81. *tew. PoStnina pla&una v sotovini, <*•¦!•• «»••K Moja težka ura, se bliža. De.lain na vso moč na svojih spo- minih, da bi bila gotova, preden me teles.no trpljenje priveže na posteljo. Izgleda.ni slaibo. S socuijem gleda vsakdo na moj prozorni obraz, v ka- terem velibe oči izgledajo ]iošastno. To mi je vsccno. popo'lnoma vseeno — prav tako ka.kor moje netlavno od- kritje, ki mi je slucajno razgalilo in- fimni stik mojeiga nioža z našo služ- kin jo. Kaj na tern? I ma prav. Pri možu njegovega kova in pri njegavem cut- nem načinu življenja mora biti ne- znosljivo, biti privezan k živemu mrli- cu, kakor sem jaz. — Samo nekarj no razumem: Zakaj torej skupaj živiva? Zakaj me zopet k setbi privezuje z no- vim detetom? Ali ne bi mogel živeti svobodno, kakor bi hotel? Comu hi- navšcina? Cemu tajnosti, ko živi tako, kakor mu ukazu'jc njegova priroje- nost? Kaj je ta slabega? A zakaj meni ni dovoljeno talco, ka- kor me sili moja prirojenost? Zakaj naj bi jaz bila siljena k dolž- nosti, ki se mi protivi? Zahteva to resnično, kakor pravi moj mož, interes države in družbe, da bi voono bile zadrževane preživele do- lorbe. iVprav se večina po njib ne rav- na? AJii je s (em ro-.snic.no zadostno i~»re- skrbljeno za otroke, da se njihovim I slai'seni ne dovoljuje, da bi se razsli. Ali se lahko dobro godi dovzetni otro- : ški dušici v ozračju, polnem tajnega sovra,stva in zlobe? Med sta.rši, iz ka,- torib prisiljeno sožitje dela siižnje : lastno cutnosti. ki jih sili zopet k no- vim objetjem brez ljubezni, po katorih so probujajo vedno z vecjim obcutkom ! vzajpinnega gnusa in sovraštva? i * I Imam rada. da je moje drugo dote I zopet derek. Bila bi z-olo nesrečna, ko bi to bila hči. Usoda žene — ali ni to ! usoda sužnje? Usoda stvora, ki ne sme : imeti lastne volje in za katerim vsakdo Stran 2.________________________________________________________> NOV A POD A<_____________________________________________________$-»». 83 ko pa je s Slovenijo? Dasi je nazadnje verjetno, da se bomo še to Jesen all gotovo spomladi stepli pri volitvah in bode takrat igralo baš vprašanje fede- ralizacije ogromno ulogo, ne čujem in ne čitam nioosaT, kaj mislijo o tern v Sloveniji. Glede klerikajlcev stoji mor- da stvar tako, da so po naiziranju in tudi z ozirom na. bodočo možnost uje- dinjenja obeli oblasti v jedno upravno telo, federalist}, a se danes radi Ko- roščevega ministrovanja Mini jo v Beo- gradu za centraliste. A glede nekleri- kalnih Slovenoev? Tarn je položaj ie- žavnejši. Klerikalci gredo žo sedaj na nje z Bogom in hudioem, s procesija- mi in inkvizicijskim preklinjanjewi. Kaj bi pa bilo, če bi v slucaju federa- lizacije ostal pendrek v blaigoslovljenih dubovniskih rokah? V tern slučaju bi bila Makedonija ali Albanija pravi upravni paradiž proti Sloveniji. Kle- rikalci so morda prehitro poka,zali svoje karte in utegne se jiin preprečiti baš to, kar je njihova najsrčnejša že- lja. Vsekakor treba politikom nekleri- kalnih Slovencev mnogo resnega in tehtnega prevdarka. „Dvije činjenice". Beograjske »Novosti« od torka pi- sejo pod citiranim naslovom sledeče: Po neuspehu misije generala Had- žiča, njegove izjave in izjave lirvatskih nevtralcev se definitivno i>otrjuje, da se kriza toliko zavlačuje, ker se izklju- čujejo volitve kot skrajni izhod iz kri- ze. Nikakor se ni hotelo odkrito -od'o- briti te zahteve KDK koalicije, temveč ee je iskalo način, kako bi se volitvo odložilo. Predstavniki KDK koalicije pa na polovicaxske rošitve niso boteli privoliti, ker so se bali, da bi se jih ne izigralo. Tudi je važno omeniti v torn trenutku, da je stališče hrvatskih neutraleev onemogocilo kako zac%sno rešitev krize in da so se solidarizirali s stailiščem. HSS, četudi drugače no odobravajo politike in metod te poli- tične stranke. Priöakovalo se je naj- brže, da bodo lirvatskL novtralci igra- li radi ministrskih foteljev vlogo hr- vatskih renogatov in da bodo Mi proti spl'Osniin interesom Hrvatstva. Ta nepričakovana odpornost hrva t- skih nevtralcev je morala v Beogradu presenetiti, ker kaže, da so danes vsi Hrvati brez razlike prožeti z enotnim narodnim čustvOTanjiem. To je naj- važnejše dejstvo, kar