Ljubljana, sobota, 29. avgusta 1953 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI L IZDAJ/ Leto XVIII. Štev. 217 OIKKKTOR .BORBE. VELJKO VLAHOVIČ glavni in odgovorni UREDNIK DOSAN blagojevic ureja uredniški odbor • List izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev m. jmr, fm '/M//,7/Xit pm/r/i:-. W////AM GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE »LJUOSK A PRAVICA. ustanovljena s. oktobra 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA« ZA SLOVENIJO IZREDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPSCINE OZN Generalna skupščina bo najbrž zavrnila predlog političnega odbora, ki je z navadno večino izglasoval, naj bi Indija sodelovala na politični konferenci New York, 28. avg. (Tanjug) Politični odbor Generalne skupščine OZN je včeraj končal delo s sprejetjem resolucije o državah, k* bodo sodelovale na politični konferenci o Koreij in ki jo je Predložilo 15 držav, udeleženk korejske vojne. Na politično konferenco bodo povabili vse držaje, katerih čete so se borile na Aoreji in ki bi izrazile željo, da Zele sodelovati na njej. v Resoluci ja, ki predlaga ude-jezbo Indije pri delu politične konference, je dobila v politič-Bern odboru le navadno večino glasov (27:21, 11 delegacij se je glasovanja vzdržalo). Ta večina zadošča na plenumu Generalke skupščine, kjer sprejemajo vse sklepe z dvetretinsko večino, “ač pa je udeležba Sovjetske zve-na politični konferenci zagotovljena z večino 55 glasov proti ovenia (Kitajska in Urugvaj), Medtem ko sta se Južna Afrika ’n Argentina glasovanja vzdržali. V New Yorku poudarjajo, da fc značilno zlasti to, da je bila skupina azijsko-afriških držav glede korejskega vprašanja raz-cepljena. Zadnji hip se je pokazalo pomanjkanje enotnosti tako gjtde resolucije 15 držav o sesta-v* politične konference, kot tudi glede resolucije o udeležbi Indije rija, Jemen, Afganistan, Indonezija, Birma, Egipt in Perzija). Indija ni sodelovala pri glasovanju o nobenem predlogu resolucije, razen o predlogu, ki ga je sama predložila skupno z Birmo, Indonezijo in Liberijo. Po tem lucija vse upanje, da jo plenum Generalne skupščine sprejme. V tem primeru bi ameriška delega-gacija zgubila bitko, čeprav so za njeno stališče proti Indiji glasovale skoraj vse latinsko-ameri-ške delegacije. Toda tudi tak re predlogu je treba Kitajsko in j zultat glasovanja si razlagajo kot Severno Korejo obvestiti o poteku I prvi hujši poraz ZDA v OZN. razprave v ZN, s tem da bo generalni tajnik OZN obveščen o njunem stališču. Ta resolucija je dobila 54 glasov proti 4, medtem ko sta se dve delegaciji glasova nja vzdržali. Azijsko-afriška skupina držav se je še močneje razdelila pri glasovanju o udeležbi Indije na politični konferenci. Pakistan je glasoval proti, kar ni bilo presenečenje, je pa vendarle naletelo na negativne komentarje v krogih številnih delegacij. Filipini in Siam sta se vzdržala glasovanja glede na svoje odnose z ZDA. Francija, ki se je prvotno izjavila za indijsko udeležbo na politični konferenci, je sklep spremenila in se vzdržala glasovanja iz protesta proti zahtevi azijsko-afriških držav, da se vprašanje Maroka vključi na dnevni red Varnostnega sveta. Podoben preobrat so napravile Belgija, Luksemburg, Holandija na njej. Za vse točke resolucije in Izrael. Od latinsko-ameriških f5 držav, ki se zavzema za razgovore »dveh strani« pri reševanju vprašanja Koreje, so glasovale v tej skupini tele delegacije: Pakistanska, siamska, filipinska, ''banonska, liberijska in abesin-ska, drugih sedem članic skupine Pa se je glasovanja vzdržalo (Si- držav se je Argentina vzdržala glasovanja, medtem ko sta Mehika in Guatemala odločno vztrajali pri podpori predloga in glasovali za udeležbo Indije na politični konferenci. Če ne bi prišlo do nepričakovanih vzdržanj, bi imela ta reso- Jugoslovanska delegacija je v skladu s svojim stališčem o načelih, na katerih mora sloneti politična konferenca o Koreji, glasovala proti vsem predlogom, ki odražajo na ta ali oni način na-ziranje o »dveh straneh« na konferenci, ker tako mišljenje ne ustreza duhu Združenih narodov. Predstavnik Jugoslavije Mates je že prej poudaril, da so Združeni narodi svetovna organizacija izven in iznad blokov in da je zaradi tega v nasprotju z njihovim osnovnim načelom, če bi spreminjali organizacijo v blok, politično, vojaško ali celo ideološko zvezo nasproti drugemu takemu bloku. Zato se je Jugoslavija vzdržala glasovanja o vsej resoluciji 15 držav, glasovala pa je tudi proti sovjetskemu predlogu resolucije. Jugoslovanska delegacija je glasovala za vse tiste točke različnih predlogov, ki so podarjale naziranja, da je mirno reševanje sporov osnovni cilj Združenih narodov, da zaradi tega zasluži priznanje dejstvo, da so prišli od oboroženega k političnemu reševanju korejskega vprašanja in da mora sloneti politična konferenca na načelu pogajanja za »okroglo mizo«, da bo to konferenca miru, ne pa dveh sovražnih skupin držav. Politična konferenca naj bi povabila Indijo New York, 28. avg. (AFP). Da- I vse kaže, da niso sprejeli nika-hes se praktično končuje izredno kih sklepov. Prav tako so sinoči zasedanje Generalne skupščine' neuradno sporočili, da bi lahko °ZN, na katerem so razpravljali 0 Koreji, ker mislijo, da bo glasovanje o priporočilih političnega odbora kratko in ne pričakujejo hikake pomembnejše razprave. Generalna skupščina bo ratificirala sestavo delegacij Združe-hih narodov za politično konferenco v Koreji, pozvala bo Sovjetsko zvezo, naj se udeleži te konference, ki se mora začeti 28. oktobra, končno pa bo Generalna skupščina bržkone zavrnila Poziv Indiji na to konferenco. Ko bo končano delo Generalne skupščine, bo generalni tajnik OZN poslal sklepe Združenih narodov Kitajski in Severni Koreji, nato pa obvestil članice te organizacije o reakciji Pekinga in Fenjanga. Čeprav je skoraj zanesljivo, da bo Generalna skupščina zavrnila predlog političnega odbora, ki so ga sprejeli z navadno večino glasov, naj bi Indija sodelovala na politični konferenci, bo to vprašanje zelo važno na današnji seji Generalne skupščine. Politični opazovalci mislijo, da je bil sinočnji sestanek med Gladwynom Jebbom, Cabotom Lodgeom, Krišna Menonom in predsednikom Generalne skupščine Lesterjem Pearsonom posvečen vprašanju Indije. Toda Piedsednik republike sprejel lorda Readinga Brioni, 28. avgusta (Tanjug). Predsednik republike Jusip Broz Tito je včeraj opoldne sprejel parlamentarnega podtajnika za zunanje zadeve Velike Britanije lorda Readinga in njegovo soprogo, ter ju povabil na kosilo. Poslovilni obisk veleposlanika Radovanoviča Carigrad. 28. avg. (Tanjug). Predsednik turške republike Djelal Bajar je včeraj sprejel n#t poslovilni obisk dosedanjega jugoslovanskega veleposlanika v Turčiji Ljuba Radovanoviča. V začetku prihodnjega tedna bo veleposlanik Radovanovič odpotoval v Jugoslavijo. prizadete države predlagale, naj politična konferenca sama povabi indijskega predstavnika k svojemu delu v primeru, da pri današnjem glasovanju Indija ne bi dobila dvetretinske večine. Vodja indijske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN Krišna Menon je izjavil, da Indija ne bo sodelovala na politični konferenci o Koreji, če jo bosta pozvali Kitajska in Severna Koreja. Indijski delegat je dodal, da njegova država nima namena sodelovati na politični konferenci, če bi jo povabila le ena stran. Sovjetska resolucija zavrnjena New York, 28. avgusta (AFP). Generalna skupščina je s 40:5 glasovom (11 delegacij se je vzdržalo glasovanja), zavrnila sovjetski predlog resolucije o politični konferenci. Generaltia skupščina je s 54:3 glasovom ob enem vzdrža nem glasu sklenila, zahtevati oi generalnega tajnika OZN, na obvesti vladi v Pekingu ii Pjongjangu o sprejetih sklepi 1 in o tem predloži poročili skupščini. Zavrnjen predlog Višinskega New York, 28. avgusta (UP) Generalna skupščina OZN je imela danes dopoldne plenarn sestanek, da bi proučila sklepe ki jih je včeraj izdal političn odbor. Ti sklepi se nanašajo n sestav in organizacijo političn konference, ki naj bi se po spo razumu o premirju sestala naj kasneje 28. oktobra t. 1. Sovjetski delegat Višinski j na plenarnem sestanku zahtev;-naj bi se vnovič začela razprav o Koreji zaradi »resnega znača sklepov, ki jih je treba izdati Generalna skupščina je zavrni' predlog voditelja sovjetske delt gacije. Indijski delegat Krišna Mr non, ki je zatem spregovoril, j izjavil, da Indija ne želi, da b glasovali o resoluciji, ki poziva njegovo državo, naj sodeluje na politični konferenci. Pripomnil je, da Indija tega ne želi zaradi opozicije, ki se je pojavila v OZN v zvezi z morebitnim indijskim sodelovanjem na tej konferenci. Muniz: OZN naj budno spremlja dogodke na Koreji Nem York, 28. avg. (UP). Brazilski predstavnik v OZN Carlos Muniz je izjavil, da morajo Združeni narodi še nadalje budno spremljati dogodke na Koreji. Muniz je to izjavil potem, ko je politični odbor izglasoval priporočilo o sestavi politične konference o Koreji. Izjavil je, da priporočila političnega odbora »niso popolna« in dejal, da lahko upamo, da bodo pomenila vsaj delovno in stvarno osnovo za sklicanje politične konference. Poudaril je, da je to vse, kar lahko sedaj Generalna skupščina stori, da pa to ne pomeni, da bi se morala OZN preprosto umakniti in vprašanje Koreje odstraniti s svojega dnevnega reda. »Nasprotno.« je dejal Muniz, »bolj kot kdajkoli moramo skrbno spremljati dogodke,« in dodal, »da se je treba zavedati, da končni cilj OZN ni bil obnovitev statusa quo v Koreji, temveč z mirnimi sredstvi doseči združitev Koreje s parlamentarno obliko vladanja, s čimer bi popolnoma zagotovili mednarodni mir in varnost v tem delu sveta. Rodo redno zasedanje odložili? Nem York, 28. avg. Kakor poroča Agencija France Press, se v Združenih narodih krepi gibanje za odložitev VIII. rednega zasedanje Generalne skupščine za 15 dni, tako da bi se skupščina sestala 1. oktobra. Pristaši odložitve, med katerimi so tudi ZDA, mislijo, da bo premalo časa med koncem sedmega in začetkom osmega zasedanja, zaradi česar se delegacije ne bodo mogle pripraviti. Druga skupina, ki nasprotuje odložitvi, pa poudarja, da ne bi mogli v primeru, če bi Kitajska in Severna Koreja hitro odgovorili na sklepe sedanjega zasedanja Generalne skupščine glede sestave politične konference, člani Združenih narodov o tem razpravljati, če ne bo zasedala Generalna skupščina. Med tistimi, ki nasprotujejo odložitvi zasedanje, je tudi Indija. Repatriacija brez motenj Pan Mun Jom, 28. avg. (AFP.) Repatriacija ujetnikov Združenega poveljstva poteka brez večjih motenj. Po uradnem poročilu so danes repatriirali iz Severne Koreje 400 vojnih ujetnikov, med njimi največ Američanov in južnih Korejcev. SEJA CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA TRGOVINSKIH DELAVCEV PRIPOMBE K OSNUTKU UREDBE O TRGOVINI Včeraj se je sestal Centralni odbor sindikata trgovinskih delavcev. Največ so razpravljali o reorganizaciji trgovinskega omrežja, zlasti o tolmačenju čl. 11 osnutka uredbe, v katerem je rečeno, da mora biti vsaka prodajalna samostojna. Posamezniki so samostojnim prodajalnam nasprotovali. Nekateri so celo podvomili, ali bo reorganizacija, kot jo določa osnutek uredbe, omogočila, da bi odstranili vse sedanje pomanjkljivosti trgovinskega omrežja. Na koncu so ugotovili, da se odbor načelno strinja s tako organizacijo trgovinskega omrežja, vsaka prodajalna samostojna, mar več naj bi bile samostojne samo tiste, ki lahko gospodarsko samostojno poslujejo. Bistveno je, da bo imela vsaka prodajalna možnost, da se pozneje postavi na lastne noge, »štacune« pa je treba zapreti, ker ne morejo uspe ^vati. Odbor tudi meni, da morajo trgovinsko omrežje reorganizirati delovni kolektivi trgovinskih podjetij, ki pa se morajo posvetovati z ljudskimi odbori. Vprašanje naraščaja v trgovinah pa bi bilo treba urediti s posebnimi predpisi. Te pripombe bodo sporočili kot jo določa osnutek uredbe, Zveznemu izvršnemu svetu in meni pa, da čl. 11 zdaj ni mogo- Centralnemu svetu sindikatov če strogo uveljaviti, da bi bila Jugoslavije. OBISK EGIPTOVSKE VOJAŠKE DELEGACIJE Krepitev prijateljskih odnosov Četrtega dne bivanja v Jugoslaviji je egiptovska vojaška delegacija z načelnikom štaba mornarice kontraadmiralom Solima-nom Ezatom na čelu obiskala v četrtek dopoldne tovarno letal »Ikarus« v Zemunu. Egiptovski gostje so si ogledovali tovarno več kot eno uro. Nato je egiptovska vojaška delegacija v spremstvu polkovnika Mirka Buloviča obiskala vojaško letalsko oporišče na Batajnici pri Beogradu. Poveljnik jugoslovanskega vojnega letalstva generalni podpolkovnik Zdenko Ulepič je priredil na čast egiptovske vojaške delegacije kosilo. Egiptovska vojaška delegacija pod vodstvom načelnika štaba egiptovske mornarice kontreadmi-rala Salimana Ezada je obiskala včeraj, peti dan bivanja v naši državi, podjetje »Krušik« v Valjevu. Z egiptovsko delegacijo je prispel tudi polkovnik JLA Mirko Bulovič. Gostje so si dopoldne več ko dve uri ogledovali to vojaško tovarno, po kosilu, ki je bilo njim na čast prirejeno v klubu JLA, pa je vodja egiptovske delegacije GRŠKA IN TURSKA VOJAŠKA DELEGACNJA BOSTA PRISOSTVOVALI NA MANEVRIH JLA V državnem tajništvu za narodno obrambo izjavljajo, da bo na povabilo načelnika generalnega štaba Jugoslovanske ljudske armade sodelovala pri velikih manevrih enot JLA vojaška delegacija grške vojske. V grški vojaški delegaciji bodo namestnik načelnika generalnega štaba narodne obrambe generalni poročnik Konstantin Dovas, načelnik operativne skupine generalni major Papatana-sijadis Teodos in generalni major letalstva Kucukos Elias. Kakor je bilo že sporočeno, bodo veliki manevri Jugoslovanske ljudske armade septembra na območju zagrebške vojaške oblasti. Tanjug je tudi zvedel, da bo na povabilo načelnika generalnega štaba JLA navzoča vojaška delegacija turške armade na velikih manevrih Jugoslovanske ljudske armade. V turški vojaški delegaciji bodo general Selim Sun iz operativnega oddelka generalnega štaba turške vojske, polkovnik Bertef Gauče in letalski podpolkovnik Burham Keksal. Niš: trdnjava s mostom na Nišavl kontreadmiral Saliman Ezad izjavil na vprašanja dopisnikov »Borbe« in »Politike«, da ima Jugoslavija zelo zdravo in disciplinirano vojsko. Dal je priznanje naporom naših narodov za izgraditev svobodne in močne Jugoslavije. Saliman Ezad je na vprašanje, kakšno bo nadaljnje sodelovanje med egiptovsko in našo armado in koliko bo prispeval k temu obisk egiptovske delegacije, odgovoril takole: »Semkaj smo prispeli na ljubeznivo povabilo jugoslovanske vlade, tako kot tudi druge države pošiljajo svoje delegacije. Smoter našega obiska je krepitev prijateljskih odnosov med obema državama in njunima armadama.« Egiptovska vojaška delegacija bo danes odpotovala iz Valjeva z letalom v Pulj. Britanski otroci v Zagrebu Zagreb, 28. avgusta., Britanski otroci, ki so približno mesec dni preživeli kot gostje maršala Tita v Dubrovniku in Crikvenici, so sinoči prispeli z motornim vlakom z Brionov v Zagreb. Na železniški postaji je otroke sprejel podpredsednik Mestnega ljudskega odbora Zagreba Juriča Drav-šnik skupno s predstavniki socialnih ustanov. Med tridnevnim obiskom v Zagrebu si bodo britanski otroci ogledali pionirsko mesto in rojstni kraj maršala Tita Kumrovec, Krapinske toplice in Trakoščan, seveda če bo to vreme dovoljevalo. Otroci se bodo sestali tudi s predstavniki zagrebških pionirskih organizacij. V nedeljo bodo britanski otroci odpotovali v domovino. Septembra bosta Papagos in Stefanopulos obiskala Rim Aten e, 28. avgusta (Tanjug). Grško zunanje ministrstvo je danes uradno sporočilo, da je italijanski veleposlanik v Grčiji Ales-sandrini sporočil povabilo italijanske vlade grškemu prvaku maršalu 1'apagosu in zunanjemu ministru »tefanopulosu, naj 23. septembra prideta na uradni štiridnevni obisk v Rim. Maršal Papagos in minister Stefanopulos sta sprejela to povabilo. S tem vračata obisk, ki ga je S. januarja t. 1. napravil vAtenah italijanski prvak De Gaspari. Jugoslovansko-madžar-ska pogajanja ugodno napredujejo 1 Jugoslovansko-madžarska pogajanja o sporazumu za raziskovanje in ugotavljanje obmejnih izgredov ugodno napredujejo. Med pogajanji ni bilo nobenih bistvenih nesoglasij, tako da je ze doseženo soglasje o vseh poglavitnih vprašanjih. Znano je, da so se ta poga-;anja, ki so izmenično v jugo-'ovanskem mestu Somboru in nadžarskem mestu Baji, začela :. avgusta. Pogajanja so se za-ela na pobudo Jugoslavije in ■o pravzaprav nadaljevanje razgovorov v Segedinu decembra j leta 1949. (Jugopress) Delegacija socialistične mladine Francije v Bogradu Beograd, 28. avg. (Tanjug). Davi je prispela v Beograd delegacija štirih članov socialistične mladine Francije, ki jo vodi tajnik organicacije Pierre Moroy. Delegacija bo ostala v naši državi teden dni kot gost Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije. Obiskala bo Novi Sad, Zenico, Sarajevo, Zagreb in Reko. Spoznavala bo politično, gospodarsko in kulturno življenje v Jugoslaviji, zlasti pa mladinske in študentske probleme. Predstavniki socialistične mladine Francije se bodo v Beogradu razgovarjali s člani Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije o vprašanjih, ki zanimajo obe organizaciji. Ljudska mladina Jugoslavije bo verjetno že ob koncu prihodnjega meseca vrnila obisk socialistični mladini Francije. Skupina zahodnonemških delavcev obiskala Kranj Ljubljana, 28. avg. Sedemčlanska mladinska skupina iz Zapadne Nemčije, ki je že več časa kot gost Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije, je danes obiskala Kranj. Ker so se gostje zanimali za našo usnjarsko industrijo, so si danes ogledali tovarno >Planiko« in »Savo« v Kranju. Po prihodu v našo državo so mladinci prebili 15 dnevni dopust na Rabu. Njihov obisk je bil organiziran med našimi in zapadnonemškimi sindikalnimi organizacijami v cilju KONFERENCA ELEKTROTEHNIKOV V LJUBLJANI Jugoslovansko - avstrijska železniška konferenca v Splitu V Splitu bo od 8. do 11. septembra jugoslovansko-avstrijska Ljubljana, 26. avg. 1953 | stema, marveč v proizvodnji in železniška konferenca, na kateri V novi stavbi PTT v Ljubija- j kapaciteti tovrstnega materiala bodo pripravili cenik za prevoz ni se je že včeraj pričela konfe- naših tovarn. | blaga med Jugoslavijo in Av- renca elektrotehnikov, ki se bo končala jutri. Konferenci prisostvuje 80 delegatov elektrotehničnih društev iz raznih republik, kakor tudi predstavniki institutov, ustanov in organizacij, ki se zanimajo za elektroveze, ter predstavniki vseh naših proizvodnih podjetij elektrotehničnega materiala. Kakor je že včeraj omenil Na dnevnem redu je še raz- strijo. Sklep o izdelavi skupnega govor o telekomunikacijskih po- blagovnega cenika, ki bo zajemal vezavah v elektroenergetskih si- predvsem pomembnejše izdelke v stemih in o projektu telekomu- skladu s sporazumom o gospo nikacijske mreže ultra kratkih darskem sodelovanju in trgovin ... 1 _ * _ [ riL? 1 -r *-v-\ a »Otti wi TurtoelnTri m n valov pri nas. Lkleleženci konference so v razpravah omenjali tudi nepravilne priprave za to konferenco, ski izmenjavi med Jugoslavijo in Avstrijo, je bil izdan na konferenci, ki je bila letos julija na Dunaju. S skupnim jugoslovan-sko-avstrijskim cenikom za pre- nikov Slovenije, tov. Franc Dob- Društvo elektrotehnikov Slove- ki ima, s čemer so se vsi strinjali, ,, , . , _ , a i v' n -i f v, , . zelo važen gospodarski pomen. Yoz ®a’ omogočil dolo- predsednik Društva elektroteh- j Konferenco fe namreč sklicalo cene ugodnosti pn prevozu, bo . rešeno tudi vprašanje avstrijske- ga čezmorskega tranzitnega prometa čez reško pristanišče. Jugo-slovansko-avstrijski cenik, ki bo začel veljati bržčas že letos, bo zajemal tudi del avstrijskega prevoza čez Jugoslavijo v dežele Bližnjega vzhoda. nikar, je namen konference rešiti ali vsaj deloma nakazati glavne probleme o razvoju elektrovez v naši deželi. O tem je v nadaljnjem delu nije in ji dalo uradni naslov za delo »O nadaljnjem razvoju elekirozvez v Jugoslaviji«. Povabili so tudi strokovnjake iz tega področja iz vseh krajev države, konference govoril Rudi Jančar, £ .; J , d . ^ - ’ direktor Instituta za elektrozveze ^JV^leLncf pl sli pHpoint njali, da bi za tako konferenco Nekatere dolžnosti ljudskih poslancev Tovariš urednik! Če je bil ljudski poslanec izvoljen v volilnem okraju, ki obsega več okrajev in mest, dobi pravice odbornika okrajnega oziroma mestnega sveta ljudskega odbora vseh okrajev in mest, ki jih obsega volilni okraj. V osnutku Zakona o pravicah in dolžnostih, volitvi in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev je v čl. 9 rečeno: »Ljudski poslanec je dolžan najmanj v enem mo o enem svetu, ne pa tudi o drugem. Menim, da je dolžan to storiti v obeh svetih. Pri nas javno razpravljamo o osnutkih zakonov in vprašanjih ki jih Zvezni svet oziroma skupščina pripravljata. Državljani se teh razprav udeležujejo. V vsaki razpravi pa bi morali po mojem mnenju sodelovati zlasti odborniki okrajnih in mestnih svetov, ec je aoi- sai se i*h ^če to kot odbornikov, okrajnem hkrati pa bi pomagali Ljudski ali mestnem svetu poročati o svo- skupščini. Največji uspehi bi bik v Ljubljani, ki je opisal pomen te ustanove za razvoj elektrozvez v naši državi. Nekatere proble- i i- f •• • i auucivzvau l ZjVCAIZ e me ,z področja rad.ofomje je koy j lavije> kar ni potem tolmačd ing. Herman Vid- J ° J e mar. Objasnil je, da je naša industrija v neverjetno kratkem času napravila velik skok v proizvodnji prejemnikov in njegovih delov. Do zelo žive razprave je prišlo na konferenci po današnjem govoru ing. Šinkovca o avtomatskih telefonskih napravah. Medtem ko je govornik na dolgo pojasnjeval razne sisteme avtomat- jem delu in o delu Zveznega sveta in Skupščine. Menim, da bi morali to določbo spremeniti tako, da je ljudski poslanec dolžan poročati o svojem delu in delu Zveznega sveta ter Skupščine v vsakem okrajnem oziroma mestnem svetu, Od 1. do 10. septembra bo v katerega član je. Če je bil izvoljen n. pr. o dveh okrajih in je morali organizatorji predvsem Splitu zasedala tudi komisija že sodelovati z Zvezo elektrotehni- lezniških strokovnjakov Jugosla- torej član dveh okrajnih svetov, foslavije, kar pa niso. I vije, STO in Italije, l ne razumem, čemu bi poročal sa V obrambo monopolizma? Še o dobrih in slabih straneh podjetja »Les« — Ni dober regulator cen, kdor uvaja enotne cene O zadnjem zasedanju delavskega sveta »Les-Ljubljana« smo na skih central v sodobnem svetu kratko ze poročali. Vendar je ves in predlagal, da bi se mogle te dan trajajoča seja sprožila toliko medsebojnega spoznavanja in so- i naprave preusmerjati v elektron- vprašanj, da jih v kratek članek delovanja. V nedeljo, 30. avgusta, ske centrale, so bili navzoči mne- 111 mogoče zajeti. Ustavimo se zato I nja, da današnji problem tega samo pri nekaterih. Med drugim I vprašanja ni toliko v izbiri si- !so člani delavskega sveta po po- se bodo vrnili v Nemčijo. k. m. Tolminski dekan 'e dejavnosti moral drobni analizi odločili, da so bili očitki o monopolnem položaju njihovega podjetja neosnovani in da o monopolu ni bilo ni!,dar govora ne pri prodaji, ne piri nakupu pohištva. Vendar sta direktorjev referat in kasnejša razprava sprožila tudi glede tega nekaj stvari, ki terjajo temeljitejši pomislek. kah 30 % prodaje pohištva vseh slovenskih tovarn. Dejansko je bil njihov vpliv zaradi tega pač lahko dovolj močan, če vidimo, da mu je sledila vsa naša industrija. šele proti koncu popoldanske seje smo v diskusiji po vseh mogočih predhodnih lepih ugotovitvah v dobro podjetja »Les«, slišali, da daoe6 položaj na tržišču ni več tako rožnat. Pohištvo, ki ga prodajajo poslovalnice »Les«, doseženi, če bi ljudski poslanec obvestil okrajni oziroma mestni svet o vprašanjih, ki jih pripravljajo, ker jih najbolj pozna. Glede tega bi morali k 1. odstavku čl. 10., ki pravi, da ima okrajni oziroma mestni svet pravico zahtevati od ljudskega poslanca, da svet obvešča, pripomniti tudi, da je ljudski poslanec dolžan to storiti o okrajih, kjer je član OLO-Tako bi se ljudje bolje seznanili s problemi in prispevali k sprejemanju zakonov, volivci pa bi prek odbornikov v takšni razpravi sodelovali. Razen tega je v čl. 11 osnutka rečeno, da lahko svet zahteva od ljudskega poslanca, naj prisostvuje seji (mišljen je okrajni svet) in da je dolžan to storiti, če ni zadržan v Skupščini. Menim, da bi morali reči, da je ljudski poslanec dolžan kot član sveta prisostvovati seji, če ni zadržan v Skupščina Če bo ljudski poslanec dolžan poročati o svojem delu okrajnemu ozir. mestnemu svetu, kjerkoli je član — to pomeni, da je bil v tistem okraju izvoljen — in če bo dolžan obveščati svete o vprašanjih, ki jih Skupščina j je skoraj v vseh mestih južnih re- - r™ !Tk,V' M" fc&Sti ****** «. jetje »Les« ustanovljeno, pa *lo;cer opravi6il0 boljša kvaliteta, v ' sostvovati sejam svetov, bo to danes, je kolektiv nedvomno do- ■ ]ik. . j vplivalo omogočilo tesnejše stike z volivci lePl..US.?,ellOT- Z0,: ! to, da se je industrija po drugih > bo aktivneje sodeloval v delu Pred vojno fašist, med vojno belogardist, zdaj pa agent Vatikana je skušal zlorabljati v politične namene slovalnice je ustanovil v vseh! , važnejših mestih države ter raz-Aepl. J } .. . , Verske obrede širil prodajo izdelkov slovenske | l>ohi«tvoiie industrije v vse repu- i: Tolmin, 28. avgusta. — Kakor nekaterim duhovnikom v drugih krajih Slovenije, tudi tolminskemu dekanu Vodopivcu ni bilo prav, da se vse primorsko ljudstvo s takšno vnemo pripravlja na svoj veliki praznik. Začel je na vse načine rovariti. Ker vse to ni nič pomagalo, je začel organizirati birmo, kr .naj bi bila. 3(L a.v^vfta,. na dan zbora Vojkove brigade. NiČ nimamo proti verskim obredom, toda za to birmo je bilo očitno, da jo je Vodopivec organiziral nalašč zato, da bi odyrnil ljudi od zbora Vojkove brigade. Dekan Vodopivec je že star sovražnik vsega naprednega. Že pred vojno je bil kot tolminski dekan znan kot največji prijatelj italijanskih fašistov. Z njimi je popival, blagoslavljal fašistično orožje in jim pomagal pri njihovi raznarodovalni politiki. Med vojno se je še bolj znašel roko v roki s sovražniki osvobodilnega gibanja. Na rednih dekanijskih sestankih je svoji duhovščini naročal, kako morajo nastopati proti pristašem narodnoosvobodilnega gibanja in sodelovati s fašisti. Zato ni nič čudnega, da je iz njegove dekanije kar 9 duhovnikov pobegnilo v Italijo, ker so se bali pravične kazni za storjene zločine. Vodopivec je bil med vojno v tolminskem kotu duhovni vodja bele garde in je celo imel čin domobranskega majorja. Marijino družbo je organiziral tako, da so mu cerkvene svetohlinke služile kot špijon-ke in mu prinašale podatke o pristaših narodnoosvobodilnega gibanja, zaradi česar so mnogi pristaši OF prišli v zapore. Tako je bilo izdanih okupatorju 263 ljudi, od katerih jih je 64 umrlo v zaporih in taboriščih, 32 pa je bilo ustreljenih kot talci. Sad delovanja Vodopivca in njegove duhovščine so tudi j mnoge požgane vasi. Po osvoboditvi se je Vodopivec potuhnil. po svojih duhovnikih pa je naprej delal proti ljudski oblasti. Osem duhovnikov iz njegove dekanije je prišlo zaradi špijonskega delovanja že pred sodišče in bilo obsojenih na daljše ali krajše zaporne kazni. Pred priključitvijo Primorske k Jugoslaviji je bil Tolmin v obmejni črti cone B. V tem času je Vodopivec spravljal preko meje razne sovražne ljudi in vzdrževal z njimi zveze. ...... . Posebno aktivni so postali Vodopivec in njegovi pomagači zadnje čase. Dne 16. avgusta so v Tolminu odkrili spominsko ploščo v'narodnoosvobodilni borbi padlim. Prav ob govoru predsednika Mestnega ljudskega odbora so začeli pritrkavati vsi zvonovi, da bi govornike preglušiK. 