Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasi lo EC. S. K. Jednote. Številka 6i. joliet, illinois, 30. junija. 1914 letnik xxiii avstrijski prestolonaslednik in soproga zavratno umorjena. Nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga, vojvo-dinja Zofija Hohenberg, roj. češka grofinja Chotek, po izjalovljenem atentatu z bombo bila ustreljena v nedeljo v Sarajevu, Bosna. {Ateotatorja prijeta. Ljudstvo razgorčeno. Pomilovanja vreden cesar. iPr»«c Ferdinand in soproga umorjena (Dunaj, 28. jun.—Nadvojvoda Franc ^rdinand, nečak cesarja Franc Jože-fa avstrijski prestolonaslednik, ter v°jvodinja Hohenberg, njegova mor-Statična soproga, roj. grofinja Cho-sta bila danes zavratno umorjena v Sarajevu, glavnem mestu Bosne. Dva naklepa sta bila poizkušena na *lvljenje nadvojvodske dvojice. Bom-1 Je bila vržena proti njunemu avto-<<*fl«, ali nadvojvoda jo je odbil in J "Kgov avto je odvozil, predno je raz-m ®®*®Ua pod naslednjim avtom, v ka-J 'trem sta se vozila dva njegova pri-I ®otnika (adjutanta), ki sta bila lahko J '»njena. Pozneje je neki mladenič, baje bo-Sar,ski dijak, dvakrat ustrelil proti nadvojvodovemu avtu, in nadvojvoda n "advojvodinja sta bila usmrčena. Zadnji izmed mnogih umorov. S tem glav je dodano še eno žalostno poje življenjepisu priletnega cesarja ranc Jožefa, med čegar vladanjem so ,e Pripetile mnoge bridke tragedije ali *a,°igre. Nadvojvoda Franc Ferdinand in voj ^®>nja Hohenberg sta se odpeljala n«s dopoludne v svojem avtomobilu, 5e udeležita sprejema v njuno čast me«tni zbornici. enadoma je neki moški, imenoma ^"finovič, ki je stal med množico ^stranskem tlaku, vrgel bombo Pfoti >>dv<>i nadvojvodovemu avtu. Jo voda jo je videl prihajajočo b0 *" prestregel s svojo roko, in Hi . * Je padla na cesto. Razpoknila jjj olcler ni nadvojvodov avto odvo- p°lkovnik in grof ranjena. K Je bomba razpoknila, sta bila ladv"* polkovnik Morizzi, pribočnik °Jvodov, in grof Boss Waldeck, __1_ ki sta sedela v avtu takoj za nadvoj-vodovim. Šest oseb med gledavci je bilo bolj ali manj ranjenih. Nadvojvoda je takoj zaukazal svojemu šoferju, naj ustavi avto. Poizvedoval je po dogodku in velel skrbeti za ranjence. Potem se je nadaljevala vožnja do mestne zbornice. Tu so mestni sve-tovavci, z županom na čelu, pričakovali nadvojvodske dvojice, da ju pozdravijo. Grajal župana. Nadvojvoda s spremstvom je stopil v dvorano in župan je hotel pričeti ga. Nadvojvoda se je onesvestil nekaj sekund potem, ko je bil zadet. Šofer je odvozil s polno naglico naravnost do palače, kjer je neki vojaški zdravnik zaman poizkušal pomagati ranjencema. Atentatorja. Gavrio Princip, baje še dijak zadnjega gimnazijskega razreda, in neki muzikant imenoma Gabrinovič sta bila atentatorja. Le komaj sta utekla razkačenosti ljudstva, ki je bilo silno razgorčeno nad strašnim zločinom. V policijskem glavnem stanu sta bila atentatorja takoj strogo zaslišana. Izjavila sta, da sta izvršila "slaven čin". Princip je izpričal, da je nekaj časa pohajal belgraj'sko gimnazijo in že dolgo mislil na to, da iz narodnega povoda umori kako odlično osebnost. Na avtomobil da je čakal n^ nekem mestu, kjer je imel, kakor je vedel, počasneje voziti, in to je bilo v prid izvršitvi zločina. Navzočnost voj-vodinje da ga je pač trenotek zadrževala. Potem pa da se je spomnil svojega "poslanstva" in je streljal iz svojega avtomatičnega revolverja. Trdil je, da je zločin sam izvršil. Butte. Washington, D. C., 26. jun. — Mon-tanski guverner Stewart je danes predlagal, naj se premestijo zavezne čete iz Fort Vancotfvera v Fort Missoula, da bodo pri roki, če izbruhne v Buttu nova buna. Senator Myers je v Beli hiši osebno predložil zahtevo guvernerjevo. Utemeljil je predlog s tem, da so razmere v Buttu še vedno prav zelo z nevarnostjo preteče in se je bati novih po-hujšljivih izgredov. Kazal je na to, da v Buttu ni zaveznega vojaštva. Predsednik je rekel predlagatelju, da se bo o slučaju posvetoval, in kmalu potem se je stvar razpravljala v ministrski seji. Rudarji v dvojih taborih. Butte, Mont., 26. jun. —Člani zveste krajevne unije št. 1 od "Western Federation of Miners" bodo, kakor se čuje, tukaj danes spet otvorili svoj glavni stan. Predsednik organizacije, Charles Moyer, ki je v torek zvečer ob izbruhu kramole pobegnil iz Butta v Heleno, je izdal tozadevno povelje. Rudarska dvorana je kar v razvalinah in zgraditi se mora nova dvorana. Začasno se bo treba posluževati kake zasebne dvorane. Nova "neodvisna unija" nadaljuje med tem svojo propagando. Dosedaj je na imeniku članov nove unije skupaj 1,555 imen. Zveza bo imela svoje prv POSLANO. Od Rev. Antona Sojarja iz Chicago, 111., smo prejeli sledečo Izjavo: svoj nagovor, ko ga je nadvojvoda bil bombo od nekega anarhista v Bel-Franc Ferdinand prekinil in mu jezno ' gradu. n . . . upazaio ze vec nic»c«-cv. uuiutuu uu-Princip je 18 let star in Gabnnovic f . . . , . . . . , . -u i, ,\ t j •• j kko je zavzelo ze ob razglasitvi ob- kakih 21 let. Zadnji pravi, da je do- >v " .... . ' * ' dacbe v korist stavkajočim rudarjem v michiganskem bakrenem okolišu in rekel "Gospod župan, skrajno nespodob- FRANC FERDINAND. no je Prišli smo v Sarajevo na po- p ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Pogreb je oskrbel njegov stric. N. p. v m.! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Anto Steve, Brančar Val., Burger Karol, Horvat Ana, Kriško Mike, Marčič Jožef, Maričič Gju-kan, Munijič Andro, Puhek John, Sr-bič Jakov, Škof Mary. Joliet, 111., 20. jun. — Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se naznanja vsem članom pripadajočim društvu, da se v polnem številu zbero v društveni dvorani štev. sobe 7 na Clay str. v pritličju dne 4. julija ob pol deveti uri zjutraj z regalijami in z rokavicami, nakar potem skupno z drugimi društvi odkorakamo k sv. maši ob 9. uri zjutraj ter potem zopet skupno na piknik naše fare sv. Jožefa. Pričakuje se, da gotovo nobeden ne bode izostal, kajti vsacega katoličana je dolžnost, da po svoji zmožnosti kaj pripomore cerkvi, h kateri pripada. Tudi člani izven Jolieta so vabljeni, da pridejo ta dan ter 'se udeleže te lepe slavnosti. Dragi mi sobratje! Ni dosti, da samo odobravate, kar si fara sv. Jožefa napravi, morate tu\Ji vedeti, da tudi pomoči potrebuje. Ker pa bodejo tudi vsa druga društva z nami vred pripomogla, da se veselica kolikor mogoče dobro obnese, zato se tudi vi vsi