so jih pokazali zaidnji dogodki. To dejstvo dokazuje, daj je sedaj »emogoöe razbiti kom- paktnost Hrvatov. S torn dejstvom |e treba danes računati in slabo bi bilo za one politike, ki žive od iluzije, da bode tako lahko matirati hrvatsko ne- zadovoljnost. To moment je treba še enkrat podčrtati, ker se cuje, da se priprfivlja taka rešitev krize, ki bode še bolj strnila lirvatske vrste. Nova koalicijska vlada (dr. Korosec z radi- kali, demokrati, niiusliniani in klerU kalci) bode prevzela zelo težek polo- žaj in bode morala biti pripravljena na vse eventualnosti. Treba se je bati ee vecje reakcije s brvatske stra^ni, ako se ustvari komJjinacija z dr. Ko- rošcem, ker se bode to smatralo v Za- grebu kot izzivanje in kot znak, da se ne želi dati Hrvatom satisfakcije za 20. junij. Poleg kompaktnosti Hrvatov pa je treba računati tudi še z nekim drugim dejstvom. Do danes se še ni ničosar storilo za satisfakcijo Hrvatom, vsaka upravičena zahteva je bila z enim in drugini izgovorom odbita. Vedino so najdejo za to kaki državni razlogi in so celo merodajnejše želje Rima in Londona ko užaljeni hrvatski narodni cut. Jasno mora biti, da ni niti govo- ra o tern, da bi so Hrvati preje vrnili v Beograd, dokler ne bodo kaznovani vsi krivci dogodkov v Narodni skup- ščini. Med tem pa se mislijo tu v Beo- gradu izogniti odgovornosti s taijn- stvenim molkom o preiskavi Raciceve- ga zloeina. Istotako se najdejo višji državni razlogi, ako Hrvati izjavljajo, da se ne morejo vrniti v to Narodno skupščino. In tako se širi v Zagrebu prepričanje, da Beograd odgovarja ne- gativno na vsako lirvatsko žuljo.« (In- terasantno je s tem primerjati naš za- grebški dopis.) Hadžič vnil mandat, dr. Korosec dobii nalog za sestavo delovne vlade i Jver general Hadžic ni magel sasta- viti nevtralne vlade, je vrnil niandat in tekom pondeljka se je »situacija zapet vrnila v parlament«, t. j. krizo ee paskuša rešiti s pomočjo parlamcn- tarnih skupin. Tekom pondeljka je bil v avdijenci Aca Stanojovic, ki je l)ojda kralju priporočal sestavo »dolovne vla- de« (t. j. vlade, ki bi v parlamentu de- lala naprej z dosedanjimi poslanci), vendar pa ne pod predsedstvom Ace Stanojovitia, ternvoč kake drugo os(;be. niorda Marka Trifkovica, V avdijenci sla bila zaslišana še dr. Ninko Peric, Svetozar Pribicevic, ki je povdaril Srajce cefir po Din 42, (18,80, Pique bele Din 41. 58, 66, delcivske Din 33, 38, 43, sp oclnje \ Mače Din 21, 32, I 42, 00, ovralnike Din S, 0, 12, žcpnc robec tuc. 35, 53, 94, iioga- vice Din 8, 11, fl IS, dokolcnkc J Din 22, 31, 50, | naramnice Din I 20, 24, 29, kra- 1 vale Din 12, 19, 30, čcpice Din I 2S, 35, 44, klo- I buke Din 50, 66, 90, dežnikc Dm 62, 95, 135, I prodaja v samo dobri kvalitcti, uobavljcno iz I prvih svetovnili tovarn, pcrilo jc pa posebno I solidno izdelauo v lastnih delavnicah. Oglcjte I si izložbe in ogriimno zalogo v vclctrgovini I 7^. Stermecki, Ceije. L______.____________________-A znano stališče KDK, Ljul>a Davidovic in eh1. Anton Korošec, ki sta oba za- litevala obnovo stare vlade s spremem- bo predsednika. Danasnji jutranji listi so presonetili naš svet z novieo, da je d'ol)il na podlagi navodenili konzulta- cij na dvoTU mandat za sestavo delov- ne vlade dr Anton Korošec. Ker je si- guren sodelovanja radikalov in Davi- dovk'ovih denuokratov, mil bode naj- brže uspelo ses'taviti vlado. Pri ob- računu med Srbijanci in preoani bode tedaj verjetno raizsojal slovenski kle- rikalec. Razume se, da je ta novica na- pravila zelo slab utis med Hrvati in neklerikalninii Slovenci, ker po zad- njib skušniKih nikdo ne zaupa dr. Ko- rošcu. ZianitiKiva je vest, da lroče bojdu v Koroščevi vladi prevzeti notranje ministrstvo sedanji skopljanski veliki župan. bivši povoljnik celjskega pes- polka. general Naumovlc. Domace vestl. d Prizadevanje nemskutarjev za nemsko solo v Celjski okolici. Na ve- liko županstvo v Mariboru je doslo preko nemškega politicnega društva v Mariboru nič manje ko 222 proscnj iz obcino Celjska okolica, da bi se nji- lüovim 355 otrokom (t. j,. 