^VENSKE NOVICE ^odvisen slovenski jflik. Najbolj razšir-v severozapadu Z. ' uspešen za oglaše- fjn)e< NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik II. CALUMET, MICHIGAN, 29. MARCH 1918. Štev 52. ofenziva na zahodni i pdčeta zadnji teden jispečno nadaljuje. J brjtiških čet ojačenih pq ;jh in baje tudi ameri-i divizijah postajo od -dne močnejši*Zayeznl“ € in digm.iiiyiiiiiii.iHiiidiiiiiii.jiiiihìiiiiii mimitimmm s m uit: m mmmšm: lSupaj° na končno zmago. Vsem naročnikom, oglaševalcem, prijateljem in somišljenikom voščita Protinapad Zaveznikov jo pričet. Nemci In Angleži napredujejo. VESELO ,|MILJ dolgi fronti SO \E TRI DNI NEMCI PROAVO LO BOČI Ni DEVETIH MILJ. . translation filed with the post-■atCalumet Michigan on March as required by the act of m jun — V jutro 21. marca ((incipriceli od zaveznikov že : prerokovano ofenzivo na se : francoski fronti. Napad je ruedinole na angleške pozici (raziva seje pričela v, loku, razteza od Lagnicourt tlo lovjaGauche. Naperjena je prvi vrsti proti črti, ktero ■edel angleški general Byng bnirl917. Vsi boji se vrta pfostorih ob reki Somme, nobili N ci pred dobrim » dni poraženi. Nemci napa-V velikih masah, ki dajejo so uiiiii dober cilj za topove in mo bombe. Kadi tega so iz. hi ški strani ogromne, ;eli se takoj napolnijo z ičetami.Dosedaj so Nemci :i'se ozemlje, kterega so ■ ' posesti lansko leto, predno * začel general Hindenburg pičilo umikati. Vspelli ofen--jfvedni so bili ogromni, ^nik se je moral umikati na fli pred močnimi nemškimi B|d. kterim je baje poveljeval tesar Viljem. V teku dni -Mcer pritisk ofenzive zmanj-t‘r so se Nemci vedno bolj levali od svojega oporišča al 11111 je preskrbovali je armade z !tl11 i« municijo radi poinanj-'.3prevoznih sredstev po opus-dikrajih zelo otežkočeno in 'di artilerija ni mogla tako v v Uredništvo inUpravnistvo “SLOV. NOVIC.” : tis: ili; mm ® usi: :* $ m . mmm m mmnm m mmamn i! iledi ti prodiranju i nf anteri- N " umen je zaveznikov je, da 1 'avno radi tega silna moč nemškega nabada razbitih ko bo zavezniška arniko z novimi, navlašč za ,12lv° pripravljenimi rezer-j1’Pričela z protinapadi v od iz 'ranih črtah, s katerimi ■° navdati smrtni udarec %. Uradna boročila %Jon, 2 (j . marca. — Vojni h nocoj objavil, da so Nem 1 mesto lioye ob pol devetih "°' Zahodno od lioye in No-^50 «Hi ustavljeni- ,°ktožjn mesta lioye se An ' krancozi in Ameiikanci bo- ‘aitio oh obratni, dostavlja f|ln. Francosko ojačenja pri |0 ‘*a fronto neprenehoma. i J"doih 2(5. marca. — Bikta lJlMeobceli fronti južno .; * domine, paroča general \> * . . n- fenici so napravili nove , dli v bližini Ohaulnes. ...'Il2> 29. marca. — Drve fran j, ^ete sodelujoče z Angleži Qc* St. Anentin, so zasedle / me Pozicije na Oi«, levem i ^er zadržujejo Nemce. ' % Čez London, 26. marca Ise ravno nad mestom bregu No — Nočno poročilo iz glavnega vjnega stana poroča, da so Neme zasedli Lihons, lioye in Noyon in da so na več krajih prekoračili znano Šomsko bojno črto. Berlin, 26. marca — Stevijo izajetili kanonov dosedaj znaša 963. poleg tega je bilo več kot sto angleških “tankov” zajetih. Od početka ofenzive je bilo uničenih 93 sovražnih letal in šest balonov. London, 47. marca. — Angleška armada ne samo da zadržuje upadnike, ampak tudi sama napada severno in južno od reke Bollirne. Rezultat teh protinapadov je bil, da so na večih krajih obdržali svoje pozicije, dočim so na drugih potisnili Nemce nazaj. Field Maršal Ilaig poroča, da so pri teh napadih povzročili sovražniku o-gromno škodo, Njegovo poročilo se glasi; Bitka se je ponovila danes jutre z novo silo severno in južno reke Somme. N a j hujši boj se je bil celi dan južno od Rosieres in severno od Ablainville. Neuspešnemu poskusu sinoči prodreti skozi našo linijo južno od Somme so sledili danes jutro močni napadi v bližini Rosiere in južno od nošega mesta. Sovražniku smo zadali velike izgube. Bolj severne smo vzdržali vse akoravno ljute napade sovražnika. Danes popoldne je sovražnik srdito napadal v bližini Buoguoi n Ablainville, zadnjo vasico je sovražnik zasedel, docitn je bil odbit na vseh drugih točkah z velikimi izgubami. Splošno se vrš D bitka na celi rotiti. Bo noči so se morale naše čete umakniti na obeh bregovih Somme. Naša linija se sedaj raz-teze mep selom Rosiero in železniško progo južnozahodno od Albert. Ta vasje v sovražnikovih okah. Zahodno od lioye so bili Francozi v težkem metežu in so se morali na nekterih krajih umakniti. Prihajajo pa ojačenja. Francosko poročilo, Pariz, 27. marca. —— Nemci so danes, z novimi močmi napadli naše pozicije vzhodno od Montvi-dier. Naše čete so ustavile napad sovražnika, ki je napredoval le radi velike premoči v številu možtva. V okrajih Las s ing n y in Noyon je naše vojaštvo popolnoma ustavilo sovražnikov napad. Nemško poročilo. Berlin, čez London, 27, umica. _Na obeh bregovih reke Somme naše napadovalne čete počasi napredujejo. Uradno po. ročilo se glasi: Angleži pričeli umikati danes jutro na široki fronti ob raki Somme. Zadnja sovražnikova straža,se je sicer upirala, a se je morala Or-dati nateli)u silnemu pritisku. Be-vernošin južno od vasi Albert smo si priborili prehod čez reko Allere. Vasico Albe-t sme vzeli proti večeru. Južno od reke Somme sm° po budili bojih pognali sovražnika proti Chaulnes m Lihous. Vas Roye smo zavzeli z “Šturmom”, dočim je sovražnik sam izpraznil mesto Noyon po krva vem pouličnem boju. Sv. Oče za mir. Rim, 22. marca. Za trajen mir prosi papež Benedikt v svojem velikonočnem pozdravu na Združene jsya topove kroglje je znašla H. • Nemci obstreljujejo Pariz Bari z* 23- marca. — Danes od osme ure zjutraj obstreljuje sov-ra: ni k v presledkih od petnajst nRjtt mesto Pariz z izstrelki od -U- f _ f 240 milimetrov kalibra. Okrog 10 oseh je bilo ubitih in kakih 15 ranjenih. Najmanjša jazdalja med Pariz-04 m fronto je 62 milj. Od kod da prihajo streli je uganjka, ker človeštvo do seda j še ni znalo za top. ki bi nesel tako daleč. Washington 23. marca. — Amerižki vojni izvedenci so bili začudeni, ko so brali pariško brzojavko. Spološno mnenje med njimi prevladuje, da so Nemci iznašli kak ftov model zračnega torpeda. Dosedaj znana največja dal- °ge,hh ld -Ìe “*stHl iz »spoznanega Eksplozija v New Yorku. New York 26. marca — Šest zaporednih eksplozij se je dogodilo danes popoldne na obrežju New Jersey ob reki Hudson ravno nas proti trgovskemu delu mesta New York. Razstrelba je bila tako močno da so padali kosi lesovja in opeke milje dalječ v niestoiNew York, tako da se je zdelo da je mesto bon. bardirano. Znano je, da so bile tračnice Erie železnice napoln jene z vlaki z municijo, namenjeno v Evropo. Eden teh vlakov se je moral vneti in obenem je'zanetil tudi druge vagone. Šest oseb Je bilo ubitih pri eksploziji. New York, 2 6. inarca1 — 22. Države, ki ga pošilja po Associated Press. Svetega očeta poslanica pravi: “Brvi pozdrav vstalega Odrešenika Velikega tedna, je bil: Mir vam bodi. Nikdar ni svet, za katerega se je žrtvoval, potreboval tako silno tega pozdrava miru baker cjanes. “Ob tej slovesni priliki ne moremo ničesar boljšega želeti deželi tako dragi našim srcem, nego da naj božji Odrešenik blagovoli uresničiti željo vseh, to je, ozdravljen je obstoječega sovraštva in sklep trajnega miru, utemeljenega na podlagah pravičnosti, bogaboječnosti in ljubezni do človeštva, ki bo dal svetu novo organizacijo ljudstev in narodov, združenih pod varstvom prave vere v strem ljenju po plemenitejši, čistejši in prijaznejši prosveti. “Tako želimo izpolniti našega Gospoda zadnje naročilo Njegovim apostolom : “Bojdue po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsa- Geneva, Švica 26 marca — Brzojavka iz Dunaja poroča, da je bil top, ki je bpmbardival Bariz napravljen v avstrijski Škodovi tovorni. Top sam na sebi ni nie novega edino le iztrelivo ali broglia ima nekaj novega v sebi. Pravijo, da so samo dva ali trije topil te vrste izdelani. Nemci bodo zaplenili ameriško lastnino. Amsterdam. .