, še zlasti ne iz čolna in za take ljudi, ki ne vedo natančno. kje je mlin nekoč stal.
Zato pa sva se pripeljala do jezu, ki je imel svoj mlin na levi in na desni. 'Na levi, Breg 8, je mlin še v grosupeljski občini.
Človek bi mislil, da če je samo šest hišnih številk med dvema mlinoma, je sorazmerno malo vode. Pa ni tako, kar precej sva
-M m&mM
Kar se ustavi, to propada. Samo kar je iz betona, bo še nekaj desetletij kljubovalo. Kar je iz lesa. odnese voda
občini, mlin in stopa pa še delajo, sva zaveslala na desno.
Romantično, a odmaknjeno
,,Pri Malenških” se pravi po domače mlinu, katerega last-~nika sta Franc in Angela Vidic. Moža ni bilo doma, delat je šel k sestri na Vrhniko. Mlinska kolesa se bodo tu kmalu ustavila: sin je avtomehanik v Ivančni gorici, hči je stara 12, no, zdaj bo 13 let.
Od vseh mlinov, ki jih čaka enaka usoda, se mi zdi, je bilo prav „Pri Malenških44 najbolj neposredno občutiti, kako se mlinom iztekajo zadnje ure.
„Mama je umrla letos januarja,44 pripoveduje Angela, še v črnini. Oče je umrl pred tremi leti.
„Mama je znala veliko pripovedi o mlinih in o strahovih, jaz pa jih ne vem. Oče je umrl brez testamenta, zato lastništvo mlina še zdaj ni urejeno . ..“
Meljejo samo še zase, obrt so vrnili. Mož je mlel, dokler je bil oče živ, potem so se kolesa'dejansko ustavila, potrdi Angela. „Sicer pa mlin ne da več zaslužka! Kmetujemo, Konja in kravo imamo, prav zdaj je kupil žre-bička, in eno čuško, teličko, imamo. Na zemlji pridelamo
okiotVa 19
vse: koruzo, pšenico, Muinpir. Zase pridelamo, ampak res samo zase in nič več. V trgovini smo pa kljub temu zmeraj; tako smo se pač navadili.44
Romantično da je okrog Drašče vasi, je še pristavila Vidi-čeva. Turisti radi pridejo, zlasti ribiči. In da je letos gob veliko, kot že leta nazaj ne.
In ko sva že skoraj sedla v čoln, nama je mlinarjeva povedala še o tem, kako je oče mlel na veliki petek: „Na veliki petek ni nikoli mlel, tako je v navadi. Nekoč pa mu je nekdo prinesel koruzo in ga prosil, naj zmelje. Oče ni hotel, oni pa je tiščal vanj. Ker se ga ni mogel drugače rešiti, mu je rekel, naj gre vprašat župnika: če mu bo dovolil, bo pač zmlel. Ko se je vrnil z odobritvijo, je dvignil zapornico, zmlel tistih nekaj meric koruze in ustavil kolo. To je bUo edinkrat, takrat je oče prvič in zadnjič mlel na veliki petek! “	. .
25 pozeblih orehov
Tudi naslednji mUn ie v Đrašči vasi — številka je 26, lastnik je Jože Ivanc, po domače se reče „Pri Jožmano-vih“. Ivanc je pred mlinom sekal veje.
(Se nadaljuje)
veslala, preden sva prišla do tega jezu. Ker mlin ne dela in ker je na desni strani mlin v Drašči vasi 25 že v novomeški
iiflflHMii
Žena naj skrbi za dom
Terezija Obed, rojena Valant, je najstarejša Novomeščanka - Kljub 93 letom še rada dela na vrtu, bere, posluša radio in potuje
Terezijo Obed, najstarejšo Novomeščanko, poznajo predvsem prebivalci Grma. Prvega oktobra je izpolnila 93 let, rodila pa se je bogatim posestniškim staršem v Prapročah pri Žužemberku. Pravi, da se otroških let ne spominja več dobro, ve pa, da je te od nekdaj rada delala na vrtu, v gozdu in naravo občuduje. Najbolj všeč ji je jesen, zaradi čudovitih barv, čistega neba in poljskega dela...
Poročila se je s 24 leti in z možem odšla v Krško. Od tam jo je pot zanesla 1908 v Novo mesto, na Grmu pa živi že 38 let. Ko pripoveduje o sebi, je skromna, tiha. Pravi, da nerada govori o svojem življenju, da se malo spomni.
Ker je bila hčerka bogatih staršev, ji dolgo časa ni bilo potrebno delati. Le ukazovala je. Spominja se tudi ve-r like, bleščeče dvorane v nekdanjem ljubljanskem Narodnem domu. Takrat se je učila za kuharico. Tam je bilo še veliko deklet. Nekatere so stregle, druge kuhale. Ker pa so se strežajke zanimale bolj za ples, jih je gospodar pri priči spodil in potlej so stregle kuharice. Ker ni bila vajena gospostva, ji je bilo med toliko ljudmi kar nerodno. Najbolj pa ji je ostal v spominu ples. Dame v lepih oblekah in gospodje, ki so bili tako ponosni Sami sodniki, oficirji... Ko ji je kolegica obljubila, da bo tudi njo naučila plesati, si je mislila, da je prenerodna za to. Pa je šlo. Se danes se spomni razigranih deklet v veliki, bleščeči dvorani in ti spomini se ji včasih zdijo kot lepe sanje.
Med prvo svetovno vojno je morala skrbeti za tri hčerke. Najstarejša je sedaj stara 72, takrat pa ji je bilo 13 ali 14. Že vse so hodile v šolo, ker pa je bilo s hrano takrat težko, je morala ponjo v
oddaljene vasi Še najpogo-steje*je hodila v Ždinjo vas. Ker je bilo čez gozd najbliže, je hodila po njem v vsako smer po eno uro. Na vprašanje, če jo je bilo kaj strah, se je nasmejala: „Ja, kaj pa sem mogla? V vojni smo morali marsikaj pretrpeti ... “ Med drugo svetovno vojno je bilo še teže. Res, hčerke so bile že velike in ni bilo toliko skrbi kot včasih, a pri njih so se naselili domobrancu Pa se jim je Terezija uprla, ko so zahtevali, da jim mora kuhati, in skuhala jim je šele takrat, ko so ji prinesli krompir.
• 1943 ji je umrl mož. Ostale so same, a misel na skorajšno svobodo je olajševala vse težave.
Terezija Obed še danes rada dela. Ko sem jo obiskal, je bila s hčerko na vrtu. Takoj mi je povedala, da rada dela, gospodinji pa ne več toliko. Nikakor pa ji ne gre v glavo tole: „Prej smo imeli malo denarja, pa smo dobro živeli, sedaj pa ga imamo veliko, pa je slabše. Vedno, kadar se hči vme s trga, je kakšna stvar dražja. Veste, še vedno rada kaj preberem. Najpogosteje Dolenjski list. Prebiram novomeško kroniko in cene. Pa moram kmalu prenehati, me pečejo oči. Prav tako rada poslušam radio, predvsem oddajo po željah. Tudi potujem rada. S hčerko gremo večkrat kam daleč. Letos sem bila-že v Ljubljani in na Bledu. Peš ne hodim veliko, v mesto pa le še zavijem. Kako se je spremenilo! Kar vesela sem. Včasih je bilo tako majhno, prašno, sedaj pa je veliko. Kar raste, raste. “
Nato mi je povedala še o praznovanju njenega rojstnega dneva v družbi povabljencev. Pravi, da ji je bilo tako lepo kot takrat v Ljubljani 50 nageljnov in 15 vrtnic še sedaj krasi njeno sobo in je nanje ponosna.
J. PEZELJ
Neprimerna hitrost Italijana
18.	oktobra popoldne je peljal po cesti I. reda proti Ljubljani voznik Alojz Vegelj iz Boršta. V vasi Ribnica je začel prehitevati osebni avto. Ko ga je že skoraj prehitel, je za njim pripeljal z neprimerno hitrostjo Italijan Bartolomeo Prioglia iz Gorice in skušal Veglja prehiteti. Zaradi prehitre vožnje je Prioglia začelo zanašati, tako da je najprej z levimi kolesi zapeljal nazaj na cestišče in z desno stranjo oplazil Veglovo vozilo, da ga je odbilo. Italijanu je uspelo vozilo obdržati na cesti. Ne da bi se ustavil, je odpeljal naprej proti Ljubljani. Vegelj pa je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v desno na nasip. Tam ga je odbilo na vozišče, kjer se je večkrat prevrnil in po približno 100 m obstal prevrnjen na desnem boku. Vegelj je bil laže ranjen, prav tako njegov brat Jože, sopotnico Marijo Vegelj pa so .zaradi poškodb morali obdržati v brežiški bolnišnici. Na avtomobilu je za okrog 30.000 din škode.
KOČEVJE - Danes se bodo na seji sveta za urbanizem dogovarjali o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada.^
RIBNICA - V ‘jesenskem delu tekmovanj v L B skupini nogometne podzvezne ljubljanske lige, je prvo mesto osvojila s 10 točkami ekipa Ribnice. Druga je Enotnost (9), 3. Partizan (8) itd. To je obetaven uspeh ribniške enajsterice. (F. L.)
Novomeščanka Marija Zcre ne ve natanko, koliko let že peče kostanj na novome&em G la ustavljaj0 Pravi, da bo veijetno že petnajsto leto, kar se v mrzlih jesenskih dneh pri njenem „šotoru Novomeščani, da se s kostanjem pogrejejo. (Foto: Z. Šeruga)
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
SZDL: pobudnik in ustanovitelj lokalne radijske postaje - Prehod Dol*11! skega lista v časopisno založniško podjetje - Skrb za kadre
Pismo IB CK ZKJ, ustanovitev lokalne radijske postaje v Novem mestu, ustanovitev časopisno-založniškega podjetja Dolenjski list, seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL, predlog o odpoklicu republiškega poslanca Petra Vujčiča, zbiranje pomoči Pomurju ter osnutek zakona o javnem obveščanju so bile zadeve, o katerih je razpravljal izvršni odbor občinske konference SZDL Novo mesto na zadnji seji. Izvršni odbor je sklenil pozvati vse krajevne organizacije SZDL, da razpravljajo o uresničevanju vsebine pisma glede tistih vprašanj, ki zanimajo najširši krog občanov, kot npr. kadrovska politika, socialne razlike, ki delijo družbo na revne in bogate, davčna politika itd. Pri tem pričakuje izvršni odbor vsestransko aktivnost članov Zveze komunistov, ki delajo v oiganizaciji SZDL v občini.
Nadalje so	na	seji sklenili predla-	kot časopisno založniško podjetje,
gati občinski	konferenci SZDL, naj	Takšen sklep temelji na razširjeni
Dolenjski list	v	prihodnje posluje	dejavnosti Dolenjskega lista. Razen
tega sedanji neurejeni formalnopravni položaj Dolenjskega, lista zavira njegov nadaljnji razvoj. Občinske konference SZDL z območja, ki ga pokriva Dolenjski list, bodo prevzele ustanoviteljske pravice in dolžnosti.
Pomembno odločitev na tej seji pomeni tudi predlog, po katerem bo ■* občinska konferenca SZDL Novo mesto pobudnik in ustanovitelj lokalne radijske postaje. Ta naj bi delovala v Novem mestu. Postaja naj bi bila skupno delo RTV Ljubljana, občinske skupščine delovnih organizacij v občini in dnfgih zainteresiranih organizacij.
Seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL je namenjen izobraževanju kadrov, ki delajo v vodstvih krajevnih organizacij. Poudarek bo na nalogah, ki jih bo imela SZDL pri • skupščinskih volitvah v letu 1973, ko bo potrebno praktično uveljaviti delegatski sistem.
, -izađete*10* Pomoč po poplavah P vsfjii Pomurju v občini ne pJU zadovoljivo, saj je s Lstev.Nj okrog 53 % predvidenih seji si sklenili pozvati	#
organizacije, ki svojega lidarnostne akcije niso P° to čimpiej uredijo. nnx«jje Predlog občinske skup ^ 0j-thka za izvedbo PostoP^0darsk^ poklica poslanca g P.q spffČ zbora Petra Vujcica je J ^ kot normalno posled^meru. ki so nastajali ob tem pr . up^i5j nil je predlagati občinski ^ Novo mesto, naj tudi on & sklep o odpoklicu, 10	, j0val'*
ference SZDL pa bo	<jeloVl^
politični pripravi zboro	okE^
ljudi, ki bodo odlocaho o Pl0^.
poslanca Vujčiča. Pra soja ravnanje 23. Pos fLjržali^ darskega zbora, ki s0.^ o£jlo^j sovanja v zboru, ko je odvzemu poslanske lni ^gfC
Vujčiču.	FKA	J
Kršk°: v betonski
19.	oktobra je iz snle%b^ pripeljal voznik I ran	^Qlji
Brestanice. V Krškem J	■
desni rob ceste in zadel steber mostne ograje. tnilc
bil huje poškodovan sop
ininik Ivačič iz Brestan ,z& voznik. Oba so odpeljal vza 0k<>» bolnišnico, škode pa 5.000 dinaijev.
Krstili so šest grafičarj^
> O   ----
Bili so na gobo djani in odznotraj ter
odzunaj
Šest mladih grafičaijev Kočevskega tiska Kočevje seje 20. oktobra „uradno“ prelevilo iz vajencev v pomočnike tako, da so jim z vodo sprali vso dosedanjo umazanijo in jih namazali s črno tiskarsko barvo po licih (Foto: J. Primc)
Po prastarem običaju, z gobo in vodo je bilo krščenih v navzočnosti stanovskih tovarišev 6 novih, kvalificiranih grafičarjev podjetja Kočevski tisk. Svečani krst so 20. oktobra prestali Branko Dekleva, Vinko Mlakar, Stanc Lužar, Viktor Kobola, Miran Klun in Matija Me-medovič.	i
Vsi nanovo pečeni grafičarji so bili „na gobo djani," popudrani, s tiskarsko barvo namazani nato ph še odzunaj in odznotraj namočeni. Krstitelj Ivan Hiti je s svojima pomočnikoma dobro opravil posel na veliko veselje zijal, ki so opazovala krst pred tiskarno.
S krstom so pridobili pravice in svoboščine, ki pripadajo grufičaijem
že od Guteniberga * sti v na zaključni sv ‘ loine °^pravi Pugled dobih še djpjjj. re, P dokazila, da ^ .^ti-ti^ olM^
mojstri črne umetnost*-	j	pKlM
'tMEDELjOS?-
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••**
GOSPODARSKA PRAVLJICA
Skoraj vse pravljice se začenjajo: Nekoč je bilo ... Zakaj se ne bi začela tako tudi naša Gospodarica pravljica? Tako je veliko manj možnosti, da bi zvedeli, kje na zemljevidu leži kraj, v katerem se je odigral ta pravljični dogodek. Oseb ne bomo imenovali po njihovih pravih imenih, marveč le splošno tako, kot se v pravljicah spodobi. V naši Gospodarski pravljici ne bodo nastopala pratfjična bitja, kot na primer: zmaji s tremi
glavami, čarovniki, čarovnice, princi in kralji, marveč bo namesto zmaja s tremi glavami nastopil sekretar neke organizacije, namesto čarovnika predsednik kulturne skupnosti, ki bo čaral denar za kulturno dejavnost, v vlogi čarovnice bo nastopila predsednica TVD Partizan, ki bo z vsemi svojimi zemeljskimi sposobnostmi skušala pricoprati nekaj drobiža za šport in rekreacijo, v osebi kralja pa se bo pojavil sam oče župan, ki bo skušal
pomiriti sprta vilinska bitja. Čudežnih predmetov, kot so mizica, ki se sama pogrinja, ne bomo srečali, čeprav je res, da se tudi nekaterim našim ljudem mizice same pogrinjajo; nihče ne bo izrekal čudežnih besed, ki bi rešile to ali ono gospodarsko organizacijo nelikvidnosti. Namesto tega bomo srečali stroje in ljudi za njimi. Trudili se bodo za košček kruha in zjutraj se ne bodo zbujali v srebrnih ali zlatih gradovih, ampak v vsakdanjih,
včasih na pol podrtih kočah.
Ljudska števila, kot so tri, sedem, devet in deset, bomo našli v naši Gospodarski pravljici. Z njimi bomo označevali osebne dohodke zemeljskih bitij — delavcev, z mnogokratniki teh števil pa plače ljudi na položajih. Srečali bomo izraz socialna diferenciacija, za katerim bi zastonj brskali v besednjaku naših ljudskih pravljic, ker v preteklosti naše ljudstvo tega ni poznalo. Tudi ponavljanja besed in stavkov — teh ljubkih značilnosti naših pravljic — ne bo manjkalo. Seveda bodo ta ponavljanja za mišjo dlako drugačna od
znanih ponavljanj. Vodilni v Gospodarski pravljici bodo večkrat govorili: „Cen ne bomo povišali, cen ne bomo povišali, plače bomo dvignili, plače bomo dvignili, stopili bomo na prste bogatašem ..In ker se v pravljici ne zgodi nič resničnega, se tudi te njihove besede seveda ne bodo uresničile.
V	pravljicah je narava vsemogočna, v naši Gospodarski pravljici pa bodo vsemogočnost narave zamenjali nekateri naši vsemogočneži. Seveda ne bodo delali čudežev, marveč bodo enostavno prisotni zato, da bo zgodba pridobila na ugledu. V
pravljicah zmaga ^^jvjco* lažjo, pravica J*8 0|cvarje' moralnost nad ,jnep°' nostjo, poštenost na štenostjo. V naši u j^riio ski pravljici sploh n govorili o tem, ker. zadnje to tudi soci je pravljica. Pri nas Pa davno odpravili izk° prj j^s človeka po človeku, je ravno obratno. čujejo Pravljice se * foo. srečno in tudi na . fjV jn Nihče ne bo	mno-
srečno bomo žive i . nago mnogo časa. v slednje podražitve.
TONI CASPERIC
Igre končane I
V	okviru tekmovanja delavskih športnih iger občine Črnomelj, ki jih je financiral občinski sindikalni svet, vodila pa občinska zveza za telesno kulturo Črnomelj, je sodelovalo 69 ekip s 478 posamezniku Največ, osemnajst ekip, je imela Iskra Semič, delavci pa so se pomerili v 7 panogah.
Rezultati - kegljanje: Rudnik I, Rudnik II, KZ; ženske: Iskra I, Prosveta, Iskra II; odbojka: Belt, Iskra, Občinska skupščina; mali nogomet: Belt I, Belt II, Rudnik; kolesarjenje: Iskra I, II, III; posamezno: Vidmar, Knez, Kočevar; streljanje - moški: Begrad, Milica, Iskra; ženske: Prosveta, Iskra; posamezniki: Knez in Tomc; smučanje: Rudnik, Prosveta, Gozdni obrat; posamezno: Svetič, Pleško in Rozman.
V	farmacevtsko-kemični veji v Jugoslaviji je zdaj novomeška KRKA na 3. mestu - takoj za zagrebško PLIVO in zemunsko GALENIKO.
, Ofiriacevtska in kemična industrija ro	v državi hkrati največji trend
, *>■. Med 17 tovrstnimi tovarnami v
»gostavifi je bila KRKA pred 16. leti Soh *mestu'do danes pa se je s spolnostjo svojih delavcev, z neneh-K,, 11 Požrtvovalnim in umnim delom
srn	*e na mest0 v državi. Ne
seveda pozabiti, da je vmes s «|Q tovarn, ki so se zadovoljile samo , Konfekcioniranjem zdravil, medtem jn le KRKA nenehno iskala novih poti b s.® krepko spoprijela tudi z bazično iJlZv°dnio. Tako danes KRKA ni le drj Rodilnimi podjetji svoje stroke v *°vi kot pojem sodobno organizirahu0 P.odie*ia z najmodernejšim pro-v °dnim konceptom, temveč predam tudi tovarna z rentabilno proiz-J^njo.
KRKA tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov v Novem mestu, zaključuje z letom 1972 program razvoja, kije potekal v obdobju od 1969 do 1971. V tem času so bili za potrebe naglo razvijajoče se tovarne zgrajeni razni objekti, ki so omogočili, da se vsa farmacevtska proizvodnja z vsemi svojimi obrati in nekatere skupne službe preselijo jia novo lokacijo — -v industrijske objekte v Ločni. Za uresničitev te naloge je bilo treba zgraditi predvsem naslednje:
1. obrat nove farmacevtske proizvodnje,
v
2. rekonstrukcija obrata za proizvodnjo tablet in dražej,
3. rekonstrukcija obrata antibiotikov s fermentacijo volumna 250 kub. m,
4. centralno visokoregalno skladišče embalaže,
5. biološke laboratorije,
6. skladišče vnetljivih tekočin,
7. nevtralizacijske naprave za industrijske odplake,
8. obrat za vzdrževanje strojnih naprav,
9. nabavljena je bila oprema za meha-nografski center z računalnikom (model IBM 360/25),
10. zgrajen pa je bil tudi paviljon II, v katerem imajo svoje prostore: kontrolno analitske službe podjetja, oddelek medicinskih raziskav ter merilni center.
Vzporedno z vsem tem so poskrbeli tudi za komunalno ureditev cest, platojev in vsega drugega v industrijskem kompleksu Ločna.
Končna vrednost investicij oz. vseh investicijskih naložb za uresničitev pred leti zastavljenega programa znaša nekaj nad 170 milijonov dinarjev. Zaradi nenehnega naraščanja cen, materiala, gradbenih storitev ter dveh devalvacij so cene žal presegle prvotno planirane izdatke. Na največji objekt v sklopu Krkinega razvojnega programa, na prostore nove farmacevtike, ki merijo 17.000 kv. m in so ena izmed največjih industrijskih hal na Dolenjskem, hkrati pa sodijo v vrsto najbolj moderno opremljenih farmacevtskih obratov v Evropi, odpade tudi glavni del sedanjih investicijskih vlaganj: skoraj sto milijonov dinarjev, vključno z vso opremo.