70% šoloob- voznih otrok v okolici sploh.) »postav- no omiogocil poduk v nemškem jeziku. Podpisani stariši«, se pravi nadalje.v tiskanih in od neinskiitai-skili nabiral- cev podpisov izpolnjenih prošnjah, »stavijo tedaj upravičeno in postavno ulemeljeno promjo, da se otvori za njihovo deco na okoliški šoli poseben nemški razred. Svojo prošnjo uteme- ljujejo s tem, da je njihova izreena iß soglasna želja, da otroci obiskujejo nemški razred.« — Po naših niaribor- skih informacijah je med 222 prošnji- ki le trojo rodbin, ki se morejo ime- novali nernske (med temi ste dve nem- ski inozemski rodbini); vse drugo je slovensko. Delavci iz cinkarne, kemič- ne tvornice, od Westena in nad 100 kmočkih rodbin iz Hudinje, Ostrožne- ga, Lokrovca, Medloga. Ljudje, ki sraatrajo, da bi bilo dobro, ako bi njih otroci znali poleg slovenščino in srbo- hrvaščine še nemški — nimajo pa o ciljili cele te aikcije za nemsko Solo in o namenu ljudskosolskega pouka sa- inega nobenega pojma. Ako se gleda te prošnje, se zdi cloveku bolj komič- no ko nesramno, da hočejo nemšku- tifirfa predütnvljati to deco za deco uemske narodne manjšine v Celjski okolici, dasi se javno vidi, da ne zna- jo niti stariši niti otroci jedne neinške \)cset\e. da so krstna in roclbinsklod brez- vestnega, krivičnega hegemonizrna; 3. obžalujejo, da podpira današnji režim v sramoto s-lovenskega naroda tudi SI.S; 4. pozivajo posteno sloveiiisko po- deželsko ljudstvo, da podvoji organi- zatorieno delo in se strne v tem težkem časn k složnemu nadaljnjein.u delu v svrh-o dosege skupnega vzvišenega ci- Ija. t. j. revizije ustave, ki je neizogib- na; 5. napraša vodstvo KDK, da gre hladnokrvno in vztrajno naprej po za- tTtaui poti, da izvojuje slovenskemu in hr\a,tskcinu narodu popolno enako- pravnost in popravi tezke krivice, ki jih je napravil velesrbski contrali- zem.« d Dcoi'na vera. Zagrebski listi poro- Oajo, da je obiskal Stjepana Radica na njegovein domu banjaluški škof Garic. Kako se pa obnašaj.o slovenski skofje in njihovi časopisi ob žalostni trage- cliji v Narodni skupščini? Kako dr. Korošec in njegovi dubovniski tovari- si-poslanci? Na Hrvatskem imajo imč druzega Boga kakor mi v Sloveniji. d Umrl je na Teharjih v nedeljo avečer župnik g. Janez ftem-azar, star 60 let. Pokojnik je bil že dolgo časa bolan. Svoj čas se je zelo živahno ude- vržo kamen, ako si upa živeti drugače. kakor je predpisano? Ali ni bolje mo- žu, kateremu je dovoljeno, biti gospod svoje usocle? Napraviti si jo po svo- jem? Zato mi je prav, da imam shia. Nioesar nisem čutila do njega v pr- vem trenutku. — Bila sem vsled tež- kega poroda tako izčrpana, da sem bila do vsega apatična. Ravnodusno sem pogledala na dete, strašno bledo in slabotno, in ravnodusno sem dovolila, da so mi ga položili na posteljo. Ali ko je pri tem žalostno zaplakalo s svo- jirn pretenkim glasom, tako različnim od globokega glasu Jendovega, se je nekaj zganilo v meni. Na čelo mi je vdarila rdečica, v sreu se je razgorel neznani plamen, ki je deloval kakor bi topil led, s katerim je bilo doslej za- prto. Polagoina mi je stopala vroča vlaga na oči, ki so se jo bile odvadile propuščati: ostro so me zabolele, obr- vi so se zatresile, dokler ni končno pri- teklo do roba trepalnic, in občutila sem ob svoj em strastnem vzkliku: »Jonda!«. kako mi solze lijejo po obrazu. Prestrašena je priskocila mati, bo- ječ se, da ne bi v navalu žalosti stori- la kaj žaloga novorojencu. Zaman se jo bala, nič takega nisem imela v mislih. Z grenkimi solzami je ginilo poJagoma vse gor.],e, ki se je tarn nakupičilo za poslednjih treh let. Bilo mi jc naenkrat neizmerno lah- ko. * Zacudeno sem se razgledala po sobi, prvikrat sem opaizila njen razseg in poslikanost, presenecena sem se do- taknila s pogledom materinega obra- za,. Kako to, da še le danes vidim nje- ne sive lase. njen postaran, izmiicen obraz? Pozorno sem se zagledala tudi v tnoza. Mesnato oblicje z upadlimi, adi živimi očmi, pod katerimi visi koža v j globokih zagibih, napete, čutne ustni- ce pod redkimi brki in kratek vrat iz- ilajajo ravnodusnost naprani mojemu trpljenju, čeprav usta lažejo sočustvo- vaiije in izražajo radost nad srečnim porodom. Proti volji mi je vstala v mislih poleg njega postava Ane in Fan do, tiste naše služkinje, ki jo je imel