dragi mi sobratje podvizajte, da kolikor mogoče storite v procvit že tako cvetoče fare, kakor je naša fara sv. Jožefa v Jolietu. Skušnja me uči, da so nekateri (op., ne vsi), da kadar bode katera prošnja, da so vsi goreči in da ti tako pridigo napravijo, da more človek misliti: "ja, ta je pa že svetnik". Toda le vprašajte ga za kako malo darilo, tedaj ti že hoče kar v lase skočiti, ter si prilastuje vse pravice, še tiste, katerih nikdar imel ni in jih tudi imel ne bo. Tako torej na svidenje na 4. julija dan v Theilerjevem parku vsem fara-hom! Pozabiti pa ne sme, da gotovo vsaj vsi člani društva sv. Jožefa pridejo, da si nekoliko poštene zabave privoščimo. Sedaj pa sobratski pozdrav vsem fa-ranom, posebno pa članom in članicam društva sv. Jožefa št. 2 K. S- K. J. J. Filak, predsednik. M. E. Ursich, tajnik. potem naj se pa ves narod zedini, kjer imajo taki prvo besedo!! Vso čast pa izrekam Jos. Pikšu, ker je značajen mož, priden delavec in je veren katoličan, ki spolnuje svoje dolžnosti, lepo živi, zadovoljno in si je s pridnim delom prihranil nekaj denarja, da -si lahko kupi primerno hišo za svojo družino. Taki ljudje so mirni, živijo zadovoljno in imajo blago So. Chicago, 111., 28. jun. — (Vabilo.) Dr. Vitezov sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. vljudno vabi vse člane(ice) omenjenega društva ter tudi one izven društva, da se udeležijo na dan 4. julija naše veselice, katera bode na prostoru Lake Side Grove, 96. ulica in Evving ave., nasproti slovenske cerkve. Naše društvo bode praznovalo letos 21. leto svojega obstanka in vsako le ne vpoštevajo, le norčujejo. Po. njih delih jih boste spoznali. Toliko v odgovor lažnivemu obre-kovalcu. • Anton Grdina. Opomba uredništva. Znamenje skrajne posirovelosti in grdobije je, če rod- slov božji, iz katerega se oni, ki tega i to si odločimo en dan za veselico, da se imamo priliko skupaj zabavati svojimi družinami v prijaznem vrtu pod košatim drevjem. Mokrote bode tudi dovolj za suha grla ter tudi prigrizek. Svirala bode slovenska godba Zatorej pa upam, da ga ne bode ro- ni brat svojega brata tako pobalinsko jaka v našem obližju, da se ne bi ta z blatom obmetava, kakor je to storil dan nam pridružil in privoščil si za-Peter Pikš. Laže, obrekuje, grize, bave, ker vse to bode v korist naše maže svojega brata brez povoda, brez blagajne v pomoč bolnim bratom. Za-vsakega razloga. Ali je to sad Pir-ltorej na svidenje! čevega "izobraževalnega" dela? Pire', Pozdrav vsem članom(icam) K. S. piše: "Le ne psovk, to človeka po-sirovi", v svoj list pa slastno sprejema dopise, v katerih brat krvnega brata blati na podli način. Cleveland-čani, daleč bo prijadral Pire z vašim narodnim čolnom, če ga boste še nekaj časa imeli za krmarja. Iz slovenskih naselbin, ^♦©♦©♦©♦©♦o^o*- Joliet, 111., 29. jun. — Prihodnjo soboto, slavnega dne 4. julija, bo piknik vseh slovenskih katoliških društev jo-lietskih v Theilerjevem parku v korist naši novi župnijski šoli sv. Jožefa. Sveta maša bo v naši cerkvi ob 9. uri, in točno ob 10. uri bodo odkorakala društva po starosti z godbo na čelu proti parku. Ker je to farna veselica v korist cele fare, zato se je zdelo nepotrebno, pošiljati pismena vabila na posamezna društva, in so bila ta povabljena samo s prižnice; tudi ie bila prireditev piknika itak sklenjena na zadnjem letnem cerkvenem zborovanju, tako da so bili vsi farani pravočasno obveščeni o tej nameravani prireditvi; in člani vseh naših društev so obenem člani naše fare in kot take jih ni bilo treba še posebej prositi, da s svojo udeležbo na šolskem oziroma cerkvenem pikniku samim sebi pomagajo. Takoj po maši naj se' zberejo društva na njim določenih prostorih, in ■sicer: društvo sv. Jožefa št. 2 v spodnjih sobah lesene ali stare, dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v zgornjih sobah lesene šole, dr. sv. Barbare v sobi št. 1 nove šole, dr. Vit. sv. Jurija v sobi št. 2, dr. sv. Antona Pad. v sobi št. 3, tdr. sv. Cirila in Metoda v sobi št. 4, dr. sv. Alojzija v sobi št. 5, dr. sv. Petra in Pavla v sobi št. 6, Dr. sv. Janeza Krst. v sobi št. 7 (drugo nadstropje), društvo sv. Martina v 9obi št. 8, društvo sv. Treh Kraljev v št. 9, društvo sv. Mihaela v št. 10. Odtod se bodo na dano znamenje vsi razvrstili po starosti društev v parado. Parado bosta vpdila dva maršala na konjih, gg. Jos. Sitar in Jos. Zalar. Na pikniku bo v vsakogar zadovolj-iiost preskrbljeno z vsem potrebnim; med drugim bo na razpolago tudi 10 pečenih jagnjet. Vstopnina bo prosta za domače. Če Bog da lepo vreme, bo sobotni piknik najimenitnejši, kar jih je kdaj bilo v Theilerjevem parku. To bo dan veselja za celo faro. Zatorej na svidenje na našem pikniku I — Krščeni so bili včeraj (v nedeljo) v naši slovenski cerkvi sledeči novorojenci: Frank Alois Skedelj, Alois Edvard Fabian, Rose Mary Rozman, Albert Popek in Anton Alojz Legan. — Smrtna kosa. Danes dopoludne je bil pokopan na slovenskem pokopa lišču rojak John Kaferle, 33 let star, neoženjen, doma iz Čateža na Dolenjskem. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče. Pri društvu ni bil nobenem, a je zapustil nekaj denarja. Joliet, 111., 29. jun. — Tem potom ste uljudno vabljeni vsi člani društva sv. Cirila in Metoda štev. 8 K. S. K. J., da se zberete na dan 4. julija, to bo v soboto in sicer ob 8. uri zjutraj v šolski dvorani, da se z drugimi bratskimi društvi udeležimo piknika, kateri se bo vršil na Theilerjevem parku v korist nove slovenske katoliške šole sv. Jožefa. Sobratski pozdrav! Math Buchar, tajnik. Joliet, 111., 29. jun. — Iz urada dr. sv. Frančiška Sal. štev. 29 K. S. K. J. se naznanja članom, da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji dne 7. junija, da se udeležimo korporativ-no piknika, ki je v prid naše nove šole in sicer v soboto dne 4. julija naj •se zberejo vsi člani omenjenega dr. ob 8. uri zjutraj v navadnem šolskem prostoru, ravno tam kjer imamo svoje mesečne seje in skupno odkorakamo z drugimi društvi vred na Theilerjev park. Nadalje opozarjam člane, da se udeležijo kolikor mogoče prihodnje mesečne seje dne S. julija, ker bo dr. naročilo delegatom, kaj da imajo delati na prihodnji konvenciji, kar bi bilo v blagor in napredek Jednote in v prid nje članom. Z bratskim pozdravom John Lekan, tajnik. Cleveland, O., 25. jun. — Cenjeno tired. A. S.! Prosim za par vrstic prostora, da odgovorim krivičnemu napadalcu v 