Proizvodnja v prostorih nove farmacevtike se je začela sproti, kot so bili zgrajeni posamezni objekti, od marca 1972 dalje. V nove prostore so se preselili tudi vsi obrati iz starih proizvodnih prostorov, ki so jih imeli v mestu. V tem objektu oziroma novi stavbi so dobili zdaj svoje
dokončne prostore naslednji oddelki oz. proizvodnja:
trakt A je namenjen za polnjenje in opremo ampul, trakt B za aseptično polnjenje praškastih substanc in kapsul, medtem ko je trakt C namenjen proizvodnji in opremi masti, sirupov ter solu rij. Trakt D je namenjen za proizvodnjo kozmetičnih in tehničnih artiklov za široko potrošnjo. V novem objektu dela 281 proizvodnih delavcev. Krka se je s to pridobitvijo zares približala modernim tovarnam farmacevtike po svetu. Upravičeno tudi lahko zapišemo, da je postala ena izmed najmodernejših farmacevtskih tovarn v Jugoslaviji. Če k temu prištejemo še zanimivost, da so vse gradbene in tehnološke projekte pripravili KRKINI strokovnjaki, pri čemer so upoštevali dolgoletne domače izkušnje iz proizvodnje, pa tudi specifične potrebe kolektiva, potem je vrednost novega objekta še toliko bolj dragocena.
V nedeljo, 29. oktobra dopoldne, bo KRKA, tovarna larma-cevtskih in kemičnih izdelkov, ponosno odprla vrata svo-, jih novih, velikih proizvodnih obratov in skladišč. Občinskim odbornikom in drugim gostom bo zd letošnji praznik Novomeške občine predstavila svoj razvoj zadnjih dveh let, hkrati pa bo pred njimi razgrnila svoje nadaljnje načrte. - Na tej in naslednjih treh straneh predstavljamo današnjo KRKO, enega izmed velikanov naše industrije
UPP:
Ml *
i ■'¥s-
___________KRKA	v	očeh	jugoslovanski
V Dolenjskem listu smo vseskozi spremljali naglo razvojno pot enega izmed največjih dolenjskih delovnih kolektivov, tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov KRKA. 0 tem, da je njena razvojna pot predvsem izredno razgibana in pravzaprav „sko-kovita“, smo prav tako že poročali. Dobro poldrugo desetletje je za razvoj ene izmed najmodernejših jugoslovanskih farmacevtskih tovarn, ki se je porodila pri skromni tabletirki v novomeški lekarni, zares več kot le kratko obdobje.
Medtem ko je znašala proizvodnja v KRKI leta 1968 šele
142,475.000	milijonov dinarjev, se je v naslednjih letih dvigala takole:
v 1969: v 1970: v 1971: plan 1972:
243.504.000 din
291.938.000 din
401.895.000 din
455.350.000 din
Če proizvodnjo primerjamo še v indeksih, nam gornjo trditev o „skokoviti rasti KRKE“ naslednje številke samo še potrdijo: že vzamemo za 1968 kot osnovo indeks 100, je rastel v naslednjih letih takole:
1969:	171
1970:	210
1971:	282
plan za 1972:	321
To je prispevek domače tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov h gospodarski rasti in hitremu razvoju novomeške občine kot osrednje Dolenjske v zadnjem dobrem desetletju. Tako ustvarjeni novi uspehi so na podlagi doseženega dohodka vedno bili kolektivu hkrati izhodišče za bodoči razvoj. Prav letos se v tovarni veselijo zaključka programa, ki so ga zastavili leta 1969. Nekatere investicije sedanjega razvojnega načrta se bodo sicer potegnile še v leto 1973.
Znani so vzroki gospodarske nestabilnosti, ki so uresničevanje zastavljenih načrtov ovirali tudi pri KRKI. Vmes so inflacijska gibanja, tu sta dve devalvaciji in še druga gospodarska dogajanja v državi. Zaradi naštetega so investicijski stroški narasli precej nad številke, ki so bile postavljene v začetku razvojnega programa.
MED NAJ VEČJIMI PODJETJI SVOJE STROKE V SFRJ
V zadnjih treh letih so v KRX! vložili v nove objekte in njihovo opremo približno 36 milijard starih dinarjev. Nova proizvodnja farmacevtike v že opisanih novih prostorih omogoča več kot enkrat večje zmogljivosti. Kot zanimivost naj omenimo, da se kljub povečanju zmogljivosti tablet-nega oddelka in oddelka dražej (tako glede prostorov kot opreme) ponovno pojavljajo zahteve po razširitvi teh prostorov in opreme. Modernizacija je že v teku, zlasti kar zadeva nabavo najsodobnejše opreme.
Kolektiv KRKE kljub doseženim uspehom v zadnjih letih nikoli ni miroval. Vedno je iskal novih poti za svoj nadaljnji razvoj, pri čemer je svoje želje in hotenja začel uresničevati tudi s pomočjo skupnih vlaganj za sedaj še z domačimi partnerji, kasneje pa tudi s tujimi partnerji. Del teh vlaganj je že uresničen (KRKA-GENEX), drugi del pa je v polnem teku izgradnje. Pri tem gre za izgradnjo bazične proizvodnje s področja fermentacije ter organsko-kemiiske sinteze (KRKA-Ljubljanska banka).
ČUDNA ZAHTEVA: „VZTRAJAJTE PRI STARIH CENAH! “
V	mnogih podjetjih so zadnja leta različne gospodarske težave premagovali tako, da so razne podražitve in njihove posledice prenašali z dviganjem lastnih cen. V Krki nimajo takega pojava, saj tovarna svojih cen ni spreminjala že vse od leta 1962. Zaradi tega se ji vedno znova dogaja, da „... postane še včeraj donosen proizvod zaradi stalnih podražitev sestavin, ki so vanj vzgrajene, nenadoma ekonomsko nezanimiv. Uvajanje novih proizvodov, pri katerih se določa cena po tržnem položaju, ne more nadomestiti akumulativnosti proizvodov starejšega datuma. Čeprav so nam pooblaščeni družbeni organi po natanko opravljeni analizi že v letu 1971 ,priznali pravico4 do popravka določenih cen, naši predlogi glede tega še do danes niso uresničeni! **
Take zahteve vnašajo seveda velike težave v kolektiv, ki sicer v celoti podpira splošna priza-
Nova toplarna in še kaj
Z izgradnjo bazične proizvodnje so se morali v KRKI lotiti tudi izgradnje centralnih energetskih naprav. Njihova vrednost dosega 38 milijonov dinarjev, sem pa je treba prišteti naslednje že gotove oziroma pripravljene delovne naloge:
— zgradili bodo novo toplarno z zmogljivostjo «1g 40 ton pare na uro, od česar bo 25 ton visokotlačne pare (42 atmosfer), ki bo služila za pogon lastne električne centrale z močjo 3,5 megavata. Hkrati bodo zgradili 4 nove transformatorske postaje.
— Rekonstruirana bo celotna kanalizacijska mreža v Ločni,
— kakor tudi napeljava visoko in nizkonapetostnih kablov.
— Nabavili bodo novo avtomatsko telefonsko centralo tipa Crossbar z močjo 40/400.
— Rekonstruirali bodo čr-palnico tehnološke in hladilne vode na reki Krki, posebej pa bodo tudi
— zgradili centralne čistilne naprave za industrijske odplake iz tovarne, ki pa bodo delale tudi za čiščenje fekalnih odplak Novega mesta.
Sem bo treba končno prišteti še celo vrsto drugih manjših energetskih objektov ter naprav, kar vse pomeni nadaljnjo okrepitev sedanjih proizvodnih zmogljivosti v tovarni.
SVETLI VZORI
„Naši mladinci dostikrat pravijo: izbojevali ste socializem, šli ste skozi boj, marsikdo izmed vas je postal heroj, dobili ste odlikovanja, priznana so vam velika dejanja; mi pa zdaj nimamo kaj početi. Toda revolucija traja, dokler gradimo socializem. Gradimo ga v revolucionarnem času, pri čemer imamo na stotine in na tisoče sovražnikov zunaj domovine, nekaj pa tudi doma. Velikansko delo mladine je v tem, da bo nosilka nadaljnjega revolucionarnega gibanja v naši družbi, v naši skupnosti. Tudi to je heroizem.“
Predsednik Tito na Kn/sri
devanja in ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Delavci KRKE se pri tem dobro zavedajo, da morajo znaten delež posledic takih ukrepov nositi tudi sami. Direktor finančno-ekonomske-ga sektorja Sergij Thorževskij s tem v zvezi trdi:
„Govoriti o stabilizaciji (gospodarski učvrstitvi), misliti in delati pa po starem - to dvoje ne gre skupaj! Govoriti o zaščiti dohodka brez pripravljenosti, da bi odložili kar se da odložiti na poznejši čas, seveda tudi ni sprejemljivo. Stabilizacija pomeni tudi odrekanje, večje napore in prizadevanja za dosego skupnih ciljev!“
ŽELJA IN ZAHTEVA: DOSEČI PREDVIDENI DOHODEK!
V KRKI zato že v letnem planu za 1972 zasledujejo cilje, ki vodijo k uresničevanju stabilizacijskega programa podjetja.
V čem je osnovni smisel stabilizacijskega programa v KRKI? Predvsem v vrsti ukre-
pov, katerih končna naloga je, strniti vsa prizadevanja kolektiva, vsakega po svojih močeh, da s sposobnostjo in z odgovornostjo slehernega člana kolektiva podjetje letos doseže predvideni dohodek. Zaradi tega bodo investicije omejili samo na zaključek začetnih del. Vsa prosta ustvarjena sredstva naslednjih let bodo namenili predvsem povečanju lastnih obratnih sredstev.
Ko ocenjujejo v KRKI uspehe poslovanja za letošnjih 9 mesecev, ugotavljajo sicer še rahlo zaostajanje za planskimi predvidevanji glede doseganja celotnega dohodka in nekaterih drugih pokazateljev. V tem času je podjetje sicer prodalo za 12,7 odst. več svojih proizvodov kot v enakem obdobju lanskega leta. Zaostajanje za planom pa kljub naštetim težavam na tržišču ni takšno, da ga do konca leta ne bi mogli dohiteti in v celoti izpolniti. To pa je ena izmed nalog vseh članov kolektiva, ki se dobro zavedajo, da bodo načrti bodočega razvoja KRKE lahko temeljili samo na osnovah tudi letos ustvarjenega dohodka.
Delavka ob ,,kapsulirki“ v oddelku za antibiotike
Glavni hodnik med ampulnim in antibiotskim oddelkom (med A in B traktom)
Ne bilo bi prav, če bi pri opisovanju razvoja in doseženih uspehov naštevali vedno samo domače vire, lastne ugotovitve in trditve ljudi, zaposlenih v proizvodnji in drugih službah KRKE. Naj nam bo dovoljeno, da ob letošnjem zaključku triletnega razvojnega programa KRKE omenimo nekaj misli iz ocene, ki jo je o nastanku in razvoju tovarne zdravil KRKE objavilo glasilo „Pharmaca“ že 1968. Primerjava takratnih ocen z doseženo sedanjo stopnjo razvoja v KRKI na zanimiv način potrjuje pravilnost ocen in predvidevanj, ki spremljajo enega izmed največjih dolenjskih kolektivov.
Objavljamo del članka, kije izšel v „PHARMACI“ pred štirimi leti:
OD FARMACEVTSKEGA LABORATORIJA DO VELIKE TOVARNE
KRKA, ena izmed štirih največjih tovarn zdravil v Jugoslaviji, sicer nima dolge razvojne poti, ta pa je zelo zanimiva in se razlikuje, od razvoja drugih, velikih farmacevtskih tovarn naše države. Podjetje se je razvilo iz malega farmacevtskega laboratorija, ki so ga ustanovili leta 1954 v novomeški lekarni. Številni zdravstveni delavci z rezervo gledajo na odpiranje raznih malih podjetij za dodelavo
zdravil, ki se čedalje pogosteje pojavljajo na našem trgu. Takšna podjetja zmanjšujejo upo-rabljenje konfekcijskih kapacitet naše farmacevtske industrije, ki so tako že izkoriščena samo s pribl. 50 odst., zelo težko pa si zagotavljajo potrebne strokovnjake, sodobno opremo in nujno potrebno nadaljnje izpopolnjevanje	proiz vod nje.
Moramo priznati, da ni manjkalo takiif dvomov tudi pri pojavu prvih zdravil iz Novega mesta. Toda iz malega laboratorija se je razvila že 1956 v posebnih obnovljenih prostorih
tovarna zdravil KRKA. Ustanovili so specializirane oddelke za proizvodnjo zdravil, vpeljali so sodobno notranjo organizacijo in razdelitev dela. KRKA, ki je v polni meri uporabljala pogoje samoupravljanja, je postala v teku nekaj let ena izmed velikih farmacevtskih tovarn v Jugoslaviji. Njen promet je hitro naraščal, tako da se je gibal od 1963 do 1967, računajoč v novih dinarjih, takole:
28,670.000	din, 37,520.000 din,	45,610.000	din,
59,150.000	din in leta 1967 že 80,000.000 din.
Hkrati se je KRKA prostorsko razvijala takole:
1954: 293 kv. m, 1958: 1.176 kv. m, 1961: 6.832 kv. m (pr\>e sinteze in skladišča), 1967: 13.672 kv. m (fermentacija, energetika, raziskovalni inštitut); 1971: 28.948 kv. m (v izgradnji nova galenska proizvodnja, planirana nova skladišča in prostori za upravo).
Danes proizvaja KRKA zdravila v obliki tablet, dražej,
ampul, solucij, * in sirupov. lma f n^ J antibiotikov, sinte# y ^
bližno 100 prefffa t farmacevtskih obl as0r^ ^
mi skoraj poPoln /„	0
tuberkulo statikov
bio tikov.
V	svojem dma ^ „
voju se je	m-
bazične proizvodi*' ,g ti je sinteze, ekstra jnje mentativne pr°0«rof lovilnih substanc. ^jo " tega podjetja se ^ # vsem s proizvodni" p sredstev na baZlnie0 ieLe$ /oda. Ot*g „eV'L
proizvod«! ^ y
kontrastov za intf 'j pt grafijo in za P^ljuj^/l nega sistema, / ort\0 dela za razširjenje	A
proizvodnje.	vlo^°{a^
Podjetje je .. W I membna sredstva
zanega
žična
Pil
Skrb za obveščanje je skrb za samoupravljanje
Visokoregalno skladišče: drugo v Sloveniji
***** je objekt novega vi* Ret>a ?^nega Skladišča, dru-L . take vrste v Sloveniji. Prva Liiiiv postavila METALKA iz tfiš?. . e v Vižmarjih. V sklapa je 8.640 paletnih mest, je v ei^er je Prednost v tem> da Pfinierjavi s klasičnimi skla-
dišči, ki so prostominsko izkoriščena le 10 do 12 odstotkov, izkoriščenost v novem skladišču 60 do 65 odstotna, kar pomeni šestkrat večje zmogljivosti za skladiščenje blaga na enaki površini. Kasneje bodo skladiščenje različnega blaga priključili na računalnikov spomin v računskem centru, tako da Do skladišče vodil novi računalnik.
Med novosti sodijo tudi biološki laboratoriji, ki so jih morali zgraditi zaradi hitre rasti proizvodnih zmogljivosti. Delo v bioloških laboratorijih je pomemben člen analiz in kontrol vhodnih substanc in gotovih proizvodov, ki jih je treba obdelati tudi s praktičnimi preizkusi na poskusnih živalih (zajci, podgane in miši). Na leto bo novi laboratorij opravil približno 1.600 analiz.
Takale je podoba naslovne strani 1. številke tovarniškega lista KRKE
S ktrg^kvodnjo antibioti-
No r'"sfe mre, z«
ifikon tl*di za veteri-btQt Porabo Novo zgrajeni
lP^et°!COnČan I967' l'e
frenio ,s°d()bno fleksibilno Hi/o ’ ,/ omogoča proiz-,°\i ? čnifl Proizvodov na •H« hitfenia in tako zago-^°dnj,> t° Pre°fientacijo pro-f,i7a zdravila, kijih
^ albolj zahteva.
ZNANSTVENO ^ 0ValNEGA DELA!
>e zdl02^ katerekoli to-2! ^ v/«e zajamčiti, >Q^tvp>fa Zllatnih sredstev v h2ahte\>(! razkkovalno delo.
v Kr? !?.ZVoia farmacevtike h°f	mso	zapostavljali,
v dni&h P°-^hkn PlSoslovanskih far-
.Asee1'‘ovamah.
Jfe p,""'0 rniteva, da je ySnnn a v znanstveno raz-<5.7/0 delo leta 1960 #?.i8fc lc*a 1965 že
38 7fin	in leta 1966 kar
din. Odstotek vla-
ganj v znanstveno raziskovalno delo je leta 1966 dosegel pri KRKI že 4,83 odst. od skupnega dohodka podjetja in kar 12,72 odst. od ostanka dohodka. To je bila v tem letu rekordna številka za pet največjih jugoslovanskih tovarn. Avtor nadalje trdi:
Našteti podatki kažejo, da vlaga KRKA v zadnjih letih, v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi farmacevtskimi podjetji, največji odstotek od svojega skupnega dohodka in dohodka prav v znanstveno raziskovalno delo. Prav gotovo obstajajo tesne zveze in vzroki med temi vlaganji in hitrim vzponom KRKE.
KRKA je i’ svojem sklopu 1965 ustanovila inštitut za antibiotike, farmacijo in tehnologijo. V njem je zdaj (1968!) zaposlenih 110 ljudi, med njimi J 7 visokokvalificiranih strokovnjakov. V inštitutu potekajo kompleksna znanstveno raziskovalna dela, ki obsegajo mz-lične dejavnosti: kemijsko, far-
makološko, farmacevtsko, veterinarsko itd. Inštitut pripravlja številne nove tehnološke postopke za proizvodnjo novih farmacevtskih, kemičnih, kozmetičnih in drugih preparatov, skrbi pa tudi za izboljšanje tehnoloških postopkov. Inštitutovi strokovnjaki razpolagajo z zelo lepo in sodobno urejeno knjižnico, inštitut pa ima zveze z mnogimi sorodnimi znanstvenimi ustanovami ter fakultetami v državi.
Poučen je KRKIN primer glede politike pridobivanja strokovnih kadrov. Vloga sposobnih in strokovnih ljudi je prav v farmacevtiki posebnega pomena. KRKA je začela to vprašanje reševati že od vsega začetka in je vanj vložila pomembna sredstva. Že od leta 1954 je imelo podjetje 162 štipendistov na fakultetah in strokovnih šolah.. .
Tako je zapisal ugledni jugoslovanski farmacevtski strokovnjak o KRKI že pred 4 leti. Vsa predvidevanja o nadaljnjem
razvoju KRKE, njeni novi uspehi ter razvojna pot v zadnjih letih potrjujejo ugotovitve, zapisane o KRKI v času, ko še ni imela sedanjega razvojnega programa, ki jo je uvrstil med vodilna jugoslovanska farma-cevtska in kemična proizvodna podjetja.
Poglavje, ki smo ga pravkar opisali, bo nekega dne morda sestavni del temeljev za zgodovino nastanka in razvoja domače tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov. Prevedli smo ga zato, da bi pred občinskim praznikom v nas vseh oživela podoba obnove, prerajanja in nastajanja dolenjskega gospodarstva, ki se je, kot nam kaže tudi primer KRKE, v zadnjih dveh desetletjih razvila pravzaprav iz nič oz. iz tako skromnih, a poštenih spodbud, daje treba ob prehojeni poti in doseženih izrednih uspehih priznati delavcem v KRKI in drugih dolenjskih podjetjih, da so naredili vse, kar je v danih pogojih bilo mognče doseči.
22. septembra 1972 je izšla prva številka novega tovarniškega glasila delovnih kolektivov širše Dolenjske: KRKA, časopis tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov v Novem mestu. V nakladi 2.000 izvodov želi novo tovarniško glasilo poslej seznanjati člane delovnega kolektiva dolenjskih farmacevtov in kemikov o vsem, kar naj bi kot samoupravljavci vedeli in morali vedeti. S tem se je tudi kolektiv tovarne KRKA pridružil tistim delovnim organizacijam, ki štejejo obveščenost delavcev za eno izmed pomembnih obveznosti, hkrati pa za sestavni činitelj dobrega samoupravljanja.
„Stara resnica je, da je ,vsak toliko obveščen, kolikor hoče biti*. Po domače povedano: če se zay novice, dogodke, sklepe in obvestila ne zanimam, potem seveda ,ne bom obveščen*. In narobe: kdor hoče priti do obvestil, jih v naši socialistični samoupravni družbi lahko dobi in mora dobiti“.
Gornje besede iz uvodnika v 1. številki Krkinega tovarniškega časopisa povedo pravzaprav vse: v resnici smo obveščeni toliko, kolikor hočemo biti. Uvodnik v novem listu tega ne poudarja zaman. Vse prerado se marsikje v naših kolektivih dogaja, da je precej negodovanja, kritiziranja, zlasti pa nezdravega kritikaster-stva, da to in ono ni v redu - vendar zaradi praznega in nekoristnega šušljanja stvari nikoli in nikjer ne bodo same po sebi boljše! Treba se je seznaniti z dejstvi, poznati moramo „obe plati medalje*4, potem šele lahko pride do koristne izmenjave mnenj, od tega do pametnih sklepov pa je res le samo še korak.
Uvodniku sledi zanimiv pregled „Naše letošnje najvažnejše naloge44 izpod peresa Sergeja Thorževskega, enega izmed vodilnih direktorjev podjetja. Pisec predstavlja naloge, ki jih tudi od kolektiva KRKE terja stabilizacija gospodarstva, hkrati pa odločno svari, da nikakor ne gre skupaj govoriti o stabilizaciji, misliti in delati pa po starem. Avtor seznanja delavce kolektiva s planskimi nalogami KRKE v 1972 in v širšem obdobju, hkrati pa ocenjuje uspehe 7 mesecev 1972. Borut Kraigher je prispeval članek o novih prostorih farmacevtske proizvodnje v KRKI, ki sodijo upravičeno med najmodernejše tovrstne objekte v državi. Jožica Miklič piše o KRKINEM elektronskem računalniku, ekonomista Slavko Zirkelbach in Andrej Grča pa seznanjata kolektiv
z dosedanjimi uspehi večstranske poravnave (multilaterarne kompenzacije), pri kateri je imela KRKA letos spomladi kar 906 starih milijonov dinarjev razlik v svoje dobro.