rad. Koliko jih še bo? Sicer kaj na tem? Gim bom zopet popolnoma zdrava (— jaz čutim, da so vrača zdravje v moje upadle ude —) in bo niož napravil prvi poskus, da so mi približa, tedaj mu bom rekla svojo | trdno odločitev: bodisi, ostanein z njim j pod eno streho in se bom še nadaljo brigala za njegov blaigobit, ali pa od- idem od njega za vedno. Odločitev je odvisna samo od tega, da-li mi da po- polno svobodo in me oprosti moje za- konske »dolznosti«. Zato sem priprav- ljena tudi njemu privoščiti podobno svobodo in respektovati njeigov način življenja. Sicer bom prosila za razpo- I'oko in povedala sodišču o njegovi ne- avestobi. Imam zopet eno resnicno, odkrito veselje, ki me sili, da bi ga zaupala vsaj papirju, ko že nimam nikogar, ki bi mu ga mogla razodeti. Ali ne. — Niuvaim resnicno nikogai1, ki bi so zame zanimal? Neumna Helena! To praviš v tre- uutku, ko vriskaš od veselja, ko si po troh lotih zopet videla Oberliinderja? Ali ni naanenoma prispel v Caslavo, da bi te videl, ko je bil v Pragi slučaj- no slišal o tvoji nesr-eci? Ka,ka nehvaležnost! Ali bi niiogla kdaj pozabiti na trenutek, ko sem, ne sluteč nicesar, stopila v salom, siimo noznatno razburjena vsled obi ska ne- znanoga moža? Za trenutek je Ober- länder pri&topil k meni, me prijel za obe roke in zašepetal: »Ubogo deto, kaj se vam je zgodilo?« Morala sem sesti. Noge so se pod nienoj zašibile in sree mi je stisnil spomin s svojo trdo pest jo. — Koliko ur ,smo prebili ml trije skupaj v chru- dimskem parku! Koliko nepozabnih treriiutkoiv, ko sva vto])ljena v živ, za- upen razgovor, z ljubeznij.o pogledo- vala na otroka, igrajočetga se pri na- jinih nogali! Vsa moč me je zapuatila. Zakrila som obraz z rokami, da bi solze svo- bodno moglo teči in zgrudila sem se v luislanjac. Mehka. topla roka Ober- länder jeva me je nežno gladila po la- seli, dočim je druga skrbno brisala solze, stekajoče se po prstih. i 0, kaiko to .dobro de! Ko je za trenu- tek Oberländer paizljivo odstranil mo- je roke in s svojim finim robcem zbri- sal z njih poslednje sledove solz, sem mu hvailežno pogledala v oči in zaše- petala: »Že več ne boli!« »Tako je dobro«, me je ])oh.valil ve- selo, in ]>reden sem se naclejala, sva že zopet govorila, kakor da bi se nik- dar ne bila razzia. A vendar se tri leta nisva videla, kajti kmadu na to, ko sva se po moževi zahtevi neha la stikati, se je dal prernestiti v Prago. Prislo mi je tedaj do uses, da se je po mestu mar- sikaj o tem govorilo in da so mnogi spravljali njegov odhod v zvezo z me- noj. — Ali kaj mi je bilo na tem! Zdaj mi je pripovodoval, kaj je v teh ireh lotih novega doživel, in jaz sem drliteč, poslušala znani zvok in lepoto njegovih bescd. Ah, kako som postala | prazna, kao laena po stiku z ljudmi, I ki bi imeli sorodne interese z menoj! Kako sem okrevala vsled edinega raz- govora z modrim in finim clovekom! Preden je odšel, me je prijel za ro- ko in mehko vpražal: »Ali niinate Je- ničkove fotografijo, ki bi jo niogli po- grešati?« Kako rada bi mu ustregla, da bi mu z neehn izrazila svojo hvaležnost! Ali niinam, niinam nicosar. Pustili mi ni- Ko niti one in jaz doslej nimain pogu- ma. prositi mater, da bi mi jih vrnila. Posta.la sem žalostna. Kaj, kaj bi niu lu dala? 5«,.v K3 »NOVA DOB A« Stran 3. leževal bojev proti nemskutarjem v te- j harski obcini in je rad pomagal tudi j celjskim Slovencem v njihovih borbah. ! Bil je na pr. lined ustanovitelji Delav- skega podpomega društva v Gelju. Naj mu bode zenuljica lahka! d Tezko se je poskodoval na breški ; plaži« pod Starim gradom trgovski pomočnik Viktor Sinkovič, ker je pa- del na drobce razbite steklenice. Za- peljali so ga v bolnišnico. d Tenis v Celju. Pri neddjski tefcmi med Celjani in gosti iz Cakovca so zmagali Geljani v razmerju 8:2. j d Umrla da v javni bolnici 24. ju- lija Ivan Prebil, 4O-letni oženj. po- sestnik iz Imenega pri Podöetrtku in 25. julija Ema Bač, 50-letna žena na- j jfjiinika na Dal gem polju v Gelju. d Poskusen vlom v tobakarno. Ko je službujoči stražnik pri&el 22. t. m. zjutraj ob pol 3. do trafike pri mostu čez Voglajno, je opazil, da je izza ba- rake zbežal lieznan moški. Na cesti pri »Zelenem