— Nemška vlada je|uaprosila nevtralne dežele, da naj naznanijo ameriški vladi, da bodo oni zaplenili vso ameriško aatnino v Nemčiji kot odgovor ,.a, to ker je ameriška vlada skleni-la, da zapleni lastnino nemških podanikov v Ameriki, ki se nahajajo v Nemčiji, vzroka je uničil 6 nadstropno poslopje Jarvis Warehouse kompanije, ki je v bližini Erie železnice. Materijalna škoda se ceni na en milijon iu pol dolarjev. V-sklaiiš-eu se je nahajala velika množina kemikalij. Uvedla se je stroga preiskava. Ponemčenje kvrlancije London. — Bavarski na selniški urad je naznanil* da ho posla 50.000 Nemcev v Kurlandijo, Katero so Nemci vzeli Rusom. Nemci se zagozdijo še bolj med zavezniške armade v smeri proti mestu Amien- so se Spopad med slovenskimi in nemškimi vojaki. Washington, D. O. 20. marca Neko današnje laške oficelno poročilo pravi, da so se za avstrijsko fronto spopadle nemške in slovanske čete ob laški fronti. “Tekom zadnjega prestavljanja čet za sovražno zadn jo črto’, pravi poročilo”, je prišlo do resnih spopadov med polki raznih narodnosti Tipični dogodek se je odigral v Jesenicah, kjer se je sestal odeelek nemških čet z vojaki 3. bataljona 27.. polka, ki sestoji iz samih Slovanov (Slovencev) ki so peli svojo narodno himno-Nemci so pričeli Slovane izzivati, nakar se je vnel ljut hoj. Drugo vojaštvo je prihitelo na postajo m slovanske vojake, ki so bili pie-magani, so potisnili v železniške vozove in so jih pod nemško eskor to poslali na fronto. t Olajšanje je na Vas ležeče. Ako pogledate globeje v življen je sprevideli bodete da ste krivi raznih prestopkov, rednega življen ja in hrane zatorej ste si pri tem sami krivi ako trpite z pokvarjenem želodcem. Tudi pomoč temu je na Vas lezoča. Kri ki je razna-ševalec, dobi v svoj tok razne stru pe, kateri se morajo odstraniti in Trinerjevo Grenko Vino je najbolji čistilec želodca in droba. Za-basanost, neprebava, glavobol, migrena, irespalnost, nervoznost druge želodčni izgredi, se nikakor, ne morajo zoperstaviti prot' 4ri-nerjevem vspešmm lekom cena §1.10. - Po lekarnah. Za revmatizem, nev-ralgijo, putiko, spahnenje,otekline boleče ude, etc. poskusite iriner-jev Liniment, ki hitro in gotovo pomaga Gena 35 in 65c po lekarnah po pošti 45 in 75c. « * * * * V lekarnah Cena §1.10 Jos Triner Oo. izdelovalci ,1333-1343 S. Asldand Ave, Chicago. 111. Calumetske novice. —Kampanja za tretje posojilo, Svobode se bode pričela 6. aprila ob prvi^obletnici napovedi vojne Zdr. Držav Nemčiji. Poziv vlade na društva, klu be in posameznike prinašamo na 5. strani. — Ako hočete varčevati, obenem pa pomagati Zdr. Državam dobiti vojno, kupujte vojne varče_ valne znamke( War Saving, Stamp) Za pet let vam bodo doiiesle dobre obresti. Kupite jih lahko na banki ali v Vertin Bros. prodajalni. — Bojno pomožna liga je sko-■o dokončala svojo kampanjo. Namen te lige je potom mesečnih doneskov, ki so primerni mesečnim dohodkom posameznika, zložiti sklad, iz katerega naj bi se plačevali razni vojno pomožni stroški kot so za Rdeči Križ, za Kolumbove viteze, Y. M. O. A in droge zahteve. Dosedaj obečana svota bo zadostovala vsaj za letoš-n je potrebščine. Mi namen te lige odobravamo,, ker od sedaj naprej* nas ne bodo tresli vsaki teden za kako drugo stvar. Vzgledu michiganske države, ki je prva v Zdr Državah vpeljala ta način kolek-tanja. bodo gotovo sledile tudi druge države v Zvezi. Vsnn znancem in prijateljem z katerimi sem prišel v doti ko, za časa obiska na Calumet,se tem jio torn prisrčno zahvalim za njih ges toljubnost in prijateljstvo. Geo. Frankovich. TPLOŠNO ZAVEZNIKI DRŽIJO SVOJO FRONTO IN NJIHOVI ČASNIKI PRIJAVLJAJO POPOL ZAUPLJIVA POROČILO. True translation filed with the postmaster at Calumet Michigan on March, 29 1918, as required by the act of Oct, 6 1917 Z doslej nepoznano silo so se Nemci vrgli na linijo, ki veže Francoze in Angleže m so napravili valiko zagozdo med nje s tem da so prisilili Francoze, da so se umaknili iz mesta Montdidier. To mesto je 19 milj oddaljeno od mesto Amiens, kterega Nemci želijo zasesti. Nemška artilerija je močno do— lovala danes jutro, a doseaaj že ni bilo nobenegaginfanterijskega napada. Pričetek drnzega tedna velike nemške ofenzive je našel Nemce v silnem naporu prodreti skozi zavezi zavezniške črte. dočim se te trdovratno vstavljajo napredovanju ob zagozui, ki so jo Nemci na. pravi 1 i med angleškimi in frati, coskiini pozicijami na starem bojnem polju ob reki Somone. Angleži so napravili protinapad v bližini mesta Albert iiijso protis-nile Nemce nazaj za eno miljo med rekami Somme in Ancre. Zadnja poročila trdijo, da znašajo nemške izgube med 300.000 in 500.000 mož. Protinapadi so vspeli. London, 28. marca. — Anglež^ so zajeli nekaj jetnikov in samos. trelnih topov. Bitka se nadaljnje na obeh straneh rent Somme. Danes jutro je sovražnik pričel močno bombardirati angleške postojanke vzhodno od A.rrasa. Reuterjev poročevalec na fronti pravi, da so Nemci vkljub budilo napadom le malo napredovali, dočim eo Angleži no samo svoje ob držali, ampak tudi na nekaterih krajih napredovali in zavzeli že izgubljeno ozemlje. Tlie Levin Jewelry Co. Uljudno vabi slovensko občinstvo v okolici, da pridejo na ogled naše prodaje zlatnine. Ravno sedaj] nudimo poseben kup v prstanih 14 in 18k čistega zlataZpo posebno nizkih cenah. Naš 25 letni obstanek je Vam zanesljiva garancija LEVIN JEWELRY CO. 25 let poštene in pravične trgovine. Sth.JStreet. PoleK Olnss Block lote. 4 i SLOVENSKE NOVICE”' Ust za Slovence v severozapađu Zifidinjenih Držav. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Galumetu. Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: .. S 2.00 ........................,1.» Zb pol leta ...........■'■*** Zi Bvaoro » »-«o 15 Kl Z» celo leto .......... li60 ali g Kr &a pol leti ........... * ‘ Posamezni iztiei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI ee ne vračalo. ©OPISI brez podpisa se ne sprejmejo. “S! preselitve iz Rednega v drugi krs.1 naj ea nam blagovoli naznaniti staro bi Dopisi, denar in naročilalnaj se dopošiljajo pod naslovom: Skne* anFubUshing Co” 21l-7th Street. Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS.”- Published every Friday at Calumet Mich-, hy theuiUovenian” Publishing Co.. .11 Rh ' *’teÄov.»fc paper in the Northwestern part of the U. S. of America. SUBSCRIt "«ON *2.00 per year. The best advertising medium for Michigan Innesota and other Western States. Advertising tales sent on application. Entered at the PoBt Office at Calumet, Mich e second class matter. Telefon bJ. w—— I :!ll;: üllü '.üIIlt'ilBir "ilBIll'I'IBtL.lilBl!! B CALUMET IN OKOLICA, 1 Jw— — Vile rojenice so zelo uposle-ne med slovenskimi družinami. Obiskale so najprej Johna in. Frances Kàzyaka na Yellow Jae-ketu, kjer so pustile krepkega prvorojenca Rafaela Josipa, naco so šle na Ked Jacket k Harry in Frances Hammond, te dva so ^obdarile tudi z čvrstim dečkom Theodor Rihardom, potem so pa napravile sprehod v našo slovensko vas Raymbaultown, kjer sta jih Anton in Štefanija Prelesnik prijazno sprejela. njih gostoljubnost so jupoplačale Rojenice z -hčerko Eleonoro Katarino. Vsem častitamo! ' — Akoravno je letos Velika noč zgodaj, bomo imeli, ako se naenkrat kaj ne izprenieni, suhe in tople praznike, kar ni ravno navada v našem kraju.Vspričo take ga vremena bo nedvomno naš verni narod v obilnem številu obiskoval skrivnostne obrede Velikega tedna v naši slovenski cerkvi in trdno tipamo, da ne bo nikogar v fari, ki bi zamudil Vstajenje v soboto večer in pa sv. mašo na Veliko noč, Drv kateri bo ofer ali darovanje za cerkev. — Rojake na Raymbaultown opozarjamo, da bo g. župnik prišel blagoslovit velikonočne jestvine v soboto popoldne okrog pol tretje ure na dom g. Jos. Žalca na 2463 O Str. in g. Johii Mušiča na 2025 Calumet Ave. — Kakor že omenjeno v našem listu zadnji teden, bodo v 'nedeljo jutro pomaknene vse ure v Zdr. Državah za eno uro naprej. Služba božja se bo vršila v nedel jo že po novem času. Da ne boste pozabili in radi tega zamudili sv. maše, pomaknite svoje ure že v soboto- večer za eno uro naprej, .da ne so potem v nedeljo zmešnjave. — G. John A. Klobučar, sin čislanega našega rojaka g. Mihaela Klobučar iz sedme ceste je vstopil prostovoljno v Stric Samovo vojno'službo in sicer v oddelek obrežne hrambe (coast guard). Proti vzhodu odpotuje jutri. Spremljajo ga naše iskrene želje, da bi zvesto služil svoji domovini in se po sklepu miru vrnil zdrav in zadovoljen v krog svojih nešte-vilnih prijateljev. ___ Konečno smo dobili g!as od našega mladeniča Jos. lleniclia iz Tamaracka. Zmali smo, da je bataljon michiganskih inženirjev, v k te re in služi tudi on, že dalj časa na "Francoskem, večina fantov se je že prej oglasila s kako kratko vestjo,le od Jožeta ni bilo nobenega glasa, tako da smo se bali, da se mu je morda kaj hudega pripetilo. Ho, njegovo akoravno kratko pismo nas je pomirilo. Pravi, da je zdrav..Pismo je potovalo iz Francoskega 26 dni. — Rojaki Jos. Matzeie, Lovro Deržaj in Matt ltozich, vsi iz Os ceole, so ta teden odpotovali v Somerset, Col. kjer se mislijo nastaniti. Čujemo, da namerava tudi več drugih rojakov zlasti samcev oditi ravno tam.j-Pog daj, da ne bi obžalovali tega koraka. —; C. Geo. Frankovič iz Man-istique je po osnih letih zopet enkrat obiskal svoje znance na Galu-metu. Mudil se je tu en teden dni. Pravil nam je da Manistique zelo napreduje. Zidajo novo tovarno za papir, ki bodo, dala dela 800 ljudem. Proti domu jo je odrinil v sredo jutro. — Društvo Slov, Dorštnaric dvor Corpus Christi St. 501. je imelo svoje letno zborovanje in volitev uradnic v sredo 20 marca. Izvoljene so bile sledeče uradnice: Predsednica, Frančiška Plautz, Podpred. Kate D.Zunich, zapisna tajnica Mary