V KRKI je že dlje časa dobro razvito kulturno in umetniško delo, saj njen pevski zbor slovi že daleč izven meja ožje Dolenjske. Leopold Kranjc, Anica Pavišič in Staša Vovk poročajo o prizadevanjih KRKINIH delavcev v dramski sekciji, pevskem zboru in drugih oblikah dela kulturno umetniškega društva „KRKA44. Upokojenka Pavla Wachter piše o dobrih stikih kolektiva z upokojenci, nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci sedanje tovarne. Članek „Skupaj z lekarno smo imeli en pisalni stroj ..nazorno kaže, iz kako skromnih začetkov je pognala svoje korenine sedanja tovarna zdravil in kemičnih izdelkov.
Številko spremlja tudi več novic, med njimi poročilo o podpisanem sodelovanju na znanstvenem in tehničnem področju z delegacijo iz Sovjetske zveze, kot tudi poročilo o junijskem obisku Marjana Rožiča, sekretarja Zveze sindikatov Jugoslavije. Uredniški odbor vabi člane kolektiva k sodelovanju, objavljene fotografije v prvi številki tovarniškega glasila pa prikazujejo prizorčke iz nove menze in druge motive. Prvo in zadnjo stran časopisa krasita barvni fotografiji iz obrata novih proizvodnih prostorov ter pogled na vhod v tovarniške objekte v Ločni. Čeprav je izšla prva številka samo na osmih straneh, obeta postati zanimiv in prikupen tovarniški časopis, od katerega si zaposleni lahko precej obetajo. Pogoj za to bo seveda: sodelovanje pri * uresničevanju naporov in načrtov uredniškega odbora novega glasila.
Doslej: 219 patentnih prijav in 45 izumov
Ob letošnjih zaključnih delih v podjetju je treba podčrtati tudi prispevek, ki ga daje inštitut za raziskave in razvoj za nadaljnjo rast ter napredek proizvodnje v tovarni. Sodelavci inštituta imajo za sabo že 45 izumov, ki jih je KRKA patentno prijavila in zaščitila v mnogih državah. Skupno imajo doslej 219 patentnih prijav, kar je za sorazmerno kratek obstoj inštituta, ki dela od 1965 dalje,
relativno velik in spoštovanja vreden uspeh.
Mnogo KRKINIH izumov že teče v redni proizvodnji in niso več samo teoretična znanost. S tem se je v nekaterih primerih zmanjšala tudi odvisnost od tujih partnerjev. Ne samo to: nekatere tuje firme se zanimajo za odkupe KRKINIH patentov, zlasti tistih, ki so dosegli svetovno raven kvalitete, kot je to primer s KRKINIM oksitetracikli-nom.
Predlog: tri TOZD
y. P°djetju smo obiskali tudi Marjana Šonca, predsednika c°tivnega odbora za uresničevanje ustavnih dopolnil ter * anovitev TOZD v podjetju. Odbor je medtem že večkrat zasedal, JPrej pa je sprejel akcijski program, po katerem bo svoje naloge J^ničil do konca 1972. Dosedanje delo odbora so predložili tudi Jetičnim činiteljem v občini, v kratkem pa bodo o svojem delu Slrneje poročali kolektivu.
Glede na osnovna načela o ^navijanju temeljnih organi-c!) združenega dela, ki izhaja-ustavnih dopolnil, bi v oro . ustan°vili tri temeljne (T«acje združenega dela
nJ’	farmacevtike (far-
cevtska, veterinarska in dru-.P^zvodnja), h kateri bi 2 t ^ tu^ centr^e službe; V/OZD bazične proizvod-
teza) mentac^a’ kemična s*n'
, ^'.JOZD proizvodnje ko-i- , e in tehničnih artiklov Slr°ke Potrošnje.
Dred/em’ k° so predvideli tak TOZn za ustanovitev treh
za t iS0 tuc^ vse osnove bod 0vne službe podjetja, ki
Pod° k3 ta^ osnovi uresničile eiieH Cn program od organiza-Žen \° ^e^tve sredstev (premo-Sev h na Posarnezne TOZD. DrpHia zc*aJ še vse samo Jcai°g. Vse naloge bodo zajeli ^Zulf poročilih, ki bodo nijk 1 arijskega programa, o nen ^odo nato odločali bod ec*n* proizvajalci; le-ti 0 povedali, ali so za svojo 0 °st°jno TOZD ali pa take bodn1Zac^e n°čejo imeti. Če se bo n 0l^0^ za svojo TOZD, gj ato Prišlo do samoupravne-iflj ~P?razum3 med posamezni-pa b0 v,podjetju, pri čemer V0{jil m°ralo obveljati osnovno °’ ki ga morajo imeti
proizvajalci ves čas pred očmi: da ne bi prišlo do razdrobljenja kapitala in osnovne razvojne politike podjetja kot celote. Gre torej za uresničitev glavnega cilja:
da neposredni proizvajalec sam odloča o pridobivanju in delitvi sredstev. S svojo neposredno spodbudo naj zvišuje produktivnost dela, hkrati pa znižuje stroške.
Zaostreni odnosi glede dohodkov in stroškov bodo proizvajalcem v skupnem podjetju seveda samo koristili. Sleherni delavec bo poslej vedel: vse, kar bo prihranil, mu	bo	dajalo
neposredno korist. Upravljanje se mu bo zdaj	v	resnici
približalo, vse to	pa	se bo
poznalo tudi pri delitvi osebnih dohodkov.
„Račune si bomo morali pokazati in pogledati, kaj kdo dela in kako dela, zakaj so taki ali drugačni stroški. Vprašali se bomo in vprašali	nas bodo
drugi: kako delate, s kakšnimi stroški? “ je dejal tovariš Šonc, ki je ponovno poudaril, da celotna razprava o ustanavljanju TOZD v KRKI ne bo šla mimo neposrednih proizvajalcev. Ko bodo o vsem natanko spregovorili in sprejeli medsebojne samoupravne sporazume, bo sledil podpis teh sporazumov, ki bodo urejali odnose v združenem podjetju.
Pogled v del vhodnega skladišča nove farmacevtike
Skrb za obveščanje je skrb za samoupravljanje
gfŠKSST.' J fSS&mi p*
Komu 82 stanovanj?
Razen stanovanjskih posojil je KRKA vrsto let vlagala tudi precej denaija v lastno stanovanjsko izgradnjo. Dotok kadrov je nujno teijal učinkovito reševanje stanovanjskih vprašanj« saj je kljub doseženim uspehom na tem področju še veliko dela.
V vrsti zadnjih let je KRKA pridobila 82 samskih sob, garsonjer, eno-, dvo-, tro- in štirisobnih stanovanj ter 4 vrstne hišice. Kdo živi v njih? Pregled pravi:
35 nosilcev stanovanjske pravice je med kadri z visokošolsko izobrazbo;
2 stanovanji imata sodelavca z višjo izobrazbo;
29 stanovanj je dodeljenih sodelavcem, ki imajo srednješolsko izobrazbo;
7 stanovanj so dobili sodelavci podjetja z nepopolno srednjo šolo,
3 stanovanja kvalificirani delavci,
23 stanovanj pa imajo nekvalificirani delavci.
Številke torej povedo, da uživa stanovanjske pravice v 82 stanovanjih 99 Krkinih delavcev in uslužbencev, pri čemer so seveda všteti zakonci.
Večja skrb za zdravje
zaposlenih
Skrbi za stanovanjsko izgradnjo ter za otroško var* pridružujejo v KRKI vtem .. še uresničitev dolgoletne 1 da pridobijo za lastne o ambulante ustrezne Prostore’ tem pa še boljše pogg »
vsestransko zdravstveno zaposlenih. Tako smo P dnevi izvedeli, da zdaj projektirajo obnovitev p rov v stavbi na Cesti komanda*
ta Staneta (v „star:i Kr mestu, kot Krkini dela*« govore), kjer naj bi v
novomeškega zdravstvenega
ma dobili naslednje prostore.
— splošno ambulanto,
— zobno ambulanto s p
,ik- ginekološko ambulan^
— hkrati pa tudi prost občasno poslovanje raznin sp cialističnih ambulant.
Za uresničitev te Ponl(^Y! naloge sodeluje KRKA z , stvenim domom in s.^°^7ava. nim zavodom za soc. , bi rovanje. Predvidevajo, prve tri ambulante dograd^ letos, pri čemer bi zdravst*«
dom zagotovil strokovnetrebne in opremo, KRKA pa potreb
Pr Glede’na veliko število zap£ slenih bodo nove lastne a _ lante prav gotovo močno p žale zdravstveno sltižbo {jU kam in delavcem v podpJ hkrati pa bo šlo v izgube v manj dragocenega delovn P časa.
Na vsakih 5 do 7 sekund postrežejo v novi restavraciji svojim „gostom“: tu se odvija promet zares hitro in sodobno .. .
Restavracija za 1500 toplih obrokov
Skrb za delavca v KRKI ni prazna beseda. To povedo zaposleni, vidi pa se tudi v urejenosti podjetja, ki načrtno skrbi tudi za „vsakodnevne44 in sprot-
V petih letih: 566
stanovanjskih posojil
Reševanje stanovanjskih zadev je eno tistih vprašanj, ki bi jim lahko rekli tudi temeljni kamen politike podjetja za resničen dvig življenjske ravni. V KRKI smo vprašali, koliko stanovanjskih posojil so odobrili svojim delavcem zadnja leta in koliko denaija je kolektiv namenil v te svrhe. Številke same govore prepričljivo in nazorno: v zadnjih 5 letih je 566 Krkinih delavcev dobilo naslednja stanovanjska posojila:
leta 1968 - 63 delavcev 893.750 din in 95.760 din (za črpanje v 2 letih);
leta 1969 - 141 delavcev 1,079.770 din, 1,243.280 din
in 351.500 din (za črpanje v 3 letih);
leta 1970 — 128 delavcev 1,052.965 din, 902.105 din in
770.000 din (za črpanje v 3 letih);
leta 1971 - 147 delavcev 1,827.430 din, 991.000 din in
791.000 din (za črpanje prav-tako v 3 letih);
letos je odobrenih v podjetju 87 stanovanjskih posojil — za 1,418.600 din (za črpanje v 1972).
Seštejmo podatke, pa nam povedo: v KRKI so v zadnjih 5 letih namenili skupno milijardo in 141 milijonov starih dinaijev za stanovanjska posojila svojim zaposlenim.
ne potrebe svojih ljudi — prav od tega pa je toliko odvisno v prizvodnji, medsebojnih odnosih in splošnem počutju v kolektivu.
Ena izmed najnovejših pridobitev na tem področju je ureditev nove restavracije, ki naj jo predstavimo z naslednjimi zgoščenimi podatki:
obseg 480 kv. metrov, nezaposlenih, 150 sedežev in 40 stojišč, zmogljivost: 1500 toplih obrokov na dan. Obnovitvena dela so veljala 1,340.000 dinarjev, pri čemer so všteti tudi izdatki za sodobne stroje, štedilnike in pod. O menzi govorijo tudi naslednji podatki:
njena kuhinja je sodobno zasnovana in ima zaprte, ločene shrambe za živila, pijače in zelenjavo, posebej pa tudi prostor za odpadke z drobilcem odpadkov. Posebej ali „na grobo‘“ pri-
pravljajo zelenjavo in meso, poseben prostor je namenjen „fini pripravi44 hrane, tu pa je še topla kuhinja ter pomivalnica posode.
Samopostrežni pult je daljši kot je bil v stari menzi, pred njim pa je prostor, pripravljen za avtomate (za cigarete, pijače, sendviče in podobno), ki jih bodo uredili kasneje. Sedežev je v novi menzi dovolj, tako da skoraj nihče ne je stoje pri posebnih pultih. Kuhinja nove menze pripravlja tudi enolončnice za „staro Krko44 in za delavce v Inisu, tako da pripravijo na dan od 650 do 750 porcij. Mesne izdelke, solate, sladice in podobno pripravljajo samo za obrate v Ločni. Delavci malicajo od 8. do 11. ure, popoldne pa od 17. do 18. ure.
V dopoldanskem času obeduje v Ločni po 700 do 750 delavk in delavcev. Meritve so po-
kazale, da lahko postrežejo na minuto od 5 do 7 delavcev oziroma enega delavca v 8 do 12 sekundah. Postrežba je vedno hitrejša, razpored malic pa sestavljen tako, da ustreza poteku dela in željam posameznih delovnih enot v tovarni.
Izbira jedil je v novi menzi bogata in pestra, hrana pa sorazmerno zelo poceni zaradi regresa podjetja (primer: okusna enolončnica s kruhom 1 dinar).
Skoraj že 1600
zaposlenih
1. septembra letos KRKI, tovarni farmacevt mičnih izdelkov že 1.574 ap
nih.	...	imel0
Med deiavci KRKE Jih J takrat visoko ali višjo šolo i » a njo šolo 346, nižjo šol° 8vi’ kokv3' pa je imela razen tega 17 vi* lificiranih delavcev, 363 k nih delavcev in takih, ki j}111 J eIi znana interna kvalifikacija. jfl tega pa še 281 polkvalificir 218 nekvalificiranih delavcev. ^ Struktura zaposlenih z v*	,	■
višjo izobrazbo v KRKI j^01.- -jj*
epubliki, če r P h in«. na število v*
ugodnejšimi meijamo v odnosu na zaposlenih.
Do znanja ni nobene lahke bližnjice
Podatek, da so v novomeški KRKI od začetka do danes št P ^ rali na raznih šolah že 347 mladih ljudi, je zgovoren d°n(jjstov trditev, da kadri rešujejo vse. Mnogi izmed nekdanjih štipe že vrsto let vračajo podjetju vloženo skrb z znanjem, *?U.IT1 jjticil' tenti in z vsakodnevnim deležem v proizvodnji, upravi službah v tovarni. Nadarjenih ljudi med mladino nikoli ne pravočasno jih je treba odkriti, jim ponuditi roko in P°m°c 0(}jctj8' smo opravili pomembno delo za sedanje in bodoče naloge p
Med obiskom v ogromni dvorani nove farmacevtske proizvodnje smo srečali tudi skupino delavk med delovnim dogovorom
Zaradi vsega naštetega posvečajo v KRKI izobraževanju, šolanju, dopolnilni izobrazbi in čedalje boljši sestavi kadroV toliko sk-bi, pa hkrati seveda tudi denarja. Podjetje je začelo načrtno skrbeti tudi za usposabljanje in lzobra«- vanje 'drugih članov delovne skupnosti. Močan priliv, predvsem nekvalificirane- delovne sile, je silil vodstvo podjetja, da je začelo prirejati različne seminarje, tečaje, predavanja in priuče-vanje na delovnem mestu. Tako so delavci s časom le dosegli razne kvalifikacije ali se lotili prešolanja, da so se lahko vključili v čedalje zahtevnejšo proizvodnjo. Mnogi med njimi so po zaslugi internega izobraževanja v tovarni dosegli odgovornejša mesta.
Kljub doseženim uspehom na tem področju pa skrbi za nadaljnje načrtno izobraževanje v kolektivu seveda še ni konec. Nasprotno: čedalje izdatnejša in prizadevnejša je, saj bodo le izobraženi delavci, tehniki in inženirji lahko kos vedno zahtevnejšim nalogam hitrega znan-stvcno-tehnološkega razvoja v podjetju. Zato ne govorijo v KRKI kar tjavdan, da hočejo iti v korak z vsemi doMJŽki sodobne larmacevtske in kemične mdustrge po svetu, lopa bo mogoče doseči le z dodatnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na vseh delovnih mestih.
yOdi '
Izobraževalni center, podjetju Marjana Šetina-K* ^vafl) dipl. psihologinja, deli jZOD v KRKI na tale področja
1. uvajanje delavcev vJgioViiel11
2. izobraževanje na	.
mestu,	»	stva P
3. izobraževanje iz Y“* delu,
4. funkcionalno -izobraževanje,
5. praktično poučeval
poklicnih šol,	v
6. izredno šolanje kadr *	~
7. redno šolanje kadro >,
8. študij na III. stopN* sterij in doktorat),
9. tečaji tujih jezikov, ^oP
10. poljudno-znanstven
ževanje in	,
11. Nagrade „KRKE •
Pri tem v zadnjem poudarjajo pomen ® .0&)°. V izobraževanja, s katerim	j(
hajati modernizacijo Pr° 7fl podjetju narašča veselja tujih jezikov, pa tudi z® 1 ^ pfj* lanje. Prav bi bilo, da bi .nCjJi |L devanja podprli tudi ug0^. goji oziroma olajšave pr* Jc0* j. nst bo imel samo koleK lota, sicer pa to v podjeu“ ^jtl boUe vedo: v KRKI je daleč najvišje število soko, višjo in srednjo izot> ^
'+' >
i#:«*:
' .
im:
PRED 31. OKTOBROM, SVETOVNIM DNEVOM VARČEVANJA
ŠTEVILNA
DRUŽINA
[varčevalcev
Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto ima že blizu 37.000 varčevalcev in več kot 91 milijonov dinarjev hranilnih vlog - Še nova oblika varčevanja: osebni dohodki na hranilni knjižici -Doslej se je za to obliko že odločilo 10 delovnih organizacij
»V družbi in družini je najmočnejši vir bogastva varčevanje! “ trdijo v Dolenj-dnr,3n^ hranilnici Novo mesto in to njeno geslo uspešno uresničuje velika •n ^°^enjcev» ki vlaga svoje prihranke v domačo banko. Metlika, Trebnje sko imajo svoje bančne enote, domača banka pa ima lastno ekspozituro je jm,°Vem mestu. Krog varčevalcev se iz leta v leto širi. 30. septembra letos ela banka 36.881 vlagateljev in več kot 91,625.000 dinarjev hranilnih vlog.
prec^a ^ zaveda, da je kljub temu še zato {■ občanov, ki niso varčevalci, v°stiS' ^^deva odpraviti pomanjklji-nann m narediti vse, da bo občanov Ena r r0<^^ ^dove — tudi skupnosti.
ta^ih možnih oblik je tudi kpl J.e denaija in hkrati varčevanje z osebnega dohodka na hra-Čii0	banke,	pri	čemer	se	pla-
blasa:° ne8a dohodka prenese od Čjjf :{n® Podjetja na banko. Na ta na-hraniln ^ koristimo sebi, saj banka vl0g vloge bogato obrestuje, za rej tai Pa jamči republika. Delavec tone m ° nal°ženega osebnega dohodka £re izgubiti-se denar v banko? Samo tako °' Pravilnosti varčevanja! Če nih r10 denar doma, nimamo nobe-8kunn°r^^’ Prav ta^° ne koristimo niuj °st*- V banki lahko z varčeva-org^- nai3ern kreditirajo delovne ^jeio a^e ^ °bčane> varčevalcem hrai^i °t>resti, razen tega pa so pri-je g* varni- Doma spravljen denar pa P0žar°stavljen različnim nevarnostim: krajam in podobno!
s Kje in koliko?
gate h?nUno knjižico DBH lahko dvi-Metjik-enar Pri poslovnih enotah v Trebnj1’ Novem mestu, Krškem in 12	— v ponedeljkih od 6.30 do
torkih m od 14- ure do 16-30’ ob od ^ 3QSredah, četrtkih in petkih pa
na°bm	ure “ na vse^ po^ah
očJu Slovenije, pri vseh poslov-
Stiri računske operacije hkrati opravlja tale stroj v DBH
nih bankah v Jugoslaviji in pri vseh podružnicah SDK v Jugoslaviji.
Banka obrestuje vloge na vpogled po 7,5 odstotka, vezane vloge nad 1 leto po 9 odstotkov, vezane vloge nad 2 leti pa po 10 odstotkov. Hranilne vloge so tajne, nedotakljive in zanje jamči republika, vloge in. obresti so oproščene davščin in taks. V DBH pripisujejo obresti ob koncu leta.
Osebni dohodki na knjižici
Doslej je Dolenjska banka in hranilnica poslala 30 ponudb delovnim organizacijam, ki naj bi svoje osebne dohodke delavcem nakazovale na hranilne knjižice. Deset jih je tak način izplačevanja osebnih dohodkov že uvedlo. To so: Krka, Labod, SDK, DBH, Dolenjka, Mercator, PTT, Iskra in Zavod za zaposlovanje iz Novega mesta ter Kolinska z Mirne. Prihodnji mesec bodo postopoma začeli na tak način izplačevati osebne dohodke v IM V, pogovarjajo pa se tudi v Novo-lesu.
Delovna organizacija se lahko za
PO MESTO
vaša banka
Sedež Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu
tak način izplačevanja osebnih dohodkov odloči po sklepu najvišjega organa upravljanja v podjetju.
Področna enota DBH na podlagi sprejetih spiskov varčevalcev izstavi hranilno knjižico banke in vpiše začetno vsoto, pozneje pa vpisuje na podlagi „obvestil o knjiženju". Ta obvestila so namenjena • vpisu osebnega dohodka delavca. Varčevalcu zato ni potrebno ob vsakem izplačilu osebnega dohodka hoditi na banko, marveč lahko dviga svoj denar pri njeni najbližji enoti ali na poštah novomeškega PTT podjetja.
Kakšne so koristi izplačevanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice? Varčevalci koristijo sebi, ker banka
Solidno poslovanje, pristni stiki s strankami in nenehna pripravljenost, nuditi poslovnim partnerjem vse usluge -odlike poslovanja v Dolenjski banki in hranilnici. Na sliki: pogled v likvidaturo deviznega oddelka
to so
obrestuje njihove vloge od tistega dne, ko bi sicer dobili, osebni dohodek v roke. Zaradi vedno večjih potreb gospodarstva in občanov se je DBH odločila zbirati denar, ki sicer leži pri občanih brez koristi. Banka se zavezuje kreditirati delovne organizacije, ki izplačujejo osebne dohodke svojih delavcev na hranilne knjižice, z do 70 odstotkov od poprečnega stanja zbranih hranilnih vlog na zbirnem računu delovne organizacije. Tako tudi delovna organizacija dodatno pride do prepotrebnega denarja!