travniku« je stala neka de- klina s kolesom, s katerim sta nato oba pobegnila. Stražnik je videl, da so zunanja vrata trafike vlomljena, na notranjih steklenih vralih pa je bilo prislonjenö debelo deblo in pod klju- eavnico podprt ročaj metie. Vlomilec je obo palici zagozdil in na ta način v kratkem času laliko udrl v tobakar- no. Najbrže je isti ])ar vlomil tudi v trafiko na Glaziji. d Policijska kronika bilježi saran najdbo jednega pijančka, ki je pod svojim bremenam tako onemogel, da ni mogel domu. d Molitveniki za birmo dobivajo se v največji izberi v knjiga.rni in vele- Irgovini s papirjem Goriöar & Leskov- j šek, Celje, Kralja Petra cesta 7—9. | d Poljedelski stro.fi in oroclje bo tvorilo ob letosnji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejnia od 1. do 10. sopteinbra posenbo razstavo, da bo tako ustreženo glede izbire mnogoštc- vilnim kmetskim giaspodarjem, ki bodo prišli na ogled. Uprava velesejma vabL vse tvrdke, ki se bavijo z izdelovanjem ali prodajo polj.i'delskih strojev in orodja, d ase poslužijo te prilike in se eimpreje prijavijo kot razstavljalci k udelezbi. Gene prostorom so postavljer- ne tako nizko, da se vsakemu izplaea. Pišite takoj na upravo vele.sejiiki v Ljubljami. d Bivsi hrvatski ban lunrl. V nede- Ijo je umrl v nekem dunajskem sana- toi'iju dr. Teodor grof Pejaeevic'-Vi- rovitiški v starosti 73 let. Bil je svoj čais madzaronski paslanec v hrvatskem saboru in v budimpeštanskem parla- nientu ter nekaj let tudi hrvatski ban. d, Za udelezbo Jugosloyanov na - olimpijadi v Amsterdamu je beograj- ska vLada vendarle darovala 10(ü>()0 dinarjev, ki jüh bo raizdelila nied laliko in tekke atlete, kolesarje, satoljace in sokolo. Klerikalni telovadci si seveda no upajo v Amsterdam. d Švicarski konzulßt v Zaqrebu ob- javlja, da dne 1. av.gusta t. 1., to je na dan švicarskega narodnega praznika ne uraduje in l)o konzulat ta. dan eel dan zaprt. d Pobijanje stanovanjske bede v Za- fjrehu. V Zagrebu so letos do julija do- got ovili mestne hiše z 222 majhnimi stanavanji (sobe s štedilnikom in sta- novanja z eno sobo in kubinjo). Za ta stanovanja prosi seveda na stotine raznih strank. d Iz Frankolovega nam pišejo: Voda v rudniku se vedno bruha, vsled Cesar so okolice Lipa, Seloe, Trnovlje, Zabn- kovjo in Straža brez vode v svojem po- toku, kamur so gonili napajat živino, ko imeli perišča in tudi domače nilino. 0 požarib niti ne smemo govoriti. Oblasti se morajo zganiti in prisiliti družbo »Plamen«, da spravi vodo v staro strugo. d Prepovedana nemska privatna so- la. Ker je hotela neka Evgenija Rager ustanoviti v Gustanju neinško privat- no solo, je vložila tozadevno prosnjo preko okrajnega glavarstva v Pr-c- valj.ah na veliko županstvo. Isto pa jo ustanovitev te nemške privatne sole prepovedalo. Ali bode res došel drug kurz? d Prevoz vzorčnih kovcegov trgov- \ ¦cev in trgovskih potnikov kot potniška prtljaga. Zbornica za trgovino, obr( in iiidustrijo jo prejela od Gen oral no direkcije državnih železnic v Boogradu naslednje obvestilo: železniška tarifa •predvidova v § 30 I. del pod II. b, da Schiel terpentinovomilo M^r Verujte, če se Vam pove, da je vsaka gospodinja napravila najboljo iz- kušnjo, če je poizku- šala, da ŽENSKA HVALA preko noči raztopi ne- snago. Zjutraj je naj- bolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame Schichtovo Terpentin mile je za potnisko pi'tljago smatrati tudi vzorce, koje nosijo s seboj v trgovske svrhe trgovski potniki in pri katerih je že po naičinii zavoja razvidno, da so sanio blagovni vzorci. Medtem se je pa ugotovilo več primerov, da se je od- dajaio železnici v odpravo kot vzorce tudi blago za prodajo, da se je na ta način izognilo plačanju prevoznine kot eksprosne posiljke. Da bi se v bo- doce oneinogocile zlorabc, je direkcija doJocila, da je od 1. septennbra 1928 pri prejemu pošiljk kot vzorce zabte- vati od posiljatelja, da pokaže legiti- niacijo, ki naj vsehuje: 1. sliko trgov- skoga polnika, 2. njegovo ime in ])v\~ iniok, 3. ime in sedež firme, 4. pod- ])is trgovskega potnika,, 5. žig in pod- pis tvrdke in 6. žig in podpis zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Gone- ralna direkcija železnic je o tern že ob- vestila vse železniške postaje. d Na stari humanisticni gimnaziji v Gospicu je od 1. 