Jerman, finančna taj. Mary M. Plautz; Blagajnica Ana Šterk; Odbornice, Mary Ko. tzian, Mary Benčič,' Ana Meteš. Maršalke, Kate Grahek in Mary Simončič: Vratarice, Ana Brilla in Mary Gasparich. —Ali ste že plačali svoj dohodninski davek (income tax)? Casa imate le še do 1. aprila. Majtnanj ša kazen za zanemarjenje te dolžnosti je 120.00. Ha to opozarjamo zlasti samce, kterih veliko na Oalumetu služi več kot $1.000 na leto. Vsi ti morajo plačati davek. Vsaka banka vam ce izpolniti dotične pole. — Oalumetski draft board je sestavil listo vseh onih registriran-cev, ki niso oddali vpraševalnih pol (questioiiaires). Vseh skupaj je 123 mož, kterih imena in zadnji znani naslovi bodo odposlana na vojni urad v Washington. Izmed teh 123 jih je 17, ki so bili rojeni v Zdr. Državah, 91 je ino-zern cev, največ Avstrijcev in Rusov, nekaj Armencev in Turkov en Meksikanec in en, Anglež, Z zadovoljstvom sme opazili, da je med “Avstrijci” le par Slovencev, ki so zanemarili to dolžnost. Večina “Avstrijcev” so Hrvati Med slovenskimi imeni smo videli tudi ime Johna Gazvoda, ki pa je že nekaj mescev v hladni zemlji. —Drugi teden vršili se bodo v skoro vseli mestih bakrenega o-k rož j a patrijotreni shodi v proslavo obletnice vojne napovedi Zdr. Držav. Na prodaj. Dve izvrstni molzni kravi, glasite se v prodajalni p ri Mike S uh ich Sedma Cesta. O- Z potrtem srcem ob svežem grobu našega nepozabljenega sina oziroma brata Josipa Vidmar se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so ga obiskovali ob času mučne bolezni doma in v bolnišnici, ter nas tolažili ob uri grenke ločitve. Prisrčna zahvala gospodu Rev- DrJjRežeku, ki ga je obiskal in tolažil v Sanitariumu, Rev. F. L. Klopčiču,ki je bil ob njegovi strani ob času1 bolezni in mu podal sv. popotnico pred ločitvijo v večnost. Nadalje prisrčna hvala Društvu Sv. Jožefa S. H. Z., Društvu-Eagles in vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so prišli iz daljne Colorade,’ da se odeleže pogreba, kakor tudi vsem onim. ki so darovali krasne spominke, cvetice: vence in sv. maše za rajnega nam nepozabljenega. Poplačaj Vam Vaše sočutje in dobroto Oni, ki je vzel njegovo blago dušo v rajsko veselje- Ti pa naš dragi, prosi za nas.da se tudi mi en= krat snidemo s teboj tam,kjer “Lepša zarja rumeni-” Mati, sestre in sorodniki. 10 Izvanredno Ugledno. y “SUNSHINE” Razstava Sukenj In Oblek. ki CALUMET STATE B A N K Glavnica $ 100,000 Preostane«; $ 85,000 CALUMET STATE BANK BUILDING Važi uložki, so pri nas na dobrih obrestih, varni in zaželjeni. Država ki je vredna na se za njo bojujemo, Je vredna da za njo tudi štedimo. Kupite U- S. Bojne hranilne znamke. Uradniki- Direktoriji. Thomas Hoatson, pred., F.J.Kohl. Thomas.H* Collins, Wm.J.Uren haas, podpred., In Poslovodja. Thos. Hoatson, F. J- Kohlhaas. Walter Edwards, blaga]. G.Martini, Joseph Bosch, Dan D, Maclntire pomož, blag.“ Edward Ulseth, O. W. Bruns. Obresti na vse hranilne uloge. SPOMLADANSKI IZPAHKI so običajno v zvezi z pekočimi in srbečimi nk“5;H, bolnika. “Včasih se teh'r"C kar prenaša« ne more Tn tem želite, ie. da K; koži, ki uplivajo zelo Hstw.-n* ’ ' I HM -.V « odleglo. Vzemite v feto?1 tem želite, je, da bi kako uspešno mazilo. M- sl«2 iz skušnje, da je t Severa’® Skin Oiat] GROWN GROWN FAMILY THEATRE, 1 PETEK IN SOBOTO. Harrp in Louise Lament. Pevca, Govornika in Komedjanta wm- Russell v '‘Monarskem Vodla” Prvo polovico Sobote in Pondeljek Stanley in Williams. Komediianska Dvojica Denarna Blaznost Predstavlja Eddie Polo. v nedeljo. Denarna Blaznost- Pondeljek in Torek Bič Obrasti. v Bluebird serialih Predstavlja Carmel Mayers- Sewniff-Laity, upravitelji. crown *8» *ik JAMES B BURRILL Se uljudno priporoča za Vaš in [podporo za urad glas CESTNEGA NADZORNIKA Mi Vam nudimo na razpolago najnovejše kroje modecr= nih oblek za gospe. Gorenja slika je le en vzorec mnogoš= tevilnih krasnih mod ki jih Vam nudimo na razpolago. Pridite še danes in se prepričaj te j Mi Vam ustrežemo v kroju, pelu, barvi in modi LEO GÄRTNER* 802= 5th St. EXTRA!! ZA ODRASLE SAMO! Pošljemo Vam zas" , tonj velè zanimivo knjižico obsegajočo , kakih 500 podob zna-j menilih svetovnih J mož in žen in knjiži co z raznimi čarovnijami, ' Pošljite 4c v znamkah na nàslovf International Sale House Union Sqvare, New York, N.Y, Prav gotovo vsak se veseljuje Da dočakal zdrav je Aleluje. Tudi jaz iz srca Vam želim: Veselo srečno Alelujo vsi m, In upam da Slovencem mnogo Postregel bom z mesa zalogo, / Klobas in gnjati- Vsega je pri meni Po zmerni, pravi in pošteni ceni. Jaz pošteno vago’čem vam dati Kdor od mene hoče kupovati-’mam v zalogi mlade pečenice, Pristne in okusne klobasice, Zdaj je zadnji čas nakupovati K blagoslovu prav okusne gnjati, Zelenjave pridi kupit k meni. S tem ustrežeš svoji dobri ženi-Da ugodiš tudi hčerki, sinu: Za Vel,ko noč nakupi pri-Muvrinu. Vsem Slovencem in Hrvatom želi veselo srečno Alelujo. PENINSULA MEAT MARKET Cer. EJm & 6thSts- OVERSEER OF HIGHWAYS Na nomination tiketu Na dan volitve aprla 1. 1918. Iščemo* Dobrega potujočega prodajalca, ki bi redno potoval po svojem okraju in razpečaval možke obleke Po POPULARNIHCENAH $12-50, $15.00 in $17-00 kot pristranski zaslužek .Po gorenjem Michiganu, severnem Wisconsin in deloma po Minnesotskih o krajih je ravno sedaj je lepa priložnost pišite na) HAUGER= MARTIN CO., GRAND RAPIDS, MICH. PAIN-EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosijivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od pas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York Seda? je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghtcn Co., v» I (Severovo Mazilo za w 1 1 \ j -v /•!.... m lezni) izvrstno zdravilo j*!* d izpahkih na koži, keri kožo in manjša srbenje, vAni-' mazilo zoper lišaje, krast, spahke, luskine in rea '■( bolečine na koži. Cejj’ Na prodaj v vseh leka, —. GALBRAITH & Odvetnik^ iztirjujeta dolgove, Ura( nata zapuščine ter Prt gledujeta lastninski stine Zastopata v vseh so^ ULSETH BLOCK Calum, Tel. 169 «J. Pogrebni zav« JOHN R. RYAI je največji na Caiumetuter bro znan med Siovenci- Pripoi se v slučaju potrebe, istotafe krste in ženitnine- 201-- 6- cesta Tel! Calumet Mich* 2 velika kataloga stenskih žepnih urveriižic,prstanov,ovk nih bucik, broš za gospe, pr šetne gumbe, britve in vse te ske potrebe, harmonike, viol« klarinete in druge muzikali® orodje, najbolj potrebna domi zdravila za ravnovrstne boleč dišave, dalje velik katalog novrstnih knjig, ki so vsal potrebne. Dva velika katalog ljemo po pošti vsakemu, ako pošlje 6c za poštnino.Naslov Universal Sale House. L. Piasecka. Prop. 205 E. 14 Str. New York. AKO HOCKS KADffl dobre sinodke knpi si s't! “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristne« vanakbga' tobaka od THOS. E N TE-MA- JI K) — fine c«! Na Calumetu 24 let W, E, Slecial Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor- 5 in Oak cest6 Psone 678-J. Calumet, t Houghton Nat’1 Bank Houghton, Michigan. Sveže sadje, Mehke pijače, candy in vedili ne smotke. Sveži "Ice Cream’ logi. Pridite in prepričajte se- John Oašpar° 316 - ŠESTA CESTA. Tel-( , WÉjjÀ< ' - »||Ì^ HENR'À . V V Stoletja je trpel veliki trpin In težki ga žulil je jarem; Kedaj pač izteče mu čas bolečin, JJo večno li trpel po starem? Evropi bil živ,nerazrešen je zid, Ki divje odbil je barbarstvo, Stal (sebi v pogubo, sovražni-^ Im v prid) Omiki je, svobodi v varstvo. Od vekov človeštvu dobrotnik je bil, ln zdai je še svetil dobrotnik; A svet mn «a to le nasprotnik je bil. In še mu zaklet je nasprotnik. On dober in blag je, krotak in miran,— Čemu pač ta srd nad orjakom? Prevelik je, torej je tujcem strašan, Bogat je, roj tujcev pa—lakom ! Ztito pa je sklenil sovražni njih svet: •Tlaz zemljo orjaka zatrimo, Da mine nas groza in večni i trepet, Da svet si njegov razdelimo!” Združili vso moč so, ves divji svoj gnev, ln trli junaka krvavo, ln n jetrni, ki venec zasluži kraljev, .Nabili so trnjev na glavo. VELIKONOČNA. Zadali so tisoč morilnili mu ran Pač moral bo izkrvavet'! A krepek, a silen je ta velikan In hitro jim neče. umreti. Še živega torej pod črno zemljo Zagrebejo z roko sovražno, S pečatom in kamnom gomilo zapro, In s četo obdajo jo snažno. Zdaj dih jim je prost in lahko ./ jim srce, Zdaj bati ne bode se treba; Zdaj četa, pri grobu veselo sede, Za zemlje pokopanca žreba------ A groza pogrebcem! Cuj, silen potres ! Odpirajo davni se grobi,— Razdrl velikan naš mrtvaško je vez, ln dviga se v jasni svetlobi. Kdo on je, ki vstaja čez veke na dan? Kdo ta je junak velikanski? Poglejte v obraz n 'u. obraz vam je znan: Ta na rod je,—narod slovanski! Kalvarijo svojo naš rod je imel ln dneve prebridke trpljenja, A zdaj mu rešitve je zor zažarel. Napočil mu dan je vstajenja! .v Da, vstaja, resmcno, .uiogocen, , častit, Uničil naklepe je črne; Grozi naj, hrumi naj sovražnik srdit, Slovan se mu v grob več ne vrne! On, kateri ga vzbudil iz grob-mb je t tu in, Za dela ga slavna je vzbudil. In svet se svetlobi njegovih v rii n In delom velikim bo čudil. Kalvarijo svojo naš rod je imel, Zdaj rešuje raduje se zore; A dan še slavneji mu hode pri-7 : šel: Dan oljske prišel mn bo gore. Kot z oljske se gore je vzdignil Gospod V nadzemeljske jasne višave, Povzdigniti mora se krepki nas rod V višave moči in pa slave! Mi. bratje, pa z delom pripravljajmo zdaj Tosiino slovansko mogočnost, In z duhom proroškim nazdravljajmo zdaj: Na slavne slovansko bodočnost! Simon Grcgoriit. %%♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< j' SLO VEK SKENO VICE, 2». MAR PUS. IpwiM hwimmi ibfimuibitiiii i 1 ..