Denar v banki
Ob koncu letošnjega septembra je bilo pri DBH zbranih 87,507.630 dinarjev hranilnih vlog na vpogled, kar je za skoraj 10 milijonov dinarjev več kot v začetku leta. Vezanih vlog občanov je bilo 13,117.714 dinarjev ali za 1,2 milijona več kot 1. januarja letos. Varčevalci so tako imeli v začetku oktobra v domači banki 91,031.356 dinarjev, kar je za dobrih 11 milijonov dinarjev oziroma za 13,6 odstotkov več kot ob začetku leta in hkrati več kot kdajkoli v dosedanji zgodovini domačega bančnega zavoda!
Število vlagateljev se je povečalo za dobrih sedem odstotkov: ob začetku leta jih je bilo 34.370, v začetku oktobra jih je že 36.881. Podatki o naraščanju hranilnih vlog dokazujejo visoko stopnjo varčevalne zavesti. Številke bi bile nedvomno še bolj razveseljive, če bi bila gospodarska stabilnost pri nas bolj utrjena.
Z napori za ustalitev gospodarjenja tudi niso neuresničljivi napori DBH, ki si prizadeva, da bi v svoje vrste pritegnila še več varčevalcev in zlasti še več delovnih organizacij, ki bi svojim zaposlenim izplačevale osebne dohodke na hranilne knjižice.
Ob svetovnem dnevu varčevanja vas zato Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto vabi: postanite tudi vi član velike družine, širokega kroga varčevalcev domače banke!
teto	stanje vlog	indeks	št. vlag.	indeks	popreč.	indeks vioga
1965	11,104.605.-	100	15.033	100	739.-	100
1966	18,839.598-	170	16.929	113	1.113-	150
1967	26,720.289-	241	19.683	131	1.361	-	. 184
1968	38,595.835.-	348	22.177	148	1.740-	- 235
1969	51,913.744-	467	24.274	161	2.139-	289
1970	67,297.035-	606	30.003	200	2.243-	304
'971	80,593.988-	762	34.370	229____________ 2.345.-_________317
zanašala jugoslovanskemu gospodarstvu. V letih po uvedbi gospodarske reforme je obseg proizvodnje celo nekoliko nazadoval, zadnja leta pa spet narašča za 30 do 35 odstotkov na leto. Letos pričakujejo, da se bo proizvodnja povečala še za nadaljnjih 15 do 20 odstotkov. Pospešena rast se obeta tudi v prihodnje. Izboljšanje se nedvomno pozna tudi v prejemkih, ki se povečujejo. Tako se je v letošnjem drugem polletju poprečni osebni dohodek povzpel na 1.670 din.
Hitrejšo rast precej ovira pomanjkanje skladišč. V kratkem naj bi skladiščno površino povečali za 20 odstotkov. Kolektiv ima 14 svojih stanovanj, dve bo pridobil še letos, v 25 primerih pa je pomagal urejati stanovanjske razmere s krediti.
VOŠČILNICA NA IZKOPANINI
Leta v tovarni usmerniških naprav so ves čas tekla v skrbi za povečanje, modernizacijo in racionalno proizvodnjo. Po desetih letih ugotavljajo, da to obdobje ni bilo brez težav, a seveda ne tudi brez uspehov. Ti uvrščajo tovarno med tiste delovne organizacije v novomeški občini, ki brez strahu pričakujejo jutrišnji dan. Ponosni so na prehojeno pot. Vse zaposlene in še zlasti „veterane“, ki so pomagali pri preselitvi obrata iz Kranja v Novo mesto, spodbuja spoznanje, da je že do zdaj vloženo delo rodilo sad, na katerega so lahko ponosni.
Na stekleni čaši, ki jo je pred 70 leti nekaj lučajev stran od prostora, kjer stoji danes ta Iskrina tovarna, našel samouki dolenjski kopač arheoloških starin Jernej Pečnik, piše v stari grščini: Na zdravje! Z njo bi lahko nazdravili današnjemu ju-
bilantu, kolektivu . t(Ljet. usmerniških naprav, za nico ustvarjalnega in P° valnega dela.
JUBILEJ V SOBOTO
Proslava varne usmernjškin prav se bo začela v boto, 28. oktobra, ob • ; uri v tovarniških Pr° rih v Novem mestu. * je bo začel P«'ed5fid" , delavskega sveta Mi Korce, nato pa bodo p zbranim kolektivom o I bileju tovarne, njenen
razvoju, PersPfktivljrU. pomenu v okviru za-ženega podjetja ter gospodarstvo novorne občine spregovorili: rektor inž. Marjan Hen 9 man, generalni direkjo Združenega podjetja Is Kranj Vladimir Logar ’ predsednik noy.ome»v. občinski skupščine a gust Avbar. 29 delavce » ki so v tovarni od zac ka, bodo podelili denar nagrade in pismena P znanja za požrtvoval-delo in desetletno zv stobo kolektivu. PrVl n. proslave bo s tem čan.	?,a.
Za jubilante, druge ci ne kolektiva in g°s,e zatem v enem znanm vomeških gostišč t°v . ško srečanje s slavno nim kosilom.
Ivan Kastelic med delom pri stiskalnici: tu delajo odprtine za hlajenje
Milan Novak z načrti v rokah med montažnim delom na usmerniku
/\1!IMI1 vvtiuai M/Ul IIICU nYt'ICIilIK
telefonskem usmerniku
lil	viumiv/	*• ■
je 5 članov kolektiva končalo večerno srednjo tehniško šolo, več članov pa večerno ekonomsko, višjo ekonomsko komercialno šolo in višjo šolo za organizacijo dela. Z oktobrom je tovarna skupaj z drugimi Iskrinimi tovarnami in obrati na Dolenjskem organizirala izredni oddelek ljubljanske elektrotehniške fakultete. Odziv je bil zlasti med mlajšimi člani kolektiva lep: dobra tretjina vpisanih je iz tovarne usmerniških naprav.
mimo Ceri
DO 28 MILIJONOV
O rasti tovarne in počutju zaposlenih govore številke, čeprav le-te niso vselej najboljše merilo za uspehe tega ali onega kolektiva.
Bruto proizvodnja se je od 4,5 milijona pred desetimi leti povečala lani na dobrih 28 milijonov dinarjev. V tem času so zaposleni na svoji koži občutili tudi ciklična krizna in rece-sijska obdobja, ki niso pri-
Nagrajenci
Za deset in več let dela v tovarni usmerniških naprav oziroma pri Iskri bodo v soboto nagradili 29 delavcev. Priznanja bodo dobili:
Franc Cotič iz splošnega sektorja za 26 delovnih let, Alojz Cvar (gospodarski sektor, 13 let), Anton Cvelbar (montaža, 10), Antonija Cvelbar (finančni sektor, 10), Rado Cotič (montaža, 10). Vinko Božič (tehnološki sektor, 10);
Janez Kastelic (sektor kvalitete, 11), Karel Kolenc (montaža, 10), Jožica Kolenc (montaža, 10), Milan Korce (sektor kvalitete, 11), Pavle Košir (tehnološki sektor, 10), Alojz Koš-merl (proizvodnja, 10);
Stanislav Kovačič (montaža, 10), Avgust Lužar (montaža, 10), Karel Lužar (tehnološki sektor, 11), Alojz Mihalič (proizvodnja, 10), Stane Nahtigal (proizvodnja, 10), Rafael Pajk (montaža, 10);
Alojz Pavlenč (proizvodnja, 10), Jože Potokar (gospodarski sektor, 10), inž. Marjan Recelj (tehnološki sektor, 10), Štefan Simunovič (gospodarski sektor, 10);
Marija Spendal (montaža, 10), Jože Šurla (sektor kvalitete, 10), Vinko Udovič (proizvodnja, 10), Ivan Zajec (montaža, 10), Karel Željko (tehnološki sektor, 11), Zorko Šuštaršič (proizvodnja, 10) in Janez Špendal (montaža,
Milan Rozman seje uspešno vključil vdelo, kjer montirajo pretvornike
logiji. Ob uvajanju standardiziranih in tipiziranih elementov in podsestav uvajajo tudi pnevmatiko za „drobno14 avtomatizacijo ter obnavljajo proizvodnjo in	kontrolo
opreme. Vse to naj bi omogočilo nadaljnje sodobnejše in bolj ekonomične tehnološke postopke.
SAMO IZOBRAŽENI ...
Brez ustreznih kadrov vsega tega v tovarni usmerniških naprav kajpak ne bi mogli uresničiti. Posebnost tovarne, ki poleg vsega proizvaja le manjše serije ali celo posamezne izdelke, zahteva visoko kvalifikacijsko strukturo. Kolektiv zavoljo tega načrtno skrbi za tako kadrovsko politiko, ki ne narekuje le tega, da so delovna mesta zasedena, ampak je zanjo značilna tudi skrb za dodatno izobraževanje zaposlenih in štipendiranje bodočih mladih sodelavcev.
Od trenutno 180 zaposlenih jih ima visoko oziroma višjo izobrazbo 10, srednješolsko 32, strokovno poklicno 66, polkva-lificiranih in nekvalificiranih delavcev pa je 72. V zadnjem času
Ena od pomembnih pridobitev narodnoosvobodilnega boja je vsesplošen gospodarski in kulturni vzpon Dolenjske. Po letih obnove je začela v Novem mestu in dngih krajih nastajati tudi industrija. Za j)bčinski praznik Novega mesta je bil 29. oktobra 1962 slovesno odprt obrat za usmerniške naprave. V Bršlin ga je prenesla matična tovarna Iskra iz Kranja. Cez dve leti je postal obrat samostojna tovarna v okviru združenega podjetja Iskra. V njej so začeli plansko proizvodnjo usmerniških naprav. Brez takih naprav v sodobni tehniki ni možna pretvorba izmenične omrežne napetosti na določeno vrednost enosmernega toka.
V novomeški Iskri so začeli izdelovati usmerniške naprave za napajanje svinčevih in alkaličnih baterij, za napajanje javnih in zasebnih telefonskih central, za galvaniko, napajanje kino obločnic itd. Poletu 1964 je tovarna dopolnila proizvodni program še z elektromagnetnimi stabilizatorji omrežne napetosti in servomehanskimi regulatorji napetosti. Lani je začela uvajati tudi proizvodnjo pretvornikov — naprav, ki omogočajo med drugim pretvorbo enosmernega v izmenični tok. Zdaj proizvajajo napajalne naprave za investicijsko potrošnjo. Izdelke prodajajo zlasti na domačem trgu, vgrajeni v opremo pa gredo tudi v izvoz.
Ne biti cokla! je dandanes geslo vsakogar, kdor hoče sodobno industrijsko proizvajati. V novomeški Iskri se tega dobro zavedajo. Načrtno skrbijo za obnavljanje svojih izdelkov v tehničnem in tehnološkem pogledu. V preteklem obdobju so prešli iz selenske v silicijevo tehniko, zdaj pa naglo uvajajo tiri-storsko tehniko. Delež elektronike v izdelkih tovarne, ki imajo sicer značaj jakega toka, je čedalje večji.
nonemško firmo SEL, ki je ena od enot mednarodnega koncerna ITT, s katerim ima Iskra zelo dobre poslovne stike. To ji kajpak zagotavlja hitrejše in učinkovitejše uvajanje sodobne tehnike v proizvodni program.
Modernizacije proizvodnega programa se je Iskra v Novem mestu lotila tudi po oblikovni strani. Pri tem sodelujejo oblikovalci iz marketing službe združenega podjetja Iskra. Že v začetku 1973 bo tovarna ponudila domačim in tujim kupcem prve tako zasnovane izdelke, ki bodo glede na oblikovne in funkcionalne lastnosti pomemben dosežek v mednarodnem merilu.
Hkrati, ko skrbijo za nadaljnji razvoj in napredek konstrukcijskega področja, ne varčujejo z močmi tudi v tehno-
DELEŽ ELEKTRONIKE
Skrb za pripravo tehnične dokumentacije ima razvojni oddelek Iskra — ZZA v Ljubljani, čedaje več teh nalog pa prevzemata razvojni oddelek in tehnološki sektor v Novem mestu. Tovarna usmerniških naprav sodeluje z znano zahod-
VEČ, BOLJŠE, SODOBNEJE
KURIR
s
Kurir-
jem
skozi
IMV
' Obveščanje je te*
1 e‘iR! pogoj za dobro “PravileriiB. te nisi ob-escen, težko soodločaš.
ie sklenil delavski ^ct' kaj so rekli na seji Pfavnega odbora? Pa
* Poslovni odbor?
j ako sprašujejo ljudje
nk?evq v dan' če iim stil m za9°tovi,i obve-Si .. ^ novomeški Indu-'I1 motornih vozil iz-,Ja *e deset mesecev ^arniški časopis »KU-v "• Kaj nudi delavcem ,ekoleJ«yu? Kaj je no-j ? .v tem najvecjem nj enJskem podjetju z0d-
* case? Odločili smo Doi VQm' dragi bralci
eniskega lista, name-
«KliD.nS tokrat od9ovori “IR«. Vse, kar boste
niih' na tejle in nasled-
dveh straneh, ki smo
Ll,okrat namenili ko*
■J vu imv. so zvedeli
I avci v IMV 15. oktobra
-,*■ ko je izšla 9. šte-
‘Ka njihovega KURIRJA.
D .0rei * enkrat izjema:
KuS' llst 90s,uie P" tam'u v ,ndustriji mo-
Sfl.o VOzi1, PrePr'^ani 'Urin' dQ vam bo Povet,al zn« novega in hkrati “n^v,ga. KO boste KURIRJA, boste Kot ° precej več ir . vedeli danes zju-Q»Q,i včeraj.
kir« Pct! Tovari* ”KU‘ tMvV p0pe,ii nos skozi
NOVO MESTO
15. oktobra 1972
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Prišli so iz Brežic, Črnomlja, Suhorja, Mirne, Semiča, Šentjerneja in Novega mesta: kot člani centralnega delavskega sveta IMV so 2. oktobra razpravljali in sklepali o tako pomembnih vprašanjih za nadaljnji razvoj podjetja, kot že leta nazaj ne. Gre za prelomnico dosedanjih načrtov, za izreden skok v proizvodnji prikolic, dostavnih in osebnih avtomobilov (Foto: Tone Gošnik)
Življenje potrjuje naše odločitve
78 ljudi se je zbralo na 5. redni seji CDS (centralnega delavskega sveta), ki je bila v prostorih IMV v Novem mestu 2. o'.tobra letos. Tokrat je bil predlagan zanimiv in pomemben dnevni red, ki so mu sledili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij novomeške občine. Na seji so bili: Avgust Avbar, predsednik občinske skupščine, Franc Beg, predsednik občinske konference SZDL, Dolfe Šuštar, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Maijan Simič, načelnik za gospodarstvo na ObS, Franci Šali, sekretar komiteja občinske konference ZKS, in Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZKS v Novem mestu. Veseli smo bili, da se tudi odgovorni tovariši iz občinskih vodstev seznanjajo z našimi glavnimi vprašanji, uspehi, težavami in načrti sredi med nami.
Že v uvodu je Anton Šepec, predsednik CDS, med drugim poudaril, da imata tako vsa dejavnost kolektiva IMV kot delo njegovih upravnih ifi samoupravnih organov ne le neposreden vpliv na gospodarska kot družbena dogajanja v Novem mestu, temveč tudi v sosednjih občinah, kjer živijo posamezne enote, tovarne in obrati IMV. Tesnejši stiki s predstavniki ljudske oblasti ter družbenopolitičnih organizacij so zato potrebni za obe strani. Zaradi
Prve tri TOZD
Re
PHkoi^an*Zacija proizvodnje %e t • združena z uvajanjem kg cjJ l°l°gije, omogoča po-%koff tudi koncentracijo % fa nih kadrov v Novem me-4* Dr Zfni° združeno delitev htfftto Mndizaciji prikolic. Pri-PfQvj j specializacijo v pri-bili tu ,enicntov, pa bomo do-toče v 1 odgovor, kako bo mo-Pfe^tQko ztio povečano kc. ().,Cn° Proizvodnjo priko-°goča jo prav to dvoje:
llojniC[alizacija in ob njej samo-V(trtl !lr?Zrami posameznih to-50 to .tere preraščajo ali pa ^icuh ^sta^e en°te IM V v t^jit J’ Črnomlju in Sentjer-j erJetno bodo prav v teh ^/Vie Zaživele tudi prve te-lela. TorSanizacije združenega %0»:;van'c IM V v Brežicah, *n. Šentjerneju bodo s °dnoSi Pr°izvodnimi programi, tiiftti dodeljenimi in ustvarje-k\>ne Plovnimi sredstvi kot de-i°tc 1*°[rje vale uspeh itd tr dela kot novo vrednost aH v delovni orga-
Ob taki delitvi dela, kot jo zdaj uresničujemo v IMV, smo morali torej upoštevati tudi to, da bodo te enote IMV lahko postale temeljne organizacije združenega dela. Koncentracija glavnih strokovnih kadrov v Novem mestu pri tem, kot zdaj vse kaže, ne bo nobena ovira, temveč celo pogoj za zdaj zamišljeno delitev dela. ,
„Danes se moramo bojevati za dolgoročno perspektivo našega razvoja. Jugoslavija je geografsko majhna dežela, ima dvajset milijonov ljudi. V evropskih merilih niti ni tako majhna, v primerjavi z velesilami pa je. Zato pa je Jugoslavija velika po svojem duhu, po svoji zavesti. Nenehno se mora krepiti in se razvijati po svojih možnostih jn potrebah prihodnjih rodov..."
Predsednik TITO 10. 9. 1972 na Kozari \   *
tega bomo poslej tovariše iz teh vodstev vabili na vse važnejše seje CDS. Odločitve, kijih sprejemamo na takih sejah, ne smejo in ne morejo mimo predstavnikov organov oblasti in organizacij. Zato pričakujemo, da bomo na naših sejah še videvali in slišali predsednike skupščin ter političnih in drugih organizacij iz naših občin.
Dnevni red seje je tokrat obsegal:
1. pregled poslovanja za prvo polletje 1972,
2. program proizvodnje prikolic,
3. avtomobilski program,
4. položaj IMV v zvezi z novim predlogom urbanističnega načrta Novega mesta,
5. pomoč poplavljenim področjem,
6. izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice in
7. razno.
Obsežno gradivo so člani CDS dobili že prej v roke in ga ni bilo treba brati na seji. Ko smo pregledovali poslovanje v letošnjem prvem poletju, so se oglasili k besedi tovariši Šepec, Selakova, generalni direktor Jurij Levičnik, inž. Kočevar, Šteblaj, Osterman, Šmid in Če-farin. Podrobneje so razložili položaj glede proizvodnje avtomobilov, stanovanjskih prikolic, rezervnih delov in druge proizvodnje. Naj tu omenimo še posebej pojasnilo tov. Selakove, ki je povedala, da so kljub težkim pogojem poslovanja uspehi v letošnjem prvem poletju boljši od lanskega leta, saj je dohodek podjetja rastel hitreje kot celot-
Anton Šipec,predsednik centralnega delavskega sveta IMV
ni dohodek. Ustvarili smo 33 odst. večja sredstva za osebne dohodke, tako da se je njihovo poprečje dvignilo glede na lansko leto za 28 odst. Čeprav so bile velike težave, smo vendarle redno izplačevali osebne dohodke vsakega 15. v mesecu.
Misel vseh nas je izrazil ob tej priložnosti tudi generalni direktor Jurij Levičnik, ko je dejal, da doseženi uspehi potrjujejo pravilnost naših lanskih odločitev. Zaradi znanih vzrokov smo šli na povečano proizvodnjo prikolic in dostavnih vozil - na račun proizvodnje osebnih avtomobilov. Povečanje proizvodnje prikolic, tako glede količin in asortimana (izbire), nam je uspelo zavoljo tega, ker smo z organizirano lastno prodajno mrežo v zapadni Evropi dosegali pričakovane uspehe. Če k temu prištejemo še za vse prvo polletje zamrznjene cene vseh naših izdelkov (razen prikolic) in neverjetno hitro naraščanje drugih stroškov in cen materiala, tako domačega kot uvoženega, potem moramo priznati kolektivu - da je dobro gospodaril.
„Poslovanje v letošnjem letu potrjuje pravilnost pri izbiri proizvodnih programov", je nadaljeval tovariš Levičnik in še dejal, da smo si kljub nestabilnim pogojem gospodarjenja vendarle znali ustvariti dovolj denaija za osebne dohodke in ustvariti potreben ostanek čistega dohodka. Proizvodni programi temelje na samostojnih ekonomskih obračunih. Uspehi potrjujejo, da smo lani pravočasno in pravilno ukrepali.
\ DA NE BI POZABILI...
Ni hvalisanje ali ponavljanje dejstev, če tu še enkrat povemo vsem članom kolektiva, kakšen poslovni uspeh smo dosegli v IMV v letošnjem prvem polletju:
— celotni dohodek se je v tem času povečal za 27 odst.,
— dohodek za 31 odst.,
— ostanek dohodka, namenjen za sklade, pa za 23 odst.
Zaradi lani povečane vrednosti osnovnih sredstev
za investicije se je zvišala tudi amortizacija, tokrat kar za 198 odst. oz. skupno za 12,000.000 din.
Sredstva, namenjena za osebne dohodke, so se povečala za 33 odst., s čimer so se poprečni OD povečali v tem času za 28 odst.
Že v avgustovskem KURIRJU smo člane IMV seznanili z uspehi poletnega poslovanja, ustvarjenim dohodkom in njegovo razdelitvijo.
Sklep CDS: 32.000, nato pa 50.000 prikolic letno
Zgodovinski, prelomni sklep je sprejet: centralni delavski svet je na 5. redni seji
2.	oktobra 1972 v celoti potrdil dosedanji razvoj proizvodnje prikolic v IMV in proizvodni program za 1973, po katerem bomo prihodnje leto dali na trg že
32.000 prikolic. Vse priprave, ki so potrebne za uresničitev te velike naloge, pa so hkrati že tudi sestavni del naših načrtov za prehod na proizvodnjo 50.000 prikolic na leto. Z njo se uvršča IMV na prvo mesto med proizvajalci prikolic v Evropi.