1906 do letos lnatu- riralo deset otrok taimošnjega pravo- slavnega prote Ilica in sicer 5 z odli- ko, 5 pa z d-obrim uspebom. To je naj- brže edini slucaj v coli državi. d Dunajski semen). Jesenska prire- ditev dunajskega semnja se vrši od 2. do 9. septembra. 1928. d Jtalijanska nemarnod. V potek jiopoldno se je provrnil na cesti med Šturijami in Scžano velik autoonini- bus, last nekoga Itali.iana iz Gorice, ki je vozil letoviscarje iz Postojnc v Gra- dcž. 12 potnikov in šofer so bili več ali manj težko ranjeni. r Na Portugal skein so imeli zopet malo revolucijo. Aretirali so ob toj pri- liki 44 oficirjev. 25 vojakov in 171 ci- vil istov, ki jib bodo obsodili na pro- gnanstvo v Afriko. Tajnosti prehrane. Naše življenje zavisi mniogovec od nase i)rehrane, kakor si na splošno !nisiimo. Marsikdo je poizkusil pri saraem sebi, da ga goitoive jedi naprav- Ijajo boil] delavneiga ter dovzetnejšega, nasprotno, da ga n-ekatere jedi popol- iioina oleno. — Kropost velikih trgov- skih narodov novejsega c.asa korenini ne le v klimi zmernega zemeljskega ))asu, ki vzbuja veselje do dela in pa po njej prilagodena tozadevna vzgo- ja, temvec tudi po njej prilagoden na- čin prehrane, predvsem pa vsled nje- ne pravilne prehrane, ki podaje clo- veku žilavo mišičje in zivoevje. — Ozritno se na pr. na Indijo, kjer so Ev- ropojici v razm.oroma malem številu spravljk'ili milijonio in milijone teh lju- di pod svojo oblast. Ne le vroče pod- neb je indijskih nižav s svojim oslabu- jocini uplivmn, ampak tudi pomehku- žujora riževa hrana teh ljudi, je bila mnogo kriva k ternu zlu. Isto smemo trditi tudi o Kitajcih. — Tisti. ki ste kdaj potovali po Italiji, ali oni, ki ste se borili na italijanskill lleh, ste opa- Pes voSqe pasme se je zaletel. Dobi se ])ri gosp. Ivanu Mastnaku. trgovcu, Gelje, Kralja Pe- tra casta 15. zili lepe moške in ženske postage, po- , ! sebno v nekaterih mestih severne Ita- ! lije. Tukaj nas ne sme motiti, ])osobno ! one, ki smo bili v vojni na italijanskih tleh, če smo o-pazovali pri teih vojakih, I posebno pri vojnih ujetnikih, takozva- no male. »Peppine«. Saj so bili. vines tudi dokaj lepi in sta-siti mladeniči in možje! — Po teh krajih in mestih se združuje vse: ugodno podnebje, zan-or- nost pri delu in })riinerna prehrana, ! kar vse skupno harmonično npliva na I oblikovanje lepega telesa. — Možno je tudi pri manjši preihrani ohraniti le- poto telesa, co no uživamo toliko, po- j sebno alkoholnih tekočin, ki napenja- ; jo telesno staničje v popaceni obliki in če asredotočimo naše delovanje na ])ravo mero. — Kro])ka mesna hrana poraja sicer mišičevje, ali lepih teles- . nih oblik pa nikakor ne oblikuj,o. To dasezemo Le pri pravilni mešanici mes- nili, zelenjadnih, mocnatih in sadnih .K'diJ. —¦ V tern oziru bi se inorali rav- nati posebno po vzgledu dobrodusnih DuiKijčanov, kojili moška in z'enska lc- pota je povsem znana. Seveda je tudi pri njih v veljavi že prej rečeno, da so pri delu zmcrni, si privoščijo potreben pocitek in oddih in tako tudi 5as za po- trebno telesno oblikovanje. — Da ima- nio tudi v naši domovini lepe in stasite ljudi, posohno v Dalmaciji in (Vni go- i'i, ])roti teniu, da jo njih prezivljanje trj)ko, nairn je vsom znana Pa tudi mi, Slovenci, nismo v tern oziru zadnji. Vendar bi pa la'hko zaznamovali večje uspehe, ako bi moigel naš človok odlo- žiti od sebe del peze težavnih del ter si privošciti voč počitka in pa, da bi no bil v toliki meri udan demanu — al- koholu. — Tajnosti prölirane imamo dovolj na razpolago, pa le prove-like miitožine pripuščamo brezskrbno mi- mo navS in so jib ne zavedamo. — Sportniki, telovadci, atleti in drugi ve- do prav dobro, kako se morajo prelira- niti, da postanojo močnejši in zmož- nejši upirati se raznim naporom. Drže se striktno zmernosti in izbire prehra- ne. Tudi to nam je znan.o, da veimo l">rav dobro izbirati hrano za vse nase domace živali, da nam postanejo do- bičkaiiosnejše, vztrajnejše, mišičnatej- j še in niastnej.se. Da, celo njihovo čud vedo p rennen it i nckateri rejei. Kako