20. avgusta je bil v Tolminu miting kulturne skupine IX. korpusa. Ob istem času je priredil Vodopivec s kaplanom Strancarjem v cerkvi versko svečanost in dal odpreti vsa okna, tako da bi čim bolj motil miting, ki je bil v bližini. udeležilo nad 2000 ljudi. Ko je okrajni sekretar SZDL govoril o pripravah za proslavo na Okroglici, je med drugim tudi omenil, da tolminski dekan skuša na razne načine odvrniti ljudi od tega velikega praznika primorskega ljudstva. Ljudje, ki so se že prej večkrat spraševali, kako je mogoče, da oblast nič ne ukrene proti zakrknjenemu sovražniku uaše nove države, se niso mogli več zadrževati. Z zborovanja je krenila, velika skupina ljudi proti dekaniji in zahtevala, da mora dekan Vodopivec takoj zapustiti Tolmin. Se istega večera je potem ta sovražnik, vatikanski agent, pod zaščito organov Ljudske milice zapustil kraj, kjer je ljudem povzročil toliko gorja. Kljub vsem takim in podobnim po- biike. Pogoji za tak vzpon so bili razmeroma zelo ugodni. Tovariš direktor je v svojem referatu navajal, kako je »Les-Ljubljana« n. pr. še preteklo leto lahko prodajal pohištvo v izgubo, ker je razliko bogato pokrival z dobički pri prodaji raznega lesa v inozemstvo. Visoke dobičke pri lesu je omogoč.ila limitirana nabavna cena, medlem ko se je prodajna dokaj višje formirala na tržiščih. Tudi letos je prodaja dobro uspevala, ker so nakup pohištva olajševati zlasti potrošniški krediti. Zaradi velike konjunkture je po ja po drugih , ala truditi za zni- 1 Skupščine, kar je zlasti važno. Stevo Puvalič, venski industriji pa tega zaradi ljudski poslanec Zveznega sveta »intervencije« podjetja »Les« ni ljudske skupščine. bilo potrebno. Proda jo pa je orne- j _________________________________ . jilo tudi to, ker imajo tudi potrošniški krediti svojo mejo. O nesolidnem poslovanju so govorili tudi primeri, ki jih je med drugim navajal direktor. Poslovalnice podjet ja »Les« so se posluževale pavšalne cene. Naj so drago kupili ali pa poceni, potrošnik tega ni občutil. Z enotno ceno ! Osnutek splošnega zakona o univerzah ni bil postavljen na dnevni red zakonodajnih odborov Dnevni tisk je 27. avgusta t. 1. objavil vest, da je bil osnutek , splošnega zakona-'.o univerzah so popravili riziko. Tudi to je j postavljen na dnevni red zakono-slaba vzpodbuda za zniževanje 1 dajnih odborov. cen in bolje bi bilo, če se med cenenim in dragim proizvajalcem ne bi našel tak regulator, kot je hištva sen. in tja primanjkovalo ,bil0. Prijetje »Les«. Pod_ posebn. ter so možnosti navijanja cen izrabile tudi poslovalnice pod jetja »Les« šest odstotno maržo so presegli dobro napredujejo. Morda prav to te sovražnike vsega naprednega najbolj jezi in se zaganjajo v prireditev in se s tem razkrinkavajo. Tolminski dekan Na vse to že kar odkrito hujskanje gotovo ni edini, ki se je ob tem praz- izzivanje seveda v Tolminu niso j niku pokazal kot zakrknjen vatikanski mogli ostati mirni. Včeraj je imela So- J agent. Kakor njega pa bodo tudi druge izkusom pa priprave na Okroglici zelo tor pTodliji!l.i z 8,25 /c, medtem ko je sedanja revizija v podjetju ugotovila, da bi povsem zadostovala 5,9%. Tov. direktor je še v svojem referatu omenil, da o monopolu nikakor ni bilo govora. Tako posluje v vseh mestih po več kon- poglavje pa bi bilo mogoče uvrstiti tudi to, da je direktor podjetja Les« vseskozi poudarjal, da je Les« cenejše ooreme kupoval pri brtnilkih in malih podjetjih M. N. Toda Zvezni izvršni svet je poslal samo osnutek tega zakona, da bi se ljudski poslanci > njim seznanili, medtem ko ta osnutek zakona tokrat ni bil izročen Ljudski skupščini zato, ker posamezna vprašanja upravljanja univerz in fakultet še vedno proučujejo Iz tajništva Zveznega izvršnega sveta IZ RAZPRAV O PISMU CK ZKJ clalističnn zveza zborovanje, ki se ga je - mlini ljudskega ogorčenja zmleli. '#!:ačni so izključili 7 komunistov Pismo plenuma CK ZKJ, v katerem kurenčnih podjetij ter je na naj-j > slabšem glede tega samo Slovenija. \ : Pri nakupu pa 60, tako so poudar- j jali v razpravi, imela vsa podjet- i ja enake možnosti. Stvar podjetja s® omenjene najvažnejše slnbosfi orga- Tos« ie bila če so sklenili l:,,ac,J /v,ze-.komunistov, je ze nekaj v 11 . . v • 1 asa v ospredju razprav na vseh osnov- številne' pogodbe S proizvajalci j nih organizacijah Ljubljane, pohištva, med katerimi je na j višja I V Tobačni tovarni, ki je po številu pogodba Z Novo Gorico,, saj obse- delavcev ena od največjih ljubljanskih 1 ° .. . lini leti i cn Ir (im 11 n i 1 ime i iininrai Km i-ani ga 7 % letne proizvodnje. podjetij, so komunisti imeli najprej dva dolga sestanka, kjer so dodobra pro- ..zif: n v („i. 1...1 •! Tolminski dekan Je bil zvest hlapec škofa Margottija. Na sliki ju vidimo, ko blagoslavljata fašistično orožje Res je, da SO imela vsa pod- učili pismo CK. Že na (eh sestankih, jetja enake možnosti. Toda resen rremislek terja direktorjeva navedba, da so njihove pogodbe v več stomilijonski vrednosti ter lanskoleten način prodaje močno uspavali slovensko pohištveno industrijo ter se proizvajalci niso potrudili ne za cenejšo, ne za kva- (J°, kritike. Ker so bili člani premalo j. , , .v • 1 • VI ,. ilalnvni in (H men »n n im n 11 -»n mnntfa litetnejso proizvodnjo, ro številkah je i-melo podjetje »Lesc v ro- ko so primerjali v Pismu naznačene pojave z delom njihove organizacije, so mogli priznati, da ugotovitve v Pismu veljajo tudi zanje. Političnega in ideološkega dela je bilo premalo. Med kolektivom in celo med komunisti je bilo veliko intrigantstva, kar je rahljalo enotnost kolektiva in organizacije. 8 tem je nastajal tudi nepravilen odnos delavni in se niso zanimali zn mnoge resne probleme, ki bi jih bili dolžni skupno razpravljati in reševati, je bil »ČRNA ROKA« IN NACIONALNO VPRAŠANJE O naprednosti »Orne roke« nam dovolj prlfeajo navedeni podatki. Zaradi popolnosti pa hočeva omeniti še en podatek, k| se nanaša na stališče te organizacij© do naprednega delavskega gibanja na svetu. Tako beremo v članku »Zunanja politika« v »Pije-montu« z dne 6. septembra 1911 apo-teozo krvniku ruskega proletariata, zloglasnemu carskemu reakcionarnemu ministru za zunanje zadeve Stoll-plnu, apoteozo zaradi njegove »odločnosti« in »pesti«, ki jo je pokazal v »uporu garnizije v Svoborgu«, »ob odpovedovanju pokorščine v kron-štadskem ladjevju« ob »razglasitvi splošne stavke v Rusiji«, »ob uporu v baltskih pokrajinah«, zaradi »mučenja Židov« Itd. Poveličuje tega «sl-no, znanega sevastopoljskega junaka generalmajorja Arkadija Stolipina, ki »čedalje bolj nateguje vajeti«, kakor navdušeno zaključuje »Pljemont« v številki z dne 9. septembra. Leta 1911 Pa je v članku »Pet let Stollplnove vlade« ob umoru Stolipina rečeno: »Z vsem elvlli/.Jranim svetom se pridružuj'mo obsodbi atentata« kateregu žrtev je bil minister Stollpin.« Kakor vidimo, se je. ko je bil ubit ta »oberobeševaleč« ruskega pro lctarlata, kakor je rekel Lenin, znašel »v zboru reakcionarjev, prepevajočih hvalnice Stol I pl n n«. tudi reakcionarni časnik »Črne roke«. »Pljemont« in tiko dalje In tako dalje I«ahko bi O militarizmu v Srbiii od leta 1903 do 1914 Ocena organizacije »Združitev ali smrt«, objavljena v »Novi misli« (Nadaljevanje) militarizma ▼ srbski družbi v pred- i povedujejo osnovnim nalogam, ki jih politične ureditve Srbije skrajno re- kumanovskl Srbiji. V petem poglavju, ki se glasi »Hegemonizem srbske buržoazije o nacionalnem vprašanju; »združitev južnih Slovanov pogojno geslo za zagotovitev velikosrbske hegemonije«, razvijata Vladimir Dedijer in Branko Pavlčevič misel o vlogi buržoazlje v nacionalnem vprašanju In poudarjata, da je buržoazlja na eni strani v prvem obdobju v nacionalnem vprašanju v notranjem oziru napredna sila, ker osvobaja sile ljudstva fevdalnih okovov, da pa se na drugi strani v odnosu do drugih narodov žo od prvih trenutkov razvoja kapitalizma čutijo hegeinonlstlčne težnje buržoazlje nasproti drugim narodom. Dedijer In Pavlčevič nadalje kratko analizirata stališče srbske buržoazlje nasproti narodnoosvobodilnim gibanjem drugih balkanskih narodov, zlasti nasproti Makedoniji In Albaniji. »Srbska buržoazlja ln vse stranke srbske buržoazlje predkiimanovske Srbije so se v nacionalnem oziru postavile na stališče velikosrbske hegemonije. Nobena stranka v Srbiji, Iz-vzemšl edinole socialno demokracijo, v nacionalnem vprašanju ni Imela drugačnega stališča. Sicer pa druga- je vsakl lzmed njih nalagalo bistvo akcionarna politična organizacija. Njihovim reakcionarnim nazorom glede notranje politike in notranje ureditve Srbije so ustrezali tudi določeni buržoaznega reda . ORGANIZACIJA »ZDRUŽITEV ALI citirala še petkrat več podatkov Iz če tudi ni moglo biti, kajti odpove-»Pljemonta«. Iz katerih bi lahko še dati se načelu velikosrbske hegemo-nazorneje videli pravo bistvo organi- j nlje na nacionalnem torišču bi po-zacije »Združitev ali smrt« ln vloge menilo, da se posamezne stranka od- SMItT« KOT SKRAJNO DESNO I nacionalno Sovlnlstlfiiil nazori glede KRILO VELIKOSRBSKEGA HEGE- zunanje politike. Kako bi mogli na-MONIZMA zvati nacionalno revolucionarni pro- ■tr ii4ii i c 4 m ia-i I Kra,n organizacije, ki v čl. 7 svojega V »Politiki« z dne 5. julija 19j3 statuta razglaša Hrvatsko, Crno goje objavljeno gledišče, da »Aplsovo r0f Makedonijo in Dalmacijo za srb-pojuiovanje nacionalnega vprašanja ske pokrajine? Mar v tem programu ni istovetno s pojmovanjem Ale- nl i,ii0 jasno Izraženo načelo veliko-ksandra ln Pašlča kot Izrazitih no- i srbskega hegemonizma? Ta del na-sllcev teženj |n poznejših hegemoni- cionalnega programa organizacije stov velikosrbske buržoazlje. V Api- ! »Združitev ali smrt« so kritizirali tudi sovem pojmovanju nl bilo profltar- posamezni levi buržoazni politiki. Ta-sklh računov In vnaprej pripravlje- ! ko je Hi„ko Hlnkovič v »Književni nih zasužnjevalnih načrtov nasproti republiki št. 2 Iz leta 1924 v članku drugim Jugoslovanskim narodom, in »lz ozadja solunskega procesa« na zato Je bilo moralno toliko čistejše ^6 strani pisal od njunega. Spričo tega dejstva, ki je nedvomno, meniva, da bi bilo neumno spuščati se v prerokovanje, kako bi se bil Apis v nacionalnem vprašanju dalje razvijal, če bi ostal živ, kako bi se politično dalje razvijal, kaj bi storil In temu podobno. »... Da je takšno pojmovanje brez vsake podlage, najbolje vidimo Iz analize tako s stališča organizacije »Združitev ali smrt« v družbenih odnosih v stari Srbiji, o čemer sva že govorila, kakor tudi Iz statuta ln programa te organizacije.« Organizacija »Združitev ali smrt« je bila, kakor kaže najina analiza, glede pojmovanja notranje družbeno ». . . Po členu 1 Je bila organizacija ustanovljena, da bi združila srbstvo, in sicer, kakor je videti Iz čl. 7 — v vseh srbskih pokrajinah: Bosni ln Hercegovini. črn| gori, stari Srbiji In Makedoniji, Ilrvatskl, Sloveniji In Sremu, Vojvodini In Primorju. Vse te »srbske« pokrajine naj bi se priključile Srbiji in tako združile vesoljni srbski svet. To je tisti blazni program, ki je na nesrečo srbskega naroda In našo postal fiksna Ideja velikosrbskih šovinistov.« ». . . Ekspanzionlstlčnl In hegemo nl8tičnl nazori militarističnih krogo> v Srbiji se iihiii najbolje pokažejo iz četniške akcije, k| jo je srbska bur-žoazija sistematično uveljavljala že od konca 19. stol. na področju Makedonije Prav tako je tudi druga konkurenčna balkanska monarhija Bolgarija prek akcije svojih komltov tekmovala s srbsko buržoazijo v tem, katera Izmed njih se bo v Makedoniji politično bolj uveljavila. Večina poznejših članov organizacije »Združitev ali smrt« je aktivno sodelovala v četnišklh akcijah, nekateri izmed njih pa so bili tudi visoki voditelji četnlškega gibanja.« O tej »usodni* politiki srbske buržoazlje prek Četniške akcije v Makedoniji so pisale »Radničke novine« že leta 1996. zlasti pa ob paševanju četniških skupin v samem Beogradu, ki so se vrnile Iz Makedonije, pa so v glavnem mestu terorizirale ljudi in se z revolverji medsebojno iztrebljale. Iz skladov za organiziranje četniške akcije in denarja, ki so ga naropale posamezne četniške skupine po Makedoniji, so zrasle mnoge trgovine in hiše v takratnem Beogradu. Nl dvoma, da so bile med posameznimi četniki iz Srbije tudi Ideal ne nacionalne pobude, toda zgodovina ne ocenjuje tistega, kur posamezni pripadniki kakega gibanja subjektivno mislijo, marveč tisto, kar to ali ono gibanje v danem trenutku zgodovinsko objektivno predstavlja. Cetni-ško gibanje Srbije, k| so ga vodili aktivni srbski oficirji, dirigiral pa generalštab, kjer Je bilo največ pri Midnlkov organizacije »Združitev ali smrt«, je objektivno predstavljal težnje srbske buržoazlje za ekspanzijo, kj b| prinesla makedonskemu narodu vse drugo, samo ne svobode. sekretar v mnogih primerih prisiljen, da je kur na svojo roko v iuunu organizacije odločal in ukrepal. To pn je potem večalo nezadovoljstvo med člani. Zastoj dela organizacije komunistov je omogočil tudi. da so se razpasle razne slabosti tudi v drugih organizacijah podjetja in v življenju kolektivu sploh. Udomačila se je praksa »ožjega štaba«, da so se namreč zasedanju upravnega odbora udeleževali predsednik sindikalne organizacije, predsednik delavskega sveta, direktor in sekretar organizacije ter .»klepali in odločali o raznih važnih stvareh brez svojega članstva. Razpasel se je tudi nepravilen odnos med uslužbenci in delavci. Pod geslom »za ureditev administracije« se je večalo število uslužbencev, medtem ko je bilo vse manj pozornosti do delavstva Posameznim uslužbencem je vedno bol. prijal naslov »gospod«, in razliko mn njimi in delavci je bila vedno večin Vse te in podobne probleme, ki jil je s pomočjo pisma CK ugotovila organizacija komunistov na svojih prvih se stankih (in ki prav gotovo veljajo tud za druga podjetja), sta začela reševati tudi sindikalna organizacija in delavski svet. Stvur je krenila v pravo smer. Komunisti pa so potem imeli še štir sestanke. Začeli so spet od začetka > Pismom, toda ne s primerjavami h splošnimi ugotovitvami stenja v p«,d jetju, marveč z vsakim p»s eznim čin n o m. To je bil drugi del stvarneg. uresničevanja ciljev, ki jih ima Pisni« Ko so razpravljali o iskrenosti, moral in odnosih komunistov — o liku komu nista sploh, se je razgo\or zožil n manjši krog članov. Po dolgih razg« vorih in ugotovitvah s konkretnimi pri meri so potem na demokratičen nači-glasovali o kaznovanju. Trije člani s bili zaradi nepravilnosti izključeni. Na drugem sestanku so, opirajoč S' na drugo poglavje Pisma, razpravi; o delu vsakega posameznega člana nu množicami, v množičnih organizacija in društvih. In spet so izločili manj? število članov, jih šp enkrat trezno ii temeljito izprašali »m se z njimi pogo vorilL Potem s'» -:v vali. In ponovno so bili štirje, rim večina ni pri znnln častnogo 'mena, ki so ga nosili S tein pa še niso končali. S pove- čanim delom in zaostritvijo odgovor nosti v svojih lastnih vrstah so, kak sami pravijo, naredili šele prvi kori ’ k uresničevanju omenjenega Pisma. < ka jih namreč še vse to, kar od n5 zahteva Pismo. Ena od ooglnvitnih sD ri bo ideološko in politično delo, vzg v lastnih vrstah in delo med množica-bodisi v sami tovarni, kakor tudi t" kfer oni žive. Zlasti novi gospoda* sistem z vrsto novih zakonov, ki moramo kot prvi dobro orončiti, bo < od zelo važnih torišč delo knmun!«' Toko bo pismo plenuma CK v r niei doseglo svoj cilj. Tn f«»ko del tudi mnoge druge organizacije. SOBOTA, 29. AVGUSTA 1953 LJUDSKA PRAVICA - BORBA S ZAPOZNELI UKREP ZVU Naravni obseg trgovine s Trstom za tretjino manja gospodarstveniki, ki so se na zadnjem tržaškem velesejmu zanimali zlasti za jugoslovansko blago (kupili so skoraj za 200 milijonov Beograd, 28. avg. Po izdaji za nabavo mostnih in drugih konti voznih dovoljenj za jugoslovan- strukcij, bencina za motorje, raz-sko blago, ki je bilo prodano na ličnih olj in podobno, tržaškem velesejmu, mislijo v Beo- Prav tako bi lahko Jugoslavija gradu, da bi bila normalizacija uvažala del tržaške proizvodnje | lir blaga). Zato si tudi sklep Za trgovinskih odnosov med Jugosla- belega ali surovega železa in pre- j vezniške vojaške uprave, da izda ' jjo in STO v obojestransko ko- sežek proizvodnje koksa. | uvozna dovoljenja za juigoslovan- rist. Toda dosedanji razvoj go- Iz tega izhaja, da nimajo go-! sko blago, prodano na velesejmu, spodanskih odnosov med Jugosla- spodarske zveze med Jugoslavijo ] razlagajo kot zapozneli ukrep, ki Vi in in \ CTA ,------X„1 V__^------------------------ ; X. ---31 ----- Birmanski sindikalni funkcionar v Beogradu Beograd, 28. avgusta. Sinoči je prispel v Beograd pomočnik tajnika birmanskih sindikatov g Bo Maung Gale. Birmanski sin dikalni funkcionar se bo mudil v naši državi en teden kot gost Centralnega sveta zveze sindi katov Jugoslavije. Zohedi obtožuje Mosadikovo vlado Teheran, 28. avg. (Reuter) Perzijski predsednik vlade Za-hedi je včeraj obtožil bivšo Mo- v)jo in cono A STO ni omogočal in Trstom le praktičnega opravi- še vedno ne more v celoti rešiti s v„ .j , . mvso mo- t^ne politike gospodarskega so- čila, temvač da so tudi nujno • vprašanje gospodarskega sodelo- . . - • . a.,J? Pp'^oc .a delovanja. Pri jfgoLvanskfh pod- potrebne. To najbolje vedo tržaški ' vania. i ^rialov jetjih, ki se ukvarjajo z izvozom, je opaziti neki skepticijem, kadar Je govora o konkretnem povečanju izmenjave s Trstom zaradi dosedanjih oviir in ukrepov Zavezniške vojaške uprave, katerih Cilj je bil umetno zavirati razvoj gospodarskih odnosov. Izvedenci sodijo, da bi lahko jugoslovanska podjetja z izvozom v Trst ustvarila sredstva za nakup blaga na tem trgu, zagotovila potrebna devizna sredstva za gospodarsko sodelovanje s tržaško industrijo, izkoriščala tržaško pristanišče za prekomorski promet itd. Toda politika oviranja, ki jo favaja Zavezniška vojaška uprava, je ^pripeljala do tega, da se je mesečno povprečje jugoslovanske izmenjave s Trstom zmanjšalo na 50 do 60 milijonov lir, kar je vsekakor premalo za razvoj širšega sodelovanja. Da bi to politiko oviranja bolje pojasnili, naj opozorimo le na dejstvo, da je italijanska upTava samo letos in lani zavrnila uvozna dovoljenja za jugoslovansko blago, katerega prednost presega 2 milijardi lir. S tem se je naravni obseg blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Trstom zmanjšal na eno tretjino. Lahko imamo skoraj za pravilo in prakso mednarodne izmenjave, da ima povečani izvoz države nujno za posledico tudi povečanje Uvoza te države. Jugoslavija izraža v Trst nad 50 različnih proizvodov (zlasti povprašujejo po mesu, živini, usnju in usnjeni galanteriji, svežih in konzerviranih ribah, mleku, vinu, mehkem in trdem rezanem lesu, po drvih itd.). Z izvozom bi lahko Jugoslavija krila vse potrebe cone A po teh proizvodih. Po cenitvah izvedencev bi v tem primeru dinsegla »rednost izvoza več milijard lir. Povsem razumljivo je, da bi tako Povečani obseg jugoslovanskega Izvoza ustvaril trdno podlago za Uvoz iz Trsta. Jugoslovanske ladjedelnice bi n. pr. lahko kupovale od tržaške strojne industrije motorje za svoje trgovinsko brodovje, dalje je opaziti veliko zanimanje Pogled na slovensko obalo ob Sesljanu POLOŽAJ SLOVENCEV V ITALIJI Slsrsi vsi predivelc: Rezije brez posla Trst, 28. avg. (Tanjug). Po po- se italijanske oblasti za njih za datkih v glasilu beneških Sloven- poslitev sploh ne zanimajo, cev »Matajurju« so v slovenski Za delo sposobni prebivalci re-občini Reziji, ki ima deset vasi, zijske občine so si že večkrat po-skoraj vsi za delo sposobni prebi- i skušali zagotoviti pravico, da bi valoi brezposelni. V tej občini, I odšli delav v Jugoslovijo, vendar v kateri živi 5290 prebivalcev, je : jim italijanske oblasti tega nj do-938 oseb brez posla. Od 858 dru- j volijo. List »Matajur«, ki opisuje žin, jih veliko nima nikakih do-1 njihov obupni položaj, ugotavlja hodkov, tako da se morajo ukvarjati s prosjačenjem. Njihova prehrana je popolnoma nezadovoljiva, kar zelo vpliva na število rojstev itn smrti. da prihod krščanskih demokratov na oblast za fašisti ni prav nič spremenil življenja in položaja beneških Slovencev v Italiji. Razmerje do beneških Slovencev se ni V zadnjih 40 letih se je prebi- izpremenilo, njihov položaj pa je valstvo te slovenske občine zmanj- S slabši kot je bil prej, kon-šalo skoraj za polovico. Rezijska c^je r beneških Slovencev občina leži na planinskem območju, nima plodne zemlje pa tudi ne razvitega kmetijsktva niti industrije. Prebivalstvo te občine lahko dobi zaposlitev le, če odhaja na sezonsko delo. Včasih so Rezijani odhajali na sezonsko delo v Slovenijo, na Koroško, Primorsko ali Hrvatsko. Danes ne morejo dobiti v Italiji nikakega dela, ker Az jshe države pripravljene braniti neodvisnost Od stalnega dopisnika >Borbe< Carigrad, 28. avgusta. Na se-sanku načelnikov generalštabov arabskih držav, ki se je te dni začel v Kairu, je govoril generalni sekretar arabske lige Ha-suna. V svojem govoru je poudaril, da je najvažnejša naloga tega zasedanja, da postane pakt o skupni obrambi in gospodarskem sodelovanju, ki so ga podpisale arabske države, učinkovito orodje. Hasuna je ugotovil, da arabske države nimajo drugega smotra, kot ohraniti svojo suverenost. Za uresničitev tega smotra pa je nujna enotnost. Zastopniki Jordana, Sirije, Iraka, Libanona in Jemena so poudarili, da so njihovi narodi, ar- made in vlade pripravljeni nada- »Matajur«. Iredentisti bi radi vkorakali v Trst s »fanfarami karabinjerjev« Trst, 28. avg. Iredentistični tisk že drugi dan odgovarja na pisanje »Borbe« spričo Pelline izjave o volilni deklaraciji, ki je sprejela De Gasperijevo stališče o Trstu. »Giornale di Trieste« objavlja sporočilo vodstva demokristjan-ske podružnice iz Trsta, ki »trdi«, da so italijanske zahteve »pravilno uveljavljanje nacionalnih pravic«. »Messaggero Vene-to« spet piše, da je Trst »etnično, zgodovinsko, zemljepisno in go ljevati z napori, da bi dosegli! spodarsko« italijanski. List pred-enotnost, da bi tako kar najbolj laga italijanski propagandi, naj okrepili obrambo in neodvisnost bo v tržaškem vprašanju koor-svojih držav. General Mohamed dinirana in usmerjena »ne le na Ibrahim, vodja egiptske delega- državo, temveč tudi na tujino«, cije je zlasti podčrtal pomen re- Časopis poudarja, kako se Itali-gionalnih sporazumov v naši do- J jani zanimajo za prehod pri Debi. Prav tako je poudaril pomen vinu, čez katerega bodo nič manj idejne enotnosi pri gospodarskih, ; in nič več kot s »fanfarami ka-vojaških in političnih vprašanjih rabinerjev« vkorakali v Trst. ter opozoril, naj bi načelniki generalštabov arabskih držav raziskali in proučili te činitelje. Z. P. Sodeč po vsem, prihajajo te »ideje« iz Rima čez tržaško diverzantsko središče CLN, ki jih nato deli iredentističnim listom. lijonov rialov ali 2000 milijonov funtov šterlingov dolga. Zahedi je sporočil, da je po sebni odbor, ki proučuje račune bivše vlade, ugotovil, da je bila vlada samo pri Narodni banki zadolžena za 900 milijonov fun tov šterlingov. Po njegovem mnenju je Mosadikova vlada s svojo notranjo politiko povzročila ma terialno bedo v državi. Zahedi je obljubil, da bo nje rova vlada storila vse kar more za odstranitev tega dolga. Dodal ie, da je Perzija v tako obupnem ooložaju, da je pripravljena spre jeti pomoč od katerekoli države Predlog Semjonovu Bonn, 28. avgusta. Trije za vozniški visoki komisarji so včeraj poslali sovjetskemu visokemu komisarju Semjonovu nov predlog, v katerem zahtevajo obnovitev prostega prometa med conami in odpravo potnih listov Ta predlog so Semjonovu poslal na predlog bonnske vlada V freh mesecih pribežalo 36 Italijanov Ljubljana, 28. avg. V zadnjih treh mesecih je pobegnilo na območju go-riškega okraja 36 Italijanov v našo državo. Večina je delavacev, ki so pobegnili v Jugoslavijo, ker v Italiji niso dobili dela. Med begunci so italijanski državljani iz severne in siednje Italije in celo s Sicilije. Letalska konferenca britanskih in ameriških strokovnjakov I/>ndon, 28. avgusta (Tanjug). Prihodnji mesec bo izredna konferenca britanskih in ameriških letalskih strokovnjakov. Pričakujejo, da se bo konference udeležilo kakih 500 ameriških im 600 britanskih inženirjev, konstrak torjev in drugih letalskih strokovnjakov. Pred pričetkom konference bo v bližini Londona velika razstava različnih tiipov britanskih letal in britanskih izumov na tem področju. Poročajo, da bodo na konferenci proučevali probleme sodobnega letalstva, probleme letal, ki lete s hitrostjo zvoka, vprašanje kovine in njene odpornosti, uvedbo novih potniških letal in različna druga vprašanja. DANES PO S V El U KRATKOVIDNOST Na izrednem zasedanju Gene- vale na Koreji. Delegacija ZDA je ralne skupščine OZN je bilo opa- spričo take zamisli nastopila proti žiti nekaj pojavov, ki povzročajo zahtevi Dečine članic ZN, da bi zaskrbljenost. Eden izmed takih na konferenco povabili Indijo, pojavov je stališče delegacije Indijski časopis »National He- ZDA do sestave in značaja poli- raldt je zapisal, da delegacija tične konference. ZDA sedaj tako ravna, in napravi Večina držav članic ZN je za- vtis, da je korejska vojna njihova vzela stališče, da morajo biti na vojna. politični konferenci zastopani Povsem naravno je, da vpra- Združeni narodi kot univerzalna šamo, zakaj je pri obravnavanju svetovna organizacija. Takemu sestave in značaja politične kon-stališču se je uprla delegacija ference delegacija ZDA zavzela ZDA, ki je zahtevala, naj bi na stališče, da je Koreja izključno politično konferenco povabili le stvar bojujočih se držav. K temu tiste države, ki so s svojimi če- je treba dodati še drugo vpraša-tami sodelovale v korejski vojni, nje: kam lahko pripelje spreme-Delegacija ZDA se je pri doka- njeno stališče ZDA? Kolektivna zovanju pravilnosti svojega stališča akcija ZN na Koreji je bila moč-skliceoala na določbe pogodbe o na in je zmagala predvsem zato, premirju, konkretno na 60. člen, ker je bila to akcija ZN kot čeki pravi: lote. Glavno breme so nosile ZDA >Da bi zagotovili mirno reši- in njihovega prispevka za zavr-tev korejskega vprašanja, pripo- nitev napada niso pozabili in ga rocata vojaški poveljstvi obeh tudi ne bodo nikoli pozabili. Toda Dl*dam prizadetih držav prav tako ne bi smeli pozabiti, da obeh strani, da v treh mesecih po korejska vojna ni bila navadna podpisu in uveljavitvi sporazuma vojna, da to ni bila vojna med o premirju skličejo politično kon- skupinami držav, Severno Korejo ferenco zaradi razgovorov o vpra- in Kitajsko po eni in ZDA in 15 sanjih, ki se nanašajo na umik drugih držav po drugi strani, tem-vseh tujih oboroženih sil s Ko- več vojna proti napadalcu, ki so reje, _ mirno rešitev korejskega jo vodili v imenu Združenih na-vprasanja itd.s rodov. ^ Kateri sta te »dne strani*, ki Tudi med korejsko vojno je jih omenja- 60. člen pogodbe o bilo več poizkusov obiti Združene premirju? Prva je severnokorej- narode in izkoristiti kolektivno ska in kitajska stran in druga? akcijo Združenih narodov za na-Uelegacija ZDA je tokrat razla- mene, ki nimajo nič skupnega t gala pogodbo o premirju tako, da cilji ZN (n. pr. prehod čez 58. so »druga stran* samo ZDA in vzporednik, prodor do mandžur-drugih 15 držav, ki so poslale ske meje, poizkus nasilne združit-svojecete na Korejo. ve Koreje na osnovi Sing Man 7n J6 razlaga pravilna? Rijevega režima itd.). Toda taki čL/A so v korejski vojni po- negativni poizkusi niso uspeli udarjale, in to upravičeno, da predvsem zato, ker so jih delali niso -»drugastrant samo ZDA in izven Združenih narodov in proti drugih 15 držav, ki so se borile njim. Koreji, temveč Združeni na- Kolektivna akcija proti napa- rodi kot celota. Upravičeno so po- dalcu pa je uspela, ker je bila ak-udarjale, da ZDA in teh 15 držav cija Združenih narodov, ne vodi korejske vojne v svojem Sovjetska propaganda je sku- imenu, kot je to skušala dokazati šala ves čas dokazati nasprotno, nasprotna stran, temveč v imenu to je prikazati korejsko vojno kot Združenih narodov kot univer- vojno ZDA in nekaterih drugih žalne svetovne organizacije. ZDA razvitih kapitalističnih držav proso opozarjale m to spet upravi- ti Koreji, kot »vojno belih proti ceno, na dejstvo, da so Združeni rumenim ljudem*, kot »vojno ko-narodi 2?. junija 1950 zaupali lonialnih državi in podobno, ameriški vladi vodstvo kolektivne Mar ZDA s svojim sedanjim vojaške akcije Združenih naro- spremenjenim stališčem ne kori-dov v Koreji. ZDA so med vojno stijo sovjetski propagandi? Mar m pri razgovorih o premirju stal- ni delegacija ZDA s svojim ne-no poudarjale, da so ena stran gativnim stališčem do udeležbe napadalci, druga stran pa Zdru- Indije na politični konferenci rav-zeni narodi. na/a prav tako, kot je to želela 1 oda ZDA so sedaj opustile to Sovjetska zveza? Mar ne vodijo stalisce in začele dokazovati, da ZDA s takim stališčem, če ga boso na eni ^strani napadalci, na do nadaljevale, sebe v osamitev? drugf strani pa ZDA in 15 držav, Mar ni to upanje Sovjetske zveze? P° st>0ie čete d Korejo, To uvidevajo tudi posamezne nikakor pa ne Združeni narodi, ameriške osebnosti, n. pr. ga. Roo-Na podlagi tako temeljito spre- sevelt, ki je grajala stališče ame-menjene razlage značaja korejske riške delegacije, češ da so se ZDA vojne in korejskega vprašanja so na tem zasedanju »izolirale od ZDA nastopile pred Generalno svojih prijateljev, od svojih naj-skupsčmo z zahtevo, da mora biti boljših in najpomembnejših za-politicna konferenca »konferenca veznikov< in dodala, da so ZDA vojskujočih se strank* in da je s takim svojim stališčem samo treba torej na konferenco pova- podprle Moskvo pri njenih name-biti samo države, ki so se vojsko- nih. Jože Smole francoska vlada bo >zdala nove reforme za izbo šanle finančnega oolcžaia Novi spopadi med delavci in policijo Pariz, 28. avg. (UP). V mestu Angeux je prišlo včeraj do spopada med policijo in približno 3 tisoč stavkajočimi. Policijski oddelki so odmetavali bombe s solzilnim plinom, da bi razgnali delavce, ki so demonstrirali. Med Razgovor med Adenauerjem in ameriškim funkcionarjem o odgovoru Moskvi Boan, 28. avg. Kancler Ade-j nauer in ameriški podkomisar Connant sa se včeraj popoldne v eno uro trajajočem razgovoru pogovorila o osnutku odgovora zahodnih velesil Moskvi na zadnji sovjetski noti o Nemčiji. V uradnih krogih izjavljajo, da so ti razgovori hkrati začetek dejanskega posvetovanja Zahodne Nemčije v zvezi s pripravljanjem odgovora. Podrobnosti razgovora še niso znane in tudi niso bile objavljene v davišnjem tisku. O osnutku odgovora bodo še razpravljali v Londonu, Parizu in Washingtonu. R. V. Gradnja jugoslovanske proste cone v Solunu dobro napreduje Solun, 28. avg. (Tanjug). Gradnja jugoslovanske proste cone v solunskem pristanišču, ki je bilo med vojno do tal razdejano, dobro napreduje. Pomorsko gradbeno podjetje z Reke je v zadnjih treh mesecih zgradilo skladišče, postavilo železniški tir ter uredilo delavsko restavracijo in nekatere; druge objekte. 