Poteku zadnje seje centralnega delavskega sveta smo zato namenili več strani današnje številke KURIRJA.
Prelomne odločitve
Po razpravi so člani CDS na predlog predsednika Antona Sepca sprejeli naslednje sklepe glede proizvodnje prikolic v IMV: *
1. V tovarni IMV ADRIA — Belgium, Deinze, naj teče sestava in montaža prikolic JUNIOR 305 do 500, s kapaciteto 50 prikolic na dan v eni izmeni.
2. V Novem mestu bomo od 1. 1. 1973 dalje sestavljali in montirali le prikolice ADRIA 305 in 450 s kapaciteto 60 prikolic na dan.
3. Tovarna avtomobilske opreme v Brežicah se preimenuje v TOVARNO AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC. Sestavljala in montirala bo prikolice ADRIA 500 - 700 od 1. novembra 1972 dalje. Kapaciteta naj bo 20 prikolic na dan. Za to proizvodnjo potrebuje pribl. 250 delavcev.
4. Okvire šasij za prikolice ADRIA 305 in 450 in prikolice JUNIOR naj izdeluje proizvodnja avtomobilov v Novem mestu.
5. Okvire šasij za prikolice ADRIA 500 — 700 naj vari in lakira Tovarna prikolic v Brežicah.
6. Preme za vse prikolice naj od 1. 11. 1972 dalje izdeluje proizvodnja avtomobilov v Novem mestu.
7. Sklopke za vse prikolice naj od 1. 5. 1973 izdeluje proizvodnja avtomobilov v Novem mestu.
8. Nogice za vse prikolice bo izdelala avtomobilska proizvodnja v Novem mestu.
9. Izdelava oken naj teče v proizvodnji prikolic v Novem mestu.
10. Pohištvene elemente bomo izdelovali v dveh specializiranih tovarnah za pohištvo: v tovarni opreme Črnomelj in tovarni Podgorje Šentjernej. Tovarna Podgorje v Šentjerneju bo izdelovala pp sodobnih tehnoloških postopkih ploskovne pohištvene elemente, 'za katere predvidevamo v končni fazi pomembne tehnološke linije, ker bodo proizvajali v velikih serijah. Za proizvodnjo pohištvenih elementov v tovarni Podgorje bo treba pribl. 150 produktivnih delavcev pri proizvodnji 30.000 prikolic na leto in pribl.'230 produktivnih delavcev pri proizvodnji 50.000 prikolic na leto.
Tovarna opreme Črnomelj bo po končani izgradnji nove proizvodne hale specializirana tovarna za proizvodnjo drobnih pohištvenih elementov za prikolice. V končni fazi bodo izdelane tehnološke linije, ki bodo zagotovile visokoproduk-tivno serijsko proizvodnjo. Do izgradnje nove hale bo izdelovala pohištvene elemente v obstoječih prostorih. Za uresniči-
(Nadaljevanje na40.str.)
slll&SSHB	^»b,. j.	.^^^SBSSKBttK^^KBsKSSmm^^	ELč*	JHI1^1 & .Ar
Pete redne seje CDS v Industriji motornih vozil so se u e^je v^rsfj. p| 1 °bčinskih in medobčinskih oblastnih in družbeno-političnih organov oz. organizacij. Desno od generalnega direktorja, ki je obrnjen k članom sveta, j ranci Sali, inž. Božo Kočevar (vodja proizvodnje prikolic v IM V), Franc Beg, Adolf Šuštar in Ludvik Golob
Novo m* > Brežice, Belgija: središča P^odnje prikolic IMV
Tovarna PODGORJE v Šentjerneju: TOZD
V 1973: 12000 osebnih in 5000 dostavnih avtomobilov
Tudi pri tej točki dnevnega reda je inž. Pavle Velentič med drugim poudaril, da nam priprava in realizacija programa proizvodnje dostavnih avtomobilov ne bo delala večjih težav, saj zasledujemo ta proizvod že od rojstva v naši tovarni, pred nami pa je tudi čas, ko mu bomo morali dati tudi zrelostno spričevalo. TPP in razvojna služba tovarne morata zato ugotoviti vse pomanjkljivosti tega vozila in tako postaviti tehnološke spremembe glede kvalitete in ekonomske izboljšave dostavnega vozila.
V presernici in mehanski obdelavi bomo morali odpraviti nekatera ozka grla, hkrati pa predvideti manjše predelave in ureditve v karosernici, lakirnici in montaži l*rav tako bo treba izdelati čimbolj dognane tehnološke postopke in določiti normative časa, pa tudi racionalno zasedbo strojev in naprav, s čimer bomo ustvarili boljše pogoje za izpeljavo bolj učinkovite organizacije proizvodnje kot doslej. Sem sodi seveda tudi še vsklajevanje dela operativne priprave, sprotnejša evidenca in hitrejše obveščanje terminerjev in planerjev materiala, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zastojev v proizvodnji. Preddelavce in izmenovodje bo treba tudi v bodoče izobraževati, da bi bolje kot doslej izvrševali svoje naloge.
SKLENILI SMO zato, da ustrezne službe v podjetju ukrenejo vse, kar je potrebno, da se proizvodnja dostavnih vozil poveča od sedanjih 14 na 20 avtomobilov na dan, kar pomeni v 1973: letno proizvodnjo 5000 dostavnih avtomobilov. To nam narekujejo potrebe domačega tržišča.
Z rekonstrukcijo dostavnega vozila je treba začeti takoj. Iz-konstruirati je treba elemente, ki smo jih doslej izdelovali na obrtniški način.
50 OSEBNIH AVTOMOBILOV NA DAN
Hkrati s proizvodnjo dostavnih avtomobilov pa bo v tovarni na novo organizirana tudi proizvodnja osebnih avtomobilov, ki mora doseči 1000 vozil na mesec ali 50 na dan. Modeli avtomobilov bodo nadomeščeni že v januarju 1973.
S tem v' zvezi smo na seji med drugim sklenili, da se je treba takoj lotiti sprejemanja delovne sile v vse oddelke in enote, da bi tako proizvodnjo tudi zagotovili.
Po sprejetih načrtih bi torej prihodnje leto proizvedli že 12.000 osebnih avtomobilov in 5000 dostavnih vozil. To pomeni z drugimi besedami, da bi leta 1973 IMV dosegla 160 milijard starih dinarjev vredno realizacijo, leta 1975 pa celo že 250 milijard. S tako proizvodnjo bi se že prihodnje leto uvr-. stili med 25 naj večjih industrijskih proizvajalcev v Jugoslaviji.
IMV tudi letos ni manjkala na tradicionalnem zagrebškem velesejmu. Med 6300 razstavljavci je bilo tudi delo naših gjav in rok. Več o tem na 8. strani današnje številke. (Foto: arhiv IMV)
ČRNOMELJ: oprema že letos, stavba prihodnje leto
^ Na seji CDS smo ponovno slišali: s sedanjo tehnologijo izdelave elementov karoserije ne moremo več povečevati proizvodnje, ker je pstarela in neekonomična. Proizvodnjo lahko povečamo samo ob istočasnem zmanjševanju proizvodnih stroškov in izboljšani kakovosti izdelkov, pri čemer pa moramo iti na velike serije. Le tako bomo zniževali cene in lahko konkurirali drugim proizvajalcem prikolic po svetu, ki seveda tudi ne spijo.
tovarnah pohištva: v tovarni Podgorje v Šentjerneju in v tovarni opreme Črnomelj.
Elemente pohištva za prikolice izdelujemo zdaj na tehnološko in ekonomsko zastarelem strojpem parku ter ob nizkih proizvodnih zmogljivostih. Naša naloga je vpeljati sodobno tehnologijo, zagotoviti kvaliteto in zahtevane zmogljivosti (kapa-
(Nadaljevanje z 39. str.)
Prelomne
tev programa 30.000 prikolic na leto bo potrebovala pribl. 200 produktivnih delavcev, pri proizvodnji 50.000 prikolic pa 300 delavcev
11. Obrat SUHOR bo izdeloval določene elemente .karoserij.
12. Obrat SEMIČ bo izdeloval še naprej pohištvene elemente iz dosedanjega programa.
13. Tovarna gospodinjske opreme MIRNA bo v oddelku industrijske konfekcije Še naprej šivala zavese in prevleke blazin za vse prikolice,
14. Nadaljevali bomo proizvodnjo MOBIL HOME — mobilnih hišic.
15. Odobri se nabava opreme za Belgijo za 200.000 ameriških dolarjev pri belgijski banki.
16. Odobri se nabava opreme za povečano proizvodnjo prikolic.
citete). Zato moramo tudi za pohištvene elemente kupiti tako strojno opremo, da nam bo zagotovila linijsko proizvodnjo.
Pohištvene elemente prikolic izdelujemo zdaj v dveh obratih tovarne opreme v Črnomlju, v Semiču, v tovarni Podgorje v Šentjerneju in v lesnem oddelku tovarne šivalnih strojev na Mimi. Zato je ta proizvodnja razdrobljena, zaradi neustreznih strojev pa ni kvalitetne izdelave^ produktivnost je nizka, prevažanje detajlov iz obrata v obrat oz. iz oddelka v oddelek drago in zamudno, ob vsem tem pa imamo še preskromne količine. Seveda je ob takih pogojih težko planirati delo, organizacija proizvodnje šepa, slabo izkoriščamo les, vezane plošče in druge surovine itd. Da bi ugotovljene pomanjkljivosti odpravili, so člani CDS pozdravili načrt, po katerem bomo:
uredili najbolj ustrezno delitev dela po tovarnah, kupili sodobne stroje z visoko produktivnostjo, ki bodo omogočili linijsko proizvodnjo po sodobni tehnologiji. Hkrati bomo z vsem tem tehnološko poenotili določene dele pohištva in jih prilagodili za velikoserijsko proizvodnjo.
Vse pohištvene elemente bomo poslej proizvajali v dveh
Med prvimi TOZD — temeljnimi organizacijami združenega dela IMV bo prav gotovo tudi nova tovarna pohištvenih elementov za prikolice PODGORJE v Šentjerneju. Njen kolektiv seje 1.3. 1972 pripojil k IMV, po končani rekonstrukciji pa se bo specializiral za izdelavo pohištvenih elementov za prikolice.
V okviru nalog, ki jih opisujemo v današnjem KURIRJU, pripada tudi mizarjem v PODGORJU v Šentjerneju pomembna naloga. To, kar smo zapisali za tovarno opreme v Črnomlju, velja v prenesenem pomenu besede tudi za PODGORJK. Ob pripojitvi je bilo podjetje Se v rekonstrukciji, gradili so novo proizvodno
halo. Čeprav je rok za njeno dokončanje po programu potekel 30. 9. 1971, objekt vendarle ni bil dograjen do te mere, da bi bilo mogoče vanj preseliti proizvodnjo. Ta naloga teče zdaj. Predvideni dodatni stroški za dograditev in nabavo proizvodne opreme bodo znašali 8,135.700 din, od tega:
Seja centralnega delavskega sveta ni šla mimo proizvodnje avtomobilov IMV. Čeprav smo zadnja leta močno razvijali proizvodnjo prikolic, pa proizvodnje avtomobilov kljub temu nismo zmanjšali Vsem so nam znane tudi nenehne težave, ki so zadnje leto nastajale zlasti pri proizvodnji osebnih avtomobilov; vzrokov zanje tu ne bomo ponavljali, saj jih vsakdo v tovarni zares dobro pozna. Zapišemo pa lahko: IMV je še vedno največji proizvajalec dostavnih avtomobilov v Jugoslaviji in želi to tudi ostati Proizvodnjo osebnih avtomobilov bomo že s 1. januarjem 1973 na novo organizirali
pa homologirana (uradno dovoljena) v vseh deželah, kamor izvažamo prikolice. Nakup te licence nam bo omogočil uvedbo moderne tehnologije za sklopke, neodvisnost od tujih proizvajalcev, orientacijo na domače materiale, s tem pa bodo ustvarjeni tudi pogoji za razvoj in proizvodnjo domače sklopke v prihodnjem obdobju. Tovariš inž. Sever nas je seznanil še z načrti o pripravi širše kooperacije s tujim proizvajalcem pri izdelavi tretjih koles, zavornih bobnov, podpornih nogic in drugih elementov podvozij, kar vse nam bo omogočilo boljše izkoriščanje kapacitet in povečanje izvoza tudi teh elementov.
PRIZNANJE
SODELAVCEM
Generalni direktor Jurij Le-vičnik je v razpravi ob tej točki dnevnega reda med drugim opozoril tudi na pomembno novost: elemente podvozja avtomobilov bi uporabljali hkrati tudi za proizvodnjo prikolic,' kar bi bilo za obe veji proizvodnje bolj ekonomično. S tem v zvezi je tovariš Levičnik čestital vsem tovarišem v strokovnih službah, ki so v sorazmerno kratkem času 9 mesecev opra-
vili ogromno delo v podjetju, pri tem pa je dodal:	.	_
,,Ti tovariši in cela vrsta ljudi v podjetju je ustvarila veliko delo. Ustvarili so produkt, kije danes priznan: za 20 milijonov dolarjev proizvodov lastne produkcije izvažamo na zapad, pri čemer smo glede obsega takega posla edini v Jugoslaviji. Pogum imamo to vsoto še za enkrat povečati.
Pri vsem tem pa nismo našli oz. ustvarili le rentabilnosti glede izvoza prikolic. Morda je za nas še važnejše: uspeli smo, da zdaj že mi diktiramo modo prikolic na zapadnem tržišču. Prvi smo uvedli dvojno steklo na oknih prikolic; najprej za Švedsko, zdaj še za druge države na
zapadu. Drugi proizvajalci so bili prisiljeni upeljati to novost	(
za kupca. Že to sezono upelju-jemo toplovodno centralno kurjavo v velikih prikolicah, česar drugi spet nimajo. Prišel je čas, ko drugi capljajo za nami! Že z januarjem 1973 se uvrščamo med največje proizvajalce prikolic v tvropi. Program je zdaj tak, da bomo izdelali od 1973 dalje:
v Novem mestu 15.000 prikolic v Brežicah	5.000	prikolic
in v Belgiji	12.000 prikolic
V Belgiji bomo proizvajali prikolice tipa JUNIOR, v Novem mestu tip A od 3 do 4,5 metra dolžine in v Brežicah tip A od 5 do 7 metrov dolžine. Na zadnjih velesejmih pa smo pokazali v Zagrebu, Beogradu in Parizu tudi naš najnovejši izdelek: stanovanjske hišice na kolesih, imenovane „mobil home“, ki pa že niso več turistične prikolice. Za to proizvodnjo, kije še v razdelavi, iščemo ta čas še bolj moderen način izdelave.“
Centralni delavski svet je na svoji 5. redni seji 2. oktobra 1972'sprejel sklep, da pričnemo s 15. novembrom 1972 izplačevati osebne dohodke prek hranilnih knjižic.
V glasilu ,,Kurir“ smo člane kolektiva že seznanili s prednostjo tovrstnega izplačila osebnih dohodkov za podjetje in posameznika. Namen današnjega sestavka je člane kolektiva seznaniti s tehniko izplačila odnosno s tem, kako bomo dvigali svoje osebne prejemke prek hranilne knjižice.
Na hranilne knjižice bomo vlagali 50% osebnih dohodkov. Preostalih 50% osebnih dohodkov prejmemo v kuverti, kakor dosedaj vsakega 15. v mesecu.
Pri prehodu izplačevanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice dajemo naslednja navodila:
na hranilne knjižice bomo nakazovali del osebnih dohodkov, drugi del pa boste dobili v gotovini.
Gotovino, ki je vpisana na hranilno knjižico, lahko takoj ali kasneje, delno ali v celoti dvignete in sicer:
— na vseh postali v Sloveniji,
— na vseh bankah v državi.
Na hranilni knjižici pa mora
ostati stalno najmanj 10N-din. Na hranilno knjižico lahko vlagate denar v neomejenih zneskih, dvigate pa ga lahko v neomejenih zneskih pri tisti banki, ki je knjižico izdala. Pri vseh drugih bankah v državi in vseh poštah v Sloveniji pa lahko dvignete na dan 3.000 din (starih 300.000 din).
Vlogo lahko dvigne * samo lastnik hranilne knjižice ali oseba, katero lastnik pooblasti za dvig denarja. Z enkratnim pooblastilom se denar lahko dvig-
gradbena dela z instalacijami 3,000.000 din, strojna oprema iz uvoza 4,500.000 din, domača oprema 495.700 din in tehnična dokumentacija 140.000 din. Začetek redne proizvodnje v PODGORJU naj bi stekel 3. januarja 1973. Svoje delo bo v celoti lahko „potrdila kot vrednost na trgu“, se pravi: enakopravna bo drugim tovarnam IMV.
Ustanavljamo torej take organizacije združenega dela, kot jih predvidevajo ustavna dopolnila. Šentjernej bo ena izmed tovarn IMV, ki bo izrazita delovna celota.
Na seji CDS smo 2. oktobra ponovno slišali člane sve ^ delavce podjetja in generalnega direktorja IM V, da lanska odločitev glede povečane proizvodnje avtomo ^ kolic za naš kolektiv pravilna in hkrati tako po01®.1?, moramo šteti za eno izmed naših dosedanjih najvažnejs nih usmeritev. S številkami, o katerih je govorilo vodstvo . na tej seji CDS, prodiramo dejansko v sam vrh proizvaj ^^ kolic v Evropi, saj govori plan že za 1973, da moram0 ?osego 32.000 prikolic. Hkrati so vsi naši sedanji napori za naloge tudi že podlaga za nadaljnjo še večjo proizvodnjo, ^ dali na inozemski in domači trg letno že 50.000 prik°
• nh tei"!
proizvodnjo, nas je	^
drobneje seznanil A nimi nalogami, ki so ^ načrtovani program. 0iiC. čano proizvodnjo Pr tem so sodelovale Y^e opr3 službe v podjetju. K1 |0 v veliko in pomembno .u to pa v sorazmerno i
času. Vse analize m riante so potrdile, JiM pot za pocenitev Prf sistematično izboljšav uvajanje moderne te f prehod na velikoserj J izvod njo. Zato so se ^
službe v tovarni odlo^
predlagajo centrallne skemu svetu potrdi -0 ? programa za Pr0lZV oVih ^ kolic. Tu je vrsta n J strukcijskili rešitev, ■
čajo uvajanje specia
izvod nje Posamezntq2e p°' tov, sklopov in mo n
tipov.
Po sklepih in temeljitih pripravah gre zdaj za to, da bomo celotno proizvodnjo prikolic reorganizirali. Povsod uvajamo novo tehnologijo, pri čemer se en del proizvodnje velikih prikolic seli v Brežice, dosedanji prostori v Novem mestu bodo znatno okrepljeni, tretji del proizvodnje prikolic pa že teče v Belgiji, kjer bomo od januarja 1973 dalje sestavljali že po 1000 prikolic na mesec.
Izredno važno je za nas vse, da vemo tudi tole: poleg te specializacije v proizvodnji prikolic gremo hkrati tudi v specializirano proizvodnjo elementov za naše proizvode. Črnomelj, Šentjernej in Novo mesto bodo postali trije glavni centri za izdelavo glavnih delov za prikolice.
Inž. Pavle Valentič, pOmOČ-
nilr opnpralnpoa Hirplftnria
Hostj j
Stekjg sn ^vedbah prikolic, 'prave U že prizadevne pri-Nlopov , .0Svajanje nekaterih Ustrezni' i- ^ ne dobimo v Še lV,. iteti na domačem -ni° tnH° ^ot doslej obdelu-i° uveHK mače tržišče za -lov. 0 domačih materia-
”Na tP;
nov* smo prišli do Fania J? Proizvod nega pro-je atih, ki razen tega, ;0nio§oča tna^tet0 v programu, SodnK1^ ^VSem skupaj uva-^inkovit -ne^e8a planiranja in Podnje e^C 0lBanizacije pro-Prikolic \ , roizvodnja 32.000 [Prolio, . u 1973 in 50.000 stila na etu 1974 nas bo uvr-lCev Prikril^0 mesto proizvajal-N|°r' 0 tem” i ^VroPi- To pa go-r° Za«' • So na^ Programi 4°tavljajn av!ieni in da nam za-f nied j dobro prihodnost11, ^ntič ru8im dejal inž. Va-Tu j
■ i in? A* razpravi sodeloval ^ RenP i :rtin Sever, pomoč-r3žv°j‘ Pn ne^a direktorja za V;2fv°ril je o nakupu li-^olice Cr!?tno sklopko za vse ^nja Kp. Jena lastna proiz-i°tovih qui CeneJša od nakupa *a tlaki °^’ °dločili pa smo Ce’ ki :e P Učence take sklop-^Vodj*116^ vscmi tovrstnimi naJsodobnejša, hkrati
Pri vsakem dvigu je treba predložiti osebno izkaznico.
Izgubo hranilne knjižice ali „obvestila o knjiženju" je treba takoj sporočiti banki, kije knjižico izdala. Po preteku enega meseca se knjižico nadomesti z novo, izgubljeno „obvestilo o knjiženju“ pa se vpiše v knjižico.
Ob prijavi izgubljene hranilne knjižice je treba pri bankispolo-žiti 25 din, ob ukinitvi izgubljene knjižice pa še 5 din.
V knjižico se ne sme ničesar vpisovati ali popravljati. Pri vsaki spremembi (npr. priimka ali naslova) je treba knjižico predložiti banki, ki bo spremembo uradno popravila.
Pri prvem obračunu osebnih dohodkov na hranilno knjižico bo del izplačan v gotovini, del pa že vpisan v knjižico.