51. številki Clev. Amerike, dopisovalcu Peter Pikšu, katerega v prvi vrsti imenujem lažnika in krivičnega obrekovalca s tem, ker se izraža, da pod prisego zatrjuje, da sem jaz se ponudil in pisal za njegovega brata Jos. Pikša nekaj, kar še do danes zvečer dne 25. junija ne vem, kaj je bilo pisano v A. S. in ne vem, če je kaj bilo in ne vem, kdo je pisal. Ako je Peter Pikš rekel, da svečano prisega, jaz še enkrat ponovim in sem pripravljen priseči pred živim Bogom in zatrditi to, kar sem zgoraj omenil. Spominjam se, da je Jas. Pikš omenil, da želi napisati zahvalo v A. S., da se zahvali fari in vsem, ki so prlpo< mogli, kakor tudi meni, ki sem mu storil precej usluge, . I i potem jaz naprej ne vem nič druzega kot to, da je rojak Jos. Pikš do'>il lepo svoto denarja, ker je avton'>bil prodal. Da se pa takim ljudem ne more u-slreči kot je Peter Piki, ni moja krivda, in če se zato nad menoj maščuje, ko je njegov brat avtomobil dobil za en dolar, kaj se hočem jaz jokati zato? Jaz 'sem toliko zadovoljen s tem, kot bi ga jaz sam dobil; in Peter Pikš bi tudi moral biti še bolj zaradi svojega brata, kajti Jos. Pikš, brat od Petra, je ze Petru pomagal v denarnih zadevah poprej in sedaj bo pa še ložje, ko je avtomobil prodal za $450.00. Vidiš, Peter Pikš, kako si nespameten, ki hočei v javnosti nekaj povedati, o čemur ne veš in ne znaš nič presoditi. Sebe Je treba najprvo pogledati, potem druge, kdor hoče iti po potu resnice. Smešno ali žalostno pa je, da taki "udje, ki kričijo "za narod! za narod! za napredek!", pa v resnici kritizirajo črez svojega lastnega brata — sodelavca in trpina! Kje je potem trsta sloga, o kateri vpijejo in v resnici pa dela nevoščljivosti doprinašajo?! No, Kansas City, Kans., 26. jun. — Vročina pritiska v našem suhem Kansas-u, da je groza in strah. Človek samo o-maguje od neznosne soparice in kar koprni po okrepčevelni tekočini, naj si bo že te ali ove vrste. Zato pa so toli dobrodošli razni pik niki in druge veselice, na katerih je pa, kajpada, prav hogat.o preskrbljeno za v tej vročini vedno suha grla. In taka prijetna prilika se bo nudila zopet tukajšnjim Slovencem kar štiri krate zaporedoma v tukajšnji cerkve-nej dvorani na 515 Ohio Ave. Tukajšnje cerkveno društvo namreč bo priredilo dne, 4., .5., 12. in 19. julija t. 1. velike, mnogo obsežne veselice, katere bodo nudile vse polno nedolžne zabave udeležencem. Kaj se bo vse vršilo na veselicah, se zdaj še ne izda. Kdor hoče vedeti, naj pride sam osebno na veselice in-ne bo mu žal za par kvodrov, ki jitt bo morda v korist cerkvi izdal: Ako ga pa poboža ljubko sreča mila ter mu privede pri raznovrstnih žrebanjih ta ali ovi lepi dobitek, bo njegovo veselje, v kolikor možno na tem svetu, popolno. Zato pa vrli Slovenci in Slovenke, ne zamudite toli lepe prilike ter se polnoštevilno udeležite veselic, pa pripeljite še vse polno drugih Slovanov, Hrvatov, Poljakov in Slovakov seboj. Vsi ti kakor tudi ovi drugih narodnosti bodo prav dobro došli, kar jim bode potrdil pozdravni napis nad vhodom na praznični prostor. In, če bi jih prišlo še toliko, ni se jim ^reba bati žeje in lakote. Naši vrli. urni možje jim bodo prav radi pogasili žejo z mrzlimi tekočinami, naše postrež-ljive žene pa bodo prav skrbno mirile prazne želodce s tem ali ovim prav okusnim zdravilom, ki ga bodo prav vestno v svojih kuhinjah sestavile. Pokažite torej gori imenovane dneve, da Vam je napredek Vaše lastne slovenske cerkve nad vse mar, kar boste storili s polnoštevilno udeležbo, za kar prosi najuljudneje Cerkveni odbor. Pueblo, Colo., 23. jun. — Nedelja 21. junija ostane spominski dan za našo mladino. Napravili smo zvečer prijetno slavnost za one, ki so se posebno odlikovali preteklo šolsko leto. Čeravno smo bili sklenili šolsko leto koncem majnika, kakor v javnih šolah, smo vendar nadaljevali poduk v juniju s prostovoljci, in res čast rojakom, prišli so malodane vsi. Sest jih je dobilo diplome, ker so pohvalno dovršili osemrazredno šolo, namreč Albert Thomas, Anton Sne-dec, Marko Okičič, Kristina Blatnik, Kristina Jerman in Karolinca Pele. Skoda, nekateri kratkovidni stariši vzamejo svoje pred tem časom iz katoliške šole, ter jih izpostavijo največji nevarnosti. Od 10. do 15. leta mladina začenja bolj razumevati vse, tudi verske nauke, dospejo do verskega prepričanja. Za najbolj redno obiskanje šole je dobila zlato svetinjo Micika Princ, dar od Olge Krečmar; za verouk Albert Thoma9, dar od dr. sv. Alojzija; za pravopisje Kristina Jerman, dar od dr. sv. Neže. Diplome v lepopisju po Palmerovi metodi so sprejeli: Kristina Jerman, Kristina Blatnik, Karolina Pele, Cecilija Brajdič, Ana Brajdič, Karolina Zupančič, Ida Kočevar, Antonija Saje. Razne igre in predstave naših so jako razveseljevale občinstvo, ki je prostorno dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Dr. Josip Snedec se je istega dne povrnil sem k svojim starišem, ter o-stane med nami kot prvi slovenski zdravnik. Tukaj je rojen, odgojen V naši farni šoli, potem v našem benediktinskem zavodu, nekaj časa v benediktinskem kolegiju v Kansas in slednjič je dovršil izredno dobro zdravniške študije v katoliški univerzi, St. Louis University. Preteklo leto »e j® pa še posebno uril po bolnišnicah v St. Louis pod vodstvom znamenitih zdravnikov. Bog mu daj najboljšega uspeha med svojimi rojaki! Za lepoto cerkve vnete Slovenke dr. sv. Ane so ravno kupile krasne svečnike, stanejo $225.00, in vrli Hrvatje od Like dr. sv. Jakoba so sedaj naročili dva prelepa angelja z električnimi svetilniki. Blagoslovila bosta prvo nedeljo po sv. Jakobu, ko bodo praznovali petletnico ustanovitve droit i. P. C. Z. K. J. vam udani sobrat John Golob, tajnik. Staunton, 111., 22. jun. — Cenj. mi g. urednik! Iz raznih mest, kjer prebivajo Slovenci, neprestano čitamo lepe dopise; ali iz Stauntona, 111., ne poroča nihče ničesar. Morebiti porečete: tam ni Slovencev — ali jaz Vam odgovarjam, da nas je prilično število, do 50 Slovencev, tukaj; ali z malimi izjemami so skoro vsi "rdeči", odpadli od vere in domovine. Kadar pride odkoderkoli semkaj kak Slovenec, da bi videli, dragi čitatelji, kako se ti naši "rdeči" sučejo noč in dan krog njega, dokler ga ne ujamejo v svojo mrežo, kakor pajki muho, to je v svoje socialistično društvo. In kadar ga že imajo v mreži, potem jim je prvo, da vsako svojo žrtev najprej odvrnejo od vere in Boga (cerkev in "farji" so Vedno