*. 1 ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. | m n i Zgodovinski roman. g um 1 Spisal J. Spillman D. J. B ìwim m sii: m: m m: m m m m m m. mm m m m m m- » * mošt Zdaj je zaslišal rabi ženski glas, tako tih, da ni mogel razumeti posameznih besedi. “Tukaj stoji!’' zakliče nato Giezi. “In pri bradi mojega očeta, mlada in lepa ni.Ni treba, da bi bila preveč ljubosumna, Rahela! Toda, kdo bi gledal na gladki obraz, da je le mošnja težk —in častita starest ima tudi svoje dobrote. .Kmalu pride smrt in potem si rešen. Pri poroki ti svetujem, da potegneš skrbno pajeo lan pred lepoto svojega obličja. Po teh besedah je začul ranjenec glasen smeli v veži. Kaj to pomeni? Rabi Sad o k m slutil, da smatra poveljnik tolpe staro Saro za njegovo hčer. Toda Tamara je vse dobro razumela iz svojega skrivališča in je težko'pričakovala, kaj bo odgovorila dojilja. “Zvesto duša”! je rekla Tamara ori sebi. “V resnici se hoče X žrtvovati zame,” in je premišljala, ni li dolžna rešiti dojiljo iz tega položaja. Toda kaj se ji more zgo diti tako hudega? Eleazar jo bo gotovo izpustil, ko bo enkrat spoz nal zmoto svojih ljudi, in bo stre sel svojo jezo nad poveljnikom. Ce bi pa dobili njo v roke, bi se je godilo tako, da je strah' pomisliti to. Kato je zaslišala poveljnika tol pe, ko je zapovedal natovoriti ra-bijeve kamele z blagom, ki so ga našli in ga je vrtnar Sila označil kot ranjenčevo imetje. “Sicer ne hraniš nič drnzega? nobenega zia ta? nobenih dragoeenesti? Zavil ti bom vrat, če le najdeni en šekel, ki ga mi prikrivaš,” Je slišal nato Sadok iz veže..—“Kič, kolikor je meni znano,” odvrne Saloma.— “Lažnjivka!” si je mislil ra bij “Prepariti nas hoče za oni ivi dve mošnji, ki sem jih izročil v shram bo njenemu možu. Pa zakaj ne pride ta sel Eleazarje'-, sem k meni, da bi me vprašal po zakladih, ki sem lih prinesel s seboj?” Pač zdaj so vprašali po njem! In slišal je odgovoriti. “Rabi je tako bolan da ga ne sme nihče vznemirjati kaj šele da bi ponoči odpeljali v Jeruzalem.” Kato je odvrnil poveljnik tolpe. “Glede rabija ni. mam nobenega povelja. Kevesto in njeno doto moram pripeljati, tako je zapovedal gospod, in ker že Imamo oboje, odidimo, da pridemo še pred dnevom domov. Prinesite par vrčev vina, da se moji ljudje nekoliko pokrepčajo. Medtem si bom še nekoliko natančneje ogledal to gnezdo. Plamenice sem !” drl z dvajnajst tovariši v vežo m je zaklical: “Hvala vam, dobri Iju dje, da ste natovorili kamele in nam prihranili trud in čas. Zdaj moramo poiskati še obe mošnji, potem pa le odidite mirno v Jeruzalem in sporočite hrabremu Eleazarju, da je šajk Mardoh v teh nevarnih časih—in dokler ne bo ben Gioro osvobojen—sam shranil doto.A kar se tiče neveste—kaj,to je ona? taka je?—pri vseli rožah jerihovskih, te mu ne zavidam Stiamo zdi se mi, da sem jo že nekje videl—”. Spoznal je šajk staro Saro; a precej je tudi razumel ves položaj, in zaigral mu je smeh okrog ustnic. “Dobro, dobro,” je rekel, “Je peljite nevesto mojemu prijateljuj meni izročite obe moš nji, potem pa odidite v miru!” “Kajpak, ti prismoda!” si je mislila Tamara. “Povrhu upaš dobiti še nekaj zlatih jajc za svojo jastno kuhinjo!”. “Zdaj bo vendar prišel meni, in obvestil ga bomo obeh mošnjah, id setu jih izročil temu Kazaren-cu”, si je mislil rabi in se je sku-šal zravnati pokonci. “Toda pravega tepca je semkaj pasla! Eleazar, ker misli, da me mora pustili tu pri Kazarencih.” Tedaj pa je zaslišal Sadok klic: “Giezi, jezdeci prihajajo!” Piičelo se je nemirno tekanje semintje. “Roparji!”— “Spravite blago v hišo!”—“Zaklenite duri !” —“O. ve mevže! Kaj ! K e marate se braniti?” Vse je vpilo in begalo, Naenkrat zazvenezunaj udarci kopit, krik in žvenket orožja. “Vdajte se, mi smo močnejši!’ zekriči zveneč gias. “Sicer, pri Ha gari, matevi našega rodu. vas pošljemo smrti v žrelo!” “Udali so selDuri se odpirajo!’ zaječi rabi Sadok. V resnici so strahopetni Piezejevi tovariši brez boja odprli roparjem duri, čeprav se je poveljnik jezil in jim žu-gai. Smejoč se je šajk Mardoh pri- či obeh mošnjah ni vedel niče sar niti Giezi niti Saloma. Zaman je žugal šajk s trpinčenjem in smrtjo. Giezija in njegove tovariše so preisKali, a niso našli ničesar pri njih. Da* se Saloma ne laže,ji je bral Arabec v njenih poštenih očeh- Rabi ima torej svoj zaklad še pri sebi, tako je sklepal Mar. doli, in je zahteval, da ga peljejo k njemu. Zdaj se je Sadok skoraj veselil, da je izročil obe mošnji svojemu gostitelju; kajti lažje bi jih dobil vrnjene od Evzebija, ka kor pa oi roparjev. Zapisal je to rej na tablico, da sta ebe mošnji i varstvu Evzebijevem. “To je tvoj mož?” vpraša šajk Salomo. Ko ona potrdi, de; “Ko, dobre, torej imam vendar še^ upanje do‘obeh mošenj. Ti pojdeš z menoj v naše taborišče, ti pa — obrnil seje na vrtnarja Silo—sporoči svojemu gospodu—: če mi o-beh mošenj, tako kakor jih je dobil od rablja,ne pošlje v taborišče pod samotnim hrastom, zadnjega luninega krajca, bom dal mučiti in umoriti njegovo ženo. Zdaj' pa hajdi odtod!” Kakor vihar, ki zabuči čez puščava, tako je prišel šajk s svojimi jezdeci, in je zopet ubežal s plenom kakor veter.—Giezi in njegovi tovariši so se komaj zavedali, kaj se je zgodilo, ravno tako ranjeni rabi na svojem ležišču in Ta-mara v svojem skrivališču. “Lepa reč to!” je zamrmral ko-nečno poveljnik tempeljskih vojakov.—“Dota je šla rakom žvižga nevesta pa ni vredna, da bi jo posadil na kamelo. Dobro, vzeli bomo s sebej, kar so nam pustili roparji, ti pa,žena Rahela,pričala boš pri svojem možu,da smo se obnašali hrabro. Kajpak, sovražnikov je bilo,desetkrat toliko, kakor nas zato ni bilo mogeče opraviti ničesar,—Rad bi zdaj še nekoliko preiskal po hiši; toda pametnejše bo. če pridemo še pred jutrom domov”. Giezi se je torej pripravil na od hod . Zaman je ranjenec prosil z znamenji, da bi ga vzeli s seboj. ‘Kočni zrak bi ti mogel škodovati, dobri prijatelj! Razmeri tega j-mamo eno nosilnico, kjer bo komaj prostora za obe ženski. Ćez so boto mirno ostani tukaj; potem te bo se Eleazar dal pripeljati k sebi,če se mu bo zdelo truda vredno. “Take je Giezi tolažil ranjenca in je zapustil s svojimi tovariši hišo. Tamara je prishiškavala šumu odhajajočih in je hotela ravnokar zapustiti siu-ivališče, da bi' hitela k očetu, ki je po teh dogodkih gotovo potreboval njeno pojnoč. Toda naenkrat se začuje vnoviš rožljanje orožja pred dvoriščem. R0. parji so namreč srečnli močno četo rimskih vojakov, ki so jih precej napadli. Zaman je poskušal šajk s svojim plenom prodreti sovražne viste. Obrnil se je torej nazaj in se je hotel rešiti z begom okrog vasi. Dri tem pohodu pa je zadel na četo tempeljskih vojakov. Ko je namreč Giezi zapazil, da so Rim Ijam napadli roparje, se je tudi on Ojunačil, mislič, da je zdaj prišla nad šajka ura maščevanja.Zapove dal je svojim tovarišem nastaviti sulice nasproti roparjem in jih na pasti. Tako so bili roparji prijeti od obeh strani in so bežali na desno in levo,čeprav jih je bodril njih poveljnik k hrabrosti na vse mogočne načine. Da bi nazadnje šajk sam ne pai v roke Rim— I j a n o ni, je tudi on zbežal in prepustil otovorjene živali Rimljanom, S Salomo pred se boj v sediti je bežal naravnost čez polje,nekaj časa zasledovan od par jezdecev Toda urnemu arabskemu konju niso mogli dolgo slediti Rimljani. - “To je bila pomoč v stiski!” zak liče Giezi rimskemu stotniku. “Za las je manjkalo, na niso ti tolovaji odnesji mojemu gospodu, povel jniku tempeljske straže doto njegove neveste.” “In zdaj mislišliš ti. da bomo im tako dobrohotni, in ti bomo vrnili kamele,z dragocenim olagom otovorjene? Ke bilo bi slabo! Ugajaš mi, dečko”! se je zasmejal Rim Ijan . - “Sporoči svojemu gospodu, poveljniku tempeljske-., tolpe, lep pozdrav od stotnika Metilija, in mu reči, naj se obrne na Gesija Flora, oskrbnika Jude je, ako hoče morebit od njega kupiti kak kos tega dragocenega blaga. Kajti po naročilu deželnega oskrbnika sem prišel, da spravim na varno to blago. ki ga je včeraj eden izmed mojih tovarišev iztrgal roparjem iz rok. Moj tovariš, ki je blago tukaj pustil, še namreč-ne pozna dobro šeg in navad v tej deželi. In tudi neko lepo judovsko dekle, ki