Pri prihodnjih obračunih osebnih dohodkov boste poleg izplačila v gotovini prejeli še
posebno tiskovino „obvestilo o knjiženju44, na katerem bo vpisan še drugi del osebnih dohodkov. To tiskovino, ki jo morate dati vpisati v knjižico, vpisujejo vse pošte na področju PTT Novo mesto in vse banke v Sloveniji. Hkrati z vpisom lahko znesek v celoti ali delno dvigne-
ne samo na banki, ki je knjižico izdala. S stalnim pooblastilom, ki ga napiše na posebnem obrazcu (ne v knjižico) banka ali pošta, podpiše pa ga lastnik hranilne knjižice in oseba, ki j o ta pooblasti, pa lahko dviguje pooblaščenec povsod, kakor lastnik hranilne knjižice.
VAŽNO!
Kartonček „PRISTOPNICO" podpišete v spodnji okvir tako, kakor se običajno podpisujete. Kartonček služi kasneje banki pri kontroli podpisov pri dviganju denarja iz hranilne knjižice.
POSLOVNI SEKRETARIAT
„Prišel je čas, ko drugi capljajo za nami, ko IMV diktira modo prikolic . . .“ (generalni direktor Jurij Levičnik)
Osebni dohodki na knjižici
-m
Me
ZAKAJ NE BOM GRADIL VIKENDA!
Pred dvema letoma sem z ženo in s sposojeno prikolico ADRIA 380 prepotoval dobrih 2500 kilometrov med Novim mestom, sončno Korčulo in dirkalno razpoloženim avstrijskim Zeltwegom. Takrat naj bi napisal nekakšen reklamni potopis o tritedenskem življenju v avtomobilski prikolici, pa se propagandni službi v IMV ni prav nič mudilo z objavo takega sestavka, saj niso utegnili narediti dovolj prikolic niti za tuje tržišče, kaj šele, da bi jih lahko množično ponujali doma. Takrat smo Jugoslovani lahko še tudi kar poceni počitnikovali najsi bo na moiju ali pa kje drugje. Zdaj poceni Jadrana ali planin ni več, avtomobilska prikolica je še vedno razmeroma draga stvar (in še avtomobil za vleko je treba kupiti!) — povpraševanje po IMV ADRIAH v tujini pa je čedalje večje ... Z reklamno reportažo za Jugoslovane torej ne bo nič!
Vendar mi tiste nepozabne počitnice ne gredo iz glave. Ne samo zaradi pisane poti, bolj zaradi preprostega udobja, ki ga nudi lesena hišica na vseh dolgih kilometrih. Pa naj bo ta bežni zapisek vsaj skromno priznanje vsem tisočim rokam, ki so v tovarnah in obratih Industrije motornih vozil tesale in ličile tisto ADRIO 380, da nama je bila tako prijazen drugi dom!
Tega se namreč ne da razumeti, dokler se človek od srca ne naveliča dolgočasne turistične sobe (ki ga morda zasleduje že nekaj sezon!), dokler se mu ne zamegli pred očmi od vsak dan iste skalnate obale, dokler se mu ne zagnusi ceneno draga hrana z najpočasnejšim ‘natakarjem na svetu vred, skratka, dokler ne preuči vseh turobnih prednosti, ki mu jih nudi pol leta prej rezervirano in tako težko pričakovano letovanje. Na koncu mu ostane komaj še prazna denarnica in nekaj dni za počitek po naporni praznini konfekcioniranih počitnic . . .
V bolj razvitih državah imajo sicer več denarja kot mi, pa tudi več časa za to, da bi razmislili, kako bi ga najpametneje porabili. Videti čim več sveta, to je geslo današnjih turistov, sodobnih nomadov. Prosti čas izkoristijo za prijetno in koristno - potovanje. Brez skrbi za rezervacije hotelskih sob, brez ugibanj, koliko bo stala večeija, brez bojazni, da jim bo dolgčas. S potovalno hišico na kljuki svojega avtomobila.
V trdi noči sva se ustavila v Biogradu. Potrkal sem na vrata pri daljnih sorodnikih. Bili so presenečeni:
„Oh, kako lepo, da sta prišla! Smo že misliii, da vaju ni več med živimi.. .“ in tako dalje. Z gostoljubno nasmejanih obrazov je sijala skrb: kam, za vraga, pa naj ju damo, ko je hiša do zadnjega kotička polna dopustnikov iz cele Jugoslavije!?
Po Šilcu borovice sem moral pregnati moro, ki jim je čedalje bolj sedala na jezike:
„Imate na vrtu kaj prostora? “
„Imamo, imamo ... ampak na vrtu ne bosta spala, pa čeprav grem k sosedu na hlev .. .“ (Če ni tudi tam kakšnih šest turistov? )
„Na vrtu bova spala. Sobo sva pripeljala s seboj.“ Prižgal sem luč pred hišo in pokazal prikolico.
„Ah!“ Odvalil se jim je kamen od srca, kaj kamen, cel kamnolom!
Prikolico sva postavila v senco košate smokve. Dvanajst korakov do moija, osem do točilnice beograjske počitniške skupnosti in deset do samopostrežne trgovine. Triintrideset-krat lepše kot doma!
In ko sva se čez štiri dni vse te lepote dodobra naveličala, naju domači sploh niso hoteli spustiti: saj sta komaj prišla, kaj se to pravi, samo štiri dni, saj nista bila še niti na Rdeči plaži... „Svakog gosta tri dana dosta!“ za prikolico ne velja. Oddahnila sva si šele, ko sva po gladkem asfaltu brenčala Splitu in drugim južnim krajem naproti . ..
V Dioklecijanovo mesto sva pribrenčala na smrt utrujena, preznojena, ubita od sonca. Po cestah je mrgolelo ljudi. Kako naj si v tej gneči ogledava mestne znamenitosti, ko sva komaj stala na nogah!?
Zapeljal sem na parkirni prostor v pristanišču in vprašal čuvaja, če mu lahko zaupam prikolico. Seveda, dinar na uro! V leseni omarici na dnu prikolice je bila še hladna kokta, v umivalniku sva si z biogradsko vodo umila obraz in vrat, obul sem sveže nogavice, preoblekla sva se v kopalke - sredi najprometnejše ulice v Splitu, kot da sva doma na Mestnih njivah! Odpel sem avto in odpeljala sva se na Bačvice kopat, Čez slabo uro pa sva se že spočita in radovedna sprehajala po kleteh stare rimske palače in galeriji sodobne slikarske razstave. Na jutranje kikirikanje petelinov v Biogradu sva že kar malo pozabila ...
Še isti večer sva se ustavila na okljuku stare ceste pred Ma-
hudournik, kot da hoče ^ trgati vse tisto pečev) • sem se spomnil na šotor • • • ^ Potem sva noćila v
nih gozdova.
ljen. logar je bi tako ^ nega obiska, da bi naju vzel za svoja.	.	.	j,0n-
Pentlja najine P?* ** ^
čevala na Oesterreichring” ^ gledalci avtomobilske Veliko nagrado Avstrije.
karska poverilnica nam J ^
gotavljala P^^jLovali* ranem prostoru tik steze. Ker se je začelam, uradni trening ze v pet > rf. odločila te tri dirkalne živeti ob dirkališču.	^
Malo me je sicer skrbe , mi bodo pustili Par ^ pio
kolico na rezerviranem■	.
štoru, toda hitro mi je 0 £ ko sem videl, da se jev udomačil neki Anglež ^ dmžino v prikolici. H) ^ postali dobri prijateljij ^ sem ugotovil, da je pn c \ ^ sedov redni gost tovm prvak Jack Brao J je bila loterija popolna, a> bil specializiran športni p ^ valeč z velikih ^P1110:,, jfi dirk, ki se je s prik°lic0 i žino vse leto selil z e j reditve na drugo.	i
Ko je gospod avstr^ kancler, častni gost n ^ malical kuije bedrce in ^ nico piva na stopnic?? ^ tribune, smo mi sedeli z‘ gf. v prikolici, pili turško in P ski brinjevec ter kar sko prikolice gledali 111
dirko ...	-i	da	^
Takrat sem sklemi, u
bom nikoli gradil VoVatl Prvič: ne morem PnC- ejjal5 da mi bo kdo vanj PrlP čolnom svežih osličev ^ nov, če ga bi Postav„kno ^ retvi; drugič: skozi bom mogel slikati Ve ^ grade Avstrije, če 8a za Trško goro; tretjič ^ rom - pa sploh ne b ^ toliko denaija, da bi P ;
zgradil!	•	unHef**11
Morda tudi vi zdaj mete, zakaj ljudje tavjidce P*1' šeno kupujejo avtomo je kolice, zakaj jih m°raj;tj prihodnje leto nare	*
32.000, potem pa 50.000!	.a tak0 5
Ampak jaz bi rad irn jeti ^ hladilnikom za kok to'P jjnsk0 z dvojnimi šipami i1*
^jOZaPMARJANM05|(0N
Zajtrk v sobi z najlepšim razgledom na molje
karsko. Prehitela naju je noč in riniti naprej ni imelo več smisla, saj bi v temi prevozila najlepši del poti. Ko sem odvijal nožice za uravnovešenje prikolice, sem se spomnil na šotor. Precej sem jih postavil v taborniški mladosti, toda če bi ga moral v tem hipu, bi mi najbrž postalo slabo ali kaj podobnega. V temi avtomobilskih žarometov po takem dnevu napenjati plahto res ni zabavno, če verjamete ali ne! Da o izbiri tal sploh ne govorim, ker jih je bilo na razpolago samo dvakrat dya metra. Spredaj 50 metrov previsa do morja, nazaj strm skalnat breg.
Veliko okno sva odprla na moije, na mizo pogrnila stari dobri rdeče modro karirani prt, nanj pa razstavila večerjo po lastnem okusu. Bela kava v skodelici, iz katere jo pijem doma, pa vendar na neki obali, za katero nisem nikoli prej vedel, na kateri jo najbrž ne bom pil nikoli več! Morda je v tem nekaj romantike, nekaj pustolovščine, tudi nekaj domačnosti, nekaj novega.
Začenjal sem razumevati nomade. Neki star nagon je pričel oživljati, čeprav bi se še teden dni prej ne dal prepričati, daje sploh možen. Začenjal sem razumevati sodobne nomade — turiste in končno tudi veliko zanimanje za turistične prikolice. Sodobni turizem je pravzaprav' veliko preseljevanje narodov in ljudi. Takih, ki imajo kaj več pod palcem in si res lahko privoščijo pravi luksus v pra-
vem hotelu — ter vseh drugih, ki znajo dosti bolj poceni doživeti še kaj lepšega.
Že tretjič ta dan naju je zvabilo morje v svoj mlačni objem. Črno kot noč in kristalno čisto obenem se je lesketalo v milijardah drobcenih bitij fosforescirajočega planktona. Nekje nižje ob obali je nekdo igral na kitaro. Dekleta so se zasmejala, potem so skupaj zapeli...
Ko sva se zjutraj zbudila, sva videla, da pravzaprav nisva sama. Po poti naprej sta stali še dve prikolici, ena italijanska in ena angleška. Za borovci še tri. Celo naselje. Na prostorih, kjer bi se komaj zgnetlo nekaj ovac. Po morju je prihajal ribiški čoln. Ponudil je sveže osliče, sardele, ribone, pravkar ujete, še žive. Poceni. Iz vasi na vrhu strmine je pridrsala baba. Ponujala je liter dalmatinca po dva dinarja, tako gostega, da sem ga razredčil z litrom vode, pa še nisem videl skozi. Ponujala sta se morje in sonce, zastonj.
Potem šele je tisti ribič povedal, da je tukaj pravzaprav vaški kamping in da pobirajo turistično takso dinar po osebi na dan, ker so napeljali pitno vodo iz vasi. V boričju sem res našel pipo s sladko vodo in celo tuš! Pohvalil sem mu vaško prizadevnost pa je rekel, da meni ni
treba nič plačati, ker sem domač. Potem nismo vina nič več ^redčili in baba si je zadovoljno mela roke nad kupčijo, ko sem menjal drugi desetak . . .
Spomnil sem se, ’ da sem prejšnji dan na slapovih Krke pri Šibeniku plačal za pol litra sparjenega piva štiri dinarje in pol! Natakar ga je prinesel pol ure po tistem, ko sem ga naročil in nama svetoval, naj ga pijeva s slamico. Kozarcev da nimajo opranih, ker vodovod zaradi prekinitve elektrike ne dela. Deset metrov pod nami pa je bučala razpenjena Krka! Ce mi ni kaj všeč, mu je pa sploh žal, da mi je še tisto pivo prinesel . ..
Prikolico lahko s trajektom prepeljete na Korčulo, če hočete tudi v Ameriko ali pa sploh kamorkoli! Namesto, da bi se prestavljali po umazani palubi, lahko ležete na svojo posteljo ali pa igrate remi na tistem rdeče modro kariranem prtu. V steklenici-od doma je tudi še nekaj „ta kratkega44 za morsko bolezen. In celo če se barka potopi, bi prikolica plavala ...
Čez nekaj dni sva prespala nočno nevihto v kanjonu Neretve, tudi na ovinku bivše ceste. Treskalo je kot na sodni dan, pod nama v grapi je besnel
1
POPOTNI POSNETKI ZA SPOMIN (od leve proti desni): Slapovi dalmatinske Krke so pravi raj itedi razbeljene kamnite divjine - 50 metrov po bregu do morja - Počitelj, starožitni stražar na vhodu v kanjon Neretve, je tudi vreden obiska - Kosilo, prilagojeno okusu in žepu - Oesterreich-ring, na kojerem se zbere več kot 100.000 gledalcev, ima malo prenočišč: najsrečnejši spijo v zasebnih sobah, drugi pod šotori, Angleži in Dolenjci pa v prikolicah ...
Vsak enajsti
stVa	ra^vojem	go	spodar-
^odkov0^^6'"311^111 osebnih dard ijuri- ^ Jve večal tudi stan-*jer>jskih * e se v boljših živ-V Vecanii ra.Zmefah prebivalstva, ^bilov .s|ev|la osebnih avto-^ih teJevi2ijskih in radij-ZacijienciCr?n^ov ter inodcmi-Pre^od,njstev.
°sebni	let‘	Je prišel en
Ve% na ?cna. 69 ljudi (v Slo-^rejemnii	ljudi), televizijski
fuji ua 71 ,.na 252 ljudi (v Slove-jcmniic n Judi) *n radijski špre-(v SRs prebivalcev v občini ^ih SDrP^a \ število televizij-n^^Jemnikov je zelo hitro ^izor \ ta*Co da Pr*de danes na 3 |]uH. e na 10 ljudi in radio elajstj J’ Medtem ko ima vsak ,°*bnia?t *Valcc občine svoj
VT^tomobU.
NOVOMEŠKA OBČINA 2E V DRUŽBI MOČNO ZAPOSLENIH
_ Približujemo se številki 18.000
**ed zaposlenimi je 7.700 žensk - Povprečni osebni dohodek občine je 1.763 din - Izvoz nezadržno ttalje: 90 odstotkov gre na konvertibilno področje - Zastavo med izvozniki krepko drži IMV
ra7nlV P.reteklih letih smo ob iindf- Pr^°žn°stih, tudi za ob-
no	u80tavlJali	u§od'
^ Sl Sospodarstva, ki z rezul-
Poprečne dosežke ' PJjhke oziroma zveze.
. leta 1961 je bilo območje i e nerazvito, tedaj ustvar-vaif.naro^ni dohodek na prebi-pod ^ar. za odstotkov pe(l rePubliškim poprečjem, točneje smo v narodnem
Jtotkov 4aos,tajali še za 18 od'
JS- Ze leta 1970 smo z / Heno vrednostjo 13.613 bivali ga dohodka na prenio,!pr?segli republiko Slove-Vjo u J odstotkov.
čilna v st.°PnJa’je bila zna'
dijPv .a minula leta, se je na-l tudi let°s- Družbeni ra&al \ je po letu 1966 na-kov spV- ^eto za 21 odstot-Čal7o -»I6 v tern letu pove-
Y odstotkov.
Povečp16^^1 ^ Je ^*tro nih. r	tudi število zaposle-
prostii.ePrav v občini že ni več delo i0 ir°^’ ^i bi čakale na
Usedlo	S več kot
številnihnova delovna mesta v ^Do^ia n0rBanizacijah. Število toiju	v družbenem sek-
17.000 Povečalo že na nih dpi’ Z ZaP°slenimi v zaseb-javnostih pa se približu-
15-000 » '8-000-darstvii ZaP°slenih v gospo-’ v?č kot 9.000 v indu-
Šopek na prsi gosta, ki se z drugimi vred veseli nove pridobitve za novomeško gospodarstvo! Posnetek je sicer star nekaj let, a tako je malone povsod, kjer odpro nov obrat. Tudi za letošnji občinski praznik bo nekaj podobnih slavnostnih trenutkov
striji, 7.700 zaposlenih žensk — vse to so številke, ki nas glede na skupno število prebivalstva uvrščajo v krog močno zaposlenega prebivalstva.
Hkrati z naraščanjem zaposlenosti se vseskozi izboljšuje tudi delovna učinkovitost. Tudi letos se je povečala za 18 odstotkov, če jo merimo z dohodkom na zaposlenega.
Osebni dohodki zaposlenih so letos po podatkih za osem mesecev za 20 odstotkov večji kot v preteklem letu in so se v tem času povečali tako, da je poprečni prejemek na zaposlenega že 1.763 din.
Skupni dohodki gospodarstva občine so se povečali letos do konca avgusta za 32 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, medtem ko je vrednost proizvodnje narasla za 19 odstotkov.
Industrijska podjetja so do septembra izvozila za 24 milijonov dolarjev svojih izdelkov, od tega kar 90 odstotkov na področja s konvertibilno valuto.
Največji izvoznik je še vedno Industrija motornih vozil. Njen delež v skupnem izvozu občine znaša kar 56 odstotkov. To pa ni veliko le za občino, saj se uvršča med naj večje izvoznike tudi v republiki.
Drugi največji izvoznik je Novoles. To podjetje, ki je do največje možnosti avtomatiziralo osnovno proizvodnjo in zelo razvilo končno proizvodnjo izdelkov, se je tudi uvrstilo med večja lesno-pre del ovalna podjetja v državi.
Vidne uspehe pri izvozu dosegajo tudi v tovarni zdravil Kiica, v Novoteksu in Labodu.
Z zvrhano mero znane dolenjske upornosti
Tudi ob letošnjem občinskem prazniku se oziramo na preteklo leto, da bi ob tem sešteli dosežene uspehe, kritično ocenili slabosti našega dela in zastavili bodoča prizadevanja tako, da bi' bili rezultati skupnega dela še boljši, šc spodbudnejši.
Z veseljem ugotavljamo, da je bilo preteklo delo dokaj uspešno, čeprav se letos ne moremo ozreti na tako številne dograjene gospodarske in za družbene dejavnosti namenjene objekte kot lani. Leto dni je prekratko obdobje za uresničitev ciljev in nalog širšega pomena in obsega. V tako kratkem delovnem obdobju se nujno odrazijo snovanja in zamisli piejšnjih let bolj kot pa zamisli in programi tekočega leta in dela. Pa vendar tudi ob letošnjem prazniku nismo ostali praznih rok, program praznovanj nas seznanja s številnimi slavnostmi in otvoritvami pomembnih gospodarskih in družbenih dosežkov.
Preskromno bi se ponašali, če ne bi obudili spomina na dve zelo uspeli družbeni akciji, ki pomenita revolucionarno prelomnico v našem . življenju. V mislili imam uspeli referendum o združitvi sklada za zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov, kar pomeni (prvič v Sloveniji) izenačenje pravic zavarovancev obeh skladov. S tem je izražena tako široka solidarnost, da jo upravičeno imenujemo „solidarnost brez primere". Druga, za našo občino zelo pomembna akcija pa je bil uspešno izveden referendum za uvedbo samoprispevka za novogradnje in dograditve osnovnih šol v naši 'občini. S tem smo zagotovili bodočim generacijam normalne pogoje izobraževanja, brez katerih bi ne bilo želenega napredka in sodobnega izobraženega človeka.
Na ti dve uspešni akciji smo upravičeno ponosni, saj dokazujeta, da znamo opredeliti tisto, kar je za nas skupno in koristno.
Prav je, da se ob doseženih uspehih preteklega leta ozremo tudi na čas, ki ga živimo. Le-ta
je v precejšnji meri obremenjen s posledicami nekaterih skupnih napak v naši družbi v preteklem obdobju, zaradi česar so bila vsa snovanja in prizadevanja pod vtisom perečih ekonomskih in družbenopolitičnih problemov. Pravočasno smo spoznali napake lastne prakse in se strnjenivokrog ZK ter našega dragega predsednika Tita odločno spoprijeli z vsem, kar nasprotuje idejam samoupravnega socializma. Enotno, kot vsa jugoslovanska skupnost, smo se zavzeli za politično enotnost, bratstvo, gospodarsko stabilizacijo, usklajeno potrošnjo, socialno pravičnost in podobne naloge, ki pogojujejo naš lepši in varnejši jutrišnji dan.
Kot že mnogokrat doslej bomo tudi ob teh nalogah izkazali zvrhano mero znane dolenjske upornosti, prizadevnosti in realnosti, kajti le tako bomo kos težavam in slabostim, ki nas spremljajo.
Realen optimizem nas mora tudi v bodoče spodbujati k prizadevnemu in uspešnemu delu, da bi tako sebi kot tudi zanamcem ustvarili lepše in srečnejše življenje v prihodnje.
AVGUST AVBAR, predsednik ObS Novo mesto
DVOJE JE TREBA PODČRTATI V KMETIJSTVU OBČINE
Olajšave in preusmerjanje kmetij
Prodornost gospodarstva v novomeški občini in še posebej industrije je vzbudila pozornost pri najuglednejših jugoslovanskih gospodarstvenikih in predstavnikih zveznih organov. Med drugim je obiskal nekatera podjetja in se pogovaijal z njihovimi gospodarsko političnimi aktivi tudi član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc. Tu ga vidimo v družbi z direktoijem Novolesa Jožetom Knezom in drugimi predstavniki tega kolektiva
Do 1975 naj bi se v pridobivanje mleka in mesa preusmerilo 122 zasebnih kmetij - Srednjeročni program na tem področju predvideva, da bi morali v pospeševanje kmetijstva vložiti več kot 47,5 milijona din
GOSPODARSTVO NOVOMEŠKE OBČINE MALO DRUGAČE:
''čem je skrivnost za prodornost?