1 i 4 neredi so bili ranjeni trije policisti in več stavkajočih. V Riuenu, severozahodno od Pariza, je imelo kakih 6000 železničarjev, kovinarjev in gradbenih delavcev protestne demonstracije po sindikalnem sestanku. Demonstranti so obkolili poslopje prefekture in metali kamenje na okna poslopja. Policija je razgnala demonstrante, toda v sosednih ulicah je prišlo do spopada med policijo in delavci. Poročajo, da so v celoti prenehale stavke v javnih službah in da je francoska vlada sklenila nadaljevati z reformami, da bi se izboljšal finančni položaj v državi, pri čemer uporablja pooblastila, ki jih ji je pred kratkim izglasovala narodna skupščina. Vlada proučuje sedaj proračun za prihodnje leto, v okviru akcije za izboljšanje financ pa bodo znižani tudi vojaški izdatki. Francoski finančni minister Edgard Faure je spričo tega izjavil, da se bo zmanjšanje proračuna odražalo ne le v civilnih izdatkih, marveč tudi v vojaških kreditih, ki bi se lahko znižali za 71 milijard frankov. Faure je v ta namen začel včeraj več konferenc z ministrom za narodno obrambo ter državnimi sekretarji za oborožene sile. Lanielova vlada pa mora odpraviti posledice množičnih stavk ter hkrati odpraviti nezadovoljstvo širokih delovnih množic, ki ga je povzročila s svojimi odloki, »Force Ouvriere« je zahvetala od vlade, naj sproži splošno razpravo med delodajalci in delavci. Minister za delo Paul Backon ja že določil mešano komisijo delodajalcev in delavcev za vsako industrijsko panogo. Vlada na- bodo objavili vprašanja, kako merava tudi reorganizirati kme-naj bi se znižali krediti. Bržkone tijsko tržišče. NEZNANO LETALO ODMETAVALO NAD TURCU0 LETAKE V BOLGARŠČINI Od stalnega dopisnika Z azijske socialistične konference v Haiderabadn Carigrad, 28. avgusta. Okrog polnoči med sredo in četrtkom je neznano letalo letelo nad pokrajino Jedren. Drugi dan zarana so tamkaj našli na turšem ozemlju številne letake v bolgarščini. Ti letaki z naslovom »Informacije« so vsebovali mnogo vesti kot n. pr. »Moskva, 27. julija — Be-rija je aretiran, ker je skušal trmoglaviti vlado. Sedaj zahtevano zanj smrtno kazen.«, »Vzhodni lerlin 15. julija — aretiran je iravosodni minister, ker se je rorl vladnim ukrepom«, »Tirana M. julija — Enver Hodža je odda vil ministra za narodno obrambo in notranje zadeve«. »Moskva, *Borbe< 8. avgusta — Vrhovni sovjet je ugotovil, da so bili Berijevi naklepi kriminalno dejanje in je celot-n?v zadevo izročil Vrhovnemu sodišču. Rudenko je imenovan za republiškega tožilca, da bi se začelo široko čiščenje«. Letaki so imeli tudi geslo: »Bolgarski delavci in kmetje! Zahtevajte, da vas obiščejo in vam pojasnijo omenjena dejstva«. Današnji popoldnevniki so objavili to vest na vidnih mestih, ter poudarjajo, da gre za letalo neznanega izvora, ki se je oddaljilo od svoje smeri in da so letake, namenjene bolgarskemu prebivalstvu, odvrgli na turškem ozemlju. PISMO IZ N E W Y O R K A Američani in Eoropa New Vork, avgusta. V ameriškem tisku se čedalje pogosteje pojavlja vprašanje: Kako naj si ZDA razlagajo dejstvo, da se »volivci v evropskih deže Od stalnega dopisnika >llorbe< naj si postavijo za cilj »nekaj več, kot je evropska obrambna skupnost« in naj začno »politično ofenzivo« predvsem v luči dogodkov v vzhodni Evropi. Taka mne- iah odvračajo od proameriških I nja so odpev zamisli o »osvobo-strank?« | ditvi vzhodne Evrope«, ki se mu Padec De Gasperija, ki so se pridružuje akcija propagandnega mu pridružile vesti o nazadova- ; obveščevalnega političnega in vonju vpliva zagovornikov »krščan-1 jaškega značaja v okviru »hladne ske Evrope« v drugih zahodno- vojne«, toda ob veliki nevarnosti, evropskih državah ter napovedi i da bi se ta ogrela in se spreme- podobne usode, ki čaka nemškega kanclerja Adenauerja na septembrskih volitvah, in čedalje jasnejši znaki »novega vzdušja« — vse to navaja komentatorje v glavnem na isti sklep, namreč da v ameriški politiki nekaj ne more biti v redu, in da bo to treba popraviti. Vsi ti komentatorji pa se močno razlikujejo v predlogih, ki jih omenjajo kot zdravilo za »težavni položaj ZDA v Evropi«. Nekateri pravijo: »Ze dlje časa nas Evropejci nagovarjajo, naj gremo domov. Pa pojdimo torej! Do Evrope moramo ubrati novo politiko. Naš sedanji program pobija samega sebe, ZDA si pridobivajo z njim več sovražnikov kot prijateljev, evropskim politikom se zdi, da je nasprotovanje Združenim državam postalo moda, zamisli o atlantskem paktu in združeni evropski armadi, kar zagovarjajo ZDA, se zdita Evropejcem prav zaradi tega sumljivi.« In tako naprej. Sklep: umaknimo vse svoje misije, komisije in skupine, »ki so preplavile Evropo in prinesle vanjo zmedo«, pokličimo čete domov in krepimo lastne sile, prepustimo veleposlaništvom vse drugo delo, tako bomo dali Združenim državam možnost, da bodo delale tisto in tam, kjer se jim bo zdelo najbolj prav. To so izolacionisti, ki zagovarjajo teorijo: če Evropa ne mara sprejeti tistega, kar zahtevamo, je proti nam. Bodimo tudi mi proti njej, ali pa si vsaj zagotovimo bolj proste roke za delovanje v Aziji. Drugi pa menijo, da ZDA morajo ostati v Evropi, vendar pa nila v »vročo vojno«. Zagovorniki take ameriške politike gredo celo tako daleč, da predlagajo, naj bi uredili z diktatom posarsko, avstrijsko in številna druga sporna evropska vprašanja, med njimi tudi tržaško. To je zahtevala v svoji najnovejši številki revija »Life«, katere mnenje izraža pojmovanje vplivnih ljudi v ZDA. »Life« zahteva, da je treba »na seznamu ameriške diplomatske dejavnosti postaviti osvoboditev vzhodne Evrope pred združitev evropskega kontinenta. Revija meni, da bi to »ne le ugajalo kanclerju Adenauerju, marveč bi okrepilo tudi njegove nade o ponovni izvolitvi prihodnji mesec«. Revija navaja »višje cilje«, cilje »osvoboditve« izpod enega jarma v korist rešitve, kot jo sama predlaga, nato pa pravi, da bi mogle ZDA na ta način doseči več in uresničiti svoje težnje hitreje, kot pa z vsiljevanjem kritizirane evropske skupnosti in oborožitve zahodne Evrope. »Po vsej zahodni Evropi se zdi« — piše revija »United States« — »da se ameriško politično vodstvo približuje koncu. Težnje za neodvisnostjo naraščajo. Zahodni zavezniki ne vidijo v Rusiji več tolikšne nevarnosti kot ne- nosti, manj volje, podpreti ZDA proti Rusiji. Povsod soočuje Wa-shington zahodni blok, ki se izvija izpod ameriškega vodstva,« zaključuje revija »United States«. Toda State Departement — po mnenju liberalnega lista »New Republic« — se še ne zaveda novega razpoloženja v Evropi. List zagovarja popolnoma drugačno stališče kot izolacionistični komentatorji Hearstovih in Scripps-Howardovih časopisov in piše: »Eisenhower v zahodni Evropi ne bo več izbiral med desnico (ali med desnico in centrom), marveč predvsem med nekimi novimi formacijami, med nekakšnim naraščajočim amalgamom demokratičnega socializma, trdno pro-zahodnega, toda ne brezpogojno proameriškega.« Te ugotovitve — poudarja časopis — so enako proti kominformistom kot proti »tistim desničarjem, ki falzifici-rajo dejstva za Američane in izdajajo koristi lastnega naroda«. »Medtem ko fronta hladne vojne razpada« — zaključuje list »New Republic« — »si bo moral Eisen-hower sam poiskati novo politično smer.« V luči vidnih sprememb v mednarodnem položaju, občutnega padca vplivov zagovornikov »vatikanske Evrope« in čedalje večjih nesoglasij med stališči ZDA in njihovih zahodnih zaveznikov se je razprava zelo razmahnila v vsej ameriški javnosti. ZDA razpravljajo — tako pravi »United States News and World Report« — o kritikah proti mak-artizmu, proti carinskim omejitvam, proti znižanju pomoči tujini, proti ameriški opreznosti do Rusov. i Če temu dodamo še razlike v koč. Evropejci menijo, da bi bilo ... .. ... , , treba znižati stroške za obrambo mnenjih o azijskih vprašanjih, ki se kažejo v OZN med ZDA in Med hmeljevimi nasadi je zazvenela pesem Ze 14 dni je na poljih v Savinjski dolini zelo živahno. Od zgodnjega jutra do pozne noči obira hmelj približno 8000 obiralcev in obiralk. To so zlasti sezonski delavci iz Slovenije in iz Hrvatske, ki so prihiteli savinjskemu kmetu v pomoč. Čeprav letos vreme ni bilo najboljše, pa tudi bolezni hmelju niso prizanesle, je pridelek kakovostno in količinsko prav zadovoljiv. Savinjski hmeljarji že več let niso imeli tako polne roke dela kot letos. V Savinjski do- lini je zgrajeno sicer mnogo novih sušilnic, vendar ne uspejo sproti posušiti nabranega hmelja. Čeprav grozi hmelju rdeči pajek in peronospora, se bo obiranje zavleklo najbrž do 5. septembra. Da bi obiralci res dobro obirali hmelj, obiskujejo hmeljišča tri komisije, ki jim dajejo strokovna navodila, hkrati pa kontrolirajo kakovost obiranja. J. J* v korist trgovine, samo če bi ZDA hotele popustiti v .hladni vojni*. Evropejci so mnenja, da bi se morale ZDA ravnati po njih, ne pa narobe.« »Potem bo manj politične stabilnosti v večini zahodnoevropskih držav, manj evropske enot- njihovimi zavezniki, spoznamo tudi pomen, ki ga pripisujejo tem razpravam. Od njihovega rezultata bo v mnogočem odvisen tudi razvoj mednarodnih znotraj in izven OZN. Jaša Levi Volivci se seznanjajo z zakoni o volitvah Na Senovem so imeli že dva sestanka, na katerih so v podrobnostih govorili o predlogu novega zakona o volitvah ljudskih poslancev. Udeleženci so se za snov živo zanimali in vneto sodelovali pri razpravi. Govorili so tudi o pripravah na volitve v zvezno in republiško skupščino ter v okrajni, republiški in zvezni svet proizvajalcev. Volivci so želeli, naj bi imeli take sestanke tudi po vaseh, kjer se jih bodo laže udeležili. Tudi po vaseh naj bi tolmačili zakon o volitvah in predloge za nove gospodarske uredbe, ki jih pripravljajo. Tako na primer o decentralizaciji trgovine in podobno. Sklep je bil sprejet. Sestanki bodo pripomogli k temu, da bo prebivalstvo razumelo spremembe, ki se predvidevajo v naši zakonodaji. V Planini nad Šntno se bodo spomnili žrtev za svobodo Z VSEH STRANI SVETA GRČIJA Pomoč Jonskim otokom Atene. 2«. avg. Kakor sporoča atenska agencija, pošiljajo oblasti vsak dan na Jonske otoke Itako, Ke-falonijo in Zakintos po 41)0 šotorov zaradi začasnega nameščenja prizadetega prebivalstva. Prav tako nadaljujejo z vso naglico graditev lesenih barak. Pri čiščenju razvalin so našli trupla uslužbencev pošte, telegrafa in brzojava, ki so pri potresu izgubili življenje skupno s svojim ditrektorjem. Grška kraljeva dvojica je danes obiskala Leukadijo. ITALIJA Silovito neurje v Rimu Rim. 28. avg. (Taujug). Včeraj do-poldne je bilo nad Hunom močno neurje, med katerim se je utrgal oblak. Na rimske ulice so se zlile velikanske količine vode. Na. nekaterih trgih je voda stala do višine avtomobilskih streh. Dve osebi sta utonili, 15 pa je bilo ranjenih, medtem ko je 150u ljudi ostalo brez strehe. Najhuje je prizadeto predmestje Borgate, kjer stanuje prebivalstvo v malih hišah. Gmotne škode še niso ocenili, dosega pa verjetno več 10 milijonov lir. Več kot dve uri je biil ves promet ustavljen. Na enem mestu je voda podrla 46 m vatikanskega zidu. ZDA Državni proračun zmanjšali za 2 milijardi Washington, 28 avg (Reuter) Ameriška vlada je včeraj objavila spremenjeni državni proračun, ki kaže zmanjšanje izdatkov za vojaške namene Po oceni ameriške vlade bodo državni izdatki za približno 2 milijardi dolarjev manjši, kot pa so prvotno pričakovali za proračunsko leto 1954. Obrazložitev spremenjenega proračuna pravi, da bo le glavni program za narodno varnost veljal 5600 milijonov dolarjev manj, kot je določila bivša Trumanova vlada. Prav tako misijo, da se bo za kakih 400 raiijonov dolarjev zmanjšal proračun za razvoj atomske energije. Za pi<> gram vzajemne varnosti je v proru Čunu namenjenih 6 milijard dolarje' ali l milijardo 400 milijonov manj kot je predlagala Trumanova vlad;. KANADA Olajšave za sovjetske diplomate Ottu\va, 28. avg. (AFP) Kanadska vlada je sledila zgledom vlad ZDA Britanije in Francije in ublažila do ločbe, ki so omejevale gibanje člu nov sovjetskega veleposlaništva v Ottawi. Od včeraj dalje lahko člani so vjetskega veleposlaništva potujejo \ kraje do 120 km od Ottawe. medtem ko so pred tem lahko potovali ie 40 km daleč. Se nadalje Pa jim jt prepovedano, da bi obiskovali voja ške naprave. ZDA Fininčni minister o možnosti zvišanja taks W«shington, 28. avg (AFP). Am riški finančni m.nisier Georgea Hum phrey je izjavil da je E«senhowrova vlada pripravljena povečati takse, čt* se bo izkazalo za nujno, da bi povečali izdatke za narodno obrambo. Izjavil je, da mora država na vsak način imeti potrebna sredstva za obrambo in dojal, da proučuje sedaj vlada vs© možnosti za morebitno novo obdavčenje. Humphrey je pri tem izrazil upanje, da razvoj dogodkov morda ne bo zahteval povečanja teh taks. MAROKO Požar v Casablanci Casablanca, 28. avg. (AFP). Sinoči je izbruhnil požar v velikem skladišču volne v Casablanci. Po prvih cenitvah znaša gmotna škoda več milijonov frankov. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile vzrok požara. INDIJA Zaradi poplav izginilo 26 oseb New Delhi, 28. avg. (AFP). In-dijski notranji minister Katju je sporočil, da je pri nedavnih poplavah v južni Indiji izginilo 26 oseb. Do nesreče je prišlo zaradi velikega deževja, tako da je reka Godaveri prestopila bregove. Prizadetemu prebivalstvu so poslali pomoč z letali. KANADA Poskusi z radijsko dirigiranimi raketami Ottawa, 28. avg. (AFP). Kakor piše list *Evening Cityzen«, bo kanad-.'.ko letalstvo v kratkem izvedlo prve poizkuse z radijsko vodenimi raketami, ki bi jih izstreljevali z reaktivnih letal. Ti poizkusi bodo prvi v zahodnih državah. Njihov namen ni toliko ugotoviti učinkovitost novega orožja, kolikor preizkusiti reakcijo aparatov ob izstrelitvi raket. šal začasni proračun, ki bo potekel konec tega meseca in ki ga je narodna skupščina že sprejela. Finančni minister Vavoni je podal ekspoze o finančnem položaju 'v državi, v katerem je poudaril, da so izdatki za obrambo v novem proračunskem letu manjši kot pa so biili v prejšnjem proračunu. Italijanski minister je izrazil upanje, da bo zmanjšanje mednarodne napetosti, če bo do nje dejansko prišlo, omogočilo Italiji še bolj znižati vojaške izdatke. ZDA SZ je odgovorila zaradi sestreljenega bombnika AVashlngton, 28. avg. (UP-^AFi' Na Planini nad šutno v dogodkov krškem okraju bo 13. septembra I velika proslava. Planina je parti-j zanska vas, ki je bila med okupacijo do tal porušena. Dala je mnogo žrtev za svobodo; njim v spomin bodo na tej proslavi od-—krili spomenik. Posebne skupine pripravljajo že sedaj pot in vodnjake, druga skupina ljudi pa skrbi za prehrano in udeležbo. Računajo, da^ se bo .proslave udeležilo približno 5000 ljudi iz kršliega okraja in Hrvaške. Prav bi bilo, da bi na Planino prišle partizanske patrulje iz vseh večjih krajev krškega okraja. S. F. Pri obiranju hmelja Bralci nam piše i o: no uporabo elektrike za 50 let. Nihče pa ne zahteva, naj bi Mestna občina poglobila jezove, ki še vedno puščajo na vseh koncih.I ‘fttestua občina predelave mlinb^ nikakor zmogla, saj bi 6troški za preureditev vsakega mlina posebej znašali 150.000 dinarjev. naenkrat prestraši mlinarji objjefej ^5» ^tT^šT8* Zahteve mlinarjev so pretirane Rezervoar za novomeški vodovod v Stopičah že v grobem zabetoni-_„j. Tudi nekaj jarkov za polaganje cevi so že izkopali. Zdaj pa so se kar : je kem potoku, ker se boje, da jim bo primanjkovalo vode!" češ da je bodo Novomevščani preveč spili. Zdaj so vsi razen treh od mestne občine zahtevali, naj jim mline preuredi na električni pogon. Zahtev© mlinarjev so pretirane. Nekdo celo zahteva brezplačno napeljavo električnega toka in brezplač Od vsepovsod Sovjetska vlada je včeraj izročila od- j zagrebškem velesejmu. Pasta ima ašego vor veleposlaništvu ZDA v Moskv. st glede sestrelitve ameriškega bombni k« t«Pa B-50. ITALIJA Sovjetski odgovor pravi, da v nasprotju s stališčem ZDA nima Sovjetska zveza nobenih obvestil o morebitnih preživelih članih posadke amenšlctea letala. Posadka tega ameriškega bombnika, ki so ga sestrelili '28. junija je štela 17 članov, med katerimi je le eden ostal živ. ZDA so zanikale trditev Sovjetske zveze, da j© ameriški bombnik letel nad sovjetskim ozemljem, ko so ga napadli in sestrelili sovjetski lovci. Že 5. avgusta so ZDA z noto zahtevale od Sovjetske vlade podrobnejša obvestila o usodi preživelih članov posadke. Ameriško ministrstvo zunanjih zadev je sporočilo, da je sovjetska vlada ponovno odklonila kakršnakoli obvestila o usodi ostalih 16 ameriških letalcev, ki so bili v letu ter o okoliščinah, v katerih so /nizan lo vom,o j k ar ji zadnje dni ke Kurjave ooao znizaii za .ju /o. prftV pri(jao trenirajo. Mnogi se za- V Mariboru so v Gosposki ulici nimajo za orodno telovadbo, saj so začeli graditi nove prodajalne za ga- Taborčani hodili k telovadbi v precej lanterijo. Podjetje Dom je prodajalo oddaljeno vas Gomilsko, kjer je orod-galanterijske izdelko doslej v prosto- na telovadba zelo priljubljen šport. V rudniku Zabukovica gradijo sta novanjski blok, ki jim je zaradi povečanja števila zaposlenih v rudniku, zelo potreben. Že pred leti je uprava rudnika zgradila tri velike stanovanj ril veleblagovnice, toda izbira ni zadoščala Zato bo nova prodajalna ga lanterije v Mariboru dobrodošla. V Rogašk) Slatini je letos za Prešernovo družbo več zanimauja ka. -------------------. -- _ „„ kor lani. Poverjeniki v Steklarni so skf hde, (etos pa tlelo uspešno na N Nesreča pri E S K E C E igri Minulo soboto se je igral« 20 me secev stara hčerka Franceta Potočarja iz Gor. Stare vasi pri Šent Jerneju v hiši z mačkom. Na nepojasnen na čin se je zasadil nož, ki je bil na mizi, naravnost v oko in tam obtičal Oče ga je izdrl Prvo pomoč jo riudii tukajšnji zdravnik in je odredil ta kojšnji prevoz v ljubljansko bil niš nico. Oko je izgubljeno. Z. /. Strela je udarila Vaščane vasi Potoka v Tuhinjski .1 »lini je zadnja nevihta nemalo presenetila. Ob 7. uri zjutraj je nenadno treščilo in komaj 60 se zavedli, že je bilo gospodarsko poslopje posestnika Firberja v plamenih. S težavo so re šili živino, gospodarsko poslopje pa je pogorelo Na pomoč so prihiteli ga silci iz Srednje vasi, ki pa jim je motorka letos že drugič odpovedala Ogenj so omejili šele kamniški ga silci Ljudje ne p mnijo, d« bi strela udarila v tako zgodnjih jutranjih urah. Sosed je udaril po glavi in polil z vodo Rozo Kramar, K djan«ka cesta št 52. Poškodo anka ima opraska-nine po glavi. * Hudo se je ponesrečil kmet Janez Knaus, Mali log 17 Padel je z. lestve 6 m globoko, si poškodoval prsni koš, zlomil osem reber, poškodoval pa si je tudi pljuča. Gospodinji Mariji Suhadolnik z Vrhnike so se splašili konji. Padia je pod voz.Mma zlom lobanje, pretre-možganov in druge hude poškodbe po vsem telesu. * Rudi Osredkar iz Mengša je padel s kolesa. Ranil se je po obrazu, obeh rokah, pretresel pa si je tudi možgane. * Pri nakladanju sena so padle vile na noge Frančiški Marinko, gospodinji iz Vnanjih goric, in ji poškodovale desno nogo. * Pri kotalkanju si Je poškodoval levo roko dijak Marko Pešelj, Ilirska štev. 16. * Krojača Leopolda Velkavrha, Cesta na Brdo 12, je podrl tramvaj. Ima pretres možganov in hude rane po glavi. * Marijo Janc, gospodinjo iz Spodnje Besnice, je zagrabila slamoreznica in jo vrgla na tla. Ima hudo poškodovan prsni koš. * Nekdo Je napadel z nožem prevoznika Petra Igličarja, Stanežiče 25. Poškodbe ima v trebuhu. * Tončka Kogovšek z 2irov nad Logatcem si je priprla z vrati tramvaja prste leve roke. • Gospodinjo Uršulo Sketelj iz Domžal So podrli splašeni konji. Zlomlje na ima rebra na levi strani, rane n glavi, zlomljeno pa inia tudi desn* nogo. nabrali 150 naročnikov za knjige Pre šernove družbe, imamo pa tudi poverjenike v šolah, tako da računajo, da bo v Rogaški Slatini okrog 250 naročnikov. Delavski svet Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini je dal ob činskemu ljudskemu odboru 300.000 din iz sklada za prosto razpolaganje. Denar naj bi up rabili za nadaljnjo ureditev razsvetljave cest in potov, kjer hodijo dc'avci v nočnih in jutra njih urah \ tu varni V Šmarju pri Jelšah so začeli pri-orr.vljatl za u» • *n.fo novega pos*-ine ,a p 'slopja, ki bo dalo Šmarju iop ice. J. B. daljuje. Stanovanjske hiše bodo opremljene z najmodernejšimi instalacijami, tako da ho čist dom nudil rudarju zares prijeten počitek^ ^ Obrat DES Gornja Radgona je napeljal elektriko v Ivanjcih. Cerkvenjaku, Drvauji, Velki in Zgornji Ščavnici. Pred mesecem je bil zgrajen tudi daljnovod Osek—Drvanja-Zgornj« Ročica. Vaščani Zgornje Ščavnice in Draženvrha pa so medtem zbrali potrebni material za transformato-r ter ga v petih dneh zgradili. Tudi v vaseh Nasova, Lebani in Jankova bi radi imeli transformator še pred zimo. Želijo tud! d« bi jim za praznik Republike svetila luč. R. J. ... .36 neutemeljena, sarj.-dočdejr -uhaja pod jezovi več vode, kot jo bo črpal vodovod. Da ne bodo vaši svojci pozabljeni! V domu onemoglih v Gornji Radgoni je 1948. leta pa do zdaj umrlo 162 ljudi, ki so pokopani na radgonskem pokopališču. Od začetka so grobove pokojnih označevali s tablicami, na katerih je mimoidoči lahko razbral, kdo v njih počiva Tablice ima 40 umrlih. 122 grobov pa je neoznačenih. Uprava in oskrbovanci doma želijo, da bi svojci umrlega prispevali 200 din; tako bi domači črkoslikar lahko preskrbel vsakemu tablico z njegovimi glavnimi podatki. Celjski živilski trg konec avgusta Z zelenjavo in sadjem je celjski živilski trg dokaj dobro založen, čeprav kdaj pa kdaj zmanjka krompirja, kar je posledica počasnosti trgovske mreže Krompirja je dovolj, le stojnic je premalo. Cene sadja: grozdje kilogram 60—70 dinarjev, jabolka 18—20 din, hruško 20 din, slive 20 din, breskve 36 din. Zelenjava: krompir 10 din, paradižniki 20—24 din, paprika 30—40 dinarjev, fižol v stročju 20—25 din, 8 din, kumarice 8—10 din, čebula "2 din, Česen 80 din, cvetača 60 d unrjev,. lubenice 14 din. rdeča pesa ,r> d n, fižol luščen 40 din, koleraba 10 din. Epidemija paratifusa v Kočevju uspešno zatrta V časopisju je bilo objavljenih nekaj člankov o poteku in vzrokih epidemije paratifusa, ki se je pojavila v Kočevju in okolici v juliju t. 1. in kjer je obolelo za lahko obliko paratifusa skupno 80 oseb. Komplikacij ali smrtnih primerov ni bilo. Vzrok epidemije je bil predvsem slabo urejen vodovod, zlasti defektno omrežje v rudniškem naselju ter slabe higienske razmere v stanovanjih naselja. Naglemu popravilu vodovodnega omrežja in uspešni intervenciji Centralnega higienskega zavoda, ki je poslal na teren posebno skupino in uredil zasilno bolnišnico, se je zahvaliti, da je bila epidemija v nekaj tednih zatrta. Sistematični pregledi vsega prebivalstva mestu Kočevja in najblizie okolice so pokazali, da je bila epidemija lokalizirana predvsem na rudniško naselje. Razen tega so preiskave pokazale, da Je bil glavni povod za izbruh epidemije večje število kliconoscev, ki so ostali od zadnje \cčje vodne epidemije v tem mestu v letu 1951. Vsi stari in novo odkriti kliconosci so pod posebnim nadzorstvom, vodo redno klorirajo in vse mesto in bližnjo okolico temeljito čistijo, tako da je nevarnost nadaljnjega širjenja bolezni odstranjena. Vsi ti ukrepi so posebno važni zaradi priprav za proslavo 10. obletnice Zb'»ra odposlancev, ki bo jeseni v Kočevju. otroci padlih borcev iz M°tlvod so na počitnicah v Stični na Do-’ n. P no h > jim je preskrbel obodbor Zveze boic^v. Na sl" Hmo pred odhodom na postaji. Epidemiološki oddelek CIIZ. V Slov. Konjicah po ustanovili Turistično olepševalno društvo. Kraj z bližnjo okolico im« za razvoj turizma vse naravne pogoje, zato ho imelo društvo veliko dela. Seveda bodo morala pomagati konjiška podjetja, p« tudj Konjičani safni bodo morali bolj skrbeti za prijeten izgled mesta. L. PRED PRAZNIKOM NAŠE PRIMORSKE Naj Sežano se dvigajo mlaji Iz sežanskega okraja je prijavljenih že 15.000 ljudi za udeležbo na proslavi na Okroglici ,, Veliki dan Primorske je blizu. 'es obmejni predel Krasa hiti s Pripravami za proslavo največ-J^a in najpomembnejšega praznika primorskih Slovencev. Kraška metropola Sežana uspešno tekmuje z vsemi sosednjimi okraji v teh pripravah, kakor da bi a°tela še na poseben način poudariti pomen 6. septembra. V teh dneh v Sežani skoraj ne naletiš Ua človeka, ki bi v razgovoru ne omenjal proslave na Okroglici. S jem v zvezi se v družbah in družinah, v uradih in podjetjih, v trgovinah in na ulici obujajo nešteti spomini na tegobne čase fa-fzma, ki je prav v teh krajih v teh preživelih pričah posurove-losti in zverstev »kulturnih« zavojevalcev. S Krasa, iz Istre, z Brkinov se oglašajo v Sežani ljudje in iščejo »vešče roke«, ki bi opisala dogodke, ki jih to ljud stvo tako živo pomni so se dogajali včeraj. In ravno ob teh oživelih in osveženih spominih prihaja zopet do izraza visoka narodna zavest naših Primorcev, ki ji v svobodni domovini želijo dati duška v manifesta tivnem razpoloženju. Temu razpoloženju hočejo dati ne samo Sežanci, marveč takisto ostali ZB, mladina itd., so si načrtno razdelile vloge med seboj in prevzele zadolžitve za čim veličastne jšo proslavo desete obletnice ustanovitve zmagovitih primor-| skih brigad. Zbranih je več tisoč kakor da predlogov za odlikovanje zasluž-| nih borcev in aktivistov. Kraševci dostojen zunanji izraz. Okrajni pripravljalni odbor, ki Uprizarjal najgrozovitejše orgije, skoraj vsak dan zaseda pri OLO fnova je oživel duh partizanstva v Sežani, dalje vse množične 111 ogorčenega narodnega odpora ' organizacije, vključene v SZDL, Bogat spored prireditev v koprskem okraju Le še nekaj dni nas loči od Velikega zborovanja na Okroglici. Na čast 10. obletnice ustanovitve Primorskih partizanskih “Ngad je bilo doslej v koprskem okraju nešteto zborovanj in kulturnih prireditev. Največja zborovanja so bila v Sečovljah, v Cezarjih — Pobegih ter včeraj v Kopru, kjer se je nad 3 tisoč meščanov poklonilo spominu padlih Koprčanov. Pred nami pa so še številne Prireditve in zborovanja. V soboto bo v Kopru koncert mladinske godbe iz Trbovelj, v Borštu Pa tamburaškega zbora iz Celja, v Bertokih bodo svečano prenesli na vaško pokopališče posmrt-r>e ostanke padlih borcev. Največje prireditve bodo v nedeljo. V Izoli bodo celodnevne Proslave na čast 10. obletnice Ustanovitve Primorskih brigad. Popoldne bo svečano preimenovanje Riva Venezie na ime na rodnega heroja Borisa Kidriča. Na pokopališču bo Zveza borcev odkrila začasno grobišče, kamor bodo prenesli posmrtne ostanke Padlih borcev iz Izole in okolice. Popoldne bo na trgu Garibaldi v ‘zoli obširen kulturni spored s sodelovanjem tamburašev iz Celja ter domačih pevskih zborov Ih godb. V Novi vasi bo svečano izročen svojemu namenu novi kulturni dom »Zmaga«. Kulturni dom bo Posvečen spominu borcev, ki so v tem kraju padli za svobodo. V Novi vasi bodo nastopili popoldne pevski zbori in godbe ter mladinski zbor iz Trbovelj. Ljudsko gledališče iz Kopra bo v novem kulturnem domu uprizorilo Borovo dramo »Težka ura«. V Sečovljah bo v nedeljo na čast obletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad posebna svečanost ob otvoritvi nove slovenske šole, ki je najlepša v okraju. V Sveti Luciji bodo na občinskem zborovanju razdelili spomenice materam in ženam padlih borcev portoroške občine. Večje prireditve bodo v nedeljo tudi v Ospu, Dekanih, Šmarjah, Kortah in Loparju. Prihodnji teden bodo organizacije Zveze borcev po vseh občinah razdelile na svečanih zborovanjih spomenice najožjim sorodnikom 550-ih padlih borcev in aktivistov. Komisija za odlikovanja pri štabu za priprave na Okroglico v koprskem okraju je predlagala za odlikovanje okrog 500 borcev in aktivistov ter 590 tovarišev, ki so darovali življenja za svobodo istrske zemlje. Le-tem bo posvečen tudi spominski album s fotografijami, ki ga bo izdala Zveza borcev na čast 10. obletnice. Zveza borcev je ob tej priložnosti tudi dopolnila • seznam svojih članov. 2040 bivšim borcem in aktivistom koprskega okraja bo maršal Tito podelil svojo sliko z lastnoročnim podpisom. 