ZADNJA SEJA OKS
V kulturi: vso
     širino delovanja
Delovno, s sprejemom nekate-rib pomembnih samoupravnih aktov, je končala svoje delo skupšdna mandata obanske SIS za kulturo. Čeprav bo do sklica prve seje skupščine novega man-data izdelano obširnejše poročilo o njenem štiriletnem delu, je bilo na seji že izrečenih nekaj misli. ki jih v«lja zapisati.
V razpravi o poročilu o delu Ljubljanske kulturne skupnosti se je Avgust Vižintin dotaknil ra-zmerja med normativno in vse-binsko dejavnostjo kulturnih skupnosti. Urejeni, dejansldm samoupravnim socialističnim družbenogospodarskim odno-som ustrezni samoupravni akti so nedvomno eden pomembnih
kazalcev o uspešnosti dela naših kulturnih skupnosti. Vendar le eden izm^d mnogih. Včasih sko-raj nepregledna količina različ-nih samoupravnih sporazumov, statutbv, poslovnikov itn. je na-mreč nemalokrat tudi odraz že dolgo poznanega »normativ-nega optimizma« v naši družbi, pojava, ko uspešnost delovanja neke družbene dejavnosti nepo-sredno povezujemo s podobno izdelanostjo njenih samoupfav-nih aktov. Prav kultura pa taka odražanja najočitneje negira. Trdne temelje slovenske kulture tvori zlasti neomajna kontinui-teta vsebinskega dela in ne zgolj normativno urejanje odnosov med uporabniki in izvajalci po sistemu: zopet od začetka. Na dnevnih redih skupščine novega mandata morajo zato biti pred-
vsem vsebinske točke^ana.lize de-janskega stanja in problematika
v kulturi ter z njo povezane od-ločitve. Prvi pogoj takšnega de-Iovanja pa so seveda komplek-sne in strokovne analize posa-meznih kulturnih dejavnosti. ki jih z vso upravičenostjo lahko terjatno od strokovnih služb Ljubljanske in republiške kul-turne skupnosti.
Delegal tovariš Brolih je opo-zoril na pomen dolgoročnejšega reševanja kadrovske problema-tike v naši vrhunski ustvarjalni in puustvarjalni kulturi. Slo-venci smo majhen narod in bo-jevati se moramo, da bo vsak, ki ima sposobnost in voljo do kul-tumega dela, za razvoj tega imel tudi kar največ možnosti. Skrb za mlade in perspektivne de-lavce v kulturi je vitalen pro-blem našega naroda. Zato ka-drovske problematike na tem področju nikakor ne smemo prepustiti stihiji. Družbena sredstva moramo nuditi ledaj, ko jih neki potencialni ustvarja-lec ali poustvarjalec potrebuje in jih na pudlagi svojega dela tudi zasluži.
V zvezi s problematiko razpo-rejanja sredstev v kulturi je dal
Avgust Vižintin zanimivo in aplikavivno pnmerjavo med kul-turo in občutljivo cvetlico. Tudi v kulturi je potrebno zalivati tedaj, tam in toliko, kolikor je neki vrsti rastline potrebno, ne pa kar povprek, po nekem ključu v obstoječa korita. Sred-stva morajo priti tja, kjer nekaj ustvarjalnega nastaja, se razvija, ne pa zgolj tja, kjer so zveneča imena uveljavljene institucije »zadostno« zagotovilo za kvali- ¦ teto. Pri močno omejenih sred-stvih, ki jih je danes deležna naša kultura, je prav razbijanje obstoječe okostenelosti pri raz-porejanju denarja pomemben korak k večji kvaliteti.
In še ena rnisel: med delegati novega mandata mora biti stalno prisotna misel o pomenu širo-kega pojmovanja naše kulture. Kultura se ne začne s pevskim zborom v delovni organizaciji in ne konča z dramatsko skupino v KS. Kultura je še marsikaj več, je naš odnos do dela, do delov-nih tovarišev, dp okolja, v kate-rem živimo in nenazadnje do vr-hunskih dosežkov umetniškega ustvarjanja v literaturi, glasbi, slikarstvu... To tako po-membno širino delovanja občin-skih kulturnih skupnosti je po-trebno nenehno poudarjati in na j se v bodoče ne doga ja več. da ppsebna delegacija za kulturo v KS ne bi imela stalnega delov-nega stika s komisijo za kulturo pri isti KS.
Novoizvoljenim delegatom želimo veliko uspeha pri njiho-vem delu!
ALENKA BABIČ - JERIHA