je bila rešena iz roparskih rok,hoče oskrbn ik vzprejeti v svoje «.se!) no varstvo. Gotovo jo imate tukaj v nosilnici? Gotovo je bilo previdno s tvoje strani, da si vzel nosilnico s seboj, in če bi bi! tako dober,da bi mi posodil tudi potrebne nosače, potem te bom imel za najboljšega J uda,kar sem jih se kdaj videl na zemlji.” Kaj naj počne Giezi? Prižlo mu je na misel, da bi so še najbolje opravičil pri svojemu gospodu, če mn pove, da so mu Rimljani iztrgali nevesto m njeno doto. Kdo bi se drznil dvigniti svojo roko proti gospodarjem dežele? Udal seje torej, in vrnila se je njegova četa skupaj z Rimljani v Jeruzalem. Boj se je vršil čisto v bližini hiše. Zato sta Sadok in Tamara cula vsak klic bojevnikov in vsak n-darec orožja. Kl jub temu m več vztrpela Tamara v svojem skrivališča; morala je očetu na pomoč. In res, našla ga je v strašnem polju. K anovo mu je začela zaradi prevelikega razburjenja teči kri iz rane, pa ne samo nazunaj, ampak tudi v sapnik, da bi se u-bogi mož.skaraj zadušil, s težavo e Tamara vzdihujočega in kašljajočega ranjence obrnila tako, da mu je odtekalo kri na zunaj in Je prišel zopet do sape. Toda zaradi prevelike izgube krvi je ranjenec oslabel tako, da je pai v omotico in se je bilo bati, da zdajpazdaj umrje v rokah svoje hčere., V velikem Strahu je kričala Ta-mara na pomoč in je zapazila šele sedaj,da je ostala čisto sama z ranjencem v hiši. Vrtnar Sila in vsi drugi so med bojem,ki se je vršil na sprdnji strani hiše, zbežali skozi vrata na vrtu in so se poskriti po grmičevju v podnožju Oljsko gore. Tamara si je v silnem obupu vila roke in se je jokajoča vrgla poleg ležišča svojega očeta na tla. “On umira! on umira!” je vzdihovala. . (Dalje prihodnjič.) ‘‘European Coffee House” -Evropska kavarna* Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten luuch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Calumet, Peter Majhor, lastnik. osma cesta. r© ?AR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES government Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU'— Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojni KUPUTJE - vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav rilci prinašajo štiriodstotna ob-estl! Lahko začnete S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U S- varčevalno znamko. Vaš poštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas “topstva vam povedo,kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LETEH! TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Denar vložite na obresti -----v—--- Pomlad se bliža. Zato se bode treba pripraviti z umestno obleko za gor» kejše dneve. Da nam bode pa mogoče izbrati si blago, kroj, in dobro delo; Pridite in oglejte si raznovrstno razpolago uzorcev katere Vam z veseljem razkažemo, kakor po navadi ostane še ved» no naše staro geslo. Dobro blago, poštene eeno in trpežno delo. Pridite in prepričaj» te se sami TONY GREGORICH. 315 Sesta cesta, Calumet. PRVO NARODNO BANKO v CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nek vašega zaslužka ter ga nalo^ tam, kjer ga zamorete dobiti, ^ dar ga potrebujete. Vložiti zam0 rete vsako vsoto od ENEGA Do, LARJA naprej. Za hranilne vloge plačam obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno bi vam na uslugo.' Prva narodna banka i Calumetu. j == KROJAŠKO IZDELANE OBLEKE. Vam natančno umerjene, dobite pri meni. Delo dobro in trpežno cene poštene, Pridite in ogledite si uzorce pri DOS. J. WERSCHAY Vogal Peta in Oak cesta. I “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” I PREJ AU KASNEJE ^ si bodete hoteli nakupiti I Električni likalnik. I »NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ü Ugodni plačilni ppgoji na zahtevo. g HoughtonCounty BiectrieLJgHt Richterjev Pain Expeller z sidrom- [Ali potrebujete očala? Ako jih da, oglasitese pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno \ zalogi, popolno »zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Co. 312 - peta cesta- Calumet, Mich* MEHKE NEOPOJNE PIJAČE. Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone' GEO. T.L VIANI Se uljudno priporoča za Vaš glas in podporo za urad CESTNEGA NADZORNIKA -OVERSEER OF HIGHWAYS“ Na nomination tiketu Na dan volitve aprila- L 1918. I > -i -H-»HWWH» -----------------— "■..................... ■ ................. SLOVENSKE NOVICE, . 29 MARCHISI MINNESOTA Virginia. _ .Tukajšni poštar James II. pgfflingi k' je vodil ta urad štiri 1;!#' ,le pred Jtratkim sex odpovedi t0j službi in ]e takoj nastopil ,esto potovalnega zastopnika za lj0 pulutsko tvrdko. Skušnje za ondulate za to službo se bodo vr-;le 19. aprila. Govori se, da bo njäledoval skoro gotovo dosedanji pomožni poštar H. V. Peterson, letna plača znaša $2,800. __ Devetletni sin Franka An Jersoi)j ki živi na neki farmi blizu 1 mesta, je skočil raz kupa drv in (epri skoku, tako utrgal, ' da je l;i,ii\lo zatem umrl. _ JVLessaba Range ima v svoji ,redi pravega veterana sedanje vojne in to je Lewis Whistler, ogolet; i’red dvemi leti je vstopil v vojaško službo v Kanadi kotpijonir. Bil je v več bitkah na Francoskem. Za spomin na vojno ;üäi na glavi srebrno ploščico. Frapnel ga je namreč zadel na glavo in mu prebil črepinjo. Od kropil večkrat zadet na več tri “boarding” hiše na Colleraine, Cleveland Cliffs družba 22 hiš v Kinney. L’ickand — Matner družba 16 hiš na Keewatin, Webb družba 6 družinskih in eno boarding hišo na Webb lokešnu. Tudi več privatnih oseb si bo postavilo svoje domove. oeljei mestih života. Umevno, da je bilo otrog njega ves čas, kar je bival m dovolj radovednežev, kterim je iivoopisoval grozote vojne, ki jih p doživel iz lastne izkušnje. Od-i je bil iz vojne kot pohab-. Sedaj 0o delal kot zavirač n]). W. P. železniško družbo. Hihbing. — Devetindevetdeset dolarjev plačati za tri srne, je precej drag ,pas. To je skusil neki John Alto ki delazo Donka River Logging Inizio. Odvzete so mu bile tudi ime,ktere je lovski čuvaj razdelil med revne družine na Virginiji. —Akoravno se je bilo govorilo, da letos ne bo mnogo zidanja na Range, ker je materijal in delo predrago, vendar obeta biti zelo 'živahno. Oliver družb? bo zidala — Geo. Miheiich je 10. aprila 19Ì6 poslal svojemu prijatelju v Avstriji en par amerikanskih čevljev in v svoje veliko začudenje jin je te dni zopet dobil nazaj Potovale so uo raznih- avstrijskih deželah in ker niso mogli najti onega, na kojega so bile naslovljene. so bile poslane nazaj. Eveleth. — Dr. Rudolf Trošt, organizator jugoslovanske zveze je dovršil suoje delo v petek večer z govo foni v mestni dvorani. Od tu gre v Duluth in Irontoh in bo tako raztegnil svoje delovanje na vse tri minnesotske Range. Od tam se poda v Colorado in Montano v istem poslu. G. Trošt je od 21. febr ko je prvič prišel sem ustanovil 12 podružnic Jugoslovanske Narodne zveze in eno glavno organizacijo, v Kteri bodo združene vse podružnice in ki se bo zvala:Arne-rikanski prijatelji Jugoslovaiiske-ameriške narodne zveze. Dr. Ljubo Leontič, ki je organiziral Slovane v sedmih južnoameriških republikah. bo prišel iz Wasbingto-na, D. C. da bo nadaljeval delo, ki sta ga pri celti R. Trošt in dr. Vošnjak. Leontič je znan kot najboljši hrvatski govornik v Ameriki. Za tri mesece se bo g. Trošt zopet vrnil na Range, kjer bo skozi štirinajst dni imel predavanja po raznih naselbinah. jala se pred porotne sodnijo Mike Rojačica iz Keewatin, ki je obtožen umora prve vrste. Meseca Januvarija je baje ubil v pretepu nekega Steve Kravica. Vladni oklic Tretjega Posojila Svobode. Chisholm. J os. Aliatili od tu in M. 11. M c Mahon iz Virginije bosta zagovar. VVashington, D. C.,. Office of the Secretary. Klubom, društvom, organizacijam cerkvam itd. Združenih Držav ameriških: » Gospoda: V svrlio, da se zmagovito do -konča ta vojna za Čast in pravice Amerike in za svobodo sveta, je naša vlada pozvana, poiskati dodatnega denarja in v ta namen je bilo naznanjeno Tretje Posojilo za svabodo (Third Liberty Loan.) Kampanja za to posojilo se začne dne 6. aprila 1918, na prvo obletu ico našega vstopa v vojno. Američani tujega rojstva a^1 pokoienja, posamezno in po svojih organizacijah družbah, cerkva-itd., so podpirali prejšnji dve Posojelill za Svobodo na načini, ki je bil vir globokega zadovoljstva zame. V svesti si sem, da bouo Tretje Posojilo za Svobodo zopet podpir ali, brez ozira na veroizpovedanie starost rojstni kraj, ali pokolenje. Da bo imelo to posojilo zaželeni uspeh, si moramo prizadevati organizirano in popoldnoma siste-matično. Zatorej je nabor vseh organiziranih združeb v prihodnji kampanji za Tret|e Posjilo za Svobodo največje važnosti. Resno upam da vlada dobi to sodelovanje v neomejeni meri. W. G. McAdoo, zakladniški tajnik. Vaše Velikonočne obleke. Naročite se na “Slovenske Novice” Velika noč je samo par dni od nas. Izberite si novo obleko sedaj. Ta čaka na vas—pripravi