6. september bo dočakal ves okraj v prazničnem razpoloženju. Zunanji izgled mest in vasi postaja z vsakim dnem bolj svečan. V Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in drugod, so izložbe že okrašene, povsod postavljajo na desetine slavolokov. 6. september, 10-letnica zgodo-• vinske odločitve za svobodno do-| movino, bo za prebivalce kopr-| skega okraja kakor za vse primorsko ljudstvo, največji praznik po osvoboditvi. cn i In to ljudstvo bo v slavnostnih dneh pohitelo na Okroglico iz okrašenih domov, od urejenih in z ljubeznijo varovanih grobov padlih junakov. Sežana dobiva v teh dneh spremenjeno, slavnostno lice. Po vseh hišah opozarjajo okusno tiskane parole na pomen praznika. 6 veličastnih slavolokov se bo bočilo nad mednarodno asfaltirano cesto, ki vodi skozi Sežano. S sten in zidov so izginili izprani ostanki nekdanjih italijanskih parol, mladina pripravlja cvetje in zelenje ter spleta na stotine metrov dolge venčne kite, ki jih bodo ovili okoli slavolokov, in 45 mlajev, ki so že postavljeni ob glavni cesti. Električarji razpredajo nad ulico žično mrežo, na kateri bodo prav kmalu zažarele raznobarvne žarnice. Na »Planini« in »Taboru« ter drugod po okraju se kopičijo ogromne grmade, ki bodo na predvečer praznika zagorele v plamenih kresov in simbolično opozorile pohlepne sosede onstran meje, da so plameneči kresovi domovinske ljubezni in zvestobe nenehno prižgani v srcih vsega slovenskega obmejnega prebivalstva in vseh Jugoslovanov. Tako se Sežana pripravlja na veliki praznik slovenskega Primorja. Tako se pripravljajo vse vasi in vasice tega okraja, kjer prirejajo te dni lokalne proslave s predavanji in kulturnimi prireditvami. Tako se pripravlja na proslavo desete obletnice osvoboditve izpod fašističnega tlačanstva sleherni Kraševec, Brkinec in Istrijan. Doslej je prijavljenih 16.000 ljudi iz sežanskega okraja za udeležbo na proslavi na Okroglici. Saša Prelepi so GOSPODARSKE AKTUALNOSTI Kako je vplivala lanska suša na naš živinski sklad Navzlic suši povečanje števila živine v Jugoslaviji, v Sloveniji pa zmanjšanje Rezultati letošnjega popisa živine na dan 15. januarja so gotovo presenetili tiste, ki so po lanski suši pričakovali enako zmanjšanje števila živine kakor pred dvema letoma, ko je slab pridelek krme sušnem letu 1950 povzročil zmanjšanje števila goved v državnem povprečju za skoraj 10% in števila prašičev za 9•/s. Ta bojazen pa se ni uresničila. Čeprav izkazujeta Slovenija in deloma Hrvatska nekoliko nižje stanje, je rezultat za vso državo višji. Število goved se je v državnem merilu povečalo od lanskega januarja za 156.000 ali 3.2e/o, število prašičev celo za 510.000 ali 12.8°/i, število konj za 24.000 ali 2.1% in število ovac za 829.000 ali 7.8°/o. Nedvomno so k temu pripomogli ukrepi naše ljudske oblasti, da bi naša živinoreja čimbolj neokrnjeno prebrodila dobo pomanjkanja krme zaradi lanske suše. Mobilizacijo razpoložljivih virov živinske krme je olajšalo občutno znižanje tarif prevoz krme ob istočasni prepovedi izvoza in povečanem uvozu krme. Za uspešno prebroditev krize pa so bili odločilni še drugi momenti. Izredno dobra letina 1951 je dala tudi obilen pridelek krme, ki je presegal enoletno potrebo. Tako je jugoslovansko kmetijstvo prešlo v novo gospodarsko leto 1952-53 s precejšnjimi zalogami stare krme, kar je pokrilo del primanjkljaja zaradi lanske suše (v letu 1950 takih rezerv ni bilo in zato ni bilo mogoče prebroditi težav brez okrnitve živinskega sklada). Razen tega je bila lani prva košnja še razmeroma dobra, ker je suša nastopila pozneje. Pa poglejmo še, kako se je številčno stanje živine spremenilo v zadnjih treh letih, med katerimi sta bili dve sušni leti. V primeri 1950 smo imeli letos nem merilu Okroglica je del doline med Ozeljanom in Vogrskim ob cesti Volčja draga— Ozeljan. Najbližja večja naselbina je vas Vogrsko, ki šteje kakšnih 600 prebivalcev. Do Nove Gorice je od Okroglice še približno uro hoda. Vogrsko je ljubka primorska vas. Stoji na nizkem, položnem, zaoblenera griču 82 m nadmorske višine, sredi zelenih polj in vinogradov. Po eni strani teče mimo Vogrskega hudourniški Lijak, ki izvira nad Ozeljanom in rad dela škodo na polju, kadar se razbesni, po drugi strani pa priteka potok Vogršček, prav tako več ali manj hudourniškega značaja in se izteka v Lijak pod vasjo. Vas se jo razvila okrog starega grofovskega gradu, ki je bil v času prve svetovne vojne deloma porušen. Kar je ostalo od gradu še porabnega, so popravili in prenovili. To je sedaj osnovna šola (na sliki najvišja stavba). Pod vasjo so zgradili lep zadružni dom. Kraj je priključen po zadnji upravni razdelitvi občini Šempeter pri Gorici. Pogled na Vogrsko je zlasti lep z južne strani, kakor ga kaže slika, ker ga krasi ozadje z mogočnim srednjegor skim masivom Trnovske planote. Ti vrho vi s Čavnom in pa Nanos zabranjujejo pozimi mrzlim vetrovom dostop v Vipavsko dolino. Dolina Lijaka med Oze Ijanom in Vogrskim ima na Goriškem najmilejše podnebje, zato uspeva tu sre- j dozemsko rastlinstvo. Lansko leto, ko je | prizadela kraje v gorah snežna katastrofa, ko je sneg pobelil vso sončno Gorico in vse druge kraje na Primorskem, tukaj sploh ni bilo snega, kar pomeni, da je to kliraatična oaza goriške dežele. Burja ne doseže teh krajev in tudi pomladanske slane skoraj ni, pač pa se v poletnem času kaj rada vsuje toča, ki povzroča dosti škode na pridelkih. J. V. Za izobrazbo obrtnega naraščaja Beograd, 26. avgusta. Glede na sklep Sveta za prosveto in kulturo Srbije, da bodo sprejemali šolanje vseh obrti, razen rudarske, samo učence z osemletko oziroma nižjo gimnazijo, je Obrtna zbornica Srbije zaprosila okrajne zbornice, naj pošljejo podatke o sklepanju pogodb novimi učenci. Iz poročil je videti, da se je v zadnjem mesecu prijavilo uk zelo malo učencev s končano osemletko ali nižjo gimnazijo. V Sme derevski Palanki je bilo okrog sto ponudb, toda to so bili otroci z osnovno šolo, ali kvečjemu s kakšnim razredom gimnazije. V zadnjem mesecu niso sklenili nobene pogodbe Tudi na področju pocerskega okraja niso sklenili nobene pogodbe, 40 učencev s končano osnovno šolo pa so zavrnili, ker niso izpolnili pogojev glede na sklep Sveta za prosveto in kulturo Srbije. Po objavi tega sklepa so v Novem Sadu sklenili samo tri pogodbe. Podobno je tudi v ostalih krajih. Da bi obrtnim delavnicam zago tovili zadostno Število učencev, je Obrtna zbornica Srbije predlagala Svetu za prosveto in kulturo, naj obvezna šolska izobrazba ostane veljavna še nadalje za vse tiste kraje, ki nimajo osemletke ali nižje gimnazije. Kjer pa takšnih šol ni, naj ob veznosti glede šolske izobrazbe z i učence v gospodarstvu uveljavijo šele takrat, ko bodo v teh krajih imeli takšne šole. Medtem pa bi pri učenju obrti bila dva učna načrta: za otroke s končano osemletko in za tiste manjšo šolsko izobrazbo. Predlagali so okrog 30 obrti, v katere bi morali sprejemati učence s končano osemletko. * \ J ■ ■, ■ ■ - -~ i——i—«—*. T m&m- ■ popisom v začetku leta januarju v držav-primanjkljaj samo pri go-veji živini. Stanje je bilo 15. januarja t. 1. naslednje: 4,977.000 glav goveje živine (za 259.000 manj kakor leta 1950), 4,500.000 prašičev (za 215.000 več), 1,127.000 konj (za 77.000 več) in 11,347.000 ovac (za 1.305.000 več). Zmanjšanje v Sloveniji V Sloveniji je bil razvoj zadnja leta drugačen. Zaradi suše je v letu 1950 nazadovalo le število goveje živine za 2.7•/«, medtem ko je število prašičev v tem letu naraslo za 15.6°/», povečalo pa se je tudi število konj in ovac. Letošnji popis pa kaže prav tako v nasprotju z ostalo državo zmanjšanje pri goveji živini za 4.8'/., pri prašičih za 7.6%, pri konjih za 2'/. in pri ovcah za 1%. Ta neenak raz-v°j v primeri z razvojem v jugoslovanskem merilu lahko pripišemo predvsem okolnosti, da v Sloveniji leta 1951 nismo imeli, kakor v ostali državi, rekordne letine in živinorejci lani niso imeli večjih rezerv krme. Skušali so pač obdržati stanje čimbolj neokrnjeno. Mnogim pa krme ni kazalo dokupovati. Tisti, ki so sploh navezani na nakup krme, pa so spričo visokih cen za krmo živino raje odprodajah. V Ljubljani, kjer mnogo po- sestnikov živine kupuje krmo, se je na primer število konj od lanskega januarja zmanjšalo za 20*/», število goved za 31%, število prašičev za 44°/o in število ovac za 56°/». Na številčno stanje živine pa je vplival tudi precej povečan izvoz živine in mesa. Število goved se v Sloveniji že tri leta zmanjšuje: nazadovalo je od 509.000 v letu 1950 na 468.000 v letošnjem letu. Položaj pa ni tako kritičen, kakor se zdi na prvi pogled. Ce pogledamo strukturo goveje živine, tedaj vidimo, da odpade od celotnega nazadovanja v teh letih 85°/» na teleta, katerih število je padlo od 118.000 do 82.000 in se lahko spet hitro dvignilo. Docela drugačno sliko vidimo pri kravah. Od leta 1950 se število krav počasi toda vztrajno dviga in je v teh letih naraslo od 237.600 na 253.700. Seveda pa tudi ni v vseh živinorejskih okoliših razvoj enak. Od lanskega januarja se je najbolj zmanjšalo število goved v okrajih Kočevje (za 19*/»), Murska Sobota (za 8%), Celje-okolica in Radovljica, povečalo pa se je v okrajih Gorica in Ljutomer. Število prašičev je bilo največje leta 1951, namreč 516.600, lani v januarju je padlo na 452.000 in letos na 417.000. V dveh letih torej padec za skoraj 100.000. Upoštevati pa je treba, da so lahko spremembe pri prašičih mnogo večje kakor pri govedu. Občutnemu padcu lahko v enem letu sledi enako velik dvig. Od lanskega januarja se je najbolj zmanjšalo število prašičev v okrajih Kočevje (za 29%), Krško (13®/»), Črnomelj (12%) in Novo mesto (11%), torej prevsem na Dolenjskem, pa tudi v okrajih Ptuj (9%) in Celje-okolica (8%), povečalo pa se je v okrajih Postojna, Sežana, Slo-venjgradec, Šoštanj in Trbovlje. Zanimivo je, da kažejo nazadovanje tipični pridelovalni okoliši za krompir, kakor Ptuj in Celje, kjer so imeli dober pridelek, pa so krompir spričo visoke cene raje prodali, kakor pa da bi redili prašiče. Spomeniki nesolidnemu delu gradbincev in projektantov v Bosni in Hercegovini V Bosni in Hercegovini opravljajo Tudi na transformatorski postaji letos obsežna dela na transformator- Sarajevo ni vse v redu. Kanale za skih postajah. Cas hitro mineva. V kable so slabo izdelali in Jih bodo določenem roku morajo biti dogra-' morali temeljito popraviti. Sarajevo jene transformatorske postaje Jajce,! je vozljišče daljnovoda, ki bo pove-Sarajevo, Zenica, Gorazde, Mostar in zal Jablanico, Kakanj in Zenico. Iz Lukavac. Grade tudi omrežje daljno- ' te transformatorske postaje bo dobi-vodov, ki bodo povezali centrale med ( val električni tok tudi Ilijaš. Tempo seboj. Ce bodo te naloge pravočasno j del, ki jih opravlja »Visokogradnja«, opravili, bodo lahko začele obratovatij pa zaostaja za montažo. Pogled na Vogrsko naprave, ki jih dokončujejo Navzlic uspehom delajo kolektivi, ki grade transformatorske postaje in daljnovode in opravljajo na njih montažna dela, tudi velike napake. Mnoga dela so nesolidno opravljena, montaža zaostaja, dela pa so začeli brez priprav in načrtov. IZ ROK V USTA 2e lani so projektanti ugotovili, da so bila dela na transformatorski postaji Jajce slabo izvršena. Tudi zdaj je tam podobno stanje. Zid za kontrolno tablo se je skrivil, streha pušča vodo. Poslopje bodo morali temeljito popraviti, še preden so ga izvedenci prevzeli. Nekaj objektov čaka na tok HC Jajce II. Zdaj pa strokovnjaki na hi-drocentrali pravijo, da bodo rok podaljšali, čeprav so nedavno sklenili, ‘ da mora električni tok do konca decembra steči po omrežju. Podjetje »Graditelj« je opravilo na transformatorski postaji Goražde dosti nesolidnih del. Tudi tam streha pušča. Predstavnik tega kolektiva je obljubil, da bo podjetje na lastne stroške vse popravilo. Lepa reklama zanje! proslavljajo -s‘%" od- Danes in jutri hrabri borci Dolen w reda desetletnico, ookar je bil odred ustanovljen. Proslave so v Višnji gori in Križki vasi. Stojan je danes častnik JLA. Prvič sva se srečala skoro pred desetimi leti v Dolenjskem odredu. Ni se dosti izpremenil. Še vedno je tako živahen in nenehno dobre volje, kot je bil nekdaj. Poznal ga je ves odred. Vedno je bil med borci, za vsakega pa je našel prijazno besedo. Tak je sedel med nami, ko nam je opisoval napad na postojanko Savo pri Litiji. Pa naj dam besedo njemu: »Bilo je jeseni štiriinštiridese-tega. S svojim bataljonom sem bil na Mamolu pri Litiji, od koder smo hodili minirat progo ob Savi. Nekega večera je prišel k nam naš terenski zaupnik Miško iz Spodnjega Loga in nam pove- OB 10-LETNICI DOLENJSKEGA ODREDA DRZEN Po vaseh so ljudje pospravljali letino in pri mnogih hišah so sedeli ob kotlih in kuhali žganje. Mi smo hoteli med potjo poklicati še Miška in našega drugega zaupnika Čarugo. Ko smo potrkali pri Miškovi hiši, se dolgo ni nihče oglasil. Končno je le ves v strahu vprašal: »Kdo je?« »Jaz sem, Stojan.« Brez besede je odprl okno in nam pomolil steklenico »kačje sline«. Ta čas, ko se je Miško oblačil, smo si mi »privezali dušo«. Skupaj smo nato odšli k čaru- dal, da so Švabi zapustili bun- j gi- Dobro razpoloženi smo se do- ker ob mostu preko Save. Takoj sva s komisarjem pretresala to, za nas tako važno novico. Odločila sva se, da še isto noč porušimo bunker. Bataljon se je takoj postrojil, borcem sva povedala novico in poklicala prostovoljce. Skoraj cel bataljon je stopil naprej. Odbrala sva enajst borcev in proti večeru smo odšli v dolino. Bila je lepa, topla jesenska noč. menili: porušimo bunker in poskusimo še napad na postojanko. Odšli smo k mostu. Med tem časom je vzšla luna in nam osvetlila savsko dolino. Pred mostom smo se zaustavili in odšli trije proti bunkerju. Sezuli smo čevlje, da ne bi ropotali po deskah. Tiho smo se plazili proti mostu in razmišljali, ali je bunker prazen ali ni. Bil je prazen. Namestili smo mine, pr; oravljene za vžig, pustili stražo in odšli v napad na postojanko. Enajst borcev proti tridesetim Švabom. Postojanka je bila v župnišču, zavarovana z žično oviro in bunkerji. Plazili smo se proti žičnim oviram, toda nikjer nismo mogli zapaziti straže. Mogoče so tudi postojanko zapustili. 2urga, ki je bil že pod žico, je bil prehlajen in je zakašljal. Tokrat pa je skočil iz sence stražar, ki ga nismo zapazili, stekel proti vratom in pričel spotoma kričati: .Kameradkn, kameraden, Par-tisanen sind da ...‘ Planili smo preko ograje in zasedli bunkerje. Žurga je zakričal Nemcem, naj se predajo, a njegov klic je ostal brez odziva. Zapovedal sem: Ogenj! Nametali smo precej bomb v vežo in okna, Švabi so pa odgovarjali le z redkimi streli. V trenutku tišine, ki nastane med vsako bitko, je Žurga zopet poklical Švabe. Sedaj so se oglasili in vprašali, kdo je in kaj hočemo. .Partizani smo in predajte se,‘ jim je odgovoril. Domenili smo se, da se takoj sestanejo po dva parlamentarca z vsake strani pri žični oviri ob cesti. Od nas sta odšla Žurga in Bojc, kmalu pa sta prišla tudi Švaba — komandant s prevajalcem. Stopil je mimo in pozdravil. Do takrat sem stal v senci in držal Švaba na muhi. Ko sem videl, da ne pripravljajo kakšne zahrbtnosti, sem tudi sam pristopil bliže. Predstavili so mi komandanta, ki je ponovno stopil »mirno« in pozdravil. Domenili smo se za njihovo popolno predajo. Obljubili smo jim, da lahko izbirajo: ali odidejo domov ah pa pristopijo k avstrijskemu bataljonu. Zaželeli so si domov ta prosili, če lahko obdrže tudi obleko. Zmenili smo se, da se čez deset minut postrojijo na dvorišču. Komandanta je še skrbelo, kakšna jamstva jim nudimo za spoštovanje dogovora. »Partizansko besedo,« sem jim odvrnil in kakor je izgledalo, je tudi Švabu bilo to zadostno jam stvo. Oba Švaba sta odšla v pošto janko. Ni minilo deset minut, ko so se pojavili prvi Nemci z dvignjenimi rokami iz poslopja. Nekateri so nosili s seboj orožje ta ga odlagali ob vratih. Ko so domačini videli, kaj se dogaja, so prihiteli iz vse vasi in nas objemali. Takoj smo nabrali nekaj voz in konj in nanj naložili bogat plen: orožje, hrano, odejo — vsega je bilo dovolj. Predno smo odšli, in morali smo precej hiteti, saj je bila druga naj bližja švabska postojanka le dva kilometra stran, so odšli tudi naši Švabi. Odšli so pa mimo bunkerja, kjer smo mi pustili naše stražarje. Ti bi kmalu streljali nanje; na srečo sem po slal z njimi našega kurirja, ki je preprečil nesporazum. Švabi so smeje pozdravili našo zasedo in jih nagovarjali: Mi smo tri leta čuvali ta bunker in smo zelo veseli, da ga sedaj vi prevzamete. Tako se je končala ta naša drzna akcija. Za konec naj povem še to — Švabi so odšli v Zagorje in tam je Gestapo ustrelil komandanta in njegovega namestnika, ostale pa razposlal po raz--ih edinicah na vse vetrove. Prav otovo pa niso tam dvigali mo-■ ale. - C. T. ROKI — DAMOKLEJEV MEC Na posameznih objektih transformatorskih postaj končujejo gradbena dela. Na vrsti je montaža transformatorjev, kontrolnih naprav itd. Toda____ Transformatorski postaji Jajce bi morala tovarna »Rade Končar« poslati kontrolno napravo. Rok je že minil, naprava pa še ni prispela. Transformatorski postaji Zenica bi morali poslati neko drugo napravo do 15. septembra. Toda iz tovarne »Rade Končar« so sporočili, da jo bodo poslali šele konec leta. Posamezne montažne naprave so naročili pri francoski tvrdki »Delle«. Oprema bi morala prispeti že marca. Zdaj si že nekaj mesecev dopisujejo s to tujo tvrdko glede pošiljk opreme. Cas pa hitro mineva in roki se približujejo. Na daljnovodu Sarajevo—Goražde je projektant posnel napačen profil in zato so en steber postavili prenizko. Zato sta se »Georad« in »Elektro-projekt« sprla, kdo bo plačal škodo. Medtem ko se ti prerekajo, delo stoji. Podobno je tudi z daljnovodom Mostar—Jablanica. Zaradi projektantove napake so se trije stebri, ko so napenjali žico, skrivili. Komisije so prihajale in odhajale in vsaka »sodi, da je treba nekaj storiti«. Nagnjeni stebri pa še vedno stoje — kot spomenik slabega dela, kakor je nekdo porogljivo pripomnil na neki konferenci. NAPAČNE RAZMESTITVE Za transformatorsko postajo Goražde niso predvideli telefonske napeljave, ograje in vrsto drugih reči. Zdaj zahtevajo še 29 milijonov din kredita. Goražde pa niso izjema. Geologi so površno proučili zemljišče za transformatorsko postajo Zenica. Zemlja se je začela podsipati. Vgradili so 35 tisoč kubikov kamenja, da bi zemljišče utrdili. Videti je, da so okrog transformatorske postaje sezidali nekakšno majhno trdnjavo. Za transformatorsko postajo Sarajevo niso pravočasno zgradili dohodne poti. To zdaj montažo otežkoča. Primer napačne razvrstitve je transformatorska postaja v Lukavcu. Da bi prišli do poslopja, je treba Iti čez reko Sprečo. Most ima samo dve toni nosilnosti, transformator pa je težak 50 ton. To pomeni, da bodo morali zdaj zgraditi nov most za prenos transformatorja. Ce pa se bo pošiljka transformatorja zakasnila, bodo mor*i most spet odstraniti, ker ga bodo sicer zimske vodne odnesle Podjetje, ki opravlja montažna dela, bo moralo torej čakati na ugodnejšo priložnost za graditev mostu ali pa »upati«, da bo Jeseni lepo vreme. Lj. Ristovlč Sedem stoletij slikarske umetnosti V spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani je že nekaj -dni odprta razstava odličnih reprodukcijskih del najslavnejših slikarjev vseh narodov in dežel iz dobe skoraj sedem sto let. To razstavo je organizirala centrala UNESCO v Parizu z namenom, da kot potujoča razstava kroži po svetu. Na ti poti je prišla tudi v Jugoslavijo in k nam. Vse razstavljene reprodukcije, izmed katerih so nekatere izvršene v velikosti originalov, so lepo uokvirjene in na razstavi časovno razporejene, tako da gledalec, ki gre od začetka razstave do konca, naravno sledi teku stoletij v slikarski umetnosti. Prireditev izpolnjuje vse razsežne Male dvorane v Moderni galeriji in je dostopna s Prešernove ceste. Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo (angleška kratica: UNESCO) ima na svojem programu tudi širjenje lepih umetnosti po vseh državah. Ker večina ljudi na svetu že zaradi oddaljenosti svojega bivališča od kulturnih središč, kjer so po galerijah in muzejih razstavljene velike umetnine najbolj znanih svetovnih mojstrov, nikoli ne more občudovati originalov teh umetnin samih, je nujno potrebno, da dela slavnih umetnikov približamo ljudem vsaj v reprodukcijah. Slikane kopije, ki so se jih v ta namen posluževali nekoč, so pregrade in mnogokrat tudi nezanesljive. Zato skuša UNESCO s širjenjem prvovrstnih mehaničnih barvnih reprodukcij napraviti te velike umetnine dostopne prav vsem, tudi tistim, ki nimajo možnosti videti jih v galerijah. To nalogo skuša UNESCO izvrševati brez kakršnihkoli predsodkov ali simpatij za določeno smer ali slog. Res je, da nobena, pa tudi najbolj dovršena barvna reprodukcija ne more do zadnje nadrobnosti nadomestiti originala, vendar se je v zadnjih časih tehnika tako spopolnila, da danes lahko dosežemo že tako dovršene pospetke, da so prav blizu izvirnikom. Da bi mogla ljudske množice po vsem svetu nazorno seznaniti z velikimi umetninami, je pariška centrala UNESCO izbrala sto reprodukcij, ki predstavljajo ' ile to razstavo. Reprodukcije so bile Diego Vclasquez (1599—1660) Princeski izbrane iz dveh njenih zbirk, iz- | predizobrazbe med katerih šteje prva 50 listov, j produkcijam. stoletjih porjaveli, tako da preslikane spodnje plasti barve ne morejo priti na reprodukciji do pravilnega izraza. Tudi je treba pomisliti — to velja tudi prav tako za posnetke sodobnih slik —• da so izvirniki slikani na platnu, zidnem ometu, lesu, lepenki, itd., reprodukcije so pa odtisnjene na papirju, ki vpija barve. Tudi so reprodukcije izvršene s preprosto tiskarsko barvo, medtem ko so bili originali slikani z mnogokrat precej de-delimi barvnimi plastmi. Ker so dela sodobnih slikarjev pogosto-ma izvršena v prav preprosti tehniki, s čistimi barvami, nane-šenimi v velikih, ločenih ploskvah, je reproduciranje seveda v primeri s starimi mojstri znatno lažje in so tudi rezultati mnogo boljši. Skrčenje razstavljenih reprodukcij iz dobe več kot šest stoletij na skromno število 100 listov, je deloma posledica nujnosti, ker bi obširnejša zbirka bila teže prenosljiva, hkrati pa bi jo bilo v mnogih krajih zaradi pomanjkanja primernih razstavišč težavno namestiti. Seveda je nujna posledica tega, da se zaradi razmeroma majhnega števila eksponatov pregled umetnostnega razvoja okrne, tako da je podoba celotnega slikarskega razvoja še manj popolna. Tako v ti zbirki niso zastopana dela slikarjev, kakršni so mojstri Leonardo da Vinci, Giorgio-ne, Corregio, Fr. Hals, Griine-wald, Watteau, Gova, Millet, De-lacroix, Courbet, Hodler, Munch, Segantini in dolga vrsta sodobnih Belgijcev Nemcev, Italijanov itd. V zbirki tudi ni nobenega Slovana razen slikarja ikon Andreja Rubljeva 1360—1830) in še nekega neznanega ruskega slikarja iz XV. veka. Mimo tega bi se morda dalo sestavitvi tega izbora reprodukcij, ki so prvenstveno namenjene širokim množicam kot nazoren umetnostni pouk, oporekati, da je modernim umetnikom odmerjenega preveč prostora in to zlasti še najnovejšim slikarjem, ki se mnogim zde še problematičnega značaja. Na oba očitka bi se dalo odgovoriti, kar smo že zgoraj povedali. Premnoge najslavnejše slike — stare in novejše — doslej še niso bile res brezhibno reproducirane v barvah, razen tega je pa neogibno, da morajo ob tako skrčenem obsegu zbirke mnoga dela nujno izpasti. Odloča pa končno pri vsakem takerp izbiranju vselej osebni okus in simpatija. Vendar je razstava, kakršna je, izredno zanimiv prerez slikarstva v sedmih stoletjih, in to ne le za strokovnjaka, ki vsaj to ali ono sliko že pozna v izvirniku, temveč prav tako oziroma še bolj za tistega preprostega gledalca, ki se brez sleherne približa tem re-Koristna je taka za vse življenje pravilno usmeri v umetniškem pogledu. Zato je važno, da se razstava iz Ljubljane prenese tudi v druge kraje po Sloveniji, tako vsaj v Maribor, Celje, Trbovlje, Kranj itd. Ker ti listi niso predragi, vsaj povečini ne, bi bilo prav, če bi jih začele naše prosvetne organizacije kupovati. Zlasti naše osrednje ustanove, ki opravljajo umetnostno-vzgojne posle, bi si morale nabaviti zbirko teh listov. V zvezi s predavanji bi bila to trdna podlaga za načrtno vzgojno delo med ljudstvom. Za premnoge je taka razstava prvi stik z resnično umetnostjo sploh. Ce ne doseže nič drugega, zbudi v takem gledalcu zanimanje za slikarstvo in mu vcepi spoštovanje do umetnosti. Tako tudi take razstave lahko koristno in uspešno opravljajo naloge, ki si jih je postavila UNESCO. To, delo pa ni le propagandna umetnost po vsem svetu, marveč tudi dejavna podpora občim prizadevanjem za dosego resničnega bratstva med ljudmi vseh narodov in ras. Zato take razstave vrše funkcijo glasnikov mednarodnega duhovnega sodelovanja, ki pospešuje in utrjuje idejo vzajemnosti in miru med narodi in državami. L. A. Naši grafiki v Avstriji Deželni muzej v Bregenzu (Vorarlberg) je med letošnjimi slavnostnimi igrami priredil v času od 25. julija do 16. avgusta 1953 tudi razstavo tapiserij, mozaikov in mednarodne grafike. Razstave ob slavnostnih igrah, ki se vrše vsako leto v Bregenzu, so E ostale že običajne. Letošnja je ila urejena tako, da so moderna stremljenja močno zastopana in je abstraktna smer v umetno- sorez »Kompozicija«. Zanimivo je, da so grafične ‘liste poslali nekateri razstavljalci sami, medtem ko je večje število grafik bilo razstavljenih s posredovanjem organizacije »La Gravure«, Zene-va-Pariz. Ta mednarodna družba izdaja in razširja dela modernih grafikov, zlasti tistih, ki goje najekstremnejše moderne umetnostne smeri in s tem svojim de- ki prikazujejo umetnine do pri- ! prireditev še zlasti za podeželje, četka impresionizma, torej nekako do leta 1860. Druga zbirka, ki je številnejša, obsega razdobje novejše in sodobne umetnosti prav do leta 1949. Marsikatera sloveča umetnina na razstavi ni prikazana. Vzrok je ali pomanjkanje prostora ali pa zaenkrat sploh še niso na razpolago res povsem dovršene barvne reprodukcije dotičnega dela. Za izbiro je veljalo načelo, da se je predvsem upošteval umetnikov pomen za razvoj umetnosti, nato vrednost določene slike same in ne na zadnjem mestu dovršenost posnetka. Zastopani so najrazličnejši avtorji in slogi iz dobe skoraj sedem stoletij. Na žalost je zbranih le malo del umetnosti z Vzhoda, iz zgodnjega srednjega veka, pa tudi le neznatno število fresk in miniatur. V tem pogledu si UNESCO še prav posebno prizadeva, da bi spodbudila založnike k reproduciranju umetnin omenjenih dob in vrst. To prizadevanje je že kokazalo precejšnje uspehe. Ce gledamo reprodukcije starih del, vidimo, da se v splošnem ne morejo tak6 približati kakor to opazimo pri modernih slikah. Vzrok je preprost: stare slike so redoma prekrite z na-slagami lakov in firnežev, ki so porumeneli ali celo v tam pa spet predvsem za mla dino, ki jo slična razstava lahko gradivo je zbral in uredil naš švicarski znanec Albert Graf-Bo-urquin iz Stachen-Arbona ob Bodenskem jezeru, ki je organiziral letošnjo pomlad tudi švicarsko grafično razstavo v Ljubljani. V katalog je navedeni napisal tudi uvod, v katerem zagovarja abstraktno umetnost. Med 62 udeleženci razstave je poleg cele vrste švicarskih grafikov, ki so bili zastopani tudi v Ljubljani, še mnogo avtorjev iz vseh mogočih držav. Tako so bili razstavljeni tam grafični listi raznih tehnik (jedkanice, litografije, lesorezi, barvne litografije itd.), ki so jim bili avtorji med drugimi tudi A. I.hote, J. Lurgat, O. Kokoschka, G. Severini, M. Chagall, M. Campigli, Rus Ko-stja Tereškovič in dr. Zastopana sta bila tudi Anton Musič in Lojze Spacal, rojena v Trstu. Z ujedenko »Napoli« iz leta 1952 se je razstave udeležil tudi Lojze Kasimir iz Ptuja. Izmed slovenskih grafikov so bili na razstavi trije listi R. Debenjaka (Nočni metulj, Mozaik, Okno), trije Jakčevi listi (Rihard Jakopič, Drevo, Pokrajina) in | dve akvatinti Mihe Maleša (Makedonska nevesta, Makedonka). Izmed osmih reprodukcij je ' : bila ena Spacalova, tudi že v J. B. Camille Corot (1796—1875) Mati z otrokom na morski obali I Ljubljani razstavljeni barvni le- Osma samostojna razstava Franceta Godca sti celo prevladovala. Razstavno ; lom krepko podpira delo sodob- Rojen v Ljubljani, se je akademski I slikar France Godec leta 1937 prvič pred-' stavil s samostojno razstavo. Kot eden naših najizrazitejših slikarjev predstavlja s svojo sedanjo osmo samostojno razstavo svojih del zrelega umetnika. Razstavljal je po vseh večjih mestih Jugoslavije. V družbi s tovariši se je udeleževal razstav, ki jih je zadnja leta priredilo Društvo slovčnskih likovnih umetnikov. O kakih otipljivih vplivih pri njem ni moči govoriti, saj je kot umetnik in človek presamosvoja natura, je pa njegova umetnost zrasla iz slovenskih tal. Zmerom pozoren na dogajanje doma in v svetu je bil včeraj