—   ----------------------------------------------
rePubi*irS0 P°kazale' da dosega novomeško gospodarstvo enak družbeni proizvod kot *PevQl zv znatno manjšimi osnovnimi sredstvi - Tudi pri naložbah so podjetja pri-IQ več svojega denarja, kot je možno ugotoviti za razmere v Sloveniji - Pomoč
tudi sosednjim občinam
podjetja je zelo vWw P°staJ«jo kljub potreb-L	na svojem območju
h ^ .or8anizacijskiin vpra-„ dcl0v v razvoja manj razvitih SOse<injili občinah, glede 0KS PredLali	proizvodnje
h	.za	združevanje	pa se
PUblij. nJini tudi iz drugih re-
h-°lovitfni tc.m bi bilo zanimivo ra?v P°8oje m vzroke za tako °J Pečine. Če obidemo po-?,°8li te‘!nalit>čno proučevanje, bi
razl°gi' S° razv°j oinog°oil‘ ()^|
SVr^a (ima jo vsako mani 'ustrezna pro-^anost po zgraditvi ceste th 4 m,;fa8rcb. vseskozi raz me-j11 Vetj,.^1 o^bni dohodki na ra-blii-NoBaK ■ mu,ac‘jc (Primerjano vjO, t.^‘h *n s poprečji v repu-pj lok ,i„ VJe .možno zajemanje lit Do«/ finančnih sredstev ki'Pacii-,0Vnc banke in odločna li50 Pcki ^0sP°darskih organizacij, S ? 0Valc z izgubo, oz. tistih, *^°*avljale osnov za lastno
540 na uspefcn razvoj |J Okolja v občini vplivale tele
MSB*-*- ljudje v vod-organizacij, ki sc jim cS0(Je^. slrn‘*i okrog sebe spo-
feiPkiI/VOdna usmeritev v dejavni n,S(? doma in v tujini med
WI' «i „^omimi;
®žb. 'nkovitost investicijskih
N i&?We le8a* kako uspeš-Prirn C^ naložbe, lahko racave podjetij s panogo.
ožje območje s širšim in podobno. Vzporcjanjc podatkov o naložbah in učinkih v gospodarstvu občine in republike odkriva bistvo vzrokov za visoko stopnjo rasti novomeškega gospodarstva.
Pomemben vir sredstev za naložbe vseh vrst v osnovna sredstva so v občini zadftjih pet let bančna posojila. Takih sredstev je bilo več kot 50 odstotkov od skupne vsote, v republiki pa je znašala udeležba bančnih virov v tem obdobju poprečno 45 odstotkov.
Ce primcijamo naložbe v industriji, ugotovimo obratno razmerje. Industrijska podjetja v občini so pri investicijah v tem obdobju zagotovila skoraj 50 odst. To pomeni, da so bila drugje bolj zastopana sredstva bank, skladov skupnih rezerv in drugih virov.
Glavnice vseh dolgoročnih kreditov za osnovna sredstva v gospodarstvu so tako v republiki, kot občini udeležene v nabavni vrednosti osnovnih vrednosti z 28 odstotki, če pa jih primerjamo z družbenim proizvodom, pomenijo po podatkih zaključnih računov delovnih organizacij'za leto 1971 vrednosti vseh glavnic 49 odstotkov letnega družbenega proizvoda v Sloveniji in le "*9 odstotkov v gospodarstvu novomeške občine.
Kapitalni količnik je v slovenskem gospodarstvu bil po letu 1961 poprečno 1,7 (od 1,3 do 2), v občim pa 1,5, s tem da v zadnjih letih ne presegamo odnosa 1.2. Se večje so razlike pri industrijskih podjetjih, kjer je bil po letu 1961 „slovenski" količnik 1,8 (najmanjši 1,4), medtem ko je novomeška industrija dosegala razmerje 1.1, pri čemer je bila zgornja meja 1,4.
Kaj pomenijo te številke? Z drugimi besedami tole: da je bilo za uresničitev vrednosti enega dinarja družbenega proizvoda v republiki zajetih poprečno 1,7 din osnovnih sredstev, na območju novomeške občine pa je bila enaka vrednost družbenega proizvoda dosežena že z 1,1 din osnovnih sredstev.
Vrsta ukrepov je pomagala pri reševanju pereč ih gospodarskih, socialnih in družbenopolitičnih vprašanj kmetijstva v zadnjem obdobju.
Občina je že 1969 z ustanovitvijo sklada za pospeševanje kmetijstva omogočila zasebnim kmetovalcem ugodnejše kreditiranje pri urejanju kmetij, obnovi vinogradov, regresiranju reprodukcijskega materiala ter pri izobraževanju. V letih 1969 do 1972 so dali iz občinskega proračuna v te namene 750.000 din.
Nadalje je občina na podlagi odloka o prispevkih in davkih občanov iz kmetijske dejavnosti predpisala tudi najrazličnejše davčne olajšave za kmetovalce. •
Olajšave so veljale in veljajo za kmetovalce, ki preusmerjajo kmetije za pridobivanje mleka in mesa, za druge, ki nabavljajo kmetijsko mehanizacijo, za vse iz višinskih krajev, za tiste s slabimi socialnimi razmerami in za vse,, ki jih zadenejo elementarne nesreče.
Samo v letu 1971 so odpisali
826.000	din.
Zaradi vsakoletnih elementarnih nezgod namerava občina v prihodnjem letu organizirati in delno tudi plačati obrambo proti toči, ki jo na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju razvija mariborski kmetijski zavod.
Poleg teh oblik pomoči zasebnim kmetovalcem so znane še druge. Tako obe kmetijski zadrugi - novomeška in žužemberška - kreditirata kooperantom pogodbeno pridelovanje. S prenosom hranilno-kreditne službe iz zadrug v Dolenjsko banko in hranilnico je bilo omogočeno tudi dolgoročnejše kreditiranje kmetijstva. Dolenjska banka in hranilnica je deloma s svojim denarjem, deloma pa s sredstvi hranilno-kredit-nih vlog zadrug že od 1970 prek kmetijskih organizacij dajala pomoč zasebnim kmetovalcem - po
650.000	din na leto.
Rezultati vseh teh oblik denarne pomoči so že precej vidni v zasebnem kmetijstvu.
Na območju občine je bilo v zadnjem obdobju obnovljenih približno 60 ha vinogradov, 21 kmetij je de-
Šentjernejski obrat tovarne elementov za elektroniko sodi med najbolj avtomatizirane delovne organizacije v novomeški občini. Slika kaže pogled v tisti del Uporov, kjer stoje naprave za naparevanje ogljikovih plasti
loma že preusmeijenih v pašno-kosni sistem izrabljanja zemljišč za pridobivanje mleka in mesa. Tudi opremljenost kmetij s stroji se je v zadnjem času znatno povečala: od treh traktorjev in 83 kosilnic v letu 1965 na 250 traktoijev in 630 kosilnic v tem letu.
Po srednjeročnem programu za razvoj kmetijstva (1971-1975), izdelanem letos, je predvidena vrsta pospeševalnih akcij, med drugim: preusmeritev 122 kmetij za pridobivanje mleka in mesa, ustanovitev 15 strojnih skupnosti za krompir, koruzo in vinograde, obnovili naj bi 183 ha vinogradov in ob večji uporabi reprodukcijskega materiala povečali pridelke koruze, krompirja in sena.
Za uresničitev srednjeročnega programa kmetijskega razvoja bo potrebnih 47,547.000 din. Glede na precejšnje potrebe teh sredstev samo kmetijstvo ne bo zmoglo. Zato bo razvoj odvisen od sredstev, ki naj bi jih za pospeševanje kmetijskih dejavnosti vložilo ostalo gospodarstvo.
Kmetijske organizacije so sc v zadnjem obdobju uveljavile tudi kot samoupravne organizacije delavcev in kmetov ter kot organizatorice združenega dela na vasi! Zasebni kmetje sodelujejo že v vseh samoupravnih organih kmetijskih zadrug - v zadružnem svetu, kjer enakopravno z delavci podjetja odločajo o vseh temelj nih vprašanj ih poslovanja in razvoja delovne oi^anizacije, ter v svetu kooperantov, kjer samostojno odločajo o smernicah in ukrepih kooperacijskega pridelovanja ter o delitvi dohodka.
r
Za kmečke otroke
Republiška skupnost otroškega varstva je 1972 zagotovila denar za denarno pomoč otrokom iz socialno šibkih kmečkih družin. Dala je 198.240 din, k temu pa sta občinska skupščina in sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti primaknila 100.000 din. S tem so omogočili, da bo letos dobilo po 50 din mesečne pomoči 529 kmečkih otrok v novomeški občini.	•
S	✓
i? s\>
:	-jv'	.■X:
::;X;
:	i	n	i	fi	i	i	<|Wif»|
:
VSAK
DAN
BOLJ
UGLAJENA
POT
DO
IZOBRAZBE
Po „snovni šoli: v poklicne, srednje, višje in visoke šole - tudi s štipendijami in posojili - Letos dobilo Novo mesto prvič tudi redno višjo šolo: oddelek ljubljanske pedagoške akademije - V velikem razmahu je tudi izredni študij - Svoj izredni oddelek ima v Novem mestu tudi Iskra
Pot do izobrazbe je čedalje bolj odprta tudi otrokom iz Jcmečkih in delavskih družin. V zadnjem obdobju je bilo zgrajenih ve novih šol, do 1985 pa bo treba utrditi tudi razvojno pot srednjim šolam. Kot predvidevajo, naj bi se na tej stopnji čez desetletj pol šolalo že 90 odstotkov učencev, ki bodo dokončali osemletko	„	v
Na 15 matičnih osnovnih šolah in 15 podružnicah v novomeški občini obiskuje pouk 7.612 šoloobveznih otrok. V novomeške srednje in poklicne šole je vključenih 2.235 dijakov. Prvo višjo šolo v novomeški občini - dislocirani oddelek pedagoške akademije za razredni pouk - obiskuje 25 študentov.
Izobraževanje je eden od odločilnih dejavnikov pri oblikovanju in spreminjanju razsežnosti socialnega razlikovanja in socialne slojevitosti, izobrazba pa je za vsakega posameznika pogoj, da si pridobi boljši gmotni in družbeni položaj ter pomembnejše mesto v družbeni delitvi dela.
Obseg in oblika izobraževanja sta v novomeški občini dosegla velik napredek. Pred desetimi leti je bilo vključenih v
osnovne šole 7.025 učencev, v srednje šole pa 1.197 dijakov. Podatki iz leta 1972 kažejo, da se je število učencev v osnovnih šolah povečalo glede na priselitve in naravni prirast prebivalstva. Ob tem je razveseljivo, da se je podvojilo število srednješolcev.
Naravna nadarjenost otro* je, vsaj po mnenju strokovnjakov, precej enako razdeljena med prebivalstvom in ni odvisna od socialnega stanja star-
Na vsakem delovnem mestu je potrebna izobrazba. Vrste izrednih študentov sestavljajo tudi „navadni" delavci. Tudi v proizvodnji velja, da si je treba z glavo služiti kruh
šev. Socialno stanje staršev ter razvitost posameznega kraja šele pozneje odločilno vplivata na oblikovanje otrok in uspešnost njihovega izobraževanja. Socialno razlikovanje, ki je opazno v osnovni šoli in ima svoje korenine že v predšolski dobi, se v srednjih šolah okrepi, kajti tu materialni pogoji posameznika izpodrivajo nadarjenost.
1.334 štipendistov
Revnejši sloji prebivalstva ne zmorejo plačevanja stroškov za šolanje otrok na srednjih, pozneje na višjih in visokih šolah. Važno vlogo pri izboljšanju socialne strukture učencev, dijakov in študentov na srednjih, višjih in visokih šolah ima štipendiranje in kreditiranje. Med štipenditorji v novomeški občini so: delovne organizacije, temeljna izobraževalna skupnost, sklad za štipendiranje pri občinski skupščini, republiška izobraževalna skupnost.
V	letošnjem letu prejema v novomeški občini štipendije 756 učencev v poklicnih šolah, 43 študentov v višjih in 136 študentov v visokih šolah.
Med novomeškimi delovnimi organizacijami je 38 štipenditorjev. Največji so: tovarna zdravil Krka, Industrija motor* nih vozil, SGP Pionir, Novo-teks, temeljna izobraževalna skupnost, sklad za štipendiranje, Iskra - obrat Upori v Šentjerneju in drugi. Štipendiranje ugodno vpliva na spreminjanje sestava študirajoče mladine, vendar pa štipendije in posojila ne morejo v kratkem času odpraviti posledic socialnega razlikovanja.
Sklad za štipendiranje občine Novo mesto, ki je bil ustanovljen 21. februarja 1969 z odlo-
kom občinske skupščine, opravlja usklajevalno, evidenčno, posredniško, usmerjevalno in nadzorno vlogo ter skrbi, da se politika štipendiranja v občini izvaja načrtneje in enotneje kot prej. Sklad predstavlja 11-članski upravni odbor. Sklad torej usklajuje štipendijsko politiko, vodi redno evidenco štipendistov in štipenditorjev, načrtuje sodelovanje z delovnimi organizacijami, predvsem pa skrbi za uspešno uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju, ki gaje podpisala večina delovnih organizacij v občini.
Različen naval srednješolcev
Sistematizacija delovnih mest je bila predpisana z zakonom, saj je na dlani, da brez uspešne sistemizacije in reševanja ka-
drovske problematike ne moremo pričakovati uspešnega družbenega napredka.
Analize o kadrih v novomeški občini kažejo, da se je v obdobju petih let (1965-1970) zmanjšal delež priučenih delavcev v strukturi zaposlenih, povečal pa se je delež delavcev s poklicno, srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. To lahko ocenimo kot pomemben premik, saj se je zaradi dotoka kadrov raznih strokovnosti povečala ustreznost zasedbe delovnih mest. V letu 1970 je bil „zaseden14 naslednji odstotek delovnih mest:
- na delovnih mestih z zahtevano višjo ali visoko šolo — 53,2 odst.,
- na delovnih mestih z zahtevano srednjo strokovno šolo — 53,7 odst.,
- na delovnih mestih z zahtevano poklicno šolo - 71 odstotkov.
Novomeške srednje ^.{j letos v primerjavi s P ^ leti povečale vpis- * |0jeSj|
sicer do znanilrtežavp ^jj čevanju poklicnih zeJ ’ $ obstajala neusklađen0^
poklicnimi nameramii	. g
in resničnimi mozn‘Aso lanja v posameznih $
Na nekatere šole je ^0 prevelik, na druge P ^
Vklj u čevanje mladij in triletne poklicne 1so gotovo ugodnejše ko1ionek ' leta, ker je bilo na *Lpoš' liko več učnih mest. vam o načrtovano P ^1
nje, naj bi 90 odstop
dine po končani osnovna
obveznosti nadaljeV^ ^ 0l) na srednjih šolah in	ževan)f
kah strokovnega iz°	v lej
bi to pomenilo, da	M
1985 nadaljevalo s0!anIjeP(’ učencev. To pomeni, ^^
trebno za približno 5-	^ez11
učencev priskrbeti ye prostore in nastaviti
moči.
!MIJ F■*«£
Republiška skupnost in skupnos van|, visokošolskih zavodo ^bl), lizi leta 1970 objav** ^ joč podatek, da iz ~ 0 ,i$tv3 rp 12,5 odstotka P yisokft'! publike študira na,ctotk3y* višjih šolah le 7,3 0, totk^n višjih) in samo 5,5 o ujvaK£V' vispkih) na 1.000 p** u
Da bi zapolnili	\
med dejanskimi p	k.
kadrih in številom pjg je letos v Novem višje s°eđ.: i organiziran oddele	r2zr
Pedagoška akademjj	'
ni pouk vključuje	’
(sicer absolventov	gjrnfl
brežiške in črnom^J ,etih s zije), ki bodo po lanja zasedli delov ^ Ta teljev za razredni^ |iUd°Pš|d •učiteljev zadnja noVOI1fLrti. manjkuje ne samo fla pol občini, ampak sp
skem-	-	pri	pS
Rednim Študentom
dobivanju izobraz «:eV 279 izrednih slušate J visokih šol.	^	Hiia	na.vl*
Poleg izrednega s soki ekonomsk.0 ,n e* šoli. višji tehniški ^ on nomski fakulteti J ^ulte \
gočen še študij n sjop J ^
elektrotehniko (P .a Isk ,	|
ki sta ga organi unisk3 30 J Kranja in elektio .yerze
teta ljubljanske *ja Iskr - 1
srr-s^-"
asU®
V oddelku elektrotehniške fakultete, ki so ga oktobra odprli v Novem mestu, je med izrednimi študenti dolenjskih Isker veliko fantov iz novomeške tovarne usmerniških naprav
Zgodovinski dogodek za Cigančke - bi lahko rekli ob tem posnetku, ki kaže otroke izpod šotorov iz Žabjeka in drugih krajev v okolici Novega mesta, kako slastno jim tekne prva topla malica neposredno potem, ko so se po vstopu v pripravljalnico na bršlinski šoli okopali in najedli do sitega
Cigančki v šoli
V šolskem letu 1970/71 je bilo v osnovne šole v novomeški občini vključenih le 14 ciganskih otrok od 103 šoloobveznih.
V minulem šolskem letu so pri osnovni šoli v Bršlinu ustanovili pripravljalni oddelek za ciganske otroke, stare 7 do 10 let. Ta oddelek je štel 21 otrok, od teh jih je šlo letos 12 v prvi razred. Otroci ciganskih družin so bili vključeni tudi v druge šole, razen v Žužemberku, kjer so Cigani oddaljeni od šole. poleg tega pa se pogosto selijo.
Vsi otroci, ki so se začeli
šolati, so dobili obleko, šolske potrebščine, malico in v Bršlinu tudi kosilo.
V šolskem letu 1972/73 hodi v šolo od 103 šoloobveznih ciganskih otrok 57 učencev. Stari so 7 do 10 let. 46 otrok v šolanje niso pritegnili, ker so prestari in bi le motili druge pri pouku.
Tudi letos so Cigančki šolarji dobili obleko, šolske potrebščine in malico.
V bršlinski soli vsak dan ^ ciganske otroke pred poukom okopajo in preoblečejo. V šoli jim dajo po malici tudi kosilo.
V NOVOMEŠKI OBČINI SE JE M0ZN0 SOLATI V S0LAH RAZNIH STOPENJ
Topliške doline so že za krajevni praznik izpolnili pol obljube, ki so jo dali po uspelem letošnjem referendumu: na kraj, r Pionir že gradi novo šolo, so napeljali več kot 200 kub. metrov hlodov in drugega lesa
Škocjan: trojni praznik
Delavni so bili tudi v škocjanski krajevni skupnosti. Resda so v začetku letošnjega leta skoraj vse organizacije na tem območju spale, a so se pravi čas zbudile. Kako veseli so bili vaščani novega vodovoda, iz katerega je voda prišumela ob praznovanju 80-letnice tovariša Tita, krajevnega praznika in 30-letnice prvega narodnoosvobodilnega odbora v Škocjanski dolini. Ob teh praznikih se je pridružilo v srcih občanov na Stari Bučki, Tomažji vasi in v Osrečju še veselje ob novem prazniku: prazniku ob zdravi pitni vodi!
Prav nič manj veseli niso bili vaščani mnogih popravljenih in sedaj boljših poti in cest in marsikateri tujec, ki se pelje skozi njihovo območje, si niti misliti ne more, kaj tem občanom pomenijo drobni, malenkostni uspehi in kako so nanje ponosni.
G. in D. Polje: novi vodovodi!
Pri vseh krajevnih skupnostih imajo sicer malo denarja, ker ga za svoje delo tudi malo dobijo, a marsikatera je bila v letošnjem letu nadvse uspešna. Mnogi tujci ne bi znali ceniti tega drobnjakarskega dela, a prav drobnih uspehov se vsak občan še najraje razveseli. Tako so občani Gornjega in Dolnjega Polja zelo veseli novih vodovodov, transformatorja in osemenjevalne postaje. „Pitna zdrava voda, to je nekaj!“ pravijo tu občani. Še zlasti zato, ker so jo morali včasih nositi tudi po pet kilometrov daleč. Zato občanom ni bilo žal denarja, niti številnih prostovoljnih delovnih ur.
Šentjernej: tako se dela!
Tudi na območju šentjemejske krajevne skupnosti so letos slavili več pomembnih delovnih zmag, za vse tamkajšnje občane pa je bila voda najpomembnejša. Iz vrhpoljskega omrežja so speljali cevi še do Apnenikov, zajetje pri Orehovici pa daje vodo Gornji Brezovici, Gornjemu in Doljnemu Maharovcu in Gradišču pri Šentjerneju.
Birčna vas: most v Pogancih
V Birčni vasi so ponosni predvsem na nov zidan most v Pogancih, o napeljavi elektrike v Cerovec in na Ljuben pa so se tako na sejah kot občani med sabo veliko pogovarjali. Modernizacija vztrajno počasi in zagotovo prodira tudi sem. Vsi želijo, da bi bile zveze z Novim mestom kar najboljše. Nezadovoljni so predvsem s cesto, ki jih povezuje z mestom in je le občasno popravljena. Želja vseh občanov in mnogih Novomeščanov, ki radi zavijejo v ta konec pa je, da bi cesto dokončno le uredili, saj so asfaltirali že marsikatero cesto, ki je bila ravno toliko ali pa celo manj pomembna, kot je njihova.