jena, da jo začnete nositi takoj. Za gospe in,gospice imamo sedaj v zalogi vse, kar je novega za spomladni in poletni čas. Pri nas dobite obleke in vrhnje suknje za vsako priliko. Za može in fante in dečke imamo v zalogi fine in trpežne obleke, ki so dovršene v kokovosti blaga- v kroju injšivu. V naši trgovini dobite nove čevlje, ovratnice itd, Nalagajte svoj denar v vojnohranilne znamke znamke zvezne vlade. S tem hranite in pomagate domovini v dosegi vojnih ciljev. Oddelna veletrgovina Telefon: 44 Calumet, Mich. J I I * « I u 'fi 4 Vsem Slovencem in bratom Hrvatom * * VOSCl “Veselo Allelujo” * » PARK BREWING CO. Porabite čas do 1. maja == ker zatem bomo suhi ==, a Parkova družba Vam bo tudi še potem postregla z najboljšim NEAR BEER. Ne pozabite tega. Tel. 22LFI Calumet jarem pregrehe. (Povest, — Spisal P- B.) Vas (e vas. Hiša za hišo, hlev za hlevom, pod za podom, vrt za vrtom, kozolec za kozolcem. Vse to pa veliko in majhno, lepo in grdo, čedno in nemarno. Iinovitost in nbožnost, pridnost in zanikat--nost, gorečnost in mlačnost odseva na teli domovih. To je svet 'V malem. Tako je z Bičjem. l’ogork,s vas je. Kakih dvajset številk ima/ Sadja mnogo obrodi na bičenskih vrtovih in travnikih, liruševe vode in hruševca, češpljevea in suhih češpelj je dovolj v vsaki Itisi, lolle |e seveda bolj pusto. Kaj se ho/e? Kamen je kamen, prst je prst. Bol| na sredi vasi ob cesti stoji hiša, katere prebivalce že nekoliko poznamo. Vsa je zidana in z opeko krita. Tudi hlev je zidan, a po krit s slamo. l’od pa je lesen, Had hišnimi vrati visi lesena deščica z veliko ožgano številko, katero imajo otroci za “sedmico” kadar se uče šteti. Kad številko pa je dolbina, kjer sedi na prestoli Mati Božja z Detetom v naročju. Podoba kaže. da mora imeti ta biga hčerko gorečo za čast božjo.. Vsa je v zlatih in srebrnih penah V stranskih kotičkih te dolbine stojita dve posodici z žeravcem, ki popenja svoje zelene in dišeče liste okrog podobe. V sredi stoji druga posodica, iz katere klijejb sivkasto zelena stebelca s klinčko-vim cvetjem, viseča po zidu kakor oltarni prtič. Navzdol pa visi ob robu dolbine višnjeva svetilka, ki daje v temi tej skupini prav čarobno lice. Bela hiša ima zelene veternici p i oknih in na "lioiicu je .naslikal Lužarjev Trance svetega h lorijana ki ima v roki večjo golido kakor je cerkev poleg njega. Ako še pristavimo, da gleda izpod strehe okno zgornje sobe. povedali smo vse. Gospodar jo je dal napraviti sebe za stare dni. Bela hiša ima zelene veternice pri oknih in na koncu je naslikal Lužarjev Trance svetega Florijana ki ima v roki večjo golido kakor je cerkev poleg njega. Ako Še pristavimo, da gleda izpod strehe okno zgornje sobe, povedali smo vse. Gospodar jo je dal napraviti sebi za stare dni. To je bila Krajčeva hiša. Kraj ec je štel oseminpetdeseto leto o sv. Verbann tistega leta, ko smo ga videli na kranjskem sellini. Vdovec je bil. Zena mn je bil la umrla pred dvanajstimi leti. iivoje otrok je imel. Polonica ima sedemnajst let, Janez pa gre v dvajseto leto. Tač bi bil Krajec lahko izbira nevesto pred dvanajstimi leti. Saj je bil takrat izpolnil komaj šestin štirideseto loto, in moški rod ne vene tako hitro kakor ženski. Tudi imetje njegovo ni bilo beraško in redil je vedno po desetero-ži vinčet Vina in belega kruha je bilo vselej za potrebo pri Krajčevih, in gospodariti so znali ! Toslov niso jemali razven stare Agate, ki je bila že od mladih nog pri hiši. Ta je tudi gospadinjiJa, odkar je mati zatisnila oči. Kar pa je Kolona “nauk” otlpravila, veljala je ona za gospodinjo. Vendar Agate ni imela nikdar kot dekle, ampak ljubila jo je kakor svojo mater. Saj'jo je zibala in pestovala, v cerkev vodila in moliti učila. Kajpak je Agata rada potožila kaki svoji prijateljici, da ji sedaj ni več tako, kakor ji je bilo. A to je že navada pri starih ljudeh. Hude ga ji ni bilo, le to ji ni moglo v glavo, da bi znalo tako dekle bolje gospodinjiti kakor ona. Bila je dobra, ta Agata! Tako rada je imela Tolomeo, kakor bi bila njena hčerka. Nič manj pa tudi Janeza. Hujše ji je bilo, če je čula o njem kaj napačnega, kakor da bi se nji sami zgodilo kaj zleg«. Dokler sta bila še otroka, bila sta tako največ okrog Agate. Ode Krajec se ni mnogo menil za otroka m njiju vzgojo, ki kor je to že navadno. Žensko srce je pae bol] ustvarjeno za otroško naravni tudi ž njo tesneje spojeno. Ko li kor pa sta otroka bolj zorela, tolikanj tesneje sta se oklepala očeta. Janez je bil očetov ljubljenec. Saj sta vedno hodila skupaj, delala m govorila, kolikor 3ta Janezova ljubezen je bila bolj zaupna, okli ta, naravna. Polonina ljubezen do očeta pa je bila bolj boječa, skrivajoča v sebi več strahu nego zaupnosti. Ljubila je očeta, a bala se ga je še boi j. Polona se je sukala po kuhinji Vezela je bila poprej zmerom m prepevala je po hiši kakor ptičica Nekaj dni j sem pa se ji ni tako ljubilo. Tudi cveticam po oknih |e že nekaterikrat pozabila priliti. Vse to se ji je zdelo nekakootroč. je. Pač pa je mnogo več mislila kakor poprejšnje čase. še vedno so |i šumele po ušesih sladke Geneto-ve besede, in prišla je naposled do sklepa, da Gene le ni napačen človek. “Polona, kaj pa premišljaš tako? Glej, včasih sem bil na dvorišču in sem slišal, kako žvrgoliš po kuhinji in vesel sem te bil. Se n eni se je zljubilo, da sem zakrp. žil kako veselo, dasi sem, kakor bi tolkel po reni”,,dokonča Janez svoj govor. “Idi, hi! ' zasmeje se, deklica, “kako si vendar otročji!” “Zakaj! Ali samo otroci pojo?” “Menda ,že”, zasmeje- 8e zopet deklica. Janezu pa ta smeh ni bil po volji. Nevoljen odide iz kuhinje. Komaj pa je zunaj veže,-že se za. sliši iz kulim je ju sem : uidi mclitM Ko ptiča sem pevala, Sem sladke sanjo sanjala. Uh zdaj pa nikdar več, Veselje preč, je preč! Zvesto je vlekel Janez besede na piho. Zmaje z giavo in leče polglasno! “Te še ni nikoli pela! Ba zakaj to ‘veselje pireč, je preč’? Kaj se ji ne godi dobro?” Ko Janez tako premišljuje, sto pajoč proti podu, pride mu oče naproti. Kar ima v srcu, to mu pride tudi na jezik: “Uče! Zakaj pa JPolona več tako ne poješ kakor včasih?” Uče se posmehne sinovi odkritosrčnosti in odgovori; “1, saj veš, Janez! Otročarija tudi jeden krat mine. Zakaj pa ti ne poje, 5«” “Jaz pa nisem za to.” “d, menda že tudi Polona ni več za to. ” In res se začne Janez potlej sam sebi smejati, sedeč v hlevu na svoji postelji, da je mogel tako otročje povpraševati očeta in ses- tro. Ko pa se priziblje — malo je bila šepasta — v hlev stara dekla poprime Janeza zopet radovednost’ “Agata, ali veš, zakaj se Polona tako drži nekaj časa sem?” •‘Aha, saj je res! Tako sitna je kakor muha. Pa nevšečna, kako! Nobene stvari ji ne naredim prav. Sama je pa danes že dvakrat lonec prevrnila po peči. Le počakaj, Janez, bomo jo! že izvohali. Nedelja je bila. Agata in Polo' na sta se napravljali v cerkev' Agata je kmalu odložila svoje delavno krilo, oblekla se v rožasto in si privezala belo pečo. Nato je pristopila k Polom in ji pomagala pritrditi si pas'. Bred njo na mizi je bila mala jiodobica, katero je imela l’olona shranjeno med obleko. “Polonica! Bog ve^ kako podobico bodo letos dali gospod kapelan, ko pridejo biro pobirat?” “d. boš že videla; kaj si tako radovedna?” “Gaj, pokaži mi svoj molitvenik!” Agata je neizrekljivo rada ogledovala podobice. “Kaj ga še nisi nikoli videla?” ln «Polona zaloputne pokrov obilne skrinje, v kateri je imela shranjeno obleko in n i k. Agati pa se čudno-zazdi lo vedenje Poloničino. Še bolj jo prijema ženska radovednost. Opoldne pridita iz cerkve. d’o Iona pusti ključ od skrin e ' ključavnic’. .Ttžko je čakala Aga ta, da odide Polona v kuhinjo Odpre skrinjo, pogleda po njej premeče nekaj obleke in — kaj najde? Tisti “papirček.” in pa “srček”, ki ga je bil kupil Gene Poloni. “Bog in sveti križ božji! Aha, sedaj pa že vem, kaj je! Saj sem vedela, da ni brez vsega, Ud veselja si mane roke m toliko, da ne pozabi deti zopet v deri obleke in zapreti skrino. Naravnost biti v hlev; tukaj najde Janeza, ko je ravno živini pokladal-“Oh, Janez, kaj sem videla!” “I, kaj pa?” “Ne. Povem pane, za nobene denarje ne.” “Meni boš pa vendar povedala! Le čakaj, drugi teden pride Tiro-tec po voli. Ge ne poveš, tie dob'š nobene dvojače.” “Samo tebi, Janez, saj veš drugemu ne!” In Agata pove, kar je videla “Saj to ni nič takega, Agata! Bog ve, koliko si j ili ti pokupila v svojih mladih letih!” ponorčuje se J aneZ. “Uh, nikoli ne nobenega. Kdo je to rekel? Kako bi si upala pitom pogledati komu v obraz? Kaj misliš?” Agirti n glas je bil vedno višji. Janez ni hotel nadalje govoriti o tein. Neko prirojeno spoštovanje ga ;je odvrnilo, da se ni norčeval iz ženice. Sedel je na jasli, podprl glavo s komolcem in se zamislil to, kar mu jè povedala Agata. Skrivnosti m zvedel samo Janez, ampak še tisti dan tudi Agatina prijateljica. In ta prijateljica je imela zopet prijateljico in ta zopet drugo. Vse so zvedele skrivnost. Agata pa se je doma smejala na tihem. Kadar sta se med tednom srečali s Polono, vselej- je morala ta ugibati tisto čudno u-ganko na Agatinih u-tili. “Agata, zakaj se zmerom smeješ?” povpraša jo resno l’olona. “I, dobro se mi zdi, hi, hi, hi.” “No, kaj se ti zdi dobro?” “To. kar zate ni dobro- Hi, hi!” “Nikar me ne jezi, Agata! Saj tubi jaz tebi ničesar ne zakrivam.’ Kako si rekla? Še jedenkrat povej !” In Agata pomoli uho precej blizu 1’oloiiičinili ust. Dekle pa je zardelo. A biž se ohrabri: “Ge ne poveš, ne govorim s teboj ves teden.” Te besede prestrašijo Agato. Take jeze ni maiala. Zato ji pove, kar je zapazila. d’olonice se poloti silna skrb in s povzdignjenima _rokama prosi Agato, da ne bi nikomur nič piove dala o tem. Stara dekli- je zadovoljna s svojo zmago. Zve od Polone tudi, kdo ji je dal ono stvar. Potlej jo prav po materino posva-i, da se naj ne zapleta v pregrešno zvezo. “Taka darila so hudičevi trnki”, dejala je Agata. Nazadnje šele, pa tudi komaj na pol, obljubi, da o tem 101(0111111* nič ne pove. V. Krajčeva Polona se je zopet sukala okrog ognjišča. Pred hišo pa se je tedaj ustavi! gosposki voz, s katerega se je privalil debel mož Voznik, ki je skočil spredaj raz sedež in možu pomagal z voza, stopi v vežo'; “Hej, Polonica, 31110 že tukaj!’ izpregovori voznik in se ozre proti kuhinji-. Dekle se takoj prikaže v veži, brižoš si z zostorjemroke. “Uh, kako sem umazana, kakor ogljar! Saj ne more biti človek drugačen v taki kuhinji. Tolikokrat sem že naganjala očeta, da bi kuhinjo predelali, pia nečejo.” “Vidiš, Polonica, to je tisti gospod s Tirolskega.” Dalje prihodnjič. I- I Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. I i ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi tem do skrajne meje, samo da jih 1 gremo v dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, prodaja Si rio© ri try Clothes i 0 zanesljiva, Obleke od Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50 $ ri VERTIN B Svojim cenjenim gostom in odjemalcem naznanjam, da * sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega lanjskoga pridelka po na- vadnih cenah ter _ vabim idjudno vse prijatelje pristne Komace vinske kapljice, da se pridejo prepriča t Mihael Klobučar- H5--7- cesta- Calumets Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finski £i vzajemne zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi naj-večje ugodnosti. Prečitajtd sledeče stanje družbe, dne bra 1915: $ I AH ste že zavarovani proti ognju. Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite agentu ali v našem ur adu. takoj i insuranci *WHi 81. decem- linejlteljl zavarovalnih polic ..........3,1177 Zavarovalnina ......... izplačane požarne škode . ..S3,161,486.44 125,577.18 izplačane dividende elanom . Gotovina ................... .... $253,323.08 ....$156,911.98 DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. JohnfWaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen, podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik. Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I ohela in William Johnson, odbornika. Val er ji iz gumija, posebne vrste. Garantiran za tri letno družinsko rabo. Kolesje zaprto da prepreči olju za mazat da ne {iride do gumija. Narjen je iz najboljega trdega lesa,v naravni barvi. (j.;-7 aaoE:„ 'ßBSAJi e® Imamo v zalogi raznih družili zvijalmkov. katere zato priporočamo ker vemo da: Vas zadovoljijo. 5°/o ako kupite za gotovo. KEGRONEN HARDWARE GO, Peta cesta, Telefon: 163F Calumet, Mich. Naši zastopniki v Minnesoti^ Za VIRGINIA in okolico: G FRAN K HRVATIÒ, 412 Center . Ave., Virginia. Za. CHISHOLM in okolico: G JAKOB BETRIÖ, B. O. B. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico G. JAKOB M UH VIČ, P. O. B. 883-Gilbert. L-à EVELETH in okolico: G, JOHN AHČAN, 305 Faya Road Eveletl). Za MOKINLEY in okolico G. JOHN PERKO, Coal,Box 34 Me Kinley. Za BìWaBIK in okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik. Za ELY in okolico: G. JOS. J BESHEL, Ely. Razširjanje naše trgovine po celi Ameriki .dokazuje ne |neil da prodajamo najbolje tek® f ne po primernih cenah. O [ kaz temu vedno naraščaj« števiio naših odjemnikov. ]p( Ni-vam treba iti druga® pri nas dobite pristni kranjs ^ ^ brinoyec, slivovec, Bail p SF grenko yino in vse drugoj g SLOVENIAN LIQUOR CO., želite v tej vrsti. Hiora Pišite, ko naročate, slov* sko. “lin 1 JOLIET, ILL* ;* Ull'2 Ti cenjeni gg. so pooblaščen' pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih oto priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice ; NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori E- F*. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel- 678 W- Calumet. Mich poskusili “PARK PIVO?” Vprašajte izvedence in oni Vam bodo potrdili, da je / P ARKO V O “ELITE PIVO” najbolje in najokusneje. Prepričajte se sami! Dajte nam naročil0' N* „ Park: Brewing Co* ^ ' ■“at® , P*‘oš Ni v, S Ha ifc^md-ALUMET, MICH. Poleg Godfrey skladišča.y hZAm\_____ telefon 22i-f*i ba SLOVENSKE NO VILE, MAR UH 8. POOP, DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet,'Mich. GLAVNI URADNIKE: Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich. Podpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St___Laurami, rajnik: Matli F. Kobe, 420 7th St......Calumet, ” 11. taj.: Jos It. Sedlar, Lindin LakeAveS't.Laürium ’ ßjftgajnik: Jos. Scheringer.. Oak St.'.. .Calumet. Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt..............Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Klm St.............. ” ” Matt Sustarich, Osceola St..........Lauri um ’ POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Matt Straus, 2409 B St. La uri urn, Calumet Mich. Jos. Vardjan Dollar Raj, Michigan. \8A pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so‘"Slov Novice.’' PRISTOPIL. K društvu «v. Jožefa štev. 1. Calumet, Nikolaj Mrak ml., razred 1. Izločeni član zopet sprejet. Z dovolenjem glav.pred.se zopet sprej-■X k društvu sv. Jožefa št, 1. Calumet, John M. Jesman. Vsem rojakom in rajakinjam posebno pa čianstyu S. K. P' Družbe želiva zdravo, zadavolno in veselo ALLELUJU John Spreitzer,pred, Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D. Da vica ali difteritis. (Spisal dr. V. G.) bwa je tudi, ako ima posebno : 4* 4» 4 4* 4* 4 4 4 4* O ❖ « LETO PRIHAJA. In čas je prišel za omisliti si poletno obleko-Pri nas imamo najpopolneišo zalago oblek za može in dečke, kakor tudi srajc, notran-je.obleke, ovratnikov, klobukov, nogovic, raznovrstnega obuvala in sploh vse potrebno za moderno oblečenega moža. ANTON STERK Vogal OaK in Sedme Ceste. ITOTA-XO 1.L.I E\A LETA IM?*. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,0QO.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA V*AM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imaio njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. # 4» « 4 4» 4» 4s 4 4 4» 4» 4 4* Naše geslo. ..a '' Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaitejsejv Peninsula Meat Market VOGAL 6. IN ELM CESTE. 44444444 444444444 Iz Avstrije. JVìemorandnm Jugoslovanskega kluba delegacijam za dogovore o miru v brest-Litovsku- Z Dunaja smo prejeli spomenico, ki jo je poslal Jugoslovanski Klub v dunajskem parlamentu predsednižtvom nemške, avstro-ogrske, ruske in ukrajinske delegacije, ki se pogaja o miru v Brest-Litovsku in ki se glasi; Gospod predsednik; Dne 9. novembra je prejel Zbor Sovjeta nadela za mirovne predloge, v katerih se imenuje aneksijo in nasilno prisvajanje, ako kaka država s silo zadržava kak narod, ako se orizuanje prava narodnega glasovanja zadržava narodu proti njegovi volji, izraženi bodisi proti tlačitelju.... ali, če se-mu prikrajšuje pravica, da sam preuredi politični način vlade, in bil je svečano objavljen sklep ru ske vlade, da bo podpisala mir, ki bo napravil konec sedanji vojni pod omenjenimi, za vse narodnosti pravičnimi pogojila vlada dalje predlaga, da se udeleže pogajanja za mir predstav niki vseli narodnosti in narodov, ki so zapleteni v vojno, ali ki trpe od n je. Ker je na brzojavno okrožnico Sovjeta narodnih zaupnikov dne 88. novembra 1917 a\stro-ogrska vlada izjavila “da pristaja na načela ruskega programa za mir brez aneksije in vojnilrodškodnin, da se zajamči pravo narodnega samo ločevanja,” so svečano izjavili dne 8. decembra 1617. jugoslovanske delegacije na Dunaju in v Zagrebu, obenem s predstavniki češkega in ukrajinskega naroda, v prisotnosti avstro-ogrske skupne vlade, da va trajaj o pri popolnem in čistem izpolnjevanju prava sa-moodločevaiija svojih narodov in da zahtevajo za to dovoljnih garancij, ter so ob tej priliki in večkrat kasneje izrazili zahtevo, naj bodo zastopniki avstro-ogrskih narodov puščeni na mirovna poga-janja. Čeravno te zahteve predstavljajo