v njihovih blatnih ustih), to je njihov socializem. In tako vam oni vsakega poštenega Slovenca nasilno zapeljejo na krivo pot. ■ Naših bratov Hrvatov je v Stauntonu preko 150,-pa od njih sta, kakor mi je znano, samo eden ali dva Hrvata v tem njihovem socialističnem odpadniškem društvu. Prošlo leto so imeli štiri Hrvate med sabo, letos imajo samo dva Hrvata; ali zato pa Slovence dobro lovijo. Sklicali so prošlega leta tri shode z naročenimi hrvatskimi "rdečimi" govorniki, da bi pridobili brate Hrvate v svoj peklenski tabor; ali vse zaman. Tukajšnji Hrvatje so jim na teh shodih javno odgovorili, da oni nikdar nočejo med to pokvarjeno, od Boga in vere odpadlo otročad—in vselej so jim obrnili hrbet. Naravno, da se samo zbog tega Slovenci in Hrvati v Stauntonu, 111., baš posebno ne marajo, niti nimajo ničesar skupnega — Glejte, kaj napravlja socializem.... Hrvati imajo odsjek Sv. Juraj N. H. Z. ter Presv. Srce Isusovo H. Z. v 111., potem i podružnico Hrv. Saveza. Sedem Slovencev je v Hrv. Zajednici, a eden je tudi član Hrv. Saveza. Nedavno je tukaj umrl neki Slovenec. Bil je v 2 društvih in sicer pri Svobodomiselni Jednoti in pri Sv. Bar bari; to zadnje je vsaj po imenu katoliško društvo, a ko bi vedeli, dragi čitatelji, kako je bil pokopan ta "rdeči" pokojnik po svojih rdečkarjih! Kakor živina — brez blagoslova, brez duhovnika, brez cerkve itd. Poštenejši Slovenci, kakor tudi vsi Hrvati, Slovaki itd. so' se uprav zgražali, kam vodi ta sramotna sužnost teh naših nesrečnih odpadnikov. Čudna se nam zdi, da član zamore biti v kat. društvu sv. Barbare, a po živinsko pokopan. Kako pa je to društvo?! Za danes sklepam, da je za vsakega poštenega Slovenca najboljša naša K. S. K. J. Zahvaljujem as na prostoru ter pozdravljam Vas, g. urednik, in vse poštene katoliške Slovence. Brat Slovenec. i Urada telefon Chicago 100 £ Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC | JAVNI NOTAR 1 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL. T ur»du t.večer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 t Geo. Svetlecich Si PRVI SALUN 6jf5 . Hfi ONKRAJ MOSTA ^ S !fi S Kili MS S S S S »S Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! Oba telefona 215. WERDEN BUC 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno. Tu dobite najboljši CEMENT, A NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, td vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo. Zapeko, omotico, žolčnico, otrpla jetra in enake znake slabe prebave, katere vzrok so nedelavna jetra in zapeka uspešno odpravijo Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills). Naprodaj so v vseh lekarnah. Cena 25 centov. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Zdravniška šaljivost (humor). Nek izkušen zdravnik je objavil 6 slučajev, v katerih more bolnik ozdra-veti. Ti so: 1. Kadar bolnik ne kliče zdravnika. 2. Kadar bolnik kliče zdravnika, a ta ne pride. 3. Kadar bolnik kliče zdravnika, ta pride, a nič ne zapiše. 4. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride in predpiše zdravila, a jih bolnik ne kupi. 5. Kadar kliče bolnik zdravnika, ki pride, predpiše zdravila in jih bolnik kupi, toda ne rabi. 6. Kadar bolnik kliče zdravnika ki pride in predpiše zdravila in jih bolnik kupi ter zaviije, a kljub temu ozdravi. Ta zdravnik je menda sebe in svojo prakso res dobro poznal. Od strani. A.: "Čuj, prijatelj, pred kratkim je nekdo izumil srajco brez gumbov," B. (pogleda ženo): "Take srajce jaz že dolgo nosim!" Nepreviden lovec. Mož: "Strašno je bilo; premisli, na hrbtu se mi je sprožila puška I" 2cna: "Kaj pa hodiš s puško na lovi* Chicago Phone 2524. John R. Herat h 40-41 Young Bldg., Jefferson Street JOLIET, ILL. -- Š-SK--—- PRODAJA ZEMLJIŠČA ZAVARUJE PROTI POŽARU POSOJUJE DENAR Slovencem in Hrvatom se priporoča. N. W. Phone .809. AlIHAEL K0CHEVAF SLOVENSKI GOSTILNIČAR Vsaka li ii sola n SCREEN DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih prip« J. W. LOVI CARPENTER 204 Scott St, poleg italijanske cel* Chicapo tel 1001. JOLIET, ILLINOIS. Chicago Phone 225: w. J. BRAD ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja pose^ 508-9 Joliet National Bank Build* JOLIET, ILL. Cor. Ohio in State Sts. Joliet, II JOHN N. W. Phone 348 §TEFANICH :.:Sloveuska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. I]| 915 N. Scott St., Joliet, 111. 1 i i § ii ii m ii ii ii ill 1151 DENAR SE VLAGA NAJBOLJ®1 NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic11 U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Br^ na S. Crkvenici, Delnicama, Djak0' Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osije Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Ve" ^Gorici, Virovitici, Zemunu i Senj"-Delniška glavnica in pričuV* K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zas'' Bray-eva Lekai Se priporoča slovenskemu občili v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. jj 104 Jefferson St., blizu mosta, J** Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLlNO11 Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Prvi in edini slovenski pogrebniški zavoi Ustanovile.. 1. 1895. Anton Nemanich in SI*1 ni' 1002 N. Chicago Street Konjušnlica na 205-207 Ohio St., Joliet Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, Id Je eden najve^J mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v JoH«*u tvaike vozove in kočije. Na pozive se poslužl vsak čas ponoči in podnevu. fulttf Kadar rabite kaj v nali stroki se oglasite *i< telefonajte. 1*1. 2575 in N. W. 344. Naii kočij ail in vsi delavci to Slovene'. > 4 KRANJSKO. — Velika slavnost v Ljubljani. V nedeljo, dne 5. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda, bo v Ljubljani velika narodna slavnost. Koroški Slovenci pridejo v Ljubljano v narodnih nošah in s svojimi pevskimi zbori. V Zvezdi" bo sv. maša, nato ljudski tabor v Alojzijevišču, popoldne bo priredilo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda cerkveno slavnost in nato bo v 'Unionu" velik ljudski koncert, na katerem bodo nastopili koroški pevski zbori. Tudi razne kranjske narodne noše in razna društva z zastavami se zbero tega dne v Ljubljani. — Iz Belekrajine. Dne 9. junija je bil v Črnomlju prvi semenj, kar teče belokranjska železnica. Prignalo se Je mnogo živine in kupčija je bila vidno boljša nego drugekrati. Prišlo je yeč tujih kupcev, ki so kupili precej živine in to po dobri ceni. Plačevali so po 80 h živo vago, kar se je zdelo 'judem v primeri s prej prav dobra Cena. Železnica je odpeljala 40 parov volov s seboj, pitane in plemenske živine. Vidi se torej, da bo železnica Jako zboljšala naše semnje. Upamo, da bo prihodnji semenj še boljši in nam privedel še več tujih kupcev. Sploh ima nova železnica prav velik Promet, zlasti na črnomaljski postaji, "romet i osebni i tovorni je tolik, da postajna uradnika ne moreta več 'zhajati in bo v kratkem prišel še tre-tJI- V Črnomelj prihaja mnogo posestnikov, zlasti iz novomeške strani. Vsem Belokrajina jako ugaja. Le čez draginjo nekega hotela precej zabavljajo. Šukljejeve cukrarne — zmrznile. Ljubljanski "Slovenec" z dne 12. junija poroča: Sobotni "Slovenski Narod" naznanja popolni fiasko akcije za u-stanovitev sladovne industrije na - kranjskem, ki so jo započeli liberalci Pod vodstvom bivšega deželnega .gla-^arJa pl. Šukljeja. Nam je bilo od za-°etka jasno, da iz te z velikanskim arn-tamom začete kampanje nič ne o. Resnični strokovnjaki so se pomilovalno smehljali naivnim potezam ^ruženih liberalnih "industrijalcev". otili jih pri "delu" nismo, in sicer "aceloma ne, ker smo hoteli s tem j^anifestirati, da nam je prav, če pride *aj podjetja v deželo, naj si bo od karkoli strani. Zase smo pa seveda v ,na jasnem, da bo cele stvar konec tistem trenutku, ko bo porabljenih 'b 7000 K, ki so jih podpisali kot »tanovne stroške. In res se je tako ^Sodilo. Za zabavo naših čitateljev Pn * , ®e povemo, da sobotni "Narod" ' "klerikalce", da so zakrivili fia-fk° liberalnih cukrarn! .^posredovalni uradi. Cesar je sank-ttl°nira' sklep deželnega zbora, po ka-\a]tm Se zak00 0 občinskih posredo-^ ,lu.b uradih spremeni tako, da bo od ralaaj- Vsa'ca °bčina na Kranjskem mo-bo ,"net' svoj posredovalni urad, kar a8e pravde še bolj omejilo. ljubljanska državna policija do- Ijuhrndar-le sv°j statut ter bo odslej cjj Ja"sko ravnateljstvo državne poli-, Je ""enovalo stražnike. Doslej je bi-^ "losnja državna policija popolno-stra!>0^rejena tržaški policiji, ki je za ^L*,1?. v Ljubljani zahtevala znanje ''aiiianci,___i__-i.. , je, je služil pri Alojziju Dorniku v Mengšu za hlapca. Zaradi malomarnosti in lenobe ga je pa gospodar odslovil. To je Podjeda ujezilo in ka-vor trdi priča Marija Kuralt, se je obdolženec proti nji izrazil, da bo Dorniku, ki ga je izgnal iz službe, že pomagal in postregel. In res, ko je šla Dornikova dekla, Marija Martinjak, dne 20. aprila t. 1. zvečer na dvorišče po drva, je zapazila, da se na vogalu domačega kozolca nekaj sveti. Urno je poklicala domače ljudi, katerim se je posrečilo kup gorečega sena takoj pogasiti. Škode ni bilo pravzaprav nobene; pogorelo je le komaj za 80 h sena. Da se ni ogenj razširil, pripisovati je le srečnemu slučaju. Ko bi dekla le par minut kasneje prišla iz hiše, bi bila vsaka rešitev nemogoča. Pogorelo ne bi le samo s slamo pokrito obširno Dornikovo gospodarsko poslopje, temveč tudi sosedno poslopje Vinkota Majdiča. Ni pa tudi izključeno, da bi se požar še dalje razširit. Obdolženca je oskrbnik Rigl sam videl, ko je prišel na lice mesta gasit. Drugi dan se je proti priči Jožefu Skoku, s katerim' je Podjed prejšnji večer pil v neki krčmi, sam izrazil: "Včeraj sem bil pijan in ne vem, če sem kaj storil." Dne 4. majnika t. 1. je pa obdolženec- sedel na stopnjicah orožniške postaje. Tamošnji straž-niojster je takoj spoznal, da ima Podjed težko vest. Pričel ga je izpraševa-ti o navedenem dogodku in res je pri-' znal, da je zažgal seno pri Dornikovih svislih. To priznanje je tudi odkrito ondan pred porotnim sodiščem ponovil. Porotniki so vprašanju glede nameravanega zažiga pritrdili, nakar 'ga je sodišče obsodilo na štiri leta ječe. žev škorenj, s katerima je moža po glavi tolkla. To je tudi morala s seboj v Slov. Bistrico nesti. Popoldne ob 5. uri spravijo ubitega moža v mrtvašnico, kjer ga je dne 8. junija komisija iz Slov. Bistrice pregledala. Našli so, da ima mož črepinjo prebito in več ran po životu. Morilka že sedaj v Slov. Bistrici pokoro dela, dokler ne pride v Maribor pred porotnike. To dela ta peklenska pijača, katera se imenuje šnops! — Uboj. V Spodnji Poljskavi so se pred kratskim stepli fantje v neki gostilni. V pretepu so železničarja Matijo Rusa tako hudo pretepli, da je vsled dobljenih poškodb umrl. — Zasulo je v rudniku v Vitanju pri Središču mladeniča Jakoba Rejsman. Pad, "Janskega jezika! To sedaj od- 3sa za policijskega stražni- zilt0v °sealo znanje obeh deželnih je-stavljer 03lej so bili domačini zapo- Ve^8reb«ki nadškof na Bledu. "Slo-*r«biiti (lne junija poroča: Za-rava s' n*d»kof dr. Ante Bauer name-biti tia Ri enome8ečni odpočitek pre-t ni. s *du, kamor se je odpeljal 11. V 2agr ,n°val bo v Pongratzevi vili. Sc Vrši U ^ Se vrnc src(^' iul'ia. nakar 'acija~ 8l°vesna nadškofovska insta- —. o v NoveIJ!rtna kosa. Dne 10. junija je ^k j0 "'estu preminul dvorni svetla sordežJč' predsednik okrož-van (1>sca v pokoju. Bil je odiiko-?l.e, nadgi že,'«ne krone III. vr-n Je Je bil pokojni častni me-Caka| je i0tneJki >" višnjegorski. Do- TUnjab p Kr sta,'ost 80 lut- — v Bc" i4»Ša pn Lescah je umrla Katarina , let. I! va Avšenik m Vida, stara Hoi„. v svoji hiši na cesti Pot v ''no nri 1 i..ki:....: ......i .. II '°ŽDo ""J' 'uši na cesu rot v >o„ A''no l>ri Ljubljani je umrl g. mestni učitelj, rojen v ' 45 let star. « Ubila človeka. V Cerovcu, * ?Pnj(e' sta v «M»nici Jože- Podar iz Dolenjevasi sedela go- > 8roLP08Cstnik Alojz Slekovec S.HL ki je divjala v »LPri južini i lr*ki ob enimi-H. g* a Sta jctlIa iz eneiniste Slek0?krat udari v zida- lJV^Peta C °b,e,li- roki ill, >jz, kaiKTPOSkiapinq::pijhv redi še eno zborovanje to poletje. Naprej slovensko delavstvo! — Istrske volitve v splošni kuriji. Dne 7. junija so se pričele istrske de-želnozborske volitve. Iz volivnega boja tega' dne so izšli istrski Hrvati in Slovenci nad vse zmagoslavno, kakor je A. S. izporočil že zadnjič. Vsi štirje hrvatsko-slovenski kandidatje -prof. Mandič, sodnik Milič, odvetnik dr. Laginja in prof. Spinčič — so zmagali z ogromno večino, katera znaša na tisoče glasov, medtem ko je bilo mogoče italijanskim liberalcem prodreti v prvem naskoku le z dvema kandidatoma, dva pa sta prišla v ožjo volitev, namreč vodja istrskih italijanskih liberalcev, zloglasni Benatti z italijanskim krščanskim socialcem Spadarom in italijanski liberalec učitelj