H	SUHA KRAJINA
jjjapredek na pilotih
^Q(tar je bilo potrebno, so občani pomagali - Novi mladinski klub«
skupnost Žu-bolj j , Je. bila letos med RgLot!p.vn*mi skupnostmi, odseli« J1!° Je to, ker se je Uefo V?nJe mladine na nje-dveh ,°f^m°čju v zadnjih teitvu • ^^jfelo, a kljub vednole ve^ik problem še si]e	P^anjkanje delovne
n°vjjiVe®a> pravzaprav ob-Va^ V?e.^a mostu pri Drašči ninjj .|e kombiniran z lese-^ Puoti in jeklenimi no-zlast’j Ve?e^ vs> občani, ftiočia	s tega ob-
skraj. ’ do marsikateremu
Jevna dr!n olaJšal Pot- Kra' to8 i0j[uPn°st se je tudi le-in Qe ^.obnavljanja gradu, p^n.° jesen ugodna, bodo TuJj letos dva stolpa. Pa niS1^^6 bi ^ postavili, tesajj a.0r ne morejo dobiti tnjjp jn tako so dela v zapa J ,^ajzanimivejša dela Wdn °^° začela te dni. Z &ai<JfXei^em bodo odkrili Pribij^ Plo&ad, ki je sedaj žej^j pol metra pod K?1 Pričakujejo, je dd zelo lepa.
^ dnk- ^Uženiberk počasi ^1Va lepo turistično
točko, ki obeta, da bo privabila mnogo domačih in tujih gostov.
Krajevna skupnost se zahvaljuje številnim občanom, ki so vedno, kadar koli je bilo potrebno, priskočili na pomoč. Sodelovali so pri gradnji ceste Gradenc— Lipje, po vsej veijetnosti pa bodo še pri nekaterih delih, zlasti zato, ker primanjkuje delovne sile. S pomočjo občanov želijo urediti še kanalizacijo in smetišče, saj današnja objekta ne zadostujeta več.
Prav tako so marsikaj koristnega naredili na Dvoru. Že letos so hoteli zgraditi nov most, pa so gradnjo zaradi težav preložili na naslednje leto. Zelo so veseli novega mladinskega kluba s knjižnico, ki je na Žagi. Prej je bilo na Dvom sedem mladincev, sedaj pa jih je že sedemdeset.
Na Dvom so želeli postaviti vodovod do Jame, a je, žal, gradnja sedaj v zastoju. Vzrokov pa je več. Glavni je, kot najpogostejši na tem območju, pomanjkanje delovne sile.
ŽIVLJENJE JIM SPROTI POTRJUJE PRAVICO DO ŽIVLJENJA
Z žuljavimi rokami ustvarjeni in nikoli ugotovljeni milijoni krajevnih skupnosti
Odločen »da« trinajstih krajevnih skupnosti je bil temeljni kamen za lepšo prihodnost šoloobveznih otrok - Vzajemnost prebivalstva je osnovni kapital za napredek podeželskih krajev x
Tone Jakše, predsednik krajevne skupnosti Orehovica, med govorom pri otvoritvi orehov-skega vodovoda: „Vodovod zajema petnajst vasi. Ljudje so prispevali za gradnjo več kot 400.000 din in opravili skoraj 14.500 delovnih ur. Potrebna bo še družbena pomoč, da bomo cevovode speljali v vse kraje, ki naj bi dobili pitno vodo iz zajetij Kamnišček in Zaribjek."
Spomnimo se, s kakšno nestrpnostjo smo spomladi sredi maja pričakovali vesti o izidu referenduma iz posameznih krajevnih skupnosti. Vedeli smo: če bo zmagala beseda „proti“, bo splaval po vodi lepo zastavljeni načrt o gradnji osnovnošolskega prostora v novomeški občini, na zborih volivcev pa bomo morali še leta in leta poslušati negodovanje in celo grožnje, da bodo to in to šolo ukinili, učitelji pa zbežali. .. Strah je bil morda upravičen, a povsem odveč: ljudje, med njimi tudi mnogi, ki ne poznajo z dobrotami obloženih miz, so začutili, da je problem družbe njihov problem, da bodo s samoprispevkom največ pomagali svojim otrokom, da ... pa so v skrinjice metali listke z obkroženim „za“. Največji referendum, kar jih je bilo v novomeški občini, je uspel, celo bolj, kot so pričakovali največji optimisti. Sadovi te skupne odločitve prebivalcev trinajstih krajevnih skupnosti so danes vidni predvsem na dveh mestih: v banki, kjer se na poseben žiro račun vsak dan stekajo samoprispevki in se kup denarja iz me-
seca v mesec poveča za desetine starih milijonov, še bolj pa „onkraj Sušice“ v Dolenjskih Toplicah, kjer na poseki že raste nova osnovna šola.
Krajevne skupnosti so se že na referendumih različno odločile, kako bodo porabile samoprispevek. Nekatere so se mu povsem odrekle in bodo denar, ki se bo z leti nabral, v celoti odrinile za šole, največ za opremo. Druge so si pridržale pravico do dela tega denarja, češ da ne bi bilo dobro, ko bi zdaj 'za lep čas zamrla vsa dejavnost v zvezi s potmi, vodovodi, kanalizacijami, ureditvami krajev in podobnim. Tako jih bo precej vlagalo denar., zbran od občanov, delovnih organizacij in iz drugih virov, v splošno blaginjo na svojem lokalnem območju, kjer znajo sicer oplemenititi vsak dinar. Takole pravijo večkrat: „Dajte nam dinar, pa vam bomo pokazali, kako iz njega dobiti štiri!“ Kako? S tisoči brezplačnih delovnih ur ljudi, z zastonj prevozr, materialom, in če je treba še z dodatnim posegom v svoj žep. Tako bodo odgovorili in v tem ni pretiravanja ali hvalisanja.
Vzajemna samopomoč je prebivalcem posameznih krajevnih skupnosti prešla v meso in kri. Včasih so ob majhnem „občinskem dodatku“ opravili občudovanja vredno delo. Tako so nastali novi vodovodi, nove ceste, novi mostovi, v večjih krajih kanali za odplako, pločniki, asfaltirana cestišča, zasvetile so žarnice javne razsvetljave, v marsikateri vasi in zaselku pa prvič celo elektrika. Tako je bilo lani, predlanskim,
letos in tudi v prihodnje bo. Premožnejše krajevne skupnosti so se lotile celo del, ki glede na značaj ne sodijo v njihovo pristojnost. Pri tem so pokazal* zlasti izredno razumevanje.
Noben sodoben računalnik ne bi znal izračunati, koliko je vredno, kar so opravili ljudje pod okriljem krajevnih skupnosti. Ni mogoče prešteti vseh žuljev in izmeriti znoja, ki je včasih tekel v curkih med prostovoljnim delom. Težki milijoni, ki jih lahko samo slutimo v opravljenem delu, bodo za statistiko večna neznanka. Morda pa je prav v tem posebnost krajevnih skupnosti in čar obenem: delo je, sadovi so, statistika pa je brez moči.
% ^Hovljeni 25-metrski most pri Drašči vasi-je kombiniran - leseni piloti in jekleni nosilci. Na most so ponosni vsi občani, saj je °d nji prebil pri obnavljanju precej ur — Foto: J. Pezelj
Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
Krajevne skupnosti so za javno razsvetljavo v večjih krajih prispevale znatne deleže. V Straži in Vavti vasi so že pred meseci zaprosili za ureditev razsvetljave, vendar to delo pristojnim monteijem, kot kaže, ne gre od rok.
IMMlM
" A
x i
H°Vo »esro
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR«
NOVO MESTO
\
Vse vrste objektov gradimo po sodobni tehnologiji in z najmodernejšo gradbeno
mehanizacijo
Kolektivom in občanom čestitamo za praznik občine!
SLIKE SPODAJ: betoniranje z betonsko avto črpalko
NOVO MESTO
r=iarviir=?
" ' *
Z novo halo, ki jo vidimo skozi vrata stare, je Kovinar podvojil proizvodne prostore. Pred njo delajo palete.
OB OTVORITVI DRUGE KOVINARJEVE HALE, ZGRAJENE PRED ROKOM:
SAMORASTNIK PRI MIZI VELIKIH
lnski kovinarji so se dolgo počutili utesnjene. Marsikaj so morali delati na dvorišču. 1 razvoj je zahteval, da morajo graditi. Stara hala (na sliki) je dobila sodobno dvoj-50 ‘n stran.
Kovinar je eno tistih novomeških podjetij, ki so zrasla iz nič: ni bilo dote in ob rasti skoraj nobene tuje pomoči "Kolektiv se je moral marsičemu odreči, da je prišel na zeleno vejo in v vrsto tistih, na katere se lahko vsakdo «f;	zanese	-	To	dokazujejo	tudi vedno nova naročila
(I '
^tindvakpf,* Kovinar je star
110 bi šel * . ^oraj neopazne bj a Jubilej mimo, če se i%nik- direktor Milan ^ I947 zacetka, se pravi efJ!m Pri Podjetju; vse-
Nst4V?istareiah>če že
ŠEST
je So dve leti po vojni, |v0. £a P1,?7*113 klicala na ob-v ,so na Rotovžu pri ‘ ^ 1e uK ?v°d- Ena skupina .s ključavničar-scliJo * takih se jih je nato i2an„. .klavnice ob sedanji ’ap^.1 c.esti. p° 1950 so iz Dren$a nastala tri: vodc-
^stalpt0dhik današnjega *er in Kovinar.
^^oini1 S0,.bili P-osleJ zase SrJ;Podjetje. Življenjski ,J>alu D Kandiji je postal n’ da so komaj Mo ra<;t. naročila. Podjetje je ^Op^1'a ni imelo kam.Ne-
3 akciiffetnajstimi ^eti so za'
SJ'a ^ i Za razširitev, to je ri fet tr>nV vrsti nasled-teno zaleglo kot bob
OD ZUNAJ DOLGO NIČ
Čedalje bolj je kolektivu, ki se je povečeval in dobival ugled dobrega partnerja, postalo jasno, da lahko pride na zeleno vejo le in predvsem s svojimi močmi. Začeli so varčevati in zategovati pasove, tedaj, ko so se nekatera druga podjetja sorodnih strok razvijala ob moralni in materialni družbeni pomoči.
Kovinar pa — kot bi bil rojen pod nesrečno zvezdo! Ni bilo „stricev,“ ni bilo „botrov“. Šele v zadnjih letih, ko se je zapostavljeni samorastnik krepkeje postavil na noge, so ga začeli upoštevati tudi pri veliki mizi. A tedaj je bil že v Bršlinu, v prostorih, ki mu jih je naposled le uspelo zgraditi.
V BRŠLINU SE JE ODPRLO
Kovinarji so šele v Bršlinu zadihali s polnimi pljuči. Njihova dejavnost se je sčasoma tako razmahnila, da so postali nanje pozorni veliki proizvajalci v neposredni in daljni okolici. O tem govore tudi številne kooperacijske pogodbe, sklenjene za letos.
Letos ima bršlinski samorastnik večja naročila iz domače Industrije motornih vozil, za katero izdeluje kovinsko ogrodje za prikolice. Gradbeno-klju-čavničarska dela opravlja za SGP Pionir, za Slovenijales pa pripravlja opremo za trgovske in gostinske lokale. Večji domači naročnik je letos še Novo-teks, medtem ko so razne vojne pošte Kovinarjevi odjemalci že od vsega začetka. Tovrstni naročniki so iz raznih krajev države, največji med njimi pa iz Zagreba.
Kooperacijske pogodbe tudi vsako leto narekujejo Kovinarjevo dejavnost. Tako so letos med njegovimi glavnimi izdelki: šasije za prikolice IM V, vrata, okna, rešetke, stoli, mize in še drugi izdelki, kijih v Bršlinu naročajo kupci od blizu in daleč.
NOVA HALA -
PRED ROKOM
Kovinar ima že več let dolgoročni razvojni program. V skladu z njim je dal letos poleg svojih delovnih prostorov zgraditi novo halo hangarske oblike,Tei jo je po sistemu MOL postavil Pionir. S tem se je delovna površina podvojila, Kovinar pa bo lahko sprejel še nekaj delavcev, da jih bo imel skupaj okoli 100. Halo so zgradili tri leta prej, kot so predvideli.
•Kovinarji nedvomno mislijo na boljši jutrišnji dan. O rasti in napredku bi lahko spregovoril gozd številk in najrazličnejših podatkov. Tu poglejmo le nekatere.
Že letos bodo dosegli za 10 milijonov din bruto produkta, načrt za 1975 pa predvideva, naj bi se vrednost proizvodnje povečala na 18 milijonov din. Lani so dali na sklade 1,3 milijona din, ob koncu 1972 pa naj bi šlo v ta namen 1,6 milijona din. Povečali so se tudi osebni dohodki zaposlenih. Povprečni osebni dohodek podjetja v zadnjem času celo že malo presega občinsko povprečje. Boljši jutrišnji dan torej prihaja.
Ob tem je treba reči še tole: take uspehe je Kovinar dosegel kljub temu, da je imel zlasti v zadnjih letih velike investicijske ‘naložbe in da je v izpopolnjevanje proizvodnje vlagal svoje prihranke. Strojno opremo,sov zadnjih petih letih v celoti zamenjali, za gradnjo in opremo nove hale ter zunanjo ureditev pa so letos porabili 2,35 milijona din, od tega so polovico dobili s posojili. Da so lahko toliko prihranili, je eden izmed razlogov tudi v tem, da je pri Kovinarju malo zaposlenih v režiji.
„ŠOLA“ ZA DRUGE
Kovinar pred ljudmi, ki so se želeli naučiti stroke in delati, ni zapiral vrat. Prav tako ni s silo zadrževal nikogar, kdor sije potem, ko se je izučil, želel poiskati kruh drugje. Ta odprtost podjetja je postala dobrodošla zlasti domači kovinski industriji, ki je potrebovala kvalificiran kader. Več kot 300 delavcev, ki so prišli h^ Kovinarju neuki in nevešči, se je pri tem
novomeškem oz. bršlinskem podjetju izšolalo, potem pa ga zapustilo. Danes je malokomu neznano, da je Kovinar nekakšna kadrovska šola za druga podjetja.
Kajpak se nenehen odliv kvalificiranih delavcev pri Kovinarju pozna. Primanjkljaj rešujejo tako, da sprejemajo na pri-
učitev nekvalificirane delavce. To je edini načina ki daje upanje, da bodo prišli do svojih kvalificiranih ljudi. Vajencev tudi za to stroko ni. Poleg primanjkljaja kadra tepe Kovinarjevo proizvodnjo pomanjkanje reprodukcijskega materiala. To pa je že problem zase in bi ga kazalo obdelati v samostojnem sestavku.
Janez Bradač pri varjenju palet v novi Kovinarjevi hali
^oiT’ et*en najstarejših Kovinaijevih delavcev a rezanje raznih kovinskih profilov.
, kaže, kako
Ob lepem vremenu opravijo kovinarji veliko del na prostem. Tu jih vidimo, kako varijo cisterne.
..-s?
SSPMi*
■HI
% •*	I
»s-
jj»»W ................. -^.—
"mflff
^	fp£
V	STRAŠKEM KOMBINATU NOČEJO ŽIVETI »IZ ROK V USTA«
Iz leta 1574 so znani prvi zapiski o žagah v Straški dolini. Nekateri radi prisegajo, da so tod predelovali les davno prej. Ime vasi Stare žage na vznožnih roških pobočjih izvira iz te davnine. Za tradicijo je potrebno več stvari, najbolj seveda surovine in dobre prometne zveze. Kar zadeva les, so roški gozdovi neizčrpni, v starejših šolskih učbenikih lahko beremo o roških pragozdovih. Tudi železnico so do Straže potegnili dokaj zgodaj. Načrtov, da bi vlaki vozili do Kočevja, niso nikoli uresničili.
Minilo je več kot 106 let od prve industrijske žage, ki jo je imel v Soteski Auersperg. Po vojni sta bili na tem območju dve žagi: soteška, ki je začela delati dva meseca po tem, ko so potihnili zadnji boji, in Straška, ki so jo pognali kasneje. Sprva so zgolj razžagovali hlode, kmalu pa so začeli v Straži izdelovati parket.
Pred nekaj več kot dvajsetimi leti je Lesno industrijsko podjetje Novo mesto, kije imelo v upravi še eksploatacijo gozdov, štelo 1.500 delavcev. Ob reorganizaciji podjetja pred devetnajstimi leti je kombinat dobil današnje ime: Novoles. Ob rojstvu z novim imenom je podjetje upravljalo dve žagi s štirimi pol-nojarmeniki, š parketarnico in galanterijskim obratom.
Rojstvo Novolesa je hkrati pomenilo začetek bazične predelovalne industrije na Dolenjskem. Z desetletnim razvojnim načrtom so predvideli, da bo ta industrija predelovala bukovino. V ta namen so 1959 zgra* dili v Straži tovarno vezanih plošč, iz Novega mesta pa preselili tovarno drobnega pohištva (prej tovarna igrač). Taje že v Novem mestu izdelovala stole, po preselitvi v Stražo pa se je nadalje razvila. Po temeljiti raziskavi ameriškega trga se je preusmerila v proizvodnjo gugalnikov.
Po ukinitvi nerentabilne in neperspektivne parketamice so začeli izdelovati stilno po-
hBtV0- »Obresti« rekonstrukcije:
S svojim denarjem,bančnimi posojili in z zunanjim kreditom je Novoles zrasel v industrijskega velikana. Z zlatimi črkami bo v zgodovini tega kombinata zapisana temeljita rekonstrukcija proizvodnje in proizvodnega programa, v kar je vloženo precejšnje posojilo mednarodne banke za obnovo in razvoj s sedežem v Washingtonu.
Kaj so omogočile te naložbe, se vidi iz naslednjega:
Proizvodnja stolov se je podvojila, prav tako proizvodnja
Z gugalniki »kenedi« segajo po prvem mestu na svetu - Izvoz v celoti na konvertibilno področje - V načrtu so nove naložbe: za novo dejavnost, ki ne bo tipično lesna - Novost za domače kupce: Novolesova trgovina (predvidena v Novem mestu) za vse Straške izdelke
Zmogljivi žeijavi obvladajo vsak kotiček razsežnih NOVOLESOVIH skladišč (Foto: M. Moškon)
vezanih plošč. Hkrati so zgradili eno najsodobnejših žag v srednji Evropi. Ta oskrbuje finalne porabnike v okviru kombinata.
Razmerja v strukturi proizvodnje so se temeljito spremenila. Nad 50 odstotkov vse dejavnosti pomeni danes proizvodnja končnih izdelkov. Pri tem uporabi več kot 25 odstotkov izdelkov primarne proiz-,>*©dnje, ali z drugimi besedami,
proizvodnje polizdelkov oz. nedokončanih izdelkov. Ta posrečena kombinacija omogoča No-volesu jasno usmeritev. To bi lahko videli tudi iz podatkov o nenehni rasti denarne vrednosti proizvodnje in izvoza.
Kennedy se je gugal
Proizvodnja gugalnikov pod Srobotnikom je tako velika, da
se Novolesova tovarna z njo uvršča v sam svetovni vrh tovrstnih izdelovalcev. Novolesovi gugalniki so na ameriškem trgu zasloveli po kvaliteti mnogo prej, predenje predsedniški stol v Beli hiši zasedel demokrat John Kennedy. V njegovih časih in tudi kasneje je Novolesov gugalnik dobesedno preplavil Ameriko: postal je sestavni del pohištva malone v vsaki družini
in tudi pokojni predsednik Ken-nedy je rad počival na njem. Od tod tudi ime gugalniku, ki mu pravijo kar „kenedi14. Pri tem je treba reči tudi to, da je proizvodnja Novolesovih gugalnikov tako velika, da lahko Straški kombinat z njo vpliva na oblikovanje svetovne cene. Takih podjetij pa v naši državi gotovo ni kaj več kot prstov na rokah.
Za Novolesov izvoz je tudi
w. hi
značilno, kar kaže se p podčrtati, vse izvozijo n ^ vertibilno (po domače-sko) področje.
Ves izvoz za dolarje
V	letošnjih prvih ^eveJtnjW» secih so za prodajo gug ^ in drugih izdelkov na K° ^ bilnem področju iztržili j ^ lijona dolarjev. PredvidevJ^ se bo izvozni iztržek ou * leta gotovo povzpela > | jona dolarjev, presenecej ^ ne bi bilo, če bi ob konc knjižili še večjo dolarsK
Po vrednosti in voza Novolesovih izdelK ^ vedno prva Amerika oZ-*J druga je Italija, tretia :uiejoM Vrsta držav, kamor poM* ji«, delki Straškega konib ’ j, M znatno daljša. Naj nas$ j J najpomembnejše MB® ; Ji večje odjemalce. Vel* p ^ nija, Francija,_ Zanoai ^ ^ čija, Danska, Švedska J n*,
zemska - v Evropi, ci?inizija»j tel dozemlju, Libija in * -m 17
Afriki in Kanada v severni ..
riki.	'	j£š
Nove nolott« .1 1
Novoles je pri širje# j. ročja za klasično *esn ,$11*. vodnjo dosegel - raze ^ ?0j(| j marri (npr. pohištvo j. M ref najustreznejše zmoglj1 «m > zd de na surovine. Zdaj se J t za naložbe v druge'J D L vodnjo. Ta ne bo tipi i, ^ bo pa njej podobna.
x flOn * to;
Kombinat načrtuje v J tovarn: za proizvodnj nega (umetnega) stek^lvoM* gradbenih plošč in pr° ji' oplemenitene iverke (gr 4 varno predalov za p°tr hištvene industrije).
Na račun bodo P? kupci, ki so na obmo^ t lesa do zdaj zaman is* p, vino s Straškimi	ji
trgovino načrtuje zdaj ^ |! (predvidoma bo v ^ mestu). V njej bo moz1 vse, kar sodi v not^nj ^ pr^j stanovanjskih in delo ^ / štorov (za spalnice, 1 sobe, jedilnice, delo nete itd.).	^
Tole ugotovitev J* # podčrtati na koncu ^ vse, kar so do zdaJ uresničili v Novolesu, J val korak s časom, tujeP; so zahteve domačeg naiciip. tržišča-vsi, ki „ne <" ti delkov ponujali larje. Naj novejši «f"ie A Novolesov posluh ^ to _ j
samo še potrjujejo- sKen1 ^.1
Straškem lesnoindu . ^0bja. likanu mislijo na bodo šele prišla.
Pogled na objekte in zaloge Straškega kombinata (Foto: M. Vesel)
NOVOLES PRIPRAVLJEN NJ1 RDQpnnAR^KA niiMPiimn’’
Ib SJfflrsk	■	B%dP	mUtm	.