željo pretežne večine naroda, je avstro-ogrska vlada odločno odbila ne samo sodelovanje zastopnikov narodov pri mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsko, temveč je izjavila z vso odločnostjo, da ni voljna priznati narodom, ki žive v državnih mejah, pravo samaodlo-čevanja, ker da že obstoječa ustava nudi narodom dovoljno varnost da se tudi nadalje svobodno razvijajo v monarhiji. Kapram temu dejstvu in z obzirom na to, da se bo pri mirovnih pogajanjih odločilo o osodi in obstanku našega naroda, smatramo za svojo sveto dolžnost, da odkrito izrazimo svoje stališče v tem vprašanju. O šestega veka prebiva narod Slovencev, Hrvatov in Srbov (pod skupnim imenom Jugoslovani) v deželah severno in vzhodno od Jadrana, Izmenoma šiloma podjarmljen od Turkov in Germanov, a deloma, tudi od Komanov, je preživel nas narod težke muke vekov v sužujosti. Kadarkoli in v kolikor so deli tega naroda izvojevali si državno svobodo, cvetela je pri njih kultura in civilizacija, dočim so morali bit. podjarmljeni deli sluge in raja pod Turki javno, a pod Germani.pod drugimi naslovi in v drugih oblikih. Navzlic temu strašnemu tlačan ju se ja obdržala v vsem narodu živa iskra svobpdne misli in večna težnja za narodnim združenjem. izbruh svetovne vojne je prinesel našemu v razne državne forme razmetanemu narodu nove težke muke. Kod strašnim pritiskom vojne organizacije je uničen cvet mlado sti v izigravanju enih proti drugi™- Zaeno se jo-začelo v monarhiji teško preganjanje Jugoslovanov. Nä desettisoče žen je bilo uničenih. Moški, žene, otroci so oib olnijsko ali brez sodb pobiti, nji- -1 ---------------—r----^ i novo imetje uničeno. Se večje ste vilo Jugoslovanov je bilo radi težkih osnmljenj vrženo v ječe. Zopet na tisoče jih je moralo prisilno zapustiti svoje domove. Na tisoče državljanov je bilo vzetih za talce radi varnosti avstro-ogrske vojske in deloma pobitih . V tej krvavi državljanski vojni proti narodi lirez katerekoli obrambe je dose- j gel režim ceneno zmago. Popolno- ] ma pravično moremo trditi, da je trpel jugoslovanski narod najbolj od vseli drugih narodov. Ko je izbruhnila ruska revolucija ter se je zazdelo, da sije zora svobode zaproletarce med narodi osokoli! se je naš narod ter počel odkrito borbo za svojo neodvisnost. Dne 80. maja je prečita! predsednik Jugoslovanskega Kluba v dunajskem parlamentu izjavo, v kateri se zahteva združen je vseh dežel monarhi je, v katerih ao nastanjeni Slovenci, Hrvati in Sr bi. v eno, samostojno, ed vsakega gospodstva tujih narodov svobodno, na demokratski podlagi zgraje no državno telo pod žezlom Habsburg-Lotringen. V neštetih javnih izjavah se je zložila po tem volja naroda brez obzira na razlike strank in razredov v zahtevi za gvodno in neodvisno državo. Navzlic obupnega odpora privilegiranih narodov Nemcev in Madžarov navzlic nečuvenega pritiska cenzure, in neprestanih pretenj s temnicami in gladom, je vendar prodrla čista volja naroda na dan. Na tem mestu moramo svečano protestirati proti temu da že obsto ječa ustava monarhije nudi narodom katerokoli možnost svobodne ga razvitka. Nasprotno: ona jamči privilegiranim narodom sred->t’'a državne sile za tlačenje m za tiranje proletaiskih narodov, Av; atrijski državni svet obstoji iz dveh ravnopravnih zbornic. Člane ene od njih imenuje vlada. Niti en zakon ne more biti predložen za sankcijo, ako ne pristane gos poska zbornica.Poslanska zbornica se voli navidez na podlagi splošne m enakevolilne pravice,toda volilni okraji so tako prikrojeni,da dobiva 48,000 Nemcev, 55,000 Jugoslovanov, 00,000 Čehov, 105000 Ukrajincev in u. pr. 120,000 ko-foških Slovencev po en mandat! Tako se na izvedenski način stvar, ja večina iz manjšine. A izvajanje ravnopravnosti narodov in vsak poisluis za premem bo ustave se izjalovi vsletl odpoia narodov, ki jih ustava privilegira. Drugi del našega naroda v tej monarhiji je podvržen ogrsko hr-’-atsjji ustavi. Ta vstava in stanje ki se je porodilo iz uje. je pravo beganje civilizaciji. Šestdeset odstotkov (60% ) ljudi na Ogrskem je neinadžarskih narodnosti, a i. majo samo sedem odstotkov (7-%A mandatov, dočim imajo Hrvati preko hrvatskoga sabora nekako, navidezno avtonomijo. Tretji del našega naroda v Bosni in Hercegovini je izpostavljen golemu absolutizmu . J ugoslovani v Ai-stro-Ogrski so poleg tega še tako na izvedenski način porazdel em v sedem pokrajinah, da imajo povečini male'manjšine v zborih. Tako n- pr. ima slovenska tretjina Koroške samo dva zastopnika v koroškem deželnem zboru. Jugoslovani v Gorici in Istri, kjer imajo dvotretjinsko večino, oziroma tri četrtiusko, iuiajö 3amo manjšino deželnozborskih manda-tov. A potem tudi na Kranjskem, kjer je 98% (osemindevetdešet odstotkov) prebivalstva slovenske narodnosti ‘prikrojena je ta od grofa Gzernina tako slavljena usta va na tako vešč načni, da v Kranj ski deželni zbor (ki ima tudi na-pram parlamentu omejeno kompetenco) voh triinpetdeset nemških veleposestnikov četrtino zastopnikov, a pri tem imajo veto v naj-važnejših vprašan jih, a posebno še v pogledu premem be deželnega re Ja lvar se trdi, da jamči ustavi Avstro-Ogrske narodom svoboden razvitek, to je izmehovan je prava j narodnega sa mood ločevanja, in to živinorejo trditi samo oni, ki raču- a - T najo na nepopolno poučenje na- nasprotni strani in na zavito meravuo' varanje. Nasproti temu mi tem potom o priliki mirovnih pogajanj najsve-čanejše ponavljamo svojo zahtevo da se avstro-ogrskim narodom zajamči popolna pravica samoodlo-cevanja. Naš narod tv kraljevini Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, kateri pripadajo virtualno še drugi važni jugoslovanski kraji, v ostalem je vršil pravo ^sanioodločevanja, ko jo o priliki prvega izbora kraljev iz hiše Habsburžanov (1527) m pri odrejanju nasledstva v ženski panogi) pragmatična sankcija 1712) postavil svoje pogoje za obvarovanje svoje samostojnosti, katere je drugi kontrahent izrečno sprejel. Navzlic tunu, da je bil naš narod v teku stoletij popolnoma pot lačen od skupnega pritiska avstro madžarskega režima in da so 'mu bilo s pogodbami utrjene ^pravice odvzete, se vendar ni nikdar od rekel svoje samostojnosti ter ima zgodovinsko pravnega stališča po poluoma pravico, da zahteva svojo sanioodločevanje. Ako zberemo, je naš program sledeč: 1. Takojšnji občni, demokratski mir, popolno razoroženje, medna roda garancija in zaščita svobodnega razvitka vseli nrrodov velikih O in malih: Priznanje in popolno osiguranje svobodno provedenega in popolnega prava za sanioodločevanje narodov posebno v vprašanju, če noče svobodno državo in v kateri koli formi, da jo stvori : B.jMi ne zahtevamo za našo državo ničesar, kar pripada drugim narodom m kar nam ne pripada, mi zahtevamd za svojo državo sa intono zemljišče, ki je v kompak tnih masah kontinuirano naseljeno od naroda Srbov, Hrvatov in Slo-vincev. 4. Morje, posebno Jadransko nai bo svobodno. V kolikor bi pro met preko luk na severu Jadranskega morja, a ki se nahaja v na- Vestno zdravilo dela čudeže Približno 31, let so vživalo Trinerjeva ždravila svetovno zanpanle in pr.oosnanje. To pa zato, ker si je vestnost in praviinost iždelovalc. dobila „fled pr, odjemalcih. Tod, povišanje cen vsem stvarem J. rade,» tnd, nas. dasi smo se dota. Sas» na vse pretese bran. ili tega vkljub naraSianin cen pri iždelovaJnen, materijalu.Toda vojni davki so nas pri. silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevlh zdravi! gotovo raž„„,e da mora vsledtega plaievati veS tudi lekarnar- To Je povsem neovrgljiva resmca. Toda vse. bina Trin. lekov ostane, kakor Je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. lina najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja ,z ze- j lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so j vzrok ponmoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .lunar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča Mi naravno i ece n, čisto vino. Kri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabijenju, kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko preminjajo dobo, rudarjih drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsakdo bo izpoznal vrednost tega | m zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. TRINERJEV LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev-ralgiji, putiki; otrpnjtmih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je % vrsten pii izpalmenju, pretegnjen ju, oteklinah itd., in pii drgnjenja po kopanju nog odvzame ntrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah. Trineriev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseli lekarnah.' V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so kila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo. JOSEPH TRINER, izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. —i 1333 CHICAGO, ILL. ''uti TT- &&&&&&&&&&&&&