radi pa pozabljamo na človeka — sa- inega «ebe! — Sadje upliva posebno iz- datnio na naše živčevje. Tako posebno jiabolka, ki so jih razni svetovni vele- umi uživali v največjo slastjo. V sred- n.jwveški zgodovini čita.mo, da so v sa- mostanih, kjer se je mnogo učilo, imeli jabolene prikuhe v velikih časteh. Na- j ravni nagib, ki je največ vodil te ljudi, ; je bil pravi, ker vsebujcjo jabolka fos- ! for, kojega raivno pasebno uporablja- ! »io v naših možganih. — Večkrat bo- ! lujejo ljiudje tudi na pomanjkanju že- leza v krvi. Takim ljudem nasvetujejo navadno to ])oimanjkanje nadomestiti potom umetnega do voda železa s po- rn ocjo lekarniških izdelkov kina vina itd., namesto da bi se posluzevali v iz- boljšanje tega nedostatka železo vse- bujoc'ih rastlinskih .snovi. Mar^ikatera niamica na dezeli vam bode pa pra- vilno nasvetovala, da uživajte pridno v takih slucajih špinctčo, jagodo in gj'O'zdje in da pijete caj iz mrtvih ko- priv. — Svežost duha, katero so si znali ohi'aniti razni misleci do svoje visoke starosti, inia gatovo svoj iz\or j)osebno v razumnem, tudi razmeram prehrane uravnanem nacinu zivljenja. Uravnana ])rehrana in zmernost ohra- Iiiti telo in dušo v ravnotežnosli, kar pa je danes žalibog pri mnogih ljudeli tako omajeno, nam predocuje gotove zmote v uravnanju zivljenja in pred vsem ])rehrane. — Na vsak način po- končava nesmiselno prehranjevanje voč ljudi, nego katerakoli nalezjjiva bolezen. Na tisoce ljudi um.ro vsled neizmerno ])rehrane, nasprotno za-last- no preminejo zopet drugi tisoci ljudi vsled nezadastne prehrane. — So to- raj zmote, ki iz raznih pogrešenih vzrokov nastajajo usodopolne posledi- ce. Mi, ljudje, premalo premišljuje- ino glede načina svojega preživljanja in preveu lahkomiselno in tja v en dan zi'vimo. vsled cesar pozabljamo na svoj acmioljski dobrobit. — Da bi prišli te- niu^ nodoslatku v ok am, naj bi sluzile le, iz dobregiči namena napisane vrste. Ivan Burdian. Železniški tarifni odbor. IVTinistrstvo saobracaja je odrodilo, da ima tarifni odbor meseca avgusta [ t. 1. izvršiti revizijo se-daj veljavnt1 bla- I govne klasifikacije lokalne in prlsta- niščne tarife, posebno pa izjiemnih in izvoznih tarif. Predvsem ima tarifni odbor dati ministrstvu svoje mišljenje o sledecih vprasanjih: 1. Ali in v koliko je potrebno. da se i sodauje oznaicbe ])osameznih vrst blaga i v blagovni klasifikaciji izpreinenijo ali dopolnijo. V kolikor bi to bilo potreb- no, se mora vsak predlog podrobno utemeljiti in navesti wsi poda.tki, s ka- torinii se dokaze. da je pred'lagana iz- p rtMnemiba umestna. 2. Da se eliminirajo sedanje anoma- ! I ijo. ki obstojajo v blagovni klasifika- ciji, a deloma tudi v lokalni tarifi. se ima az vsak predinet in vrsto blaga ugotoviti točna. tržna cena, da bi se : moglo na podlagi teh cen pr.esodifi j obromeniitev ])o želozniški tovornini in ! določiti maksinialno doi)ustna tarif na ! obremenitev. Pri tern pa jo uvaževati, ! da veljct splošna blagovna klasifikaici- J ja onako za doina.ee. kakor tudi :r\ ino- zemsko blago. Pol etna razproflaja čevlfevl Dim IIS-—. 135-—. 15S--, 18S'- ST STRAŠEK, 2S% z"«ža"e Cgne!KQVAŠKAUl.l. t^mmmammam JW^ ogiejte si iziožbe! im wmmmmmm^ Strap 4.__________________________________;___________»NOVA DOB A«_______:______________________________ Stev. 83. Celjska posojilnica d. d. "•"twuk == v Celju ^= „jsta-A Stanie glavnice in rezerv nad »¦¦ ¦ ¦ . i, u _¦ ¦ ¦ In posojllne posle. — Kupuje Din 8,000.000'-. V lastni palaci Narodm OOm In prodala devize in valute. L9"* Podružnicis Maribor, Šoštanf **W% ft. Up'olo'vitj, za, k-HiGro i »red mete jo potreba upcljati izjenme izvozne ta- nk. Vsak tozn.devni predlog je Ireba po'lvobno uloiiwljili z vsomi podatki. ki so za rekonsirukciio tarife potrehni. \ Za kaioro predwete so polrebno1 pristanisGnc tarife, koliko znaša lctni koniingent promela posanieznili vrst blaga za razna pristamišča. Zbornica TOI jo na. podlagi gorn.iih .mmiic naprosila potom okrožnice in ¦ ttresente, da ji sporocijo svoje inislje- nje opažanja in predlog-e za vse precl- mete. ki pridejo za njili obrate v po- .ahajajo doslikrat v tleh svinja&ov in so pod gotovimi pogoji takorekoc