kakor danes zlit z duhom časa in evrop*kim razvojem slikarstva. Doma v vseh slikarskih tehnikah, bodisi v olju, pastelu, gvašu, temperi itd., bi se že moral predstaviti s svojim celotnim delom, toda čas in razmere mu, na žalost, tega še niso privoščile. Od njegovih prejšnjih samostojnih razstav se sedanjo odlikuje po svoji enotnosti. Zaradi omejenega prostora — z željo po čim bolj enotnem učinku zbranih del — razstavlja to pot same gvaše v Mali galeriji in v Umetniški zadrugi. Z gvaši je imel že na svoji prvi samostojni razstavi zelo lep uspeh. Od takrat je minilo polnih šestnajst let in umetnik sc je to pot predstavil v tej tehniki z resničnimi mojstrovinami. Svoj čas se je veliko ukvarjal z glasbo, ki jo je zadnja leta opustil in se ves posvetil slikarstvu. Ta njegov drugi dar, dar glasbe, se razodeva tudi v njegovih slikarskih stvaritvah, ki so muzikalno razgibane in žive. Iz njih veje pristen nadih trenutka, svetlega razpoloženja in liričnih doživetij, tenkočutno čustvovanje v težnji po Čim večji človečnosti. Kot večno nezadovoljen ustvarjalec, iščoč, nemiren duh, pa vendarle ni zašel na kaka človeku pogosto neumljiva stranpota blodnega samoljubja, temveč je tudi kot modernist, kar zlasti razodevajo zdaj razstavljeni gvaši, ohranil dostojanstvo umetnika in povsem človeški odnos do človeka in do narave. Sodeč po sedanji razstavi mu je zadnji čas bila glede snovi zlasti pri srcu Ljubljana, njegovo rojstno mesto z okolico. Tako vidimo med drugim: Ljubljano v zimski megli — mesto v februarskem soncu — bregove Ljubljanice ob sončnem zatonu — v središčp, mesta sklanjajoče se vrbe nad reko — tržnico v snegu (razpete marele) — gnečo okoli stojnic — čudoviti karneval (maškare) — vse naslikano bolj »pikturalno«, brez ostrih obrisov. Nadvse mikavne so podobe, kjer prikazuje otroke pri slikanicah, pri učenju, pri igri itd. — Potem bolniki — perica — služkinja, ki umiva okna — družinica z otroki — figuralni motivi, iz katerih diha rahla melanholija. Vsa razstava predstavlja živopisan list, ki pa ima v celoti enoten kolorit, ter se od njega loči samo nekaj del, naslikanih pred vojno. | Umetnik sam deli svoje gvaše v tri osebna razdobja: v leta 1937—1939; 1940— 1942 in v tretje, povojno razdobje, ko je dozorel do sedanje tvornosti. Ce ga hočemo meriti po zdaj razstavljenih gvaših z evropskega stališča, je najbližji francoskim »fovistom«. Z njemu lastnim ko-lorizmom, v katerem poudarja ploskovni konstruktivizem — prostorno geometrijo — malce nihajoč med poznejšim impresionizmom, realizmom in naturalizmom, žrtvujoč oblike redukciji, se predstavi lahko v vsaki evropski metropoli. Nadvse zanimiva je primerjava podob >Zima v Ljubljani« s podobo, nastalo v istem času: »Motiv iz Prvačine«, kjer žare barve v vsem jesenskem toplem čaru. Medtem ko veje iz tega ljubljanskega motiva ledenovlažen hlad, te vendar obe deli po svoji razpoloženjski globini docela osvojita. Tako predstavlja skoraj vsako delo ubrano razpoloženjsko živo celoto brez iskanja v detajlu. France Godec, ki je v svoji stroki razgledan, ne pozna miru — hoče se mu večjega razmaha in doživetij. V neneh- Ameriški film ..KAPITAN HORACIJ" Istoimenski T. S. Foresterjev pustolovski roman, ki ga pri nas po snopičih prodajajo v kioskih, je med najbolj branimi ljudsko pisanimi zgodbami zadnjih let. Po naročilu ameriške filmzke družbe Warner Bros ga je za film priredil sam avtor, končno obliko mu je pa dal trio scenaristov Goff-Roberts-Mac Kenzie. Po večletnih skrbnih pripravah ga je »Times« o dubrovniških poletnih igrah London, 26. avgusta. (Tanjug). Današnji »Times« objavlja daljši članek o dubrovniških poletnih igrah, o repertoarju festivala, o prijetnem in nenavadnem ambientu, v katerem uprizarjajo dramske in operne predstave ter simfonične koncerte. Ko govori o lepoti starinske trdnjave Lovrijenca, na kateri so uprizorili Shakespearovega Hamleta, poudarja, da tako prizorišče priča o zelo bogati domišljiji 'njegovih tvorcev. »Timesov« članek omenja nato Drži-čevega »Dujido Maroja«, »Tireno« in druga dela znanega dubrovniškega avtorja, ki so bila izvajana v preprostem, a zelo uspelem dekorju. Pisec članka poudarja dober obisk predstav in pravi, da je okrog gledališča vedno popolna tišina, ki dolgih i J0 spoštujejo celo otroci. končno v barvah realiziral holly-wcodski režiser Raoul Walsh, ki je zaalovel z gangstr3kimi filmi in s filmi o Divjam Zapadu. Realizacija tega filma je zahtevala velike organizacijske napore in ogromna finančna sredstva. Zgodba 6e dogaja v času Napoleonovega vojskovanja na suhem in po morjih. V angleških muzejih so nažli natančne podatke za. uniforme oficirjev in mornarjev, gusarjev centralne Amerike, čpanakih posadk in vrste drugih, ki nastopajo v tem, na gosto »obljudenem« filmu. Zgraditi je bilo treba vrsto pravcatih vojnih ladij in jih opremiti za velike morske bitke. V času napoleonskih vojn ni rožljalo samo po Evropi. Bojeviti Korzičan Napoleon so je tolkel hkrati v Egiptu, Rusiji, njegove zastave so vihrale tudi na bojnih ladjah Tihega in Malajskega otočja. No, na teh mor jjih pa jo imel lord Nelson vrsto ladij, ki so grsnile Napoleonu bojno slavo in mu preprečevale manevriranje in obvladanje morskih potov, da bi tako zadal tudi otoški Angliji smrtni udarec. Včasi eo posamezno ladje « hrabro in cprc-tno pocadko tisoče in tiooče milj od svoje domovine odločale o poteku vojne in predstavljale jeziček usodnih dogodkov. Bila jo to romantična doba herojev, ki jih je sčaeoma obdala legendarna slava. Eden takih je kapitan bojne ladje »Iiidys« Horatio Hornb’.owor, ki plove po Pacifiku s tajno nalogo. V njegovem čtabu in posadki so razen mladega pomorskega častnika sami pre- kaljeni In prevetreni morski levi. Vojne okoliščine so vzrok, da se vkrca na brod lepa Lady Barbara, 60 st ra vojvode Welingtona. Med krvavimi bitkami, ki jih odslej doživi na tem brodu, se razvname ljubezen med obema, in kot drugače ne more biti v takih zgodbah, ju kljub temu, da je Horatio poročen in Barbara zaročena, avtor na koncu uvidevno in v skladu s strogo moralo združi v srečen par. Zgodba sama je torej preprosta, romantično naivna. Važnejša so bojna dogajanja, realistične morske bitke, manevriranja in kanonade. podirajoči se gozdovi jamborov, ki se rušijo na ljudi. Vse to je posneto mojstrsko in niti opaziš ne, da so padajoči stebri iz kaširane lepenke. Divjajo požari, to so klanja in junaAka dejanja glavnih in malih. Junaki. Značaji vseh teh legendarnih junakov so ostro izklesani. Režija je usmerjala dogodke v tako dinamiko, da zastaja dih. Kljub fantastični opremi, sočni barvitosti, dovršemi fotografiji, pohvalni režiji in drugim odlikam pa se zdi, da se živo srebro gledalčevega navdušenja le počasi dviga in skoraj nikjer ne dvigne visoko nad normalo. Je pa določeno čutiti, da so realizatorji namenoma vložili vse napore v inscenacijo ter tu dobili bitko za dolarje. Nosilec pustolovske zgodbe, simpatični, postavni kapitan je Gregory Peck. K filmu je prišel z odrskih desk šele 1. 1944. Pri nas smo ga videli v filmu »Veliki grešnik«. Z Virginijo Mayo sta lep ljubezenski par. nih grafičnih umetnikov. GRAVADORES IUGOSLAVOS Pod tem partugalskim naslo-vod je izdal »Muzej moderne umetnosti« v San Paulo (Brazilija) katalog razstave jugoslovanskih grafikov, ki je bila prirejena tam letos v maju. Pokrovitelja razstave sta bila državni sekretar brazilske države Sao Paulo g. dr. Canuto Mendes de Almeida, in naš veleposlanik tov. dr. Ivan Vejvoda. Na razstavi je sodelovalo 28 grafikov-Od ten je bilo 6 Slovencev: R>k° Debenjak (6 list.), Božidar Jakac (7), Tone Kralj (5), Miha Males (6), France Mihelič (6), in Maksiffl Sedej (6). Med razstavljalci je bi; la večina prav mladih, ki doslej še niso javno nastopali. Izmed starejših navedemo samo nekaj bolj znanih imen: Kosta Angeli' Radovani, Marijan Detoni in Mi-hajlo Petrov. Katalog je opremljen s šestimi ilustracijami, med njimi sta tudi reprodukciji Debenjakove akvatinte »Istranke« m Sedejevega lesoreza »Interieur IL« Razstava je zbudila v Braziliji veliko zanimanje, saj je predstavljala prvo vez med našo sodobno umetnostjo in Južno Ameriko. V uvodu kataloga beremo, da je ta razstava prvi uvodni korak h kulturnemu zbližanju Brazilije z umetnostjo prijateljskega naroda. Po jugoslovanskih grafikih bo pa imela Brazilija še letos priliko videti v svoji sredini tudi jugoslovanske slikarje in kiparje na II. Biennali v Sao Paulo. KONCERT NAŠE GLASBE V BUENOS AIRESU Včeraj zvečer je bila prva izvedba L. M. Škerjančevega klavirskega koncerta v Argentini na simfoničnem koncertu, ki ga je priredil veliki simfonični radijski orkester pod vodstvom Bruna Bandinija. Solistični part je izvajala pianistka Suzana Singer. Koncert so prenašale argentinske radijske oddajne postaje. Predvi-obiskuje razstave v tem poletnem dene go nadaljnje izvedbe na-času tudi mnogo tujcev, ki ne bodo od-1 gih domačih del v Buenos Airesu: nem delu išče vse močnejšega izraza svoji tvorni sili. * Ob tej priložnosti je vredno poudariti velik pomen umetniških razstav v prostorih Male galerije in Umetniške zadruge. Skozi te prostore gredo že kar množice obiskovalcev. Te razstave so namreč brez vstopnine, kar je marsikomu, zlasti učečemu se človeku, nemajhno olajšanje in za vsakogar velikega kulturnega pomena. Po zaslugi DSLU, MLO in Umetniške zadruge je postala Mala galerija Ljubljani tista ustanova, ki daje umetnikom ob najugodnejših pogojih možnost, da se dostojno predstavijo ljudstvu. Hkrati pa je še tem bolj pomembna, ker nesli s teh razstav slabega vtisa o nas in so te razstave zato tudi velikega mednarodnega pomena. R. K. ' tako bo v kratkem izvedena tudi M. Kozinova simfonična slika »Bela krajina«. V ljubljanski Moderni galeriji je že nekaj dni odprta svojevrstna razstava, ki jo je priredilo Planinsko društvo Ljub-ljana-matica ob šestdesetletnici ustanovitve. V petih dvoranah je razstavljen izbor najboljših pokrajinskih slik in grafičnih listov, kar so jih v zadnjem stoletju ! ustvarili domači umetniki. Najstarejši zastopani slikar je Marko Pernhart (Pernat), koroški Slovenec, ki je zaslovel zaradi svojih velikih gorskih panoram. Razstavljena je njegova skoraj 7 m dolga slika razgleda s Triglava, poleg nje tudi panorama s Šmarne gore in dva dela panorame s Stola. Zanimive so slike A. Karingerja, ki je bil izredno dober kolorist. Zastopani so tudi razni drugi starejši umetniki: Frankč, Grilc, Goajc, itd. Tudi naši impresionisti ne manjkajo. Tako je več Groharjevih planinskih motivov tam, zastopana sta tudi Jama in Jakopič. Več oljnih podob predstavlja mojstra G. A. Kosa, Jakac je pa razstavil celo zbirko del v različnih tehnikah, med njimi tudi več grafik. Poleg njega je udeležen z največ deli mojster moderne slovenske pokrajine, Francč Pavlovec. Mimo njih* so na razstavi zastopani še Ivan in Bruno Vavpotič, Tone Kralj, Fran Zupan, Fr. Klemenčič, Ante Trstenjak, R. Slapernik, Maksim Gaspari, Anton in Makso Koželj ter Valentin Hodnik. Ta samouk iz Bohinja, ki ni imel prilike spopolniti se v slikarskih šolah, je z izredno ljubeznijo slikal svojo domačo gorsko naravo. Razstave, kakršna je ta, so izredno zanimive, ker nam nadrobno približajo in pokažejo določen izraz iz naše upodabljajoče umetnosti. Ker je pa tudi motivika sama, gore in in njihovo življenje, tako zanimiva in privlačna, ni nič čuda, da je razstava vzbudila med ljubitelji umetnosti, zlasti pa med planinci, veliko pozornost, kar dokazuje tudi lep obisk razstave, ki bo odprta sam6 malo časa. še Letos bodo začeli graditi filmsko mesto v Zagrebu. Podjetje »Jadran film« bo dobilo kredit za zgraditev filmskega mesta v Dubravi pri Zagrebu. Načrti za dvoje poslopij so že pripravljeni in graditi ju bodo začeli septembra. Eno poslopje bo upravno, v drugem pa bodo laboratoriji. Prihodnje leto bodo začeli graditi dva ateljeja. Fr. Pavlovec: Soča iioniiM l^itajs((i spet grozi lakota Slana, neurje, poplave, suša in kobilice so v nekaterih pokrajinah uničile najmanj 40 °/o letine I Ameriški časniki ugotavljajo, da si bo Kitajska spričo sedanje stiske prizadevala navezati go- Pekinški časniki, ki prihajajo je zasegla vse ladje do najmanj- | spodarske stike z: zahodnimi de-• - ših motornih čolnov. Živila pre-! zelami. S Francijo je ze sklenila v Hongkong, poročajo o novi ne varnosti, ki jo opisujejo kot naj- našajo tudi na bivolih. Slej ko Časnik »Jih Piau« iz Tiencina poroča, da so kobilice uničile na področju nad 250.000 hektarov vse rastlinstvo. Ker na Kitajskem nimajo nobenih sredstev za zatiranje kobilic iz zraka, morajo | večjo, odkar je prišel na krmilo i prej ima vlada največje težave Mao Ce Tung. Slana, neurja, po-' z dovozom živil v ogrožene kraje. Plave, suša in kobilice so uni- T;u D:— čile na Kitajskem velik del letošnje letine. Lakota grozi nad 10 milijonom prebivalcev. Pekinška vlada ne bo mogla izpolniti Petletnega načrta. Nekateri strokovnjaki za Vzhodno Azijo pravijo, da bi premirje na Koreji še ne bilo sklenjeno, če ne bi grozila Kitajski nova katastrofalna lakota. V najrodovitnejših pokrajinah Srednje in Severne Kitajske je napravila slana v maju neprecenljivo škodo. V pokrajinah Ho-nanu, Kjangsinu in Šantungu je uničila najmanj 40 °/o poljskih Pridelkov. Da bi preskrbeli mestno prebivalstvo z živili, so morali samo v Honanu mobilizirati 5 milijonov delavcev. Ob reki Jangcek jangu se že pomikajo trgovinsko pogodbo o nakupu raznih potrebščin za 10 milijard, v Veliki Britaniji pa bodo Kitajci kupili za 56 milijard blaga. Novih trgovinskih pogodb Kitajska ne bo sklepala, dokler ne bo sprejeta v OZN. Velika Britanija ima še zmeraj od neurejenih razmer na Kitajskem naj- kmetje mirno gledati kako i več koristi. Zato tudi tako pri- jlm pustošijo polja. V po- ! V krajini Šantung so kobilice polja in travnike tako opustošile, da ni nikjer videti nobene bilke. Hudo so prizadete tudi pokrajine v jugozahodnem delu Kitajske. V pokrajinah Junan, Sečo-uan in Kuiečov bo ostalo letos nad 4 milijone kmetov malone brez pridelka. Kitajski časniki čedalje pogosteje pišejo o hudi lakoti. Skoraj povsem so nehali pisati o odporu proti Američanom in o pomoči Kitajski. Celo agrarno re- dolge kolone vozil z živili. Vlada I formo so morale oblasti zadržati, ker se kmetje v veliki stiski za- M A L I LEKSIKON VPRAŠANJA Katero važno odkritje pripada slovečemu grškemu geografu Eratostenu? Kje je domovina glasbil? V kateri deželi je največ abstinentov? Ali so na svetu ribe, ki preslepe sovražnika s svojo velikostjo? Kaj je puškina kumulativna tromblonska mina? Kdo je opravil najbolj precizno kemično merjenje? njo ne zanimajo. Kakor na Ma- Organizacijo združenih narodov. Toda v zahodnih državah se že vprašujejo, kaj jim bo mogla Kitajska nuditi namesto žita, ki ga letos niti sama nima? Računajo, da jim bo pošiljala antimon, olja, živino in jajca. Pa tudi to je še veliko vprašanje, ker ima Kitajska vlada kot rečeno čedalje večje težave s prehrano prebivalstva. Pomanjkanje bo doseglo višek v septembru. Anekdota PREVIDNOST Na dvoru Filipa Makedonske- ZDA imajo 160 milijonov prebivalcev Ameriški statistiki so bili zelo veseli, ko so nedavno ugotovili, da se je rodil 160-milijonti prebivalec ZDA. Ta pomembni dogodek je zabeležil velik računski stroj, ki ga ima v statistični centrali ministrstvo za trgovino v Washingtonu. Stroj ima obliko 3 m visokega robota. Tabela v njem zažari ob vsakem rojstvu. Stroj zabeleži tudi vse druge spremembe v številu prebivalcev ZDA bodisi da gre za umiranje, priseljevanja ali izseljevanja. Avtomatično pokaže potem celotno število prebivalcev. Vsakokrat, ko se število prebivalcev poveča za enega, zazvoni v stroju zvonec kakor v blagajni v trgovini. J-' ■ S- - .'.‘V * Stari egiptovski grobovi Pokopališče st »Popotnik, če prideš v Bena-res, povej tam, da si nas videl ležati tu, kakor je veleval ukaz.« Ta špartanski izrek, bi lahko, prilagojen krajevnim razmeram, džarskem in v drugih satelitskih ga je neki dvorjan grdo govoril o 1 napisali tudi nad vhodom na po ODGOVORI Eratosten (tretje stoletje pred državah, tudi na Kitajskem ko- kralju. lektivno obdelujejo kakih 40°/o zemlje. Strokovnjaki menijo, da bo pri tem za zdaj tudi ostalo, ker je izredno slaba letina agrarno reformo in kolektivizacijo za-vrla. kopališče mumij Sintovvar, kakih »Pregnati ga je treba,« so re- 1 30 km severnovzhodno od Bena-kli dvorjani kralju. j resa v angleški vzhodni Indiji, »Nikar,« je odgovoril kralj, blizu Gangesa. Tu je divjala »Danes govori o meni na mojem pred dobrimi 1500 leti bitka med dvoru, jutri pa bi govoril po vsej pritlikavskimi plemeni Madhukov deželi.« j jn Sinegalov, ena najsrditejših Brezžična zveza v živalskem sveta Zanimivi pojavi iz življenja in razmnoževanja termitov Pesniki že od nekdaj poznajo skrivnostna znamenja med zaljubljenci, neme klice, s katerimi se sporazumevajo na enakih našim štetjem) je bil prvi človek, ki je natančno izračunal obseg zemeljske oble. Ugotovil je, da pokonci stoječe palice v mestu Sieni na bregu Nila opoldne najdaljšega dne v letu ne. mečejo senc, ker stoji sqo£Q takrat v zenitu. Ugotovil je tudi, da pada senca v Aleksandriji, 50 milj od Siene oddaljenem mestu, istočasno v kotu 50 stopinj Na podlagi tega je prišel do sklepa, aa je razdalja med Aleksandrijo in Sieno petdesetinka zemeljskega obsega. Ko je to razdaljo pomnožil s 50, je dobil 40.000 km. Ta račun se ne razlikuje dosti od mere, ki nam jo pokaže glede obsega Zemlje naša moderna geografija. • Domovina glasbil so dežele Srednjega in Daljnega vzhoda. V izdelovanju glasbil so imele važno vlogo Indija, Perzija, Java, Kitajska in Japonska. Glavni predstavnik glasbil je »rebab«, ki so ga Arabci prinesli v Zahodno Evropo v 8 stoletju Iz rebaba so se razvila v Evropi pr^a glasbila, ki jih poznamo pod imeni lira, rcbek, žig, fidula, Viel, viola, gajde, rufala itd. V srbski ikonografiji se pojavi rebek že leta 1307, na primer na neki freski v samostanu Ljeviške matere božje. • Evropska dežela, v kateri ljudje zdaj pijejo najmanj alkoholnih pijač, ki ima torej največ abstinentov, je Islandija, neodvisna država na istoimenskem otoku na Severnem ledenem oceanu. V zadnjih petih letih se je število potrošnikov alkoholnih pijač na Islandiji skrčilo od 2,1 na 1, 39 odstotkov celotnega števila prebivalcev To pomeni, da na Islandiji 99 odstotkov prebivalcev ne pije nobenih alkoholnih pijač, čeprav je podnebje v tej deželi zelo ostro Na Islandiji je vsak deseti prebivalec organiziran abstinent. • V Atlantskem oceanu živi razmeroma majhna riba, ki pa jo je narava izredno usposobila za obrambo. Cesto jo napadejo vefjc ribe, zelo redko pa se zgodi, da bi jo premagale. Kadar jo napadejo, se brž napije vode ali nadiha zraka, tako da postane nc-kolikokrat vefja, kakor je sicer. Napadalci se ustrašijo njene velikosti in zbeže. . Tromblonska puškina mina je moderno individualno orožje, ki ga uporabljajo za boi proti lan kom in oklopnim ciljem Telita kakih 600 gr in polovica odpade na razstrelivo. Mina prebije nad 200 mm debel oklep. S trombio nom streljajo na cilje, oddaljene do 100 m Mino pritrdijo s tromb Ionom na puSko in jo izstrele s posebnim izstrelkom. Te mine zamenjajo dosedanja priročna sredstva za individualni bot s tanki in sovražniki v bunkerju Po iz-strelitvi ni videti ne dima. ne prahu. Zato ima ta mina prednost v boju, ker sovražnik ne more ugotoviti, od kod streljamo. . Na splošno prevladuje mnenje, da sta najbolj precizno kemifno merjenje opravila angleSka kemika Ramsay in Grav, ko sta do-točala atomsko težo radijske ema-nacije. Uporabila sta mikroteht nico, ki je neprimerno obžutlji vejša od najboli preciznih teht nic za tehtanie zlata. Z njo lahko ugotove razliko v teži pol mili jotinke miligrama. Pri ugotav banju atomske teže emanacije sta Ramsav in Grav uporabila 0.1 kuhifnega milimetru plina, ki je tehtal približno stotinko miligra ma. Ramsav je bil tako dober eksperimentator, da so ga pozneje nazvali .veliki čarovnik kemičnih laboratorijev«. ■ '-e.::'1 i ®g|h. Termiti valovih. Znanost si o tem dolgo ni bila na jasnem. Zadnje čase pa se množe opazovanja, ki kažejo, da tudi v živalskem svetu brezžični klici SOS niso redki. Eden največjih raziskovalcev iz življenja termitov, francoski novinar Evgene Marais, je opazoval termitske samice med letanjem, ko se pripravljajo ustanoviti novo termitsko državo. Samice so nekakšni razmnoževalni organi kolonije, kraljice. Ko začne zemljo namakati blagodejni dež, prileze na tisoče ter-mitskih muh iz luknjic; dvigajo se na štirih krilih samo pol metra visoko in odlete včasih dokaj daleč, da ustanove novo kolonijo. Ob poletu termitska samica odvrže krila, potlej pa hodi pokonci po namočeni zemlji, dokler ne najde primernega mesta. Tedaj napravi nekakšno ročno stojo. Oprta na prednje nožiče dvigne zadek in tako negibno nekaj časa stoji. Kaj dela? Marais trdi, da pošilja na vse strani brezžični klic SOS naslednje vsebine: »Tu osamljena termitska samica, dobro vzgojena, neomadeževane preteklosti išče samca, da bi se z njim združila. Obilno potomstvo zagotovljeno.« Ta termitski signal ni zvok, ki bi ga človek lahko slišal, pa tudi ne zvok z ultrazvočnega področja, marveč zares brezžični signal, ki seže zelo daleč. Kaj se potem zgodi? Ni treba dolgo čakati in že prileti mlad termitski samec po zraku, tudi če piha močan nasproten veter. Za nobene ovire se ne zmeni. Smer svojega poleta natanko pozna in nobena sila ga od njegove poti ne more odvrniti. Nekaj metrov pred samico se spusti na zemljo, odvrže krila in izključi anteno. Samica še zmeraj stoji pokonci in signalizira, dokler se je samec s svojo anteno ne dotakne. Tedaj postane radijska zveza odveč, termitski par se je našel, samica zbeži, samec pa se požene za njo in išče bodoči dom. Naravoslovci so prepričani, da se tudi druge živali približno tako sporazumevajo. Neki ameriški raziskovalni inštitut se je zanimal, zakaj se veše zaletavajo v luč. Ugotovil je, da imata naša svetloba in ljubezenski klic dve približno enaki valovni dolžini. Veša se torej zaletava v luč, ko sledi klicu svojega spol nega nagona. Ta brezžični klic, ki ga oddajajo samice, prodre tudi stene zaboja. Ce pa samice zapremo v pločevinasto škatlo, ki zadržuje žarke, njihov ljubezenski radio preneha delovati. Balzamirane žrtve strašnega pokola, ki je divjal med pritlikavci pred 1500 leti bitk v džungli, kar jih pomni zgodovina človeštva. Vtem ko Sinegali, ki dosežejo višino 1 m, še žive, je drugo pleme pritlikavcev po strahovitem pokolu pri Sintowaru v glavnem izginilo. Nekaj pritlikavcev je to strašno bitko preživelo in le-ti so zgradili v svarilo potomcev pokopališče mumij, dokler še sami niso postali žrtve nenasitnega sovražnikovega maščevanja. Te dogodke lahko še zdaj natanko razberemo iz starih indijskih napisov na nagrobnih spomenikih v obliki dreves. Nad 300 takšnih v krste spremenjenih debel stoji na tem polju. Madhuki so v pragozdu posekali orjaška drevesa, jih izdolbli in položili vanje balzamirana trupla. V krste spremenjena debla so bogato okrasili z rezbarijami. Vsako deblo ima dve luknji, da lahko duh pokojnega opazuje zunanji svet. Na spodnjem koncu so pritlikavci zaprli krsto z leseno ploščo, da ne bi zgnila in jo zakopali dober meter globoko. Na robu pokopališča mumij so postavili orjaške malike, ki naj varujejo mrliče sleherne oskrumbe ali tatvine. Pokopališče mumij v Sinto-waru so odkrili pred dobrimi šestimi leti. Strokovnjaki pravijo, da je po svojem zgodovinskem pomenu edinstveno na svetu. Nikjer drugod niso mrliči pokopani stoje v izdolbenih deblih, kakor tu, kjer so se njihove mumije okranile do današnjih časov. Ta gozd duhov pritlikavskega plemena Mandhukov, kakor ga imenujejo domačini v Indiji, je na splošno zapuščen. Domačini- se le redko upajo v bližino' tega grozljivega pokopališča mumij. Bilo je nekaj poskusov, da bi tatovi ukradli nakit z mumij, toda vse so morali drago plačati. Mumije so namreč namazane s hitro učinkujočim indijskim kožnim strupom. Ce se človek, ki se ga je prijel ta strup, količkaj poti, mu strup takoj prodre skozi pore in mišice mu otrpnejo. Ce ni protistrupa, človek v 24 urah v strašnih mukah umrje. Zaostali prebivalci teh krajev trdijo, da hodi ponoči po pokopališču mumij pošast, ki potegne kožo s slehernega, kdor bi bi motil mir mumificiranih pritlikavcev. Z letali so nedavno prepeljali iz Sintowara v Ameriko še dve izkopani debli z mumijami. V Ameriki se zanimajo za način, kako je pritlikavsko pleme svoje mrliče prepariralo. Pokazalo se je, da so jih znali mumificirati mnogo bolje kakor Egipčani, le da so truplo precej poškodovali. Trpela je zlasti oblika, vtem ko so Egipčani mumificirali trupla tako, da so ostala nepoškodovana* Američanom diši Zaiivski tok Evropi bi radi ukradli njeno >; centralno kurjavo« Piccard se je spustil 1100 m globoko Znani raziskovalec stratosfere in morskih globin prof. Avgust Piccard se pripravlja na raziskovanje morja v bližini Filipinov, kjer računa, da se bo spustil najmanj 6000 metrov globoko v morje. S svojim sinom Jacque-som preizkuša novo napravo za spuščanje v morje, batiskaf v bližini Caprija v Italiji. V sredo sta se spustila 1100 metrov globoko. Prvi poskus sta napravila zjutraj, toda že čez tri minute sta se dvignila iz morja in Piccard ni hotel povedati, zakaj se prvi poskus ni posrečil- Drugič sta se spustila v morje popoldne, zvečer pa je Piccard na tiskovni konferenci kratko poročal o svojih vtisih. Rekel je, da se je 450 m glo boko v morju še svetlikalo, potlej pa je nastala pogina tema. Le tu pa tam sta s jinom videla kako svetlikajočo se ribo. Zdaj se bo Piccard pripravil na nove poskuse in pravi, da je na pravi poti in da je končno dobil napravo. s katero bo lahko dosegel tudi največje mOTske globine. V nekem tehničnem romanu beremo o drznem načrtu: neki inženir je razstrelil Panamski prekop in topli Zalivski tok teče namesto proti Evropi v Tihi ocean ter ogreva zahodno obalo Severne Amerike. Nedavno je neki ameriški inženir objavil Eodoben načrt, po katerem naj i Evropa izgubila toploto, ki jo dobiva od morja. Evropo bi rad oropal toplote, ki jo prinaša Za- Strokovnjaki se bodo temu načrtu samo smejali, čepav ga je ameriški inženir predložil ameriškemu Kongresu. Pot od južnega konca Floride do Kube je dolga približno 400 km. V morje bi morali torej potopiti približno tako veliko deželo, Kakor je Švica, da bi Zalivski tok zadržali. In kaj potem? Potem bi našel izhod skozi Karibsko morje južno od Velikih Antilov m Pogled na Gibraltar strelili in da bi skozi vrzel tekel Zalivski tok. Prej bi propadla vsa država Panama. Prebivalcem Evrope se torej ni treba bati, da bj jim Američani vzeli »centralno kurjavo« Zalivskega toka. Zanimiv pa je načrt genialnega, žal prezgodaj umrlega inženirja Sergola. Ta načrt nima na sebi nič senzacionalnega. Sergol je hotel Sredozemsko morje, ki se je od rimskih časov dvignilo najmanj za 5 m, delno izsušiti, da bi po neposredni poti povezal Evropo z Afriko. Zato je zasnoval načrt o zgraditvi nasipa pri Gibraltarski ožini, ki bi zadrževal vodo iz više ležečega Atlantika, da ne bi mogla več dotekati v Sredozemsko morje. V zvezi z Zalivskim tokom pa bi imel ta nasip še poseben pomen. Iz Sredozemskega morja teče namreč v Atlantski ocean mrzel podvodni tok, in sicer proti Zalivskemu. Čutiti ga je tja do Azo rov, Kanarskih otokov in proti severu malone do Irske. Razme roma mrzla voda učinkuje proti topli Zalivskega toka kakor ščit in ga usmerja drugam. Ce bi nasip pri Gibraltaru za držal ta podvodni tok, bi Evropa j in Afrika ne bili samo tesno po i vezani, marveč bi imel Zalivski j tok naravno pot neposredno proti I 7 Evropi in naše podnebje bi sv L GOSPODAR IN SLUGA »Bil sem dober prijatelj Pon-cija Pilata,« je dejal nekoč sloveči pustolovec Cagliostro. Njegov glas je bil tako resen in miren, tako samozavesten, da je spravil kardinala Louisa de Roc-hana, ki ni bil neumen, v hudo zadrego. Kardinal se je obrnil h Cagliostrovemu slugi, da bi ga vprašal, kako da je bil njegov gospodar, čeprav še tako mlad, prijatelj človeka, ki je živel pred 1800 leti. »Oprostite,« je odgovoril sluga, »o tem prijateljstvu ničesar ne vem, ker sem v službi gospoda Cagliostra šele 400 let.« ŠKOT IN TRANSFUZIJA KRVI Neki Škot se je napotil o bolnišnico, da bi dal na razpolago kri za transfuzijo Vse je šlo gladko in hvaležni bolnik je poslal krvodajalcu 50 funtov. Čez nekaj dni se je zdravniku zdelo, da mora dobiti bolnik novo transfuzijo krvi. Poklicali so istega krvodajalca in bolnik mu je dal ček za 25 funtov. Ko je bila potrebna še tretja transfuzija, je Škot spet dal na razpolago kri, toda bolnik je imel o žilah že toliko škotske krvi. da krvodajulcu ni več nakazal denarja, marveč se mu je z dopisnico samo zahvalil. NAJPREJ UBIJAJO Neki francoski kirurg je bil izredno sposoben, toda z bolniki zelo grob Nekega dne je imel zelo nevarno operacijo in bolniku je rekel: »Gotovo vidite o meni pravega mesarja.