Coronich v Pulju s socialnim demokratom Lirussijem. Široke narodne plasti so dne 7. jun. z glasovnico v roki glasno povedale vladi in širni Avstriji, da, širnemu svetu, da so v Istri Hrvatje in Slovenci gospodarji in da je po sedanjem krivičnem volivnem redu za deželni zbor italijanski libera lec le krivični jerob hrvatski in slovenski večini v Istri. — Slovenski potniki — ponesrečeni na parniku "Empress of Ireland". Tr žaška podružnica družbe "Canadian Pacific" je dobila potom pomorskega kablja imenik vseh potnikov,)ki so se nahajali na ponesrečenem parniku "Empress of Ireland". Imenik je doslej še netočen, vendar že sedaj lahko spoznamo, da je bilo med potniki tudi več Slovencev, oziroma Hrvatov. Ime na so naslednja: Frank Adamič, Grill Martin, Gregovich John iz Zagreba (rešen na parnik "Corsican"), Petro-, vič T., Pelan M., Jelisavac Siino, Žerjav Fedora in več potnikov z imenom Zuk (Čuk). — Za združenje hrvatskih in slovenskih dežel. O priliki inšpekcijskega potovanja nadvojvode Friderika po Dalmaciji je v dubrovniški okolici pozdravil nadvojvodo učitelj in dežev ni poslanec Skurič, ki je, povdarjajoč zasluge hrvatskega naroda za dinastijo, rekel: "Zato s polno pravico pričakujemo, da bo očetovska skrb rt'a šega ljubljenega cesarja uresničila naše zgodovinske pravice do zedinjenja z našimi sosednimi bratskimi deželami Hrvatsko, Slavonijo, Bosno:HercfegO-vino, Istro in Kranjsko." — "Reichs-post" je objavila to vest brez konten tara, "Danzers Armeezeitim?" pa, ki je avstrijskim Jugoslovanom sicer prijazna, pa se nad tem pozdravom jezi. Baš "Arnieezeitung" nima za to pa inctnega vzroka. — V Zagrebu je bil dne 10. jun. z veliko' slovesnostjo pokopan slavni hrvaški zgodovinar' Tade Smičiklas, vseučiliški profesor in predsednik "Jugoslovanske akademije", star 71 let. Pokojnik, ki je veliko pisal v proslavo hrvaške zemlje, je ljubil tudi Slovence in je večkrat obiskal naše kraje. Bodi mu časten spomin! X Bi K CENIK MOLITVENIH ^ NABOŽNIH, PODUČNIH fa IN ZABAVNIH KNJIG Mi j katere se dobe v^^ffil KNJIGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS. i K Bi Mi Iš Hi Hi Hi H^SlIal PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866.............25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez----20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare ..."..-.... ..............2*c Čas je zlato ...................,.25c Ciganova osveta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ................25c Doma in na tujem 25c Domači- zdravnik ....... —..... .60c Emanek, lovčev sin. —Berač..... ,2Qc Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...........----,.20c Evstahij. Povest —.............. ,25c Feldmaršal grof Radecki ...------ .20c Ferdinand ......................,25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................,25c Friderik Baraga .................50c General Lavdon, oče vojakov imenovan ........................,-20c Gocfeevškr katekizem; Zenitne ali ^Vi'fc'bme'-'iavade^in napitnice----20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega ' življenja, 2 zvezka po.........,.75c Grizelda, kmetica in grofica. .... ..20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba ........................... ..25c Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25c Izgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore.. v.......30c Jaromil. češka narodna pravljica. .20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c Jozafat, kraljevi sin Indije........25c Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej .........75c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu- kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja.. ,50c 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....50c Katekizem za kat. slov. šole v A- meriki ...................i.....25c IIL Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20c Kirdžali, podonav. povest ........50c Kmetijsko gospodarstvo .......,.75c Knez' Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20c Kraljičin nečak.-Zgodovinska pov..25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ______'. ..................20c 'Koliščiha in stepe. Povest ......20c Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora.............25c Križem sveta. Zgodovinska povest. 50c Krvava noč "v Ljubljani. >—Domoljubje sile. — Najdeno sree ."...••.50c Krvna osveta. Povest ....%. ..n..20c Lažnjivj Kljukec ......V;........20c Ljubite svoje sovražnike.- Povest ,-.20c Lurški čudeži ...........;"..... :$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček .25c Ludpvik, mladi izseljenec..-...'....25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest ........'..-.......40c Mali vseznalec — Mali vedež.....25-c Malo življenje. Povest ...........45« Marija hči polkova, zgod. povest..25« Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50« Maron, krščanski deček...........25« Materina žrtev...................20« Mati božja dobrega sveta, povest..50« Mati božja na blejskem jezeru____25« Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20« May, Eri. Povest ...............20« Mirko Poštenjakovič. Povest......20« Mlada mornarja. Povest .........25« Mladi samotar. Povest...........20c Mladim srcem ...................40« Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50« Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40e Močni baron Ravbar.............20c Mož Simone .....................50« Mrtvi gostač ....................25« Na Jutrovem ....................40« Na preriji. Povest ..............20e Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25« Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20« Naseljenci. Povest ..............20e Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20e Naš Dom .......;.............. .20« Nedolžnost, preganjana in po.veli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25« Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c Od Leona do Pija ...............20« Odgovori na ugovore proti sv. veri 30« Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20« Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska.... .......50« Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — .Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj ..................25c ■ Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali-druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo* jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, z» to lahko, izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času. Lovska. Logar: "Ko grem včeraj na lov, zagledam na. drevesu krokarja, ki je čisto mirno sedel. Pihni ga doli, si mislim, ter ležem do 30 korakov blizu. Takrat me pa zagleda in od samega strahu je postal čisto bel!" JOUET, ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS, Najhitreje in najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO to« nakaznice izplačuje c. I pošli hranilnica na Dunaju 82 Cortland St. New York. 6104 St. Clair Aye., N. E. Cleveland, Ohio. i Junaštvo in zvestoba. m ==================== Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) £ Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * ■ Jfiifi^ifi^Sfi^ifiiiffi^ifi^ffi^ffi^ifigffi^ifi^ffi s s s (Dalje.) VII. KNJIGA. Tuilerije. XXXIV. Vihar se bliža. Prvi teden meseca vinotako sem prejel pismo od velikega sodnika Key-serja. Šele sedaj sem verjel, kar sem že čital v časnikih, da je kralj sprejel novo ustavo. Veliki sodnik je pisal, da je kralj storil to skoro gotovo le radi tega, da zabrani hujše zlo. Upa, da odvrne marsikaj slabega, ker mu nova postava pušča pravico, zabraniti vsak zakon, ki mu ni po volji. Tudi krivične postave proti cerkvi misli polagoma odpraviti. Kralj je zopet za-dobil svojo moč in zdi se, da se bodo stvari v bližnji bodočnosti obrnile v miren tok. Narodni zbor je razpu-ičen in na njegovo mesto se prvega vinotoka zbere postavodajalna skupščina. Tudi ni sedaj nobega vzroka, da bi odpoklicali Švicarske polke. Na koncu je Keyser še pripomnil, da lahko skrajšam svoj dopust, če hočem, ker je narodni zbor razen drugih po-milostil tudi tiste, ki so pomagali pri kraljevem begu. Sklenil sem tedaj, da se vrnem k svojemu polku. Zurlaubenu sem namignil, da bom ubogal glas dolžnosti, in on me je silil k odhodu, češ, da mi kdo ne prevzame neveste pred nosom. Z Verenko od tistega dogodka v sobi moje matere nisem več govoril, in tudi pri slovesu je nisem videl. Težko hal oboroženo s cepini v skupščino in od tam v Tuilerije. Čez štirinajst ba taljonov narodne brambe je branilo grad in vrt; vendar so bili tako neza nesljivi, da je drhal izsilila vstop in cele ure tulila in razsajala, vihteč svoje cepine krog kralja in kraljice, gro žila njunemu življenju in ju obkladala z najgršimi psovkami. Kralj si je moral nadeti umazano rdečo jakobin sko čepico in piti na zdravje naroda. Mesar Legendre ga je v obraz imenoval izdajavca. Drhal je rjula: "Proč z vetom." Častno pa je za kralja, da se ni dal upogniti od teh dveh divjih izbruhov ter ni preklical prepovedi postave, ki je zahtevala, naj se duhovni izženejo. Ravno tako ni dovolil, da bi se zbralo 20,000 prostovoljcev v Parizu. Poročila z bojišča so večala razburjenje v Parizu. 2e začetek boja proti Avstrijcem v Belgiji je bil za Francosko sramoten. Zdaj pa je prekoračilo mejo 80,000 Avstrijcev in Prusov. K tem je prišlo še 21,000 izseljencev pod poveljstvom obeh kraljevih bratov, kar je seveda povzročilo, da je narod imel kralja za sovražnika francoske države. Dne 11. julija je skupščina razglasila, da je "domovina v nevarnosti Brissot pa je trdil, da je to le radi tega, ker eden mož slabi narodno moč. Nikar da bi se bali pruskega in avstrijskega kralja, treba marveč udariti na Tuilerije, in zadeta bosta tudi onadva. ... . . iTo je bilo jasno povedano: najprej 'T I u^riti notranje sovražnike, kralja in vse, ki so njegovi pristaši, potlej zuna- vila me je, in prišel sem srečno v Pariz, kjer sem velikemu sodniku natančneje razložil, kaj mislijo o nas Erlach in drugi Švicarski državniki. V prvih dneh sem pisal Izabelli obširno pismo o svojem potovanju in sem priložil tudi dve sliki: Zug z jezerom in krasnimi gorami v ozadju ter Zurlaubenski dvor z vrtom. Izabella se mi je toplo zahvalila za pismo in sliki; pisala mi je, kako se je oče od srca smejal, ko je slišal, kako sem pokoril šolskega učitelja. Radi slik je omenila, da je pokrajina Žuga čudovito lepa, Zurlaubenski dvor pa da ni nič posebnega. Za medene tedne pa bo "stari zaboj" prav prijeten. H koncu me je še lepo pozdravila in me povabila, naj obiščem očeta in njo na tihem gozdnem dvoru pri Etampu, ker se niso še odločili, zapustiti prijazno gorsko zatišje in priti v Pariški hrup. Na to pa za sedaj nisem mogel misliti, ker sem baš prišel z dopusta in nisem mogel brž prositi za drugega. njega sovražnika. In to je odsihmal postalo geslo. Zvezna slavnost, ki se je praznovala 14. julija, je dala povod, da so od vseh strani sklicali oborožence skupaj. Od prostovoljcev, ki so se prijavili za vojsko, jih je odšlo le malo na bojišče, in že 26. julija so nameravali z orožjem napasti Tuilerije, za kar je hotel San-terre spraviti na noge 40,000 mož oboroženih s cepini. Napad se sicer ni izvršil, ker ni bilo še zadostnih priprav. Ko pa je za nekaj dni došel v Pariz bataljon Marsejcev (iz mesta Marseja na južnem Francoskem), so javno proglasili, da bodo ti razorožili Švicarski polk in udarili na Tuilerije. Na večer tistega dne, ko so prišli Marsejci v Pariz, sklical je polkovnik Bachman častnike našega polka v svojo vojašnico k razgovoru. Razložil nam je vso stvar in ni skrival nevarnosti. Sklenili smo naše vojašnice u-trditi za obrambo in napraviti potreb- Da pa je Izabella imenovala dvorec | ne korake, da dobimo več streliva in mojega botra "stari zaboj", me je nekoliko jezilo. Zima mi je potekala v službi. Če nisem imel opravila v vojašnicah, sem •t doma krajšal čas z risanjem in slikanjem. S politiko se nisem bavil mnogo. Postavodajalna skupščina je postajala od dne do dne drznejša napram kralju. Sit sem bil že tistega puhlega govoričenja o svobodi in enakosti, o tiranstvu in popih, ki so bili i njim napolnjeni listi in govori, da bi zakrili hlapčevstvo in nasilnost, kakor-ine ni bilo kmalu. V postavodajalni skupščini je bila le manjšina zvesta kralju in se je hotela držati ustave, in ta manjšina se je manjšala vedno bolj. Velika večina je bila odkrita rejwbli-kanska ter je očitn6 delovala na to, da se kralj odstavi in vpelje ljudovlada. Bolj zmerni med njimi so se imenovali "ravnina" ali žirondisti, drugi pa so bili ostrejši in so se navduševali za "eno in nerazdeljivo republiko". Ti •o se zveli "gora". Pomladi.leta 1792. so imeli vso moč v rokah žirondisti, in iz njih srede so bili izbrani