ne- strupene. t. j. da ne povzrocajo boloz- ni, cetudi pridejo v telo prasdea. One so kakov zrno žita, ki ne more lzkaliii. ako nhna zadosti vla«e in toplote. (-e pa nastane toplo vreme in so tudi se druge okolnosti take, da se klice začno njMožiti, ledaj povzročijo v tclesii pra- .siča, kamor se zanesejo s krino. ne- vaa*no rdečico. Zato ravno opažamo, da se ta bolezen pojavlja skoraj iz- ključno le v toplih mesecih leta, i>o- .sebno ob hudi vročini. Rdecica se ne pojavi, kakor n. pr. slinavka v vecih hlevih enega kraja riaenkrat, temv©c nastopi zdaj v tern, zdaj v drugem dvorcu in napade le [)osam«zne prasiče v sviniaku. Naj- rajse zbole niiladi prasiči od eetrtega ineseca do poldrugega leta skirosti, starejsi le poredkoma, sesajoca prase- ta pa sikoraj nikoli. Znaki bolezni so sledeči: Prasič. ki je mogoce he zvecer z veseiljein jedel. drugo jutro ne pride h kpritu. Zariva se v steljo. nerad vfitame, se leno pre- niika in lilato ne gre ad njegai. Po tele- su je vroč in hitreje dilia. Že takoj v začetku. veasili pa še le po enem do dvüh dneih, se spahnejo na koži oki'og- laste, kakor tolarji velike, rdeče lise, ki postanejo poznejc bolj vijoleaste bar- ve. Če te Use potipamo z roka, obču- timio, da so izbačene nad poivršino. To je tista oljJika bolezni. ki jo smatramo kot ngodno. V drugih slucajih pa po- rdeči koža v vecjem ohsegu po trebu- hu, vraitu in u&esih, prasica kulia lm- da. vrocina. težko sope in leži nepre- niifno zarit v steljo. Ta obi i- ka bolezni. je navadno mnogo lmjsa od prejšnje in če ne pride hitra po- tnoc, praisle kmalu pogine. Rdec'icrt je splol) hitra bolezen, razvija se na.glo. \- posameznih primerih colo tnlco bar- no, da pra'Sic čez noč pogine. Y tern primeru veckra-t ne opazinio na koži nobenib znamenj. ker se je bolexen ta- ko b.itro razvila,, da^.se iiso niso moglt» rriti razviti. Kako ohcariijeino prasiče pred holcz- nijo? ICdino in popolnonia zuiicsljivo i'av- stveno sredstvo je cepijenje zdravili ži- vali. ("epljenje izvršuje.;o živinozdrav^ niki spoinladi pred nastopom vrowgai |!olelja. Stroski za cepljenje so iv.a- Icnkostni, tako da jih vsak po,sestnik znio]-e. Yarstveno ccpljen pr.;;sic zado- bi odpornost proti bolezni za dobo pe- tih do Sostih mes^eev. Ako se ga pa po ! prvem cepljenju cepi čez 10 dni še en- lira t. cstane prasič celo eno leto ne- sprejoniiljiv za rdečico. Ker je pa dva- k rat no cepljenje združeno z veejimi etroski in ker je glavno, da varstvf) ; traj-a vsaj do zime, se cepi navadno sa- j mo enkrat. j Kdor ne da cepiti prasičev, jo po- poljicma sam kriv, ee miu zbole in po- i;iiiejo. Kakor rnora.mo za'varovati. hi- so pred požarom, tako moramo zava- rovati prasiče pred bolezni jo. Vsako praznoverje, ki ga nepom-eni lji.id.j-1 razširjajo, ces, saj cepljenje nic nc poimaga, je za obsoj'ati. saj je vendar v vseh kulturnih dežolah cepljonje splis- ; no razsirjeno in že desetlct.'.a preizku- šeno. Z,godi se pae, da cepljen prasič poznejo emkrat zboli ali celo pogine na kaki drugi bolezni, n. pr. na svinjski kugi ali kužnem vnctju pi,fuč. Dolični güispodai* izgubi vsled nepoueenosti rei'o v cepljenje in še druge oplaši. ATe- deti ]Da nioTaano, da cepljenje proti fdecici ne obvaruje prasirov prud dru- giini boleznimi, ker zdravila proti vsi'in boleznim cloveski um še ni iznašel in ga nikoli ne bo. Stvar je treba tore] pravilno pre.sojati in s takimi govori- (.•ami sain stbi in še drugini skodova-ti. Ce sino pa že stoi'ili ta grdi. da svo- jih prasičev nisnuo dali cepiti. oz. smo iz kateregakoli vzroka zamudili to pri- loznost in so nam prasiči zboleli, niio- j'anio takoj poklicati živinozdravnika. Vsako odlaganje in upanje, da bo pra- sic ze sam ozdravel, nann prinese laliko lusroco. Vsa domača zdravila in raz- liini zdra:\ilni praški, ki jih lekar- uarji prodajajio kot zaščitna «redstva proti pra-sicjim boleznim. ne pcinaga- jo nit;. Kdor si sam ne bo pomain se dobl nabiralsiik na dom. ^ mfllega faste in varčnost so pred- ¦&¦ f* f r%" I* —. C vclikol pogoj„ravnoS.i $\$m% v Celju, Presemova uhca 6. Tiska in wxiaja Zvezna tiskarna. — Odgovoreai za izxiajateija, tiiskanio in rediakcijo Milan C*tto%* » C*lj*<