« »Oh. ne, ne.« je zajecljat prestrašeni bolnik. »mesarji živino prej ubijejo, preden jo oderejo«. livski tok. Po njegovem načrtu naj bi zgladili med Florido in Kubo nasip ki bi Zalivski tok preusmeril. Posledice bi bile za Evropo porazne, trdi ameriški . tisk. Vso Severno Evropo bi po-I krila debela plast ledu. bistveno zboljšalo. Da ni Zaliv-in tekel bi naravnost proti Ev- skega toka. bi bilo evropsko pod-ropi. Led bi pokril vzhodno oba— nebje malodane neznosno, ker lo Amerike, ne pa Evrope. i stoje mnoga velika evropska me-Kako pa je z razstr Sivijo sta na višini Severne Sibirije. Panamske morske ožine? I isoč Samo Zalivskemu toku se mora- atomskih bomb bi komaj /ntlo mo zahvaliti, da imamo zmerno stovalo, da bi to področ|e ra/ podnebje. »Na ta pusti otok sem se zavlekel, da bi na vse pozabil. Vražja strela, zdaj pa sem pozabil, kaj sem hotel pozabiti!« H. Fallada: ZGODBA O ZGODBICI Nekoč je živel fantek, ki ni Mravlja je rekla: »Uslugo ti bil priden in ni hotel jesti. Mati storim,« stekla je pod vrati in ga je za kazen postavila pred izginila. Mati, ki je slišala, da vrata, pridnim otrokom v jedil- se fantek več ne cmeri, je polici pa je začela praviti lepo klicala izza vrat: »Le hitro pridi, zgodbico. Ko je zaslišal malopridni de ček, da mati pripoveduje, se je j želodček!« cmeril nekoliko tišje, kajti hotel ^ Fanti? na (fantek, bodi priden in jej! Zdaj boš dobil nekaj prav dobrega za Fantič pa si je mislil: »Mrav-je prisluhniti lepi zgodbici. Te- | Ija mi bo zdaj poslala miško in daj je mati zaklicala: »Če boš ! muho, pa bom prav tako slišal zdaj priden in boš jedel, ' boš ! zgodbico.« In je zavpil: »Ne maram ničesar, tudi nič dobrega ne maram jesti!« Tolkel je z nogami ob tla in se cmeril še huje, kot poprej. Ko pa se je spet nekaj časa cmeril, je postajal ta jok vedno tišji in tišji. Prvič zato, ker ga je bolelo grlo, drugič pa, ker si je mislil: »To mora biti prelepa zgodbica. Te tri: miš, muha in mravlja jo poslušajo in so name popolnoma pozabile.« In se je nehal cmeriti. Mati pa, ki je fantka trikrat zapovrstjo zastonj klicala, je bila zdaj jezna nanj in ga ni več klicala- Tedaj si je otrok mislil: »Mati je huda name. Malo bom popraskal po vratih in mati me bo vprašala, če bom priden. Jaz bom rekel, da bom in smel bom stopiti v jedilnico.« In fantič je začel praskati po vratih. Mati ga je sicer slišala, toda malopridneža ni hotela več poklicati in je molčala. Fantič pa je začel vpiti: »Saj bom ubogal! Pustite me notri!« Takrat je prišla miš iz svoje luknje in zavpila vsa zadihana: »Ježešna, kakšna imenitna zgodbica je to bila. Oprosti mi, toda nisem mogla priti prej, dokler nisem slišala konca.« Muha je priletela skozi ključavnico in brnela: »Take lepe zgodbice pa ne slišiš vsak dan. Ni čuda, da so pri tem otroci pojedli vse, do zadnje žlice.« In mravlja je pritekla izpod vrat, vsa navdušena: »Tako čudovita zgodbica, zraven pa še čokoladni narastek in vanilijeva krema — oh, tako dobro bi tudi jaz enkrat rada jedla.« »Kaj?« je zaklical malopridni fantek. »Čokoladni narastek in vanilijevo kremo so imeli? To smel tudi ti poslušati zgodbico! Ko pa je otrok slišal kar mu je rekla, se je še glasneje za-cmeril ko prej. Tedaj je pokukala iz luknje miš in vprašala: »Zakaj si se tako strašansko zadrl, fantek? Moje male miške si tako prestrašil, da so se skoraj zadušile s slanino.« Otrok je odgovoril: »Mati me je postavila pred vrata in ne pusti, da bi poslušal njeno lepo zgodbico. Če hočeš, da bodo tvoji otroci v miru zaužili slanino, smukni po svojih mišjih hodnikih v jedilnico in mi sporoči, kakšna je zgodbica, ki jo poslušajo moji bratci in sestrice.« Miš je storila tako, kakor |e zahteval fantek. Smuknila je skozi svoje mišje hodnike in poslušala. Mati pa, ki je slišala, da se otrok nič več ne cmeri, je zaklicala izza vrat: »Fantek, ali boš sedaj priden in boš jedel?« Fantič pa si je mislil sam pri sebi: »Prav kmalu se vrne miš iin mi pove zgodbico, zato mi res ni treba biti priden.« In je zajokal še glasneje. Cmeril se je in cmeril, miši pa ni bilo od nikoder. Pa je pomislil; »To je res čudno, da miši tako dolgo ni nazaj. Mora biti pa že lepa zgodbica, da je čisto pozabila na svojo obljubo. Poslal bom muho, da jo poišče-« Fantič je poklical muho in ji rekel: »Draga gospodična muha, poslal sem miš v jedilnico, da bi slišala zgodbico, ki jo pripoveduje mati sestricam in bratcem. Toda miši ni. Ali bi bila tako ljubezniva, da bi zletela skozi ključavnico in pogledala, kaj se je zgodilo? Jutri zjutraj ti bom dal svoj sladkor, ki ga dobim v kakau.« Muha je bila za to, zletela je skozi ključavnico in izginila. Mati ki je slišala, da se otrok več ne cmeri, je zaklicala izza vrat: »Boš zdaj priden in in boš jedel, fantek?« Fantič pa si je mislil: »Kmalu bosta prišli muha in miš nazaj in mi bosta povedali zgodbico, zato ni treba biti priden.« Pa je zavpil: »Ne, ne, ne bom jedel!« in se še huje zacmeril. Ko pa se je nekaj časa cmeril, se je začudil, da ni niti miši, niti muhe od nikoder in se je zamislil: »Kakšna čudovita zgodba mora biti to! Miš je pozabila na svoje otroke, muha ne misli na sladkor. Poskusil bom še nekaj in če še tokrat nič ne izvem, bom zares priden in bom jedel, samo da slišim zgodbico.« Tedaj je poklical mravljo, ki je ravno tekla po podu in ji rekel: »Gospodična mravlja', vi ste tako suhi in drobceni ter boste prav zagotovo lahko prišli skozi špranjo pod vrati v jedilnico. Storite mi to, in poglejte, kaj delata miš in muha, ki sem ju poslal, da bi poslušali zgodbico, ki jo pripoveduje mati mojim bratcem in sestricam. Toda Eridite čimprej nazaj, če ne mi o popek počil od radovednosti!« hočem tudi jaz! To hočem tudi jaz!« Odsunil je vrata in zavpil: »Jaz hočem tudi čokoladni na rastek in vanilijevo kremo. Cisto priden bom in zgodbico bi tudi rad slišal.« Tedaj pa so se otroci z materjo vred zasmejali in pokazali malopridnežu prazno skledo. V njej ni bilo niti koščka narastka več. In pokazali so mu krožnike prazne in oblizane, kakor da bi bili umiiti. Mati pa je rekla: »Zakaj se nisi pravi čas premislil, otrok? Zdaj ni ničesar več.« Fantič je planil v jok in rekel: »Če že ne morem dobiti narastka, pa hočem slišati to lepo, imenitno, čudovito zgodbico, ki si jo pripovedovala mojim bratcem in sestricam.« Mati pa je odvrnila: »Zdaj je že pozno in nihče ne bo več pripovedoval nobenih zgodbic, zdaj moramo v posteljo.« Tako je moral neposlušni deček brez narastka v posteljo. Če pa bi se prej premislil, bi jedel narastek in poslušal zgodbico. To bi bilo bolje zanj in seveda tudi za nas, kajti potem bi tudi mi lahko slišali to zgodbico. Prevedel L. Kovačič KAKO JE UČITELJ NACEKA LOVIL (Iz Prlekije) V Žabji dolini je Žabja vas. In imajo tam tudi šolo. Kako tudi ne, ko pa je Žabja vas tako imenitna vas. Hodi v žabjo šolo tudi Nacek. Je Nacek nabrit in mu je sosedove češnje porabutati prava figa. V šoli rad nagaja in ima učitelj z Nacekom vedno slabe čase. Nacek ve vse, samo vedno vse narobe. Ga je vprašal učitelj: »No, Nacek, katero mesto je največje na svetu?« Nacek modro reče; »I, kaj, Žabja vas, kakopak!« In spet učitelj: »Nacek, kdo je odkril Ameriko? Pomisli in povej.« Nacek brž na to: »Jaz že ne! Se nič ne družim s Štefučevim Mihalekom. Ta vedno rad kaj odkriva. Pri nas je zadnjič odkril apneno jamo in bi naš oča skoraj padel vanjo. Mu bodo že pokazali!« Učitelj se je namršil: »Pa boš povedal to-le, Nacek: Kdaj so prišli Turki v našo deželo?« Že je zinil Nacek: »Prosim, jih še nisem vidci, pa ne morem povedati!« Učitel je gledal že pisano: »No, bova pa nekaj iz računstva. Glej, Nacek! Tebi in Stefu-čevemu Mihaleku bom dal osem jabolk. Koliko jih bo dobil vsak, če jih bo dobil vsak polovico? Račun ni tako hud, kar povej ga!« Nacek se ni niti še požohal, ko je že rekel: »Osem jabolk bom dobil jaz, Mihalek pa naj si jih dobi kje drugje.« Učitelj se začudi: »Kako to, Nacek?« »Ker bom pojedal jaz vseh osem. Lačen sem in jabolka mi gredo v slast. Kar sem jih dajte, prosim!« Doma pa so vprašali oča Na-ceka: »Tak, fant, kako je bilo v šoli?« »I, kako bi bilo? Učitelj me je lovil skoraj celo dopoldne, pa me ni ujel niti enkrat.« Hudo so bili »ponosni oča na svojega Naceka. Golar Manko HHSHN I Hasan je bil zelo len in zelo reven dečko. Ko mu je umrl oče, so on in njegovi bratje podedovali vsak po sto srebrnikov. Njegovi bratje so pričeli delati in kupčevati, da bi si na ta način Andreja Lavrenčič KAČJI PASTIR Nabirala sem borovnice in niso se me bale ptice. Je krožil orel nad glavč, sijalo sonce je toplo. sr prislužili še več denarja. Tudi jih prodajal. Kmalu bom obogatel Hasan je hotel storiti isto, a tako, j in si sezidal krasno palačo; v njej da se mu ne bi bilo treba hudo j bo kar mrgolelo slug in konjev, napenjati pri tem. | Ko bom bogat, bom živel kot Zato je ves božji dan nakupoval I kak velik princ. Oženil se bom s namizno steklovino. Naložil jo je | kraljevo hčerko, ki bo nadvse v košaro in se postavil na trg, j srečna, ker bo imela mene za so-kjer jo je mislil prodati. Toda ni proga. Takega ženitovanja, kot bo na-, . jino, ni še nihče videl. Jahal bom vedoval, kako bleščečo steklovino ] konja, vsega pokritega z biseri in je razstavil, da bi jo videli ljudje, ki so hodili mimo. Ni jim pripo- ima in kako bi sijala na njihovih ! demanti. In bogato oblečeni slu mizah. Mislil je, da je dovolj, če j žabniki bodo hodili v sprevodu Opojno smreke so dišale, v vrhovih tiho šepetale; in glej! v ta opoldanski mir priplesal kačji je pastir. Na roko prileti mi bežno in toži: da zelo nadležno ime njegovo se mu zdi, če lahko lepše kje dobi? Pastir Pastir je pasel Njegov prijatelj je (Ameriško pravljica) svoje ovce. dal mi bo obilen pridelek. Pro- _ _ . . šel mimo in dal ga bom in kupil pšenico. To mu dal lonec medu. Potem pa t bom posejal in pridelek bo zno- je pastir ves dan tekal za ovca- mi, držeč v eni roki med, a v dru^j pastirsko palico. Ko se je bližala noč, je gnal ovce domov. Po poti je premišljal, kako mu bo teknila večerja, kruh, namazan s podarjenim medom. Hipoma pa ga je obšla druga misel. »Ne,« je rekel sam pri sebi, »tega medu dal ga bom, z denarjem pa si bom nakupil ječmena. Ne bom več pastir, postal bom kmetovalec. Ta ječmen bom posejal in va obilen. Pšenico bom prodal in nakupil riža. Zasadil bom cela polja riža. Ko bom %rno prodal, bom bogat mož in mi ne bo nikoli več .treba nositi pastirske palice.« Pastir se je tako zelo zatopil v svoje sanjarije o sreči, da je dvignil palico in jo zalučal, kolikor daleč jo ie mogel. Za hip ne bom pojedel. Pro- j je že verjel, da je bogataš. A pri lučanju palice je spustil lonec na tla. Med se je razlezel med travo. Tako je bilo konec sanjarij, sloni s hrbtom na zidu, z nogami ob košari in dremlje. Čez nekaj časa je pričel sam pri sebi govoriti. »To steklo je stalo sto srebrnikov. Na svetu nimam drugega kot to. Steklovino bom prodal za dve sto srebrnikov. Za to bom nakupil še več stekla in ga prodal za štiri sto srebrnikov. Ne bo minilo dolgo in imel bom štiri tisoč takih kovancev. Te bom pomnožil v osem tisoč. Pravijo, da se denar plodi naprej kar sam. Ko mi bo mojih osem tisoč novcev zaplodilo deset tisočakov, ne bom več prodajal steklovine. Kupoval bom bisere in demante ter za menoj. Ko bom pripeljal nevesto v palačo, naju bo čakala velika ženi-tovanjska pojedina. Preden bomo pa sodli k slavju, mi bo podal služabnik kozarec pijače. Kozarec bo iz brušenega stekla. Vendar bom vztrajal, da hočem piti iz zlate čaše. Brcnil bom služabnika, ker mi bo ponudil 9teklo namesto zlata.« Hasan je svoje sijajne sanje tako živo doživljal, da je stegnil nogo in hotel brcniti služabnika. Pri tem pa je prevrnil košaro steklovine, ki se je zakotalila po trgu ter se zdrobila na tisoč kosov. KKIŽANKA „DlIi L!ICA“ Vodoravno: 1. Pretirano varčna »radodarna, 5. ime slovenskega pesnika, 6. kratica za opus, 8. kurir, poslanec, 9. predlog, 11. rastlina, ki jo imajo radi zajčki, 14. začimba, 15. žensko ime (množina'), 16. del živalskega telesa, 17. osebni zaimek, 19. enota za merjenje električneg, p.i,, (fonet.), 20. 100 m:. Navpično: 2. kislega okusa, 3. vogal, 4. obdelana žemlja, 6. pi.iliog, 7. književno delo v verzih, 9. red, 10. trdilniea, 12. orožje, 13. moško ime, 16. grška črka, 18. 100 ma, Tone Črnigoj: Pismo z morja Najprej zarlian čoln pozdravov, ki jih hranimo za vas: som, tunina, striček ježek in seveda tudi jaz. Som je som, ni karsibodi. Pravijo, da ose požre, a z menoj je kakor miška tih in skromen, kar ga je. Jež pa modrec nič ne mara in tako odgovori: »Mila moja, za večerjo naj nikar te ne skrbi, za nocoj ti bom napekel srnjih šmentanih bodic, za poslastek mesečina bo slaščica oseh slaščic!< ir m. H Nič ne straši s strašnim žrelom, In zatorej smo gostili same drobne polžke je, in če ukaže mu tunina, naj z menoj na sprehod gre, se z bodicami nocoj, vipo — morska, je vodica in narastek — lune soj. brž na hrbet me posede in s plavutmi zavesla, pa jo mahneva po morju, kot velela je gospa. Vi pa nič se ne jezite, če to pisemce ima madeže na vsaki strani, ker jaz nisem kriv tega; n Saj gospa je as pri hiši. Vilka, lepa in tenka. O, kako prefino pravi: »Jež, večerja ne velja! r kriv je ježek, kuhar ježek, ker napekel je bodic, jih zabelil z mesečino, to slaščico vseh slaščici •VMVVVlIo^va- »K NMVMiPsIU UGANKE l. Zelena glavica in bela nožiča. Nožiča počiva, je nepremakljiva. Glavica se maje, ko veter takt daje. 2. Kdo je skakavček z jopičem črnim, z zlatimi usti, z glasom srebrnim? 3. Bingelj binglja, krohelj krohlja, ko bingelj odpade, ga krohelj popade. 4. KAKO SEM IZGUBIL STAVO Pri nas stanuje mali Uroš. Nekega dne me sreča na hodniku pa mi pravi: »Čiča, ti ne moreš preskočiti škatlice šibic, ne da bi se je dotaknil.« »Kdo to pravi?!« mu odgovorim. »Hočeš staviti za sladoled?« predlaga Uroš. »Velja! Glej, kako lahko bom preskočil!« Postavil sem škatlico na tla in gladko preskočil. »Ej, tako pa ne drži,« reče Uroš. Potem vzame škatlico in jo postavi čisto tik zida. »No, zdaj pa skoči1« Seveda, na ta način se ni dalo nt preskočiti in ne stave dobiti. Uroš je dobij sladoled. Rumena je streha, je belo polje po polju medene stezice drže. Ej, to je poslastek za vaše zobe. 5. Jojmene — moje noge čevlji železni teže, vendar prav urnih nog tekam okrog. 6. Dokler dalje gre, je on, ona je, ko se ustavi. Uganite malčki vi, kako se tej reči pravi! ‘noniAozap — ZOp () ‘A35Jpod — [UOJJ •£ ‘*B3l)od nnapaui -f ‘po/az 0} JigBjd •£ ‘so»[ V|3DI)d j ‘Bzajq j : a 3 j i j 3 JJ C ŠPORT IN TELESNA VZGOJA Llgaši na startu Jutri igrajo Crvena zvezda in Radnički — V Ljubljani tekma novih ligašev Partizan, Hajduk in Dinamo pred težavnimi nalogami — Skopljanci so mirni Ligaši so na startu. Njihova forma ni prav dobro znana. Prepričuje nas slcer, da so se vsi dobro pripravili, j Vendar ne vemo, kako bodo startali. prve tekme letošnje sezone nas niso Navdušile. Morda zato, ker so mo-stva s pomočjo trenerjev skušala ubrati nov način igre in sestaviti boljše moštvo. IZENAČENOST Zaključni del preteklega prvenstva bil od vseh dosedanjih najbolj ču-Oen. Favoriti so izgubljali točke iz | tekme v tekmo, lestvica se je stalno ! spreminjala. Ko se je prvenstvo za- | Ključilo, smo vedeli, da ni več izra- j žitih favoritov in da so »veliki štirje« j resno ogroženi. Skratka, moč moštva I. lige je pre- ; CeJ izenačena. Borbenost, polet in j Požrtvovalnost mladih moštev so bila y preteklem tekmovanju glavno orož-Je< s katerim so se uspešno borili Proti Crveni zvezdi, Hajduku, Partizanu in Dinamu. pred veleturnirjem kandidatov za SVETOVNEGA PRVAKA V ŠVICI PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE Petinštiridesetletni kandidat .za *vetovnega prvaka, Švedski drž-avljau Oitfeon Stahlberg živi že od leta 1939 * talno v Buenos Airesu. Na zadnjem turnirja kandidatov v Budimpešti jo zasedel 6. mesto. Mož je ras tel počasi v velikega mojstra. Ne moremo Ječi, v kateri starosti mojstri dosežejo višek svoje zmogljivosti in Ustvarjalnosti. Tako Je bil genialni Aljehin na višku na turnirjih v San Reiau in na Bledu pri 38 letih, Capablanca z 39 leti na turnirju leta 1924 v New Yo-rku in Tarase h s 36 'leti. Botvinik je postal svotovni pr-vak s 3G leti. Kaj pa eden največjih ^elemojstrov vseh časov dr. Emanuel Lasker, ki je z 56 leti na turnirju leta 1924 v New Yorku krepko zmagal s 16 točkami od 20 možnih in pu-za seboj Capablanco, Aljehina, Marshalla, Retija, Marocyja in dru-Rel Pa naš dr. Vidmar, ki je še lani ^agal s 67 loti na turnirju v Baslu Pred dr. E u\v e jem? Mož je toliko ®tar koliko se počuti. Stahlberg je v odlični fizični kondiciji katera mu bo tudi pomagala vzdržati napore utrudljivih partij veleturnirja v Schaff-bausenu in Ziirichu. Ne da se reči, bodo mlajši na njegovem hrbtu Pršli do slave. Tudi v tej sezoni je podoben po- z novimi ligaši prednost, ker so se loža j. [ prekalili v prvenstvenih borbah. J V najtežjem položaju so novi li-DINAMO — FAVORIT ST. 1? * gaši Radnički, Odred, Proleter in Ra- ■ #m ?■. -V,- :*> u-■ ■ ' Težko je izrekati napovedi, saj je nogomet igra, v kateri se preroki najslabše obnesejo. Vendar je gotovo, da bo borba za prvo mesto med Crveno zvezdo, Dinamom, Partizanom in Hajdukom. Ostala moštva, čeprav so sposobna kdaj prekrižati račune, še niso dosegla raven. Crvena zvezda na nedavnih tekmah ni navdušila svojih simpatizerjev, vendar kaže, da bo eden izmed najresnejših kandidatov za prvo mesto, kajti na prvenstvu bo igrala v popolni postavi. Podobno je tudi s Partizanom, ki bo izvedel nekatere spremembe v napadu. Dinamovci so na začetku prvenstva največji opti-. misti in verujejo, da bodo prav gotovo prvaki. Dinamo je prebolel krizo in na več mednarodnih tekmah pokazal zelo dobro formo. Hajduk doživlja velike spremembe. Težko če bo Franjo Ma-tašič še igral. On je duša moštva, toda potrebni so mlajši igralci, potrebne pa so tudi izkušnje. Ta problem muči Hajdukovce. VOJVODINA MOŠTVO PRESENEČENJ Med ostalimi moštvi imajo največ možnosti za dober plasman Vojvodina, BSK in Sarajevo. Vojvodina je v zaključnem delu prejšnjega prven- botnički. V ligo so prišli po dolgotrajnih borbah. Razen tega nimajo dovolj izkušenj. PRVI SPOPADI Jutri se bo prvenstvo začelo. Star-tala bosta Crvena zvezda in Radnički. Državni prvak je favorit. Favoriti so I tudi Vardar, ki igra v Skoplju s , Spartakom, Vojvodina, ki igra z Ra-| botničkim. Tudi Odred ima več možnosti kot osiješki Proleter. Veliko bolj ogorčene pa bodo bor-| be v Zagrebu med Lokomotivo in j Partizanom, v Sarajevu med Saraje-i vom in Dinamom in v Beogradu med BSK in Hajdukom. Sile so izenačene, zato pa tudi možnosti. Borbe se začenjajo. Od dobrega ' začetka bo odvisen tudi končni rezultat. Garnizija (Lj) : Odred I 5:4 (3:1) Ljubljana, 28. avgusta. Tekma med Odredom in ljubljansko garnizijo ni izpolnila pričakovanj. Pri garniziji ni nastopil Vukas, v moštvu Odreda pa sta od stalnih igralcev prvega moštva nastopila le Hočevar in 2umbar. Tekma je bila dokaj zanimiva. Pripadniki armade so premagali slabe Odredovce predvsem zaradi ostre obrambe in uspešnega napada. Rezultat je bil še 15 minut pred koncem i joioZU« u> tuun (lofiijiicj Bura v? 2oimk( trn co dir »LJUDSKE PRAVICE - BORSE« Ljufjliana Kopitarjeva ulica 2 PoStnl predal 42 DRŽAVNO PRVENSTVO V STRELJANJU Delorenzo osmič prvak s precizno pištolo stva odlično zaigrala, prav tako pa 5:1, nato pa je Odredu uspelu prepre-tudi na nedavnih tekmah. To je, mo- Siti katastrofo. Strelci za garnizon so bili 2ivotič in leva zveza po dva ter ! Piskar iz 11-metrovke, za Odred pa štvo, ki največ obeta. BSK zna z mladimi igralci in živahno igro navdušiti gledalce. Isto velja za Sarajevčane. Lokomotiva, Vardar in Spartak uživajo v primeri Piskar avtogol, Kompoš dva in Klan-čišar enega. Pred 3000 gledalci je sodil Goli. VESTI IN DOGODKI bra in sicer v okviru Železničarjevega turnirja v počastitev 35—1 etnice na katerem boilo sodelovali še Pro-le:er in Branik, ker je Itala odpove-! dala sodelovanje. kupiua najboljših jeseniških alpinistov j Danes ob 17. uri prične slovensko v Švico. Jeseniški plezalci so bili v mladinsko prvonstvo s tekmama Že-zadnjili letih žc dvakrat v skupini Mont 1 lozniČar (Lj ) — Medvode in ASK — Blanca, kjer JESENIŠKI ALPINISTI V ŠVICARSKIH G3RAH Pred dnevi je odpotovala manjša ! Sin dvakrat v skupini Mont i jezniČar (Lj ) — Medv-a preplezali nekaj kla- Flavija, jutri popoldne in ^zvečer pa bodo igrali Medvode — ASK, Železničar — Slavi ja, Medvode — Slavi ja, ASK — Železničar Današnji tekmi bosta pred prvenstveno igro moških Montažno — ASK, ki bo ob 20. uri. Vse tekme bodo igrali na igrišču pod Cekinovim gradom. Montažno : Lokomotiva 41:28 Zagreb, 28. avg. — V prvenstveni košarkatski tekmi je Montažno premagalo moštvo Lokomotive z 41:26 (18:11). Po te’ tekmi vodi v zahodni skupini zvezne košarkarske skupine ljubljanski ASK s šestimi točkami pred Lokomotivo (4), Železničarjem in Montažnim s po 2 točkama. Gideon Stahlberg je bil rojen leta 1908 v Stockholmu. Njegovi vidnejši povojni uspehi 00: c 1947: Mar del Plata: 2. mesto (I. NijdorO; Buenos Aires: 1. mesto. 1948: Mar del Plata: 2. mesto (I. Najdorf); Mar del Plata: 2. mesto (I Eliskases); Saltjobnden deli 6.—9. inesto z Bomlarevskim, Flohrom in Najdorfom. 1949: Izgubil dvoboj z Gligoričem 6:5; Trenčinske Teplice dosegel 1. mesto 19r>0: Turnir kandidatov v Budimpešti: dosegel 6. mesto. 1951: Amsterdam: dosegel 3. rae-mesto; Stautonov turnir deli 2.—4. mesto s Pircem in Trifunovičem. 1952: Medeonski turnir v Saltjo-bodeuu; deli 5.—8. mesto z Gligori-čem Averbachom in Szabojem; Budimpešta* deli 3.-5. mesto. Uspeh naših kolesarjev NA DIRKI ANK A K A—ISTANBUL Istanbul, 28. avgusta. — V sredo sc je začela kolesarska dirka Ankara -Istanbul, na kateri so razen turških kolesarjev nastopili tudi naši vozači. V prvi etapi — 90 km — so prvih šest mesi zasedli jugoslovanski kolesarji. V drugi etapi, ki je bila v četrtek, so Jugoslovani obdržali prvih pet mest, medtem ko ji šesti prišel na cilj turški tekmovalec Ihsan. V tretji etapi so prva tri mesta dosegli turški vozači lil/črk, Savak in Enžes. ki so po tej etupi v skupnem plasmanu na vrhu lestvice, četrti je Jugoslovan, peti pa turški tekmovalce Thsan. stičnih smeri. Glavni cilj skupine je. doseči vrh Matterhorna (4505 m). Rnzeu Mattcrhorn se bodo skušali povzpeti na Zinarrothorn (4225), Dent Herrcs (4173). Breithorn (4171), na Monte Roso in druge velikane ki veljajo za kot skrajno težavne in pomembne vrhove. Ogledali si bodo tudi dolino Griinden\vald in 1880 m visoko severno steno Eigerja. Bržkone se bodo jeseniški alpinisti vrnili iz Švice z najboljšimi rezultati, z velikimi uspehi ter bogatimi izkusil jami. Druga skupina alpinistov z Jesenic »a se odpravlja v Avstrijo in Nemčijo, jer se uodo lotili nekaterih težavnih smeri v skupini Dachsteina, Watzman-na itd. I. zlet male aviacije Jugoslavije Bled, 28. avgusta. — V sredo je b i odprt na Lescah pri Beldu I. izlet male aviacije Jugoslavije, na katerem sodelujejo vse republiške ekipe s skupno 65 tekmovalci in približno 180 modeli. Sodelujejo pa tudi tekmovalci Anglije, Grčije, Nizozemske, Avstrije in Izraela. Zlet je odprl podpolkovnik Drjančič. V imenu KJRV pa je tekmovalce pozdravil tov. Ba-karič. Najprej so tekmovali v kate- j Zadnje kolo polfinalnih šahovskih temelju boljšega rezultata po Sone- goriji jadralnih modelov. Prvo mesto turnirjev v Ljubljani, Tesliču in Cač- j bernovem sistemu. S. Vukovič je do- je osvojil Rančič (Sr) pred Liemfor- ku je prineslo mnogo razburljivih živel poraz v srečanju z Matanovičem dom (Anglija). Slovenec Oblak se je partij, katerih izid naj bi odločil, in je bil šele šesti. Puc je v Cačku Ljubljana, 28. avg. — Včeraj je bilo strelsko prvenstvo z vojaško puško moštveno in za posameznike. V tej najvažnejši strelski disciplini je bila izredno huda konkurenca. Vendar tako dramatične borbe ni nihče pričakoval. Škoda le, da izredno slabe vremenske razmere niso dovoljevale boljših rezultatov. Takoj po prvih desetih strelih je bilo izredno živahno okoli tekmovalcev. Vsak se je vpraševal: kdo vodi? Vendar je bil položaj nejasen. Po prvem stavu (20 strelov) je vodila Hrvatska z 773 krogi, tik pred Srbijo, ki je imela le 11 krogov manj. S tem sta se »odlepili« od ostalih republik. Slovenci so zelo slabo pričeli Po prvem stavu so bili šele četrti s 70" krogi, tik za BiH s 713 krogi. Po drugem stavu je Hrvatska z izreci no dobrim streljanjem povečala razliko in bila s 1526 krogi, 38 krogov pred Srbijo. Strelci Slovenije so po neuspehu v prvem stavu zelo popustili in so bili zn 21 krogov za BiH oz. 157 za vodečo Hr vatsko. Po drugem stavu so se zelo po pravili Črnogorci in bili le 31 krogov za Slovenci. V tretjem stavu so imeli prednost Srbi. ker trije strelci še niso streljali leže. Z izredno hladnokrvnostjo so po zadnjem stavu dosegli skupen rezultat 2265 krogov, kar je le 7 krogov manj kot državni rekord. S tem so osvojili 1. mesto. Hrvatje so v zadnjem stavu bili nekoli-. ko nervozni, tako da so imeli končno 29 J krogov manj kot Srbija, 22^6 krogov. Strelci BiH so v zadnjem stavu zelo borbeno streljali in so dosegli tretje mesto z 21 krogi pred Slovenijo z 2047 in Črno goro, ki ima isto število krogov, toda več zadetkov v belem. Na šestem mestu je Makedonija z 2038 krogi.^ Med posamezniki je osvojil prvo mesto Milenkovič (Sr) s 463 krogi. Tudi na drugem mestu je član srbskega moštva Momir Markovič 461 krogov. S krogom so si priborili še Peršič (Sl) 462 in Ko-manj se je uvrstil Sertič (Hrv) na tretje vačevič (Sr) 461 krogov. Doslej je skup-mesto. no osvojenih 6 zlatih značk z vojaško Včeraj se je nadaljevalo tudi tekmo- pištolo, vanje z vojaško pištolo za značko. Delo- j Tehnični rezultati: (vojaška puška — renzo (Slov) je dosegel 477 krogov in s moštveno): 1. Srbija 2265 krogov (Milen tem osvojil zlato značko. Zlato značko Prvak Milenkovič AMERIČANI SO IZRE1 ZDA : BRANIK 3:1 Maribor, 27. avg. Odbojkarskemu klubu Branik je uspelo pridobiti za gostovanje v Mariboru odbojkarsko reprezentanco ZDA, ki je trenutno v Jugoslaviji. Še nikoli ni bilo v Mariboru tako velikega zanimanja za odbojkarsko tekmovanje. Žal pa je tudi to tekmovanje motilo deževno vreme. Tekma je pokazala, da je moč POLFINALNI SATIOVSKI TURNIRJI KONČANI Puc in ing. Vidmar se nista uvrstila v finale Presenečenje zadnjega kola — Uspeh mladincev uvrstil na peto mesto. V kategoriji »Diesel vzpenjač« je bil prvi Jože Prhavc (Slovenija) 792,2. 2. Zigič (Srbija) 764, 3. Bruckwer (Hrvatska) 758. V kategoriji »gumijakov« je osvojil prvo mesto Knoh (Hrvatska) 516, 2. Bruckwer (Hrvatska) 525,6. KOŠARKA Danes začetek slovenskega mladinskega prvenstva Ljubljana, 28. avg. Sinočnji prvenstveni tekmi med moškimi in ženskimi vrstami Železničarja in ASK sta zaradi slabega vremena odpadli. Predstavniki obeh društev so se domenili, da bodo odigrali tekmo v zadnjem preostalem roku 4. septem- kateri tekmovalci bodo nastopili na remiziral z D iuraševičem, vendar mu IX. šahovskem prvenstvu FLRJ. Do pol točke ni zadostovalo, saj sta do-XV. kola so veljali kot zanesljivi segla Djuraševič in Bulat, s katerima finalisti samo dr. Nedeljkovič, Mata-, ima enako število točk, boli i uspeh novič, Rabar, Janoševič, Dimc in Ni- * po Sonebornovem sistemu kolač. Sele zadnji dan pa je rešil Polfinalno tekmovanje v Ljublja-vprašanje ostalih šestih mest. Mariču ni: 1. Rabar 11, 2. Janoševič 10.5, je v Ljubljani uspelo premagati Hor- 3. Marič 9,5. 4 Preinfalk 9, 5.-6 inž vata in si priboriti 3. mesto, Prein-1 Vidmar in Sokolov 8.5, 7. Vuletič 8. falku pa je zadostoval remi z Bo žičem za 4. mesto, saj je inž. Vidmar ml. utrpel poraz v dvoboju z Jano-ševičem. Iz konkurence je bil Izločen tudi mladi Sokolov zaradi poraza v partiji s Kočevarjem. Zastopnik BiH, Bogdanovič, je v Tesliču premagal Groseka ter zavzel 3. mesto in si hkrati priboril mojstrski naslov. Karaklajič je premagal Smederevca ter dosegel enako število točk kot on, vendar pa mu je pripadlo 4. mesto na ODBOJKA ŽELEZNIČARJEV TURNIR Od 30. avgusta do 2. septembra bo • na igriščih AOK in na novem stadio- I nu Železničarja velik odbojkarski turnir zveznih ligašev. Sodelujejo moške in ženske ekipe Spartaka iz Subotice, Lokomotive (Zgr) in ekipe obeh domačih klubov AOK in Železničarja. Tekme med obema predstavnikoma Ljubljane in Lokomotivo se štejejo za zvezno ligo. Razpored tekem: nedelja, 30. avgusta: ob 9.30 AOK : Lokomotiva (moški in ženske) na igrišču AOK: ponedeljek, 31 avgusta ob 15.30 Lokomotiva : Železničar (moški in žen- ske) na igriščih v Šiški; ob 17. uri AOK : Spartak (moški in ženske) na igriščih v Šiški. V torek nastopijo še Lokomotiva : Spartak, AOK : Železničar, Spartak : Železničar Maribor, 28. avgusta. Nocoj se bije nad Pohorjem boj za nov državni rekord v trajanju na enosedežnem jadralnem letalu. 22—letui Zvonko Ša-beder, član aerokluba »Žarko Majcen« je v zraku že 14 ur. Da bi izpolnil obljubo, mu manjka že 10 ur letenja, do državnega rekorda p*a še 4 ure. L—10 Božič, Kržišnik, Trajkovič 7,5, 11 Kočevar 7, 12. Levačič 6, 13.—14 pfiztnofrovjiikotn/ Glavna direkcija jugoslovanskih železnic bo do 10. IX. 1953 sprejemala pismene oonudbe za dobavo premoga za vleko v IV. četrtletju 1953. V ponudbi je treba nave sti arsortiment, količino, ceno franko vagon nakladalna postaja J. 1. odstotek pepela, vlage. žvepla in gorljivih snovi, najnižje kalorije in faktor. — Pri rudnikih, k' imajo več obratov ali jaškov, je treba v ponueb' navesti te podatke za vse obrate in jaške. Razgovori o vloženih ponudbah bodo v Glavni direkciji jugoslovanskih železenic OMTS Beogiad, Nemanjina ul.št.6, soba št.593 od 18. do 22. septembra Obvestilo Odreda V nedeljo, dne 30 avgusta, se bodo po vseh igriščih države pričela tekmovanja klubov I. zvezne nogometne lige za naslov nogometnega prvaka FLRJ za leto 1953/54. Letos prvič po 13 letih bo tudi slovenski predstavnik Odred sodeloval v tem tekmovanju. Prvo tekmo bo odigral v nedeljo na stadionu ob Titovi cesti s svojim večletnim rivalom SK Proleterjem iz Osijeka, in sicer s pričetkom ob 16.30, s predtekmo ob 15 uri. Glavni sodnik bo Milenko Podupski iz Zagreba, stranska sodnika pa Markovič in Perovič iz Beograda. Obveščamo športno občinstvo, da je bila uprava SD Odred prisiljena glede na velike stroške gostovanj po vsej državi delno spremeniti višino vstopnine za vsa ligaška tekmovanja. Cene vstopnicam so torej 100 din in 40 din. V bodoče bodo vsi prostori na štadionu oštevilčeni. Vstop z vstopnicami po 100 din je pri vseh vhodih na stadion: vstopnice po 40 din se bodo prodajale le pri blagajni poleg srednjega vhoda s Titove ceste, kjer je edinole možen tudi vstop, kajti prostor ob Titovi cesti med obema stranskima garderobama je določen za omenjene vstopnice. Ta prostor je določen tudi za vse pionirje in mladince do 14 let, ki imajo s člansko izkaznico kateregakoli fizkul-turnega ali telovadnega društva prost vstop. Ta prostor je namenjen tudi za tiste brez izkaznic, vendar z vstopnico 20 din. Upravičenci do brezplačnega vstopa na stadion ob priliki ligaških tekmovanj na.1 dvignejo proste karte pri blagajni na Vodovodni cesti pred pričetkom tekme, oziroma v pisarni SD Odred na Kidričevi cest) 9. Opozarlamo, da vstop samo z legitimacijami za prost vstop na vsa tekmovanja ni mogoč brez ustrezajoče brezplačne vstopnice. Opozarjamo čitatelje »Odredovega vestnika« št. 9, da se bo na dan tekme prodajalo naše glasilo pri vseh blagajnah, kakor tudi na stadionu za ceno 20 din. Istočasno obveščamo, da se bodo prodajale razglednice s slikami vseh igralcev Odreda, ki so si priborili vstop v I. zvezno ligo. Vse prilatelje in simpatizerje društva pozivamo, da skušajo tudi oni najti stanovanje za našega novega treneria tov. Ogn^anova Tistemu, ki se mu bo posrečilo stanovanje dobiti, bo podeljena precej visoka nagrada. , Zavila, Horvat 5,5, 15 Zaharijev 5 in 16. Matulovič 4 točke. I Polfinale v Tesliču: 1. Matanovič 12.5, 2. Dimc 10,5, 3. Bogdanovič 10, 4.-5 Karakljajič in Smederevac 9,5 (Karaljajič četrti po Sonebornovem sistemu), 6. S. Vukovič 8,5, 7.-9. Bertok, Stambuk, Udžvarlič 8, 10.—11. Grosek, Šiška 6. 12.—13. Vasiljevič, Carev 5,5, 14. Cetkovič 5, 15. Sabadoš 4.5, 16. Tot 4 točke. Polfinale v Cačku: 1. Nedeljkovič 10.5, 2. Nikolac 10, 3.-5. Djuraševič, Bulat, Puc 9,5 (po Sonebernovem sistemu sta Djuraševič in Bulat boljša od Puca, ki je peti). 6.-7. Vukčevič, Sotirovski 8,5, 8. Damjanovič 8, 9.—10. Majstorovič, Petek 7,5, 11 —12. Vukovič in Lukič 7, 13. Z. Gabrovšek, 14 Hamovič 5, 15. Tomovič 4, 16. Os-manovič 2.5. Od ljudskih republik je dala Srbija 6 finalistov (dr. Nedeljkovič, Matanovič, Janoševič,'Marič, Djuraševič in Karakljajič; Hrvatska 4 (Rabar, Dimc, Nikolac in Bulat); Slovenija enega (Preinfalk) ter BiH enega (Bogdanovič). Največie presenečenje letošnjih polfinalnih tekmovanj ie. da si mednarodna mojstra Puc in Vidmar ml. nista zagotovila udeležbe na šahovskem prvenstvu? Puc je doslej sodeloval na vseh osmih prvenstvih FLRJ. Neporažen je bil samo naš nekdanji državni prvak Braslav Rabar. Rekord v izgubljenih partijah pa ima zastopnik BiH Mula Osmanovič z 12 porazi. kovič 463, Markovič M. 461, Bončič 454, Drinčic 450 in Petrovič 437), 2. Hrvatska 2236 krogov (Sertič 460, Pravkard 455 Čuk 449, Skorič 440 in Jurjevič 432), 3 BiH 2121 krogov 4. Slovenija 2047, 5. Čr na gora 2047, 6. Makedonija 2038 kro gov; posamezniki: 1. Milenkovič (Sr) 463 2. Markovič (Sr) 461, 3. Sertič (Hr) 460 4. Nikolovski (Mak) 457, 5. Pravhard 455, Danes dopoldne se ie naduljevalo lekmovanje z vojaško puško. S tem tekmovanjem se vrstni red prvih 20 tekmovalcev ni izpremenil. Omembe vreden je le rezultata Daudovičeve (BiH) 430 krogov in mladinca Dimica, ki je dosegel 443 krogov Popoldne so tekmovali z vojaško in precizno pištolo. S precizno pištolo je že osmič osvojil državno prvenstvo Delorenzo (Slov.) s 538 krogi. Drugo mesto je osvojil Drinčič 527, isto število krogov ima tudi Vuk (Srbija), vendar njegov rezultat še ni kontroliran. /OVALNO MOŠTVO , .2:15, 15:12, 15:10) gostov v obrambi in ne, kot smo pričakovali, v napadu. Domačini niso igrali kot običajno. Temu jo vzrok verjetno trema in premalo rutine. Potem ko so s presenetljivo visokim rezultatom izgubili prvi niz, so se v drugem setu znašli in zaigrali mnogo koristneje. Američani so so sicer z vsemi silami trudili, da bi zadržali Branikovo ofenzivo, vendar v tem niso uspeli. V tretjem nizujo pri vodstvu domačih z 7:0 in kasfrc^o z 9:4 kazalo, da bo Branik osvojil ta niz. vendar so se v nadaljevanju igre gostje zelo popravili in po hudi borbi osvojili tretji in četrti niz in zmago. Sodil je Moran zelo dobro. V moštvu domačih, moramo pohvaliti Požarja in Tomažiča, medtem ko je pri gostih najbolj ugajal Selznick. I SLOVENSKA PLAVALNA LIGA železničar (Lj) : Branik 132,5:119,5 Maribor, 27. avg. Danes so je v Mariboru končal zadnji letošnji dvoboj 1. slovenske plavalne lige med ljubljanskim Železničarjem in domačim Branikom, ki je prinesel gostom visoko in zasluženo zmago. Ljubljančani so s tem dokazali, da so nedvomno drugo najmočnejše moštvo Slovenije. Imajo v vseh disciplinah zelo izenačeno ekipo in še mnogo obetajo. Tekmovanje je oviralo izredno slabo vreme. Navodila obiskovalcem gorskih motodirk na Ljubelju Obiskovalcem »Ljubeljskih dirk« dajemo naslednja navodila: Avtomobilisti in motoristi imajo dovoljen dostop na plato (kjer bodo urejena mesta za parkiranje) do desete ure. Po tem času bo cesta zaprta za vsak promet. Kamioni in avtobusi smejo le do starta. Pri startu zavije pot rja levo, kjer bo na nogometnem igrišču pripravljen prostor za parkiranje. Posebni kamioni bodo prevažali potnike na mesta ob poti, kjer so najlepši razgledi na progo. Potniki na železnici imajo ugodno zvezo z vlakom, ki ! odhaja iz Ljubljane ob sedmi uri. Polfinalni turnirji so pokazali, da ■ g tem vlakom dospejo v Tržič ob ne smemo biti v skrbeh za prihodnost 8>36. Gd postaje bodo vozili posebni jugoslovanskega šaha, saj bolj kot kamioni. Vstopnica z voznino na pla- kdaj koli poprej prihajajo izvrstne mlade moči. Ko bo konec leta v Zagrebu IX. državno prvenstvo, bodo na seznamu članov naše državne reprezentance nedvomno nastale precejšnje spremembe v prid mlajših igralcev. Naša reprezentanca se bo tako udeležila mednarodnih tekmovanj okrepljena. to in nazaj stane 100 din, sama vstopnica 60 din. Sovjetska atletinja Nina Otkalenko je dosegla v Moskvi nov svetovni rekord na 800 m v času 2:07,3. Prejšnji rekord je imela Pletnjeva — 2:08,2. Na istem tekmovanju je Kuc tekel 5000 m v času 14:02,3. Nov&sac!-ki kmetiisko* ind iSlri ski vefeseitm od 4. c’o 11. oktobra 1953 Rok za prijave: 10. septembra 1953 — informacije: Sajam, Novi Sad, tel. 21-98 NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naročam • Ljudsko pravico • Borbo« in prosim, da mi Jo začnete z ■ — redno pošiljati. Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum Podpis: »Odrežite Is nam poSlJtte! DNEVNE NOVICE Pripravljalni štab za proslavo 10-letnice ustanovitve primorskih brigad obvešča vse bivše borce II. brigade VDV, da bo zbirališče za proslavo brigad dne 5. septembra 1953 zvečer na določenem mestu na Okroglici. Zbor II. brigade VDV pa bo dne 30. avgusta 1053 ob 10. uri na Lokvah. Vabljeni so vsi borci brigade, IX. korpusa in prekomorskih brigad ter aktivisti in ostalo občinstvo. Štab II. brigade VDV KINO KINO UNION: ameriški film »Kapetan Horacio«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10. 11. ure ter od 15. ure dalje. KINO KOMUNA: angleški flim »Dolgo je pomnil«. Tednik: Filmske novosti št. 34. Predstavi ob 18 in 20. KINO SLOGA: francoski film »Vsi smo morilci«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17. ure dalje. KINO SOČA: Zaprto. LETNI KINO TIVOLI: ameriški barvni film »Trije kavalirji« Tednik. Predstava ob 20. uri. LETNI KINO BEŽIGRAD: Premiera švedskega filma »Gospodična Juliia«. Tednik. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave. LETNI KINO DOM MILICE: angl. film »Trgovina s starinami«. Predstava ob 20. uri. KINO ŠIŠKA: premiera angleškega filma »Cirkuški otrok«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. KINO TRIGLAV: premiera angleškega filma »Cirkuški otrok«. Tednik: Barvne risanke. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17. ure dalje. CELJE UNION: amer. film »Aretacija«. CELJE DOM in LETNI: italijanski film »Ljubezen in strup«. BLED: ameriški barvni film: »Veliki Caruso«. KAMNIK: angleški film »Najsrečnejši dnevi«. ZADOBROVA: amer. film »Cheyenne«. VEVČE: ameriški film »Rebecca«. JESENICE LETNI: mehiški film >Canti-flas mušketir«. — PLAVŽ: mehiški film »En dan življenja«. KRANJ STORŽIČ: ameriški film »Mil-dred Pierce«. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna v soboto, 29. avgusta: »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO PARTIZAN: ameriški film »Pavla«. UDARNIK: ameriški film »Afera na Tri-nidadu«. POBREŽJE: ameriški film »Dama v hermelinu«. STUDENCI: ameriški barvni film: »Šeherezada«. RADIO MARIBOR 12.00—15.30 Prenos sporeda Radio Ljubljana — 17.00—17.30 zavrtimo se! — 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 18.00—22.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 22.30—23.00 Pol ure zabavne glasbe — 23.00 Prenos sporeda Radia Jugoslavija. Mestni kino Murska Sobota: avstrijski film »Eva podeduje raj,«. RADIO Dnevni spored za soboto 29. avgusta 5.00—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 6.40—7.00 Kam bomo šli na izlet? — vmes pester glasbeni spored — 7.00—7.05 Radijski koledar — 12.00 Lažja slovenska orkestralna glasba — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Kulturni pregled — 13.10 Za prijeten oddih (lahka, zabavna in operetna glasba) — 14.00 Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba) — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Solistične skladbe Albeniza in de Falle — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta — 18.20 Za pionirje: Morton Wishengrad: Zadnji Inka (ponovitev) — 18.50 Glasbena medigra — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Lažja slovenska orkestralna glasba — 20.30 Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto (reportaža) — 21.00 Za prijeten konec teana, lahka, zabavna in plesna glasba — 22.00 Napoved časa, poročila — 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 22.20 Glasbena medigra — 22.30—23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327,1 m — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 28. avgusta ob 7. zjutraj: Razsežnost področja visokega zračnega ; pritiska nad zahodno Evropo se še na-1 dalje krepi in povzroča stabilizacijo lepega vremena tudi pri nas. i Po vsej Jugoslaviji je bilo ob 10. dopoldne oblačno vreme z dežjem v srednjem, severnem in vzhodnem delu države, le v zahodni Sloveniji je bilo menjajoče oblačno vreme. Ob Jadranu so bile zabeležene naslednje temperature: Koper 24, Reka 19, Zadar 18, Split 21, Dubrovnik 22, Ulcinj 24° C. Temperatura morja v Kopru je bila 17° C. V Ljubljani je ob 13. znašal zračni pritisk 737,6 mm, temperatura zraka 20.6° C, relativna vlaga 49a/i, nebo pretežno oblačno, vidnost 30 km. Napoved za soboto, 29. avgusta: Lepo vreme s povečano oblačnostjo v popoldanskih urah. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči od 6 do 10* C, v Primorju do 14° C, podnevi od 23 do 26° C. DROBNI OGLASI STROKOVNO NEGOVALKO za dva otroka, ali ženo, ki lm8 Izkušnje v negi In vzgoji otrok. Išče družina v Beogradu. Stanovanje in hrana, plača pa po sporazumu. — Naslov pošljite oglasnemu oddelku »Borbe«. Beograd. Kardeljeva Sl, ood »Strokovna negovalka« VSE BESEDE, ki sem jih izrekel zoper tov. Žitnika in Grobovška, preklicu-|em kot neresnične. — Mehle Peter, železniško postajališče, Slovenj Gradec. 715 Obveščamo vse interesente, da j'e začela obratovati naša nova livarna visokofrekvenčnega elektrojekla in da prevzemamo naročila za vlivanje vseh vrst jeklenih odlitkov za kose netto teže do 300 kg v vseh kvalitetah. Vlivamo tudi modele za kovenje in oblikovanje raznega orodja (kakor stružnice specialnih oblik, itd.) TOVARNA ŽERJAVOV 'N LIVARNA RIJžKA, J. rent SOMOVA 103 1R43 Mestni odbor Zveze borcev ln Združenje rezervnih oficirjev pozivata svoje članstvo, Ljubljana, da aktivno sodeluje pri vseh pripravah za proslavo primorskih brigad ter da se polnoštevilno udeleži proslave na Okroglici, ki bo dne 5. in 6 septembra 1953. Istočasno obveščamo, da bo 29. in 30. avgusta proslava 10. obletnice ustanovitve X. SNOUB »Ljubljanske« na Golem — Vabimo k udeležbil Vse potrebščine za mehanizacijo kmetijstva boste najugodneje kupili in krili pri Dftfifffti nckrhl** 9 f Osijek Na zalogi imamo: traktorje „Zadrugar", „Ansaldo", „Vierzon", „Aran", motorje 7 — 9 KS, dalje estalo kmetijsko orodje in SDrave, umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin. — Opravljamo vse posle uvoza. — Oglejte si naš paviljon na osiješkem velesejmu! št „I>ol(copskelm Državno podjetje za preskrbo kme'ijstva Osijek, ulica Augusla Cesarca Sl. 4 Obiščite OSIJEŠKI VELESEJEM IZVOZNI VELESEJEM KMETIJSKO-PREHRAMBENIH IN INDUSTRIJSKIH IZDELKOV 29. VIII.—6. IX 1953 KOMERCIALNI DNEVI 3. in 4. IX Edinstven velesejem te vrste v državi. Razstavljata kmetijstvo in industrija iz vse države. Nad 300 razstavljalcev. Napovedani domači in tuji kupci. Zahtevajte natančen seznam razstavljalcev, ki vam ga pošljemo brezplačno. 25 •/• popusta na železnici. Osijek vas z veseljem pričakuje! Informacije Velesejem — Osijek, telefon 31-42, kakor tudi vse trgovinske zbornice in poslovalnice ♦Putnika« v državi. OBVEŠČAMO NAŠE NAROČNIKE, DA IMAJO PRI MALIH OGLASIH, OSMRTNICAH IN ZAHVALAH 50»/o POPUSTA OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI • BORBI«! Hrastove parafinirane vinske transportne sode ugodno prodamo. - Železarna Ravne - Ravne na Koroškem. NATEČAJ GOSTINSKO PODJETJE ^£^,0« razpisuje natečaj za sprejem v službo: ŠEFA DVORANE ZA RESTAVRACIJO z daljšo prakso v tem poklicu in z obveznim znanjem najmanj dveh tujih jezikov (francoski, angleški ali nemški). Plača po sporazumu. GLASBENEGA ORKESTRA Z BAR S 6 ČLAN V poštev pridejo prvovrstni godbeniki s temeljitim poznavanjem koncertne glasbe, plesne glasbe, narodne g'asbe in solo točk. — Plača po sporazumu. — Nastop 15. oktobra 1953. Pismene ponudbe pošljite na hotel 3612 „MAJESTIC", Beograd, poštni predal 303. a ‘Biserka V Gosposki ulici 14 v MARIBORU, je bila v petek otvoritev nove specialno opremljene poslovalnice ..BISERKE” V tej poslovalnici nudi kolektiv trgovskega podjetja »DOM« potrošnikom največjo izbiro drobne galanterije dnevne potrošnje po konkurenčnih cenah. — Med drugim je velika izbira volne, gumbov, sukanca, svile za šivanje, krojaškega in šiviljskega pribora in podobno. — »BISERKA« je edina takšna prodajalna v Mariboru — kolektiv trgovskega podjetja »DOM« jamči za zadovoljstvo pri nakupu slehernemu kupcu. Shrivnosi £3 „NEVE“ Izdelana je po najsodobnejšem ameriškem receptu. To je prva zobna pasta, izdelana v naši državi po vojni, enaka SVETOVNI kakovosti. ZAHTEVAJTE POVSOD SAMO »OPTODENT« ZOBNO PASTO! ?AST4-„ v”rArt»t »OPTODENT« je ponos »N E V E« »OPTODENT« je skrivnost »N E V E« Po izdatnosti nadomesti dosedanje tri najboljše zobne paste enake velikosti. Na vprašanje naših državljanov: »Kdaj bomo končno dobili dobro zobno pasto?« odgovarja zdaj NEVA s svojo OPTODENT PASTO »OPTODENT« se odlikuje s svojo kakovostjo, je brezalka-ična, se peni in daje prijeten, osvežujoč okus, ker s svojimi posebnimi kemičnimi sestavinami popolnoma odstrani ves neprijeten duh ust in zob. »NEVA«, tovarna higiensko-kozmetičnili sredstev, Zagreb, Vrbanieeva 28, tel. 23-340 M 84 »»«»«, : List Izdaja Časopisne založniško podjetje »Borba, v Beogradu, Kardeljeva ul 31 telefon 24 001 - Uredništvo Ljubljana Kopitarjeva ul 6/TI1 tel 23 261 do 23-264 - Odgovorni urednik »Ljudske pravice - Borbe« IvaD Šinkovec Uprava. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23 264 TelefoD za naročnino In oglase 21-030 - Mesečna naročnina za našo državo 250 din za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Po5tnina plačana v gotovini. m ZA NAŠE BRALCE — SOBOTNA PRILOGA »Slike,« je dejal g. Bigger. »Vi želite videti slike? Lepo, zdaj imamo v naših galerijah zelo zanimivo mešano razstavo modemih del. Veste, Francoze in Angleže.« Kupec je dvignil roko in zmajal z glavo. »Ne, ne. Ničesar modernega nečem,« je izjavil s prijetnim sevemoangleškim naglasom. »Prave, stare slike hočem. Rembrandta in sir Joshua Rey-noldsa in podobno.« »Odlično,« je pritrdil g. Bigger. «Stare mojstre. O, vsekakor trgujemo s starimi prav tako kot z modernimi.« »Dejstvo je,« je dejal sobesednik, »da sem pravkar kupil prostrano hišo — plemiški dvorec,« je pomenljivo pripomnil. G. Bigger se je nasmehnil; ta preprosti človek je izžareval neko prostodušno plemenitost, ki ga je osvajala. Vprašal se je, kako je le prišel do denarja. »Plemiški dvorec.« To je res očarljivo povedal. Je pač človek, ki se je prerinil od tlačanstva do plemstva, od širokega temelja fevdalne piramide do njenega vrha. V tem preplašenem in hkrati ponosnem poudarku na besedi »plemiški« se je jasno zrcalila njegova lastna zgodovina in zgodovina razreda. Toda tujec je hitel pripovedovati; g. Bigger ni smel več svojim mislim dovoliti blodenj. »V hiši takšnega sloga in v mojem družbenem položaju — je res treba imeti nekaj slik. Veste, stare mojstre, Rembrandta in druge, kako se jim že pravi...« »Seveda,« je dejal g. Bigger, »star mojster je simbol družbene vzvišenosti.« »Prav to,« je vzkliknil sobesednik ves ožarjen. »Povedali ste natanko tisto, kar sem sam hotel reči.« G. Bigger se je poklonil in nasmehnil. Prelepo je najti nekoga, ki majhen tuj porog jemlje s trezno resnobo. »Stari mojstri nam bodo potrebni v pritličju, v sprejemnici. Preveč lepo bi bilo, če bi viseli tudi v spalnicah.« »Zares preveč lepo,« je privolil g. Bigger. »Kar se tiče tega,« je nadaljeval graščak, »veste, moja hčerka namreč malo packa. In sicer zelo dobro. Nekatere stvari sem že dal vstaviti v okvir, da bi jih obesili v spalnicah. Koristno je, če imaš v družini umetnika. Prihrani ti nakup slik. Vendarle — vsekakor moram imeti v pritličju kaj starega.« »Menim, da sem vas točno razumel.« G. Bigger je vstal in pozvonil. Moja hčerka nam-reč malo packa — predstavil si je zajetno plavolaso natakarico devetintridesetih let, samsko in potomcev željno... Na vratih se je pojavila tajnica. »Miss Prett, prinesite mi Beneški portret. Tistega iz predzadnje sobe. Saj veste, katerega mislim.« Miss Prett je pokimala in izginila. »Tukaj imate zelo udobno,« je dejal graščak, ko si je ogledal sobo. Svetišče g. Biggerja je bilo strogo in razkošno. »Upam, da vam kup>čija uspeva.« In resda je upal. Zakaj ta človek mu je bil všeč. Simpatičen je bil. Stvari je razumel prej, preden ste sploh pomislili, da jih je treba pojasniti. G. Bigger je vzdihnil. »Kriza,« je dejal. »Prodajalci umetniških del jo najhuje občutimo.« »A, kriza.« Graščak se je zahihital. Njegov okrogli rdeči bleščeči obraz je od veselja kar zažarel. »Ves čas sem jo predvideval. Nekateri so, kot kaže, mislili, da bodo dobri časi večno trajali. Kakšni butci! Ko je bil val najvišji, sem vse prodal. Zato lahko danes kupujem slike.« Tudi g. Bigger se je smejal. To je bil kupoc prave sorte. »Želel sem, da bi bil imel ob tisti poplavi kaj prodati,« je dejal. Graščak se je smejal, dokler mu niso po licih tekle solze. Smejal se je celo, ko je miss Prett vnovič stopila v sobo. »Miss Prett, postavite jo na stojalo,« je dejal g. Bigger. »E, zdaj,« se je okrenil h graščaku, »kaj menite o temle?« Slika na stojalu je bila doprsni portret. Oseba na njej je hila tipična italijanska dama 18. stoletja, jjebelega obraza, bele kože, visokih prsi, LJUDSKA PRAVICA-B0RBA, 29. AVGUSTA 1963 ALDOUS HUXLEY: Portret v nagubani obleki iz modre svile. Na našobljenih ustnicah ji je trepotal rahel, uglajen nasmešek. V roki je držala črno masko, kakor da jo je komaj snela po karnevalu. »Zelo lepo,« je dejal graščak; toda koj je dvomeče pripomnil; »To ni preveč podobno Rembrandtu, kajne? Vse je tako jasno in bleščeče. Navadno p>a ne morete pri starih mojstrih ničesar videti, tako so temni in zastrti.« »Drži,« je dejal g. Bigger. »Toda niso vsi stari mojstri podobni Rembrandtu.« »Domnevam, da niso.« Očitno je bilo graščaka težko prepričati. »To je beneška umetnina iz 18. stoletja. Beneški slikarji so vedno uporabljali svetle barve. Naslikal jo je Giangollini. Veste, mlad je umrl. Poznamo samo pet ali šest njegovih slik. In tale je ena izmed njih.« Graščak je pokimal. Redkosti je znal ceniti. »Na prvi pogled opazite Longhijev vpliv.« G. Bigger je živahno nadaljeval. »In nekaj Ras- salbijeve morbidnosti ima, zlasti v načinu, kako je naslikan obraz.« Graščak je gledal v zadregi zdaj g. Biggerja zdaj sliko, pa spot sliko in g. Biggerja. Nič ni neprijetnejšega, kakor če vam kdo govori o rečeh, o katerih ne ve mnogo več ko vi. G. Bigger je svojo prednost izkoriščal. »Čudno,« je povzel, »da ni na njej opaziti Tiepollove manire. Mar ne sodite tudi vi tako?« Graščak je pritrdilno prikimal. Njegov obraz je postal turoben. Kotičke ustnic je povesil kakor otrok. Bilo je kazno, kakor da se bo razjokal. »Prijetno je,« je končno popustil g. Bigger, »pomenkovati se z nekom, ki je v slikarstvu res izveden. Takih je silno malo.« »No, ne bi mogel trditi, da sem to področje prav temeljito proučil,« je graščak skromno pripomnil, »toda če kaj vidim, vem, kaj mi ugaja.« Njegov obraz se je spet razvedril, brž ko je začutil trdnejša tla pod seboj. »Naraven nagon,« je dejal g. Bigger, »to je zelo dragoceno. Po vašem obrazu sodim, da ga imate; to sem opozil tisti hip, ko ste stopili v galerijo.« Graščak je bil navdušen. »Eh, tudi vi...« je dejal. Čutil je, kako postaja višji in pomembnejši. »Eh ...« Glavo je kritično nagnil. »Zares, reči moram, da je to zelo fina slika. Zelo fina. Vendarle bi rajši imel kakšen pomemben zgodovinski kos, če me prav razumete, kaj hočem reči. Kakšen portret z lastno zgodovino — kakor tisti Ane Boleyn ali Neil Gween ali Wellingtonskega vojvode ali kaj takega.« »Toda, dragi gospod, pravkar sem vam hotel povedati. Slika ima svojo zgodovino.« G. Bigger se je sklonil in potrepljal graščaka po kolenu. Njegove oči so usmiljeno in zadovoljno žarele pod košatimi obrvmi. V njegovem nasmehu je bilo čutiti dobrohotnost izvedenca. »Nastanek te slike je zvezan z izredno zgodbo.« »Kaj pravite?* Graščak je dvignil obrvi. G. Bigger se je zleknil v naslonjač. »Gospa, ki jo vidite tukai,« je dejal in pokazal z roko na portret, »je bila žena četrtega grofa Hart-moora. Družina je zdaj izumrla. Deveti grof je umrl pred pičlim letom dni. Sliko sem dobil na razprodaji njihovega posestva. Žalostno je gledati propadanje teh starih dvorjanskih domov.« Gospod Bigger je vzdihnil. Graščak je bil slovesen, kakor da se mudi v cerkvi. Za trenutek je zavladala tišina. Potem je g. Bigger nadaljeval s spremenjenim glasom. »Sodeč po portretih, ki sem jih videl, je bil četrti grof neveselega značaja in dolgega, sivega obraza. Nikdar si ga ne bi mogli zamisliti kot mladeniča. Bil je tiste sorte ljudi, ki so vedno videti kot da so stari 50 let. Zanimal se je zlasti za glasbo in rimske starine. Na nekem portretu drži v desnici slonokoščeno flavto, levica pa mu počiva na kosu rimske rezbarije. Najmanj pol svojega življenja je preživel na popotovanjih po Italiji, iščoč antikvitete in poslušaje glasbo. Ko je dopolnil petinpetdeseto leto, se je nenadoma odločil, da se bo oženil. Tole gospo si je izbral.« Gospod Bigger je pokazal na sliko. »Prav gotovo sta denar in naslov nadomestila vse njegove pomanjkljivosti. Po njenem videzu je težko domnevati, da so jo rimske starine kaj prida zanimale. Zdi se mi tudi, da jo tudi nista preveč mikali znanost in zgodovina glasbe. Ljubila je obleke, ljubila družbo, ljubila kockanje, uživala v ljubimkanju in rada se je zabavala.« »Leto dni po poroki je lord Hartmoore nenadoma sklenil vnovič obiskati Italijo. Na jesen sta zakonca prispela v Benetke. Za lorda so bile Benetke mesto neomejene glasbe. Pomenile so mu Gallupi j eve koncerte v sirotišnici Miseri-cordia. Piccinija v Santa Marii. Nove opore v San Moasu, prijetne kantate v stotinah cerkva. Lady Hartmoorovi pa so Benetke pomenile nekaj povsem drugega: kockanje pri Roudotu, plese v maskah, vesele večerne zabave — vse mogoče naslade najveselejšega mesta na svetu. Živela sta ločeno in oba bi bila lahko neskončno srečna.« »Toda nekega dne je šinila lordu Hartmooru v glavo pogubna domislica: svojo ženo je dal portretirati. Priporočili so mu mladega Gian-gollinija, češ da je obetaven slikar na pragu slave. Lady Hartmoore mu je začela pozirati. Giangollini je bil lep in drzen, Giangollini je bil mlad. Njegova ljubezenska tehnika je bila prav tako popolna kakor slikarska. Lady bi morala biti nadčloveško bitje, da bi se mu mogla upreti. Bila p>a je samo navadno človeško bitje.« »Z nami je takisto, a?« Graščak je s prstom sunil g. Biggerja med rebra in se zasmejal. G. Bigger se je njegovemu veselju vljudno pridružil. Ko se je graščak umiril, je nadaljeval* »Naposled sta sklenila pobegniti čez mejo. Živela bosta na Dunaju z izkupičkom Hartmoorovega rodbinskega nakita, ki ga bo lady skrbno spravila v svojo torbico.« »Priprave sta zlahka zaključila. Giangollini-jev prijatelj je zanju vse opravil. Sklenila sta px>begniti na dan zadnjega poziranja. Ta dan je prišel. Lord je kot navadno pripeljal z gondolo ženo v slikarjev atelje in odšel. Takrat je bil karneval na vrhuncu. Celo ob belem dnevu so ljudje hodili okrog maskirani. Lord Hartmoore ni hotel biti izjema. Tudi on je nosil masko.« »Prav gotovo je bil strašen nesklad in bogat nesmisel v videzu tega resnega angleškega plemiča slovesnega obraza, a oblečenega v klovnovsko uniformo vesele beneške maškerade. Ljubimca sta ga med seboj imenovala komedianta v Pulcinellovi obleki.« G Bigger je sprepletel svoje prste in jih dramatično pritisnil na srce. Zabaval se je. Svoj dolgi lisičji nos ie okrenil h graščaku in se dobrodušno nasmehnil. Le-tega je bilo samo uho. »In?« je vprašal. G. Bigger je razklenil roke in pustil, da so mu T»dle na kolena. »Lepo.« je dejal, »gondola je pristala pred Giangollinijevimi vrati, lord je pomagal ženi ta- stopiti, jo povedel do slikarjeve sobe v prvem nadstropju, mu jo izročil z običajno vljudno formalnostjo, nakar je odšel poslušat Gallupijev jutrnji koncert v Misericordii. Ljubimca sta imela dobri dve uri za zadnje priprave.« »Ko je stari komedijant izginil, je planil v atelje slikarjev najboljši prijatelj, rtteskiran in zavit v pelerino, kakor vsi drugi na ulicah in prekopih karnevalskih Benetk. Objemali so se in rokovali, vse naokrog se je razlegal smeh; vse jim je tako čudovito uspelo in nič ni vzbudilo suma. Pod plaščem lady Hartmoorove je bila skrinjica z dragulji. Samo vizuma sta morala še podpisati na policijskem ministrstvu. Medtem je odšel prijatelj prodat enega gospe-jinih demantov, da bi imela denar za na pot.« G. Bigger je umolknil, da bi si prižgal cigareto. Puhnil je oblaček dima in nadaljeval: »Tako so se razšli, maskirani in s čepicami na glavah. Kake pol ure zatem se je ustavila pred Giangollinijevimi vrati gondola in iz nje je stopil neznanec s papirnato masko, zavit v črn plašč in z neizbežnim trirogim klobukom na glavi. Odšel je v slikarjevo sobo. Bila je prazna. Dolgonosa maska si jo je z brezizrazno radovednostjo ogledovala. Blodeč pogled se je naposled ustavil na skrinjici za nakit, ki je odprta ležala na mizi, kjer sta jo neprevidna ljubimca pustila. Globoke in temno podsenčene oči so dolgo počivale na njej. Dolgonosi Pulcinello je očitno premišljal. Nekaj minut kasneje je zaslišal na stopnicah korake. Dvoje smehov se je zlivalo v enega. Maska se je okrenila in začela gledati skozi okno. Za njim so se s truščem odprla vrata. Pijana vesele, razbrzdane neodgovornosti, sta ljubimca prihitela v sobo. »Aha, caro amico. Že nazaj. Kakšno srečo imamo z demantom?« Postava v plašču pri oknu je ostala negibna. Giangollini je veselo klepetal. S podpisi nista imela preglavic; nobeden ju ni nič vprašal. Vizuma v žepu. Takoj lahko odpotujeta. Lady se je nenadoma nebrzdano zasmejala. »Kaj ti je?« jo je smeje vprašal Giangollini. »Mislila sem,« je odgovorila v napadu burnega veselja, »pravkar sem mislila na starega komedijanta, kako sedi v Misericordii, slovesen ko sova, in posluša« — govorila je hripavo in prisiljeno, kakor da bo zdaj zdaj zajokala — »in posluša puščobne stare kantate starega Gal-lupija.« Človek pri oknu se je počasi okrenil. »Na žalost, gospa,« je dejal, »je bil učeni maestro davi indisponiran. Koncerta ni bilo.« Snel je masko. »In tako sem si dovolil nevljudnost in se vrnil poprej, kot je bila moja navada.« Lord Hart-moore ju je s svojim podolgovatim, sivim obrazom gledal smeje in ponosno. Ljubimca sta ga nekaj trenutkov gledala, ne da bi mogla spregovoriti. Lady Hartmoorova si je pritisnila roko na srce, ki ji je, preplašeno, burno tolklo. V želodcu je imela strašen občutek. Ubogi Giangollini je postal bel kakor njegova papirnata maska. Celo v tistih dneh priznanih »hišnih prijateljev« se je dogajalo, da je besni ljubosumni mož ubil tekmeca. Toda lord Hart-moore ni storil ničesar brutalnega in nedostojnega. Resno in mimo, kakor je počel tudi vse ostale reči, je stopil k mizi, vzel skrinjico z nakitom, jo silno skrbno zaprl in pripomnil: »To je moja skrinjica, kot se mi zdi.« Vtaknil jo je v žep in odšel iz sobe. Ljubimca sta vstala in se vprašujoče gledala.« Nastala je tišina. »Kaj se je potem zgodilo?« je vprašal graščak. »Pomiritev,« je odvrnil g. Bigger in žalostno kimal z glavo. »Giangollini je računal, da bo pobegnil s petdeset tisoč cekini. Lady Hartmoorovi ni bila, ko je presodila vso zadevo, pri srcu ljubezen v kaki bajti. Zena spada, je končno sklenila, k možu — ki ima družinski nakit. Toda mar bo lord to zadevo prav tako presodil? Sklenila se je o tem prepričati. Vrnila se je z večerje. »Njegova prevzvišena ekscelenca čakajo v jedilnici,« ji je sporočil lakaj. Pred njo so se odprla velika vrata. Kraljevsko, z visoko dvignjeno glavo je priplavala v sobo — toda s kakšnim strahom v srcu! Njen mož je stal pri kaminu. Stopil ji je naproti. »Pričakoval sem vas, gospa,« je dejal in jo odvedel k mizi. To je bila njegova edina pripomba, ki se je nanašala na pustolovščino. Slugi je naročil, naj prinese portret. Le-+a je bil del njune prtljage, ko sta se mesec dni kasneje odpravila v Anglijo.« G. Bigger je vrgel cigaretni ogorek v kamin. Laskal si je, da je zgodbo zelo dobro povedal. »Zelo zanimivo,« je dejal graščak. »Zares zelo zanimivo. Povsem zgodovinsko, kajne? Težko, da bi se kaj drugega pripetilo tudi Neil Gween ali Ani Boleyn, kajne?« G. Bigger se je nedoločno, zadržano nasmehnil. Mislil je na Benetke, na rusko kneginjo, ki je stanovala v njegovem pensionu, na košato drevo na dvorišču pod njegovo spalnico, na močne, vznemirljive dišave, ki jih je uporabljala (sapo bi vam zaprlo, če ste jih prvikrat zaduhali), pa na kopanje na Lidu... To je bila njegova prva velika pustolovščina. Vzdramil se je iz sanjarjenja. Graščak je nekaj pripovedoval »Koliko zahtevate za sliko?« je neslovesno in odsekano vprašal. »Tako,« je dejal g. Bigger in nejevoljen zapustil rusko kneginjo in rajske Benetke pred petindvajsetimi leti. »Za manj dragocena dela sem zahteval tisočak. Toda dal jo bom za 750 funtov.« Graščak je zažvižgal. »Sedem sto petdeset,« je ponovil, »to je preveč.« »Toda, moj dragi gospod,« mu je ugovarjal g. Bigger, »pomislite samo, koliko bi morali plačati za Rembrandta te velikosti in vrednosti — najmanj dvajset tisoč. Sedem sto petdeset sploh ni mnogo. Nasprotno, celo zelo malo je, če upoštevate, kakšen pomen ima slika. Vi ste dovolj dober ocenjevalec, da lahko vidite, kako zelo fina umetnina je tole.« »O, tega ne zanikam,« je odvrnil graščak, »pravim samo, da je sedem sto petdeset funtov lep denar. Juj! Všeč mi je, ker moja hčerka packa. Pomislite samo, če bi moral okrasiti vse spalnice s slikami po sedem sto petdeset funtov!« G. Bigger se je nasmehnil. »Zavedati se morate, da boste v resnici denar zelo dobro naložili. Cene poznim benečanskim portretom rastejo. Ce bi le imel nekaj kapitala ...« Vrata so se odprla in miss Prett je pomolila noter svojo plavolaso kodrasto glavo. G. K. P o h u Nad obalo je bobnela eskadra letal. Poštni tajnik Barton je lekarnarja Lanvina rahlo dregnil s komolcem pod rebru. »Ali viditer tamle stoji gospa Tizeau in maha z roko. Dražestna ženica!« Vračala sta se z izprehoda, ki sta ga bila napravila, da bi jima jed bolje teknila, a slamnikoma v rokah sta od daleč pozdravila vitko plavolaso damo. Stula je na robu kleči in hrepeneče zrla za belimi hidroplani na žametasto modrem nebesu. »Ena sama lepa zena še ne napravi svetovljanskega morskega kopališča,« je pripomnil lekarnar aforistično, »kdo ve, kaj je tega angela v podobi manikirke privedlo sem v Etretat.« »To nameravam dognati,« je priznal poštni tajnik skrivnostno. »Morda je prvi znak bližajočih se sprememb,« je menil lekarnar Lanvin. »V Dieppu se je začelo natanko tako. Pred petindvajsetimi leti je bil ta Dieppe slikovita ribiška vas. Na dopustu se je človek v njem dobro počutil. Nobenih velikih hotelov, nobenega svetovljanskega življenja z modnimi revijami in čajankami... skromni ljudje, ki so znali ceniti letoviščarja. Iznenada pa se je začelo: pojavilo se je elegantno občinstvo, zgradili so kazino, uredili promenade in teniška igrišča. Ne, sem dejal ženi, tja nikoli več ne pojdeva. Od takrat hodiva na počitnice v mirni Etretat. Tu sva zelo zadovoljna.« »Gospod Crawley bi želel vedeti, če bi mogel videti vas, gospod Bigger.« G. Bigger se je namrščil. »Recite mu, naj počaka,« je razdraženo dejal. Potem je zakašljal in se obrnil h graščaku. »Ce bi imel kapital, bi ga vsega naložil v pozne beneške mojstre. Vsak penny.« Vprašal se je, kolikokrat je že zatrjeval kupcem, da bi vložil ves kapital, če bi ga imel, v primitiviste, kubiste, črnske kipe in japonske tkanine... Končno je graščak napisal ček za 680 funtov. »Dobro bi bilo, če bi mi to zgodbo natipkali,« je dejal, ko si je posadil klobuk na glavo, »prijetno bo povedati jo gostom pri večerji, kajne? Želel bi si točnih podrobnosti.« »O, vsekakor, vsekakor,« je zatrdil g. Bigger. »Poglavitne so podrobnosti.« Spremil je tega majhnega okroglega človeka do vrat. Na svidenje. Odšel je. Na pragu se je prikazal visok, bled mladenič z zalizki. Imel je temne in otožne oči. Njegov obraz in vsa njegova postava je dajala videz romantičnosti in hkrati vzbujala tudi rahlo sočutje. To je bil mladi slikar Crawley. »Oprostite, ker ste me morali tako dolgo čakati,« se je opravičil g. Bigger. »Cernu ste prišli?« G. Crawley je bil zmeden. Obotavljal se je. »Dejstvo je,« je naposled dejal, »da sem čisto suh. Vprašal sem se, če ne boste imeli kaj proti... če vam ne bo neprijetno ... plačati tisto reč, ki sem vam jo nedavno izročil. Grozno mi je žal, ker vas vznemirjam.« »Niti najmanj, dragi moj.« Gospodu Biggerju se je ta nerodnež smilil, ker se ni znal znajti. Ubogi mladi Crawley: nebogljen je bil ko dojenček. »Za koliko sva se domenila?« »Menim, da za dvajset funtov,« je sramežljivo pripomnil g. Crawley. v Gospod Bigger je izvlekel listnico. »Naj bo petindvajset.« . »O ne, zares ne ... ne bi mogel... prisrčno zahvaljeni.« G. Crawley je zardel ko dekle. »Nemara bi vam bilo prav, če bi pri vas razstavil nekaj krajin?« je vprašal, ker ga je Biggerjeva dobrodušnost opogumila. »Ne, ne! Nobene slike več nočem od vas,« je g. Bigger neizprosno odkimal z glavo. »Moderne stvari niso donosne. Toda vzel bom vse plagiate starih mojstrov, ki mi jih boste prinesli.« S prsti je bobnal po naslikani rami portreta lady Hartmoorove. »Poskusite še z enim Benečanom,« je dodal. »Tale je zelo dobro uspel.« B1ENEK: j š a n j e »Popolnoma se strinjam z vami,« je pri-'—trdil poštni tajnik. To od sveta pozabljeno mestece nedaleč od Le Havra na romantični obali Normandije je idealno bivališče za družine skromnega povprečja. Nobenega Kolumba gornjih deset ti-sočev nikoli ni zaneslo sem; zato so bile tudi cene prilagojene civilnim mejam. Barton in Lanvin sta se napotila proti pen-zijonu »Teta Marija«, kjer sta z ženama stanovala- Mizice na prijazni terasi so bile ze pogrnjene. Pri njih so sedeli gostje z obrazi napeto pričakujočih lačnih morskih ps°v- »Hallo!« je zaklical knjigarnar Boulanger, »skrajni čas je že, da sta prišla. Čakali smo že na vaju.« Prišleca sta se na vse strani priklonila in odšla na svoji mesti. Kmalu za njima je prišla gospa Tizeau. Oblečena je bila v svetlo svileno obleko z velikimi rožami, ki se je lepo oprijemala njenega vitkega telesa. Njene lepo oblikovane roke so kazale prve znake poletne zagorelosti. Prijazno, toda rezervirano je pozdravila goste in sedla sama k svoji mizici. »Čudno, kako ta ženska moti neprisiljenost,« je pošepnila gospa Lanvinova svojemu mozu. »Odkar je tu, si ljudje med jedjo komaj upajo govoriti. Le poglej, kako prisiljeno drži Boulanger svoj jedilni pribor. Gotovo samo njej na ljubo.« Lekarnar je vzdihnil, prikimal in se skrivaj ozrl na očarljive noge, ki jih je držala gospa Tizeau prekrižane na gležnjih Ženske o ženskah ničesar ne razumejo! je pomislil žalostno. Ugovarjati bi bilo brez pomena. Odkar se je bila pojavila ta splošno pozornost vzbujajoča dama med nekoliko staromodnimi gosti »Tete Marije«, je bila v središču ne posebno blagohotnega zanimanja. Gospa Tizeau ni spadala v ta malomeščanski krog, to so vsi čutili. Tu je bila ko roža v vrčku. In vrček je bil užaljen; rožo je imel za vsiljivko. Poštni tajnik Barton se je sklonil k svoji ženi. »Matilda,« je zamrmral, »dognal sem, čemu je tu. Skrivaj ljubimkuje.« »Ah, od kod pa to veš?« »Na poti po kleči se je sestala z nekim letalskim kapetanom civilne službe, ki se je pripeljal z motorjem od Le Havra. Odšla sta z roko pod roko čez goličavo in izginila za gričem.« »Moj mož je odkril nekaj zanimivega,« je pripovedovala žena poštnega tajnika takoj po obedu gospe lekarnarjevi. »Ali veste, čemu je gospa Tizeau prišla v Etretat? Ker lahko tu skrivaj ljubimkuje. Skrivaj se sestaja z nekim letalskim kapetanom iz Le Havra. Za gričem na goličavi se odigrava marsikaj.« Gospa Lanvin je nehala rožljati s pletilkami. »O, ta hinavka!« je vzkliknila ogorčeno. »Mlada, poročena žena, pa tako pokvarjena! Takoj morava to povedati gospe Boulangerovi!« »Čudno vedenje gospe Tizeau se mi je takoj zdelo sumljivo,« je dejala le-ta potem, ko je vse zvedela. »Ta rezerviranost, vse to skrivnostno prikrivanje in izprehajanje na samem, ko }e bilo vendar očitno, da se mora z nekom sestajati. Najprej sem mislila, da je samo tako ponosna in domišljava. Zdaj pa se je pokazalo, da je bila samo slaba vest. Ali teta Marija že ve, koga ima med gosti?« Teta Marija še ni vedela, brž so jo torej poiskale in ji povedale. Se istega večera je davčni inšpektor Courtot gospo Tizeau zasačil, ko je za kapelico Notre-Dame de la Garde letalskemu kapetanu dovolila, da jo je poljubil. »Neverjetno, kaj vse je zdaj mogoče,« je rekla gospa Castellain, de-beluhasta vdova višjega knjigovodje. »V naših časih si mlada žena kaj takšnega ne bi smela dovoliti.«_ In sklenili so na gospo Tizeau paziti še bolj kakor doslej. Noben dan ni minil brez razburljivih vesti. Barton bi bil rad okolico, kjer se je mudil, temeljito poznal. Zato se je povzpel na morski svetilnik, s čuvajem katerega se je bil sprijateljil. Vse, kar je s te visoke opazovalnice skozi daljnogled na čudnih klečeh pomola Falaise d’Aval videl, je še toplo povedal najprej Lanvinu, Boulangeru in Courtotu, ker je bilo popolnoma nemogoče kaj takšnega pripovedovati vpričo dam. Drugo jutro je bilo seveda vse to že splošno znano, zakonski možje ponoči v zakonskih posteljah niso mogli molčati. Teta Marija je sklepala roke. »Kaj naj storim, drage dame?« je odgovorila vsa iz sebe deputaciji svojih gostij. »Za moralno vedenje svojih gostov zunaj doma nisem odgovorna.« »To je škandal!« je dejala gospa Bartonova v imenu deputacije. »Ves Etretat se zgraža nad tem pokvarjenim bitjem, po vseh trgovinah govore o tem. To pohujšanje bo naše mestece spametovalo.« »Ubogi mož, o katerem je gospa Tizeau sama pravila, da ni mogel dobiti dopusta, se ubada doma v zatohlem Parizu in niti ne sluti, kaj se tu dogaja,« je dejala vdova, gospa Castel-lainova. »Pisati bi mu morali. Naslbv je v knjigi tujcev. Častna beseda, še danes mu napišem pismo!« Zadeva je bila neovrgljivo dognana, kajti mnoge priče so jamčile za to: lepa, nedostopna gospa Tizeau je bila navezala skrivno ljubavno razmerje z nekim letalskim kapetanom. Le-ta se je kdaj pa kdaj pripeljal z motorjem in skrbno pazil na to, da ga v kraju ali celo v bližini penzijona ja ne bi kdo videl. Po cele ure ga je gospa Tizeau čakala na samotni kleč-ni klopici. Potem sta odhajala daleč v borov gozd, se izgubljala na goličavi, ali pa — priča poštni tajnik Barton — si izbrala skrit zalivček, da sta skupaj plavala daleč na morje. Nekoč je lekarnar Lanvin baje celo opazil, da je gospa Tizeau ponoči zlezla skozi okno in se šele zjutraj vrnila. Kakor bi trenil je gospa Castellainova napisala nekaj vrstic gospodu Tizeauju v Pariz in ga opozorila, naj se bolj zanima za pohujšljivo početje svoje žene. V soboto, ko je bil seznam njenih grehov spet močno narasel, je gospa Tizeau povedala: »Jutri pride moj mož. Dobil je dopust čez nedeljo. Zato prosim, da postavite v mojo sobo še eno posteljo.« Ta razglas je vzbudil silno razburjenje. Kazno je bilo, da je pismo gospe Castellai-nove učinkovalo. Računali so,_da bodo priče zakonske tragedije. »Svojega kapetana bo pravočasno opozorila, ne bomo ga zlepa spet vi- deli,« so menili možje, katerih simpatije so bile samoizdajalsko na strani gospe Tizeau. Žene pa so se strnjeno postavile na stališče proti njej in bile so pripravljene natočiti pomilovanja vrednemu gospodu Tizeauju čistega vina. V nedeljo zgodaj si nihče ni upal z doma, da ne FRIEDRICH Cigareta Fred Schmid se ni mogel otresti občutka mraza in neudobnosti, čeprav je sijalo sonce topleje kakor bi ustrezalo temu letnemu času. Ce človek ni sit in če se mora povrhu v tem vremensko muhastem mesecu zadovoljiti s tenko, preji podobno poletno obleko, mu mraz kar ne gre iz kosti. Fred Schmid si je zavihal ovratnik. Roke je tiščal v žepih, ne pregloboko, da ne bi pretrgal zrahljanih šivov, pa tudi ne preveč previdno, kajti navsezadnje ne bi bila nobena nesreča, če bi se žepi spremenili v luknje. O denarju ali kakem drugem imetju ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Izgubiti ni imel kaj. Počasi se je izprehajal mimo izložb velikih trgovin. Ker je držal roke kot rečeno v žepih, je bila njegova hoja nekam brezskrbno po-hajkljiva, hkrati pa je imela na sebi nekaj sumljivega in pretečega. Nič čudnega ni bilo, da so ga ljudje boječe, zaničljivo in zgražajoče pogledovali. V šipah izložbenih oken je kdaj pa kdaj videl odsev svoje podobe. Podoba je bila tako nejasna, da je njegovo bedno obleko usmiljeno zakrivala, pač pa je dokaj razločno kazala na moč razveseljive obrise njegove postave. Fred je bil lahko z izidom te nekoliko površne samokontrole zadovoljen. Če je človek mlad in lepo raščen, pravzaprav še lahko upa na vse mogoče življenjske prijetnosti. Toda kje vraga so bile te prijetnosti? Spomini na boljše čase človeka, ki nima pred seboj no-' benega cilja, ne morejo večno držati pokonci. Fred Schmid je obstal pred marmornim portalom neke trgovine. Zeljno je gledal pepelnike pri vratih. Njegovo pozornost je vzbudil tenak modrikast oblaček dima. Prestopil je nekaj stopnic portala in napeto ogledoval pepelnik. bi zamudd prihoda varanega moža. Prežeče so posedali okrog penzijona; ročna dela dam so zelo napredovala. Napetost je naraščala, gospa Tizeau se je bila posebno lepo oblekla in nalepotičila. Oblekla je krasno obleko in okrog nje se je širila prijetna vonjava, ki je nihče ni mogel spoznati. Končno, ob desetih, ko so bile dame že strašno nemirne, se je ustavil'pred penzijonom tete Marije avto. Letalski kapetan v modri družabni uniformi je izstopil, krepko objel gospo Tizeau in jo vroče poljubil Gostje penzijona so ga takoj spoznali in kar sapo jim je zaprlo. »Dovolite,« je rekla gospa smeje; »Kapetan Tizeau, moj mož!« Gospod Barton, poštni tajnik, se je priklonil. »Zelo me veseli!« je zajecljal v zadregi. »Če se ne motim, gospod kapetan, sem vas tu v tej okolici že videl.« »Že mogoče, gospod,« se je zasmejal kapetan Tizeau. »Zal gospodi nisem mogel prej izkazati svoje pozornosti, ker sem moral iz službenih ozirov svoje obiske tu prikrivati. Če ste služili vojake, gospoda, boste to razumeli. Niso zmeraj najslabši tisti vojaki, ki skrivaj plezajo čez zid ... da se le pravočasno vrnejo. Tudi civilna letalska služba je stroga organizacija in njena disciplina je vojaška. Zdaj pa imam zakonit dopust in vsakdo me lahko tu vidi.« Teta Marija je spremila zakonca v sobo, da bi poskrbela za nujno udobnost. »Letalski kapetan je, kakor mi je pravkar rekel, v službi v Parizu,« je pripovedovala, ko se je vrnila. »Zdaj pa je na letalskem tečaju v Le Havru. Tečajniki morajo stanovati v kasarni in niso jim dovolili pripeljati žen s seboj.« Ponižala je glas do skrivnostnega šepeta. »Zdaj pa poslušajte, dragi moji gostje: da bi bila blizu njega in da bi ga lahko včasih videla, je prišla gospa Tizeau v Etretat. O, kako ganljivo!« »No, kaj porečete zdaj?« je vprašal poštni tajnik Barion v nastali tišini. »Po mojem mnenju je neokusno, če je žena v lastnega moža tako zaljubljena, kakor je ta gospa Tizeau,« je rekla gospa Castellainova, debeluhasta vdova. »V naših časih bi se bila žena s tem nesmrtno osmešila.« WALUSCH; in cigara V nikljasto svetlikajočih se žlebičkih, katerlki oblika ga je spominjala na žvečilno jamico slonovega zoba, je ležala do polovice pokajena cigara, tiik nje pa cigareta, iz katere se je dvigal tenak oblaček dima, ki je pravkar vzbudil njegovo pozornost. Pravzaprav pa nt več bila cigareta, marveč samo čik, ki se je v lastnem žaru hitro krčil, tako da je ostal samo še ščepec rahlega pepela. Nasprotje, kj je Freda napotilo, da se je zamislil: trda, debela, rjava cigara, ki je kar sama nehala tleti, brž ko jo je gospod odložil — poleg nje pa tenka, bela cigareta, ki je potem, ko je začela tleti, svojo dolžnost brez pomisleka do kraja izpolnila. Seveda je tudi cigareta nehala tleti, ker je imela ustnik. In ko sta se tobak in papir spremenila v bel pepel, se je jel iz trde lepenke narejeni ustnik uspešno upirati nadaljnjemu samouničevanju. Samo na gornjem robu mu je ostala kot sled zmagovito prestanega boja rumenkasta barva, komaj za nedolžno brazgotino. Toda nad drugim robom ustnika je Fred opazil rdečkast rob, ko da je lepenka tu vsrkala kapljico krvi. Fred pa je kmalu spoznal, da to rdeče znamenje ne izvira od krvi, marveč od šminke na kadilkinih ustnicah. Za cigareto se je zanimal bolj kakor za cigaro. Prvič zato, ker se je ob pogledu na rožnato znamenje na ustniku razvnela njegova bujna in sestradana domišljija, drugič pa zato, ker je sam kadil cigarete. Toda sila kola lomi. Cigareta je bila samo še lepo slepilo, polovica cigare pa otipljiva... »Kaj pa iščete tu?« je vprašal zelo^ neprijazen glas. Za Fredom je stal vratar, mož čvrote ZA NASE BRALCE — SOBOTNA PRILOGA LJUDSKA PRAVICA-BORBA, 29. AVGUSTA 1953 mesarske postave v dolgem, modrem plašču z velikimi, ploščatimi medeninastimi gumbi- »Službo iščem. Morda je pri vas prosto mesto generalnega direktorja?« Vratar za neslane dovtipe ni imel razumevanja. Glejte, da se poberete! In urno, sicer ...!« Fred je odšel po stopnicah nazaj. Na cesto pač ni segftlo področje za humor nedovzetnega vratarja. Pred naslednjo izložbo je Fred obstal. In ko se je vratar naposled vrnil v vežo, je še enkrat odšel po stopnicah k izložbi. Njegovo hrepenenje po čiku se je bilo spremenilo v glodajočo lakoto, v pravo poželenje. Kar se je zgodilo potem, je prišlo tako naglo, da nihče ne bi bil mogel ugotoviti natančnega vrstnega reda dogodkov. Iz trgovine |e prišel oblak parfuma in lepote — vsaj tako |e Fred dojel to prikazen —, tik za njim pa je stopal vsiljivo eleganten mož, v spoštljivi razdalji za njim pa z mnogimi drobnimi zlatimi gumbi okrašen fantič z več belimi zavitki v rokah. »Ah, tu leži še moja cigara!« je zatrobil elegantni mož. »Poštenost v tem mestu še ni izumrla.« ^Ker pa je v istem hipu opazil željno iztegnjeno roko tobaka lačnega reveža, je z bobnečo vljudnostjo pripomnil: »In prav zdajle je našel čik odjemalca.« Fred je umaknil roko. »Kar vzemite ga, fant!« se je nasmehnil elegantni mož. »Saj čika tako ali tako ne bi več kadil.« Toda I red se ni ganil. Roke so mu mlahavo visele ob telesu. Ves ogorčen je celo čutil, da je zardel. »Daj mu vendar celo cigaro!« je pošepnil oblak parfuma in lepote. »Zgodi se tvoja volja.« Mož je počasi privlekel iz žepa bleščeče rdeč, z zlatom na robovih okrašen usnjen tulec in dal Fredu tri dolge cigare. »Nate, kar vzemite jih! Tri za eno. Odlična znamka.« Obdarovancu ni preostajalo nič drugega kakor spraviti imenitno darilo. Napravil je zelo posrečen, n« preglobok poklon. Velikodušni darovalec je stlačil svojo elegantno in obilno telesnost v nizek, krasen avto, stoječ nekaj^ korakov od portala. Pognal je motor. Fantič z zavitki je stal, sledeč navodilom, poleg avtomobila. Vratar v modrem plašču je držal krožniku podobno čepico spoštljivo ob kolenu. Dama pa še ni bila stopila naprej. Z naglo, malone plaho kretnjo je odprla ročno torbico, vzela iz nje majhno cigaretnico in jo odprla. »Počakajte,« je dejala tiho Fredu, ki se je v zavesti, da je nepotreben, prav tisti hip pri- pravljal, da odide. »Nekaj cigaret bi vam rada dala.« Hotela mu jih je dati polno pest, pa si je premislila in povsem v duhu družabne uglajenosti pomolila Fredu cigaretnico. »Prosim, vzemite jih!« Fred se je nekoliko sklonil in vzel cigareto. Bila je ista znamka, kakor na pepelniku na portalu. »Hvala lepa.« »Vzemite jih več! Vzemite vse!« »Hvala,« je rekel Fred mirno. »Kadim samo cigarete brez ustnika.« Dvignila je oči in ga osuplo, vedro in pač tudi nekoliko vznemirjeno pogledala. Človek ne sreča vsak dan kavalirja, oblečenega po vagabundsko. »Toda če mi dovolite,« je nadaljeval Fred, »vzamem ostanek cigarete, ki ste jo prej kadili vi.« Pokazal je na ponikljani pepelnik, in še preden je mogla dama kaj odgovoriti, je previdno pobral ustnik z rdečimi sledovi ustnic. Za polovico debele cigare pa se še zmenil ni. »Za spomin,« je rekel Fred na njen osupli in zbegani pogled, ko je cigaretni čik previdno spravljal v stranski žep svojega bednega suknjiča. Iz avtomobila je nestrpno trobil glas elegantnega moža: »No, no, kaj se je pa zgodilo? Pridi no že!« Dama bi bila rada pred seboj stoječemu čudnemu sanjaču za slovo še kaj rekla. Na misel pa ji ni prišla prava beseda. Naposled je naglo dejala: »Tudi jaz se nisem vedno vozila z Rolls Roycejem.« Morda bi bila morala reči kaj boljšega, pri- Dr. Eriik Sonst rom je že tri mesece živel v Kairu in si v enem najlepših okrajev uredil popolnoma novo ordinacijo, toda bolnikov ni bilo od nikoder. Dr. Sorstrom je začel polagoma obupavati. Zdravnik brez bolnikov — to je žalostno. Nekega dne mu je pomagalo naključje. Zdravnik je pri svojem trgovcu s sadjem kupil dateljne. Trgovec je bil hudo bolan Mrzlica ga je tresla — pri 40 stopinjah v senci. Dr. Sor-strom je segel v žep in dal Arabcu tableto aspirina. »Vzemi jo,« je dejal, »in jutri boš spet zdrav.« Drugi dan je bil trgovec res zdrav ko riba. Ko je zagledal dr. Sorstroma, se mu je globoko priklonil. »Ti 6i velik čarovnik, gospod, vem, da že tri mesece ni prišel k tebi noben bolnik, toda če dovoliš, ti hočem pomagati. Svoje brate pošljem k tebi.« Arabec je ostal mož beseda. Čez nekaj dni je sedel v zdravnikovi čakalnici bogato oblečen gospod. Poleg njega je sedela zelo mlada žena. »Ti si velik čarovnik, efendi,« je rekel Arabec in se Sbrstromu priklonil. »Moj prijatelj, trgovec s sadjem, mi je to povedal. Bolno ženo sem pripeljal k tebi. Če ji boš pomagal, te bogato poplačam. Skop nisem.« Vtem ko je Arabec govoril, se je mlada žena do golega slekla. Pred zdravnikom je stala ko gazela vitka, očarljiva postava. Zdravnik je Arabčevo ženo temeljito preiskal, pa ni mogel ničesar najti. »Tvoja žena je zdrava,« je dejal Sorstrom Arabcu. »Prijatelj moj,« je odgovoril Arabec in pri tem se mu je obraz nagubal. »Trgovec s sadjem je rekel, da si velik čarovnik. Jaz pa ti pravim, da si osel, če bolezni ne vidiš!« In na mizo je vrgel bankovec za en funt in se 6 svojo gazelo napotil domov. Nekega dne se je ustavil pred zdravnikovim vrtom eleganten avto. Arabski šofer mu je izročil kratko pismo. »Effendi, moja hči je bolna. Naši zdravniki ji ne morejo pomagati. Pridi, morda se ti bolj spoznaš na bolezni.« Dr. Sorstrom je sedel v avto in šofer ga je odpeljal v krasno vilo na robu Kaira. V vilo nekega draguljarja. mernejšega. Za silo pa je zadostovalo tudi teh nekaj besed. Srečanje z lepo ženo je zdramilo Freda iz otopelosti njegovega bednega življenja. Njegove misli so delovale naglo in ostro. Ko je » avto odpeljal, je pogledal za njim in si dobro zapomnil njegovo številko. Najti lastnika avtomobila ni težko, če veš za številko. In potem tudi ni posebno težko vprašati po imenu in naslovu dame, ki se redno vozi s tistim avtom. S tem je v kratkih besedah po pravici povedano, kako se je ena najslavnejših plesalk sveta seznanila z nadarjenim mladeničem, ki je postal pozneje njen malone enako slaven partner. Pozneje nista več pogosto govorila o svojem prvem srečanju v portalu velike trgovine. Zadnjikrat sta o tem srečanju — čeprav samo z namigavanji — spregovorila, ko je lepa in sloveča plesalka v enem svojih velikih kovčkov naletela na zabojček cigar. Hotela jih je podariti svojemu partnerju. Le-ta pa je takoj spoznal odlično znamko, ki mu jo je bil nekoč elegantni mož z Rolls Roycejem velikodušno podaril. »Saj veš, da cigar ne kadim,« je rekel nejevoljno. »Zlasti pa ne teh. Nočem jih več videti!« Plesalka ga je debelo pogledala. »Tako občutljiv?« In ko je zabojček z dragocenimi cigarami celo vrgel v ogenj, je pripomnila: »In tako razsipen?« »Hvala bogu si lahko oboje dovolim,« je menil in zadovoljno pogledal svojo lepo partnerico. »Samo čudež lahko reši tvojo hčerko,« je menil zdravnik, ko je gledal že v agoniji ležeče dekle. »V taik čudež pa ne verujem. Jutri zjutraj bo tvoja roža mrtva.« Šofer je Sorstroma odpeljal spet domov. Za-/ mišljen je Šved sedel v svoji ordinaciji.* Dekle je imelo pljučnico in arabski zdravniki so jo »zdravili« tako, da je bila zapisana smrti. Drugi dan je draguljarjev avto spet prispel in odpeljal Sorstroma. V sprejemnici draguljarjeve vile ga je sprejela vsa družina, ki se mu je globoko priklonila. Draguljar pa je pristopil 'k njemu, rekoč: »Effendi, ti si res velik čarovnik. Davi je naša roža umrla, kakor si napovedal. Pridi, da ti predstavim svojo taščo.« In to rekši je potisnil zdravnika v mračno sobo. Tam je sedela na kupu blazinic nepopisno delala starka, ki ga je z zamaščenimi očmi jezno gledala. Samo proti volji se je dala pregledati. Toda Sorstrom je kmalu postavil diagnozo. Zamaščenost vseh organov. Arabec je stal brezbrižno ob strani, in ko je zdravnik končal pregled, ga je pospremil nazaj v sprejemnico. »Effendi,« je dejal, »ti si velik čarovnik. Ti zaslužiš vse spoštovanja Smrt moje ljubljene hčerke sj mi do ure natanko napovedal. Zdaj mi pa povej, kdaj bo meja hudobna tašča poklicana s tega sveta, in kraljevsko te nagradim.« In še preden je mogel Sorstrom odgovoriti, mu je Arabec stisnil v roko bankovec za deset funtov. Šved je naglo zapustil hišo in odhitel k svojemu prijatelju, trgovcu s sadjem. Povedal mu je, kaj se mu je pripetilo. »Še mnogo več se moraš učiti, effendi!« mu je svetoval trgovec. »Storil si dve veliki napaki. Tvoj prvi bolnik, gazela, je bil res bolan. Glej, . tamle prihaja s svojim možem!« In pri tem je pokazal z umazano roko čez cesto. Sorstrom je sledil kretnji in zagledal gazelo z njenim možem. Toda kakšna je bila Gazela? V zadnjih tednih 6e je bila zredila najmanj za dvajset kilogramov, in gugala se je poleg svojega moža. »Kdor je suh, je bolan,« je poučil trgovec s sadjem zdravnika. »In potem si razočaral draguljarja, effendi. Hotel je vedeti, kdaj bo umrla njegova tašča. Arabski zdravnik bi bil to vedel. Starki bi bil dal prašek. Pomisli, effendi, deset funtov je mnogo denarja, mnogo denarja!«... Zdravnikova dozi velja