ministri. Ti so koncem aprila prisilili kralja, da je napovedal Avstriji vojno, ker se je bila zvezala • Prusko. Vojni minister nas je hotel poslati na mejo. Prekucuhi so že davno nameravali spraviti nas od kralja, da bi bil on brez pomoči prepuščen njihovi sili. Mi pa nismo pustili, da bi nas poslali na mejo, ter smo se sklicevali na pogodbe s Švico, ki so določale, da gremo na bojišče le tedaj, če gre tudi kralj sam. Na veliki petelc je postavodajalna skupščina razpustila vse redove, ki so se bavili v vzgojo in bolniško oskrbo. Tako so postale usmiljene sestre žrtev nove "svobode". Istočasno so prepovedali duhovniško obleko in samostansko obljubo in slednjič so sklenili, izgnati vse duhovnike, ki so se branili priseči na ustavo. Nad 50,000 duhovnikov bi moralo tedaj v imenu "svobode" zapustiti domovino. Kralj pa se je pogumno uprl tej postavi.,Tedaj je zahtevala postavodajalna skupščina naj se zbere v Parizu 20,000 prostovoljcev. Imeli so pri tem prozoren namen, prisiliti ž njim kralja, da popusti, ali pa mu vzeti krono in življenje. Med temi 20,000, katere naj bi odposlali vsi okraji Francije, da v njih imenu obnove zavezno slavnost, bi bilo najmanj 19,000 jakobincev. Kralj bi bil izgubljen, če bi dopustil, da imajo jakobinci tako vojno moč, zato se je uprl tudi temu, da bi se 19. junija zbrali ti prostovoljci. Radi tega sta privedla Santerre in Saint-Huruge (b. Sentiriž) svojo dr- naših osem topov nazaj, katere nam je vojni minister odvzel pred dvema letoma. Vsi častniki so soglasno potrdili, da vlada v polku, posebno pri desetnikih in narednikih, najboljši duh in da je njih zvestoba popolnoma zanesljiva. Odposlanstvo častnikov, kateremu sem pripadal t$di jaz, je odšlo še isti večer k polkovniku D'Affryju. Vso pot je šla drhal za nami, in skoraj bi bili morali rabiti orožje. Posebno je bilo nekaj opitih Marsejcev, ki so nas spremljali s klici: "Smrt Švicarjem! Smrt tiranu! Proč z debelim veto! Na svetilko z vsemi plemenitašarji!" Še celo kamenje je lttelo za nami. Polkovnik nas ni sprejel prijazno. V njegovo opravičenje naj povem, da je bil radi starosti in bolehnosti že nesposoben za službo, ki jo je še o-pravljal. Toda imeli so ga tudi za prijatelja jakobincev 1 Smešno ga je bilo videti, kako je stal v ohlapni spalni suknji pred prožnim širokoplečim majorjem Bachmannom in nas je najprej z renčečim glasom ozmerjal, da smo s svojim nepotrebnim sprevodom razdražili ljudstvo in je privabil pred njegovo stanovanje. Bachmann pa se ni dal ostrašiti in mu je jasno razložil naš položaj. Če noče polkovnik nič storiti za rešitev kralja in polka, mora vzeti častniški zbor sam to skrb nase. Polk je pripravljen umreti za kralja; da bi se pa dali brez obrambe v vojašnicah poklati od te drhali, nima nobenega pomena. Polkovnikova dolžnost je, da nam preskrbi vsaj zadosti streliva. Toda s starim godrnjačem ni bilo nič začeti. Rekel je, da mu mi nimamo nič predpisovati o njegovih dolžnostih. Služi že 67 let in ve, kaj je njegova dolžnost. Po zvezi z vodilnimi možmi (z jakobinci! sem pomr-mral polglasno) je bolje poučen o položaju kakor pa mi. Kralj se nima bati ničesar in stražni polk tudi ne, če ostanemo mirni. Tako nespametna zahteva po strelivu mora dražiti, in on je ne podpiše nikdar. S tem nas je odpustil, ko mu je major Bachman v resnih besedah prepustil vso odgovornost radi te določbe. Kaj sedaj? Sklenili smo delati sami. Toda v vojnem skladišču, kjer smo zahtevali streliva, so nam odgovorili, da morajo vso zalogo odposlali vojski, med tem pa so razdelili med bataljon Marsejcev množino ostrih nabojev I S težavo smo dobili nekaj tisoč slepih patron, kupili svinec in dali v vsej naglici in natihoma liti kroglje v vojašnicah. Drugi dan sem spremljal majorja Bachmanna v drugi dve vojašnici. Pozval je bataljone na dvorišče v vojašnicah in jih nagovoril. Povedal jim je brez prikrivanja, v k^ki nevarnosti da smo. Vsi naj bodo vsak čas pripravljeni, da dajo kri in življenje za zastavo. Kdor je odločen za to, naj se javi; raje ga pusti na dopust, kakor pa da bi se omadeževala zvestoba in hrabrost Švicarskega stražnega polka, ki se mora sedaj zopet pokazati. Pripravijo naj se na smrt, kajti smrti so posvečeni. "Volite tedaj," je sklenil major, "kdor ni pripravljen umreti za prisego in čast, naj stopi iz vrst! Če se hočemo bojevati za kralja, kakor smo prisegli, ne sme biti nobenega strahopetca in verolomneža pod našimi zastavami!" Bachmannov govor so sprejeli z navdušenjem. Niti eden ni prosil za ponujeni dopust. On je šel mimo vrst in pogledal vsakemu v oči. Vsakemu je rekel kako besedo in stresel roko. To ni bilo po vojaški navadi, a major Bachmann je ravnal s svojimi rojaki kakor s svojimi otroki, in ti so ga ljubili ko svojega očeta. Več kot pri enem je postal in rekel: "Vi ste ože-njeni, imate ženo in otroke, vi imate doma staro mater — jaz in nihče med vašimi tovariši vas ne bomo imeli za strašljivca, če prosite za dopust." Vrli možje pa so zmajali z glavo in dejali: "Ne, major, tako nisem mislil, ko sem prisegal! Delil bom srečo mojih tovarišev! Če se naši častniki ne boje smrti, sem tudi jaz pripravljen umreti I" Slednjič je stopil major tudi h godcem. Med bobnarji jih je bilo nekaj, ki so bili skoraj še otroci. Bila sta n. pr. brata Jost iz Graubuendena, siroti po vrlem vojaku, ki je pred kratkim umrl. Starejši, ki je imel kakih iS let, se je imenoval Benedikt, mlajši Jožek in je imel šele 10 let. Bil je živ, vesel fante, in vsi v polku so ga imeli radi. Bilo je veselje videti ga, ko je korakal na čelu grenadirske stot-nije. in ropotal ter tolkel krepko po svojem bobnu kakor najizkušenejši bobnar, četudi ga je vlekel skoro po tleh. K temu dečku se je tedaj obrnil Bachmann in mu dejal: "Jožek, ti greš seveda z bratom domu na Grau-buendsko. Ti nam že tako ne moreš nič koristiti, če pride do boja, in zakaj bi se dal zastonj posekati?" Tedaj je odgovoril deček s bliščeči mi očmi: "Moj brat lahko stori, kar hoče; jaz pa vas prosim, pustite me pri mojih tovariših! Bobnal boml "k po-zoru" in "k naskoku" — le "nazaj" ne — če je mogoče! In potem lahko ba-šem strelcem puške, da lahko postrele še enkrat toliko Marsejcev. Ne res, gospod major, da smem ostati?'' 'Dobro Jožek!" so klicali njegovi tovariši, in tudi njegov brat je povedal, da hoče raje umreti, kakor pa zapustiti svoje rojake. "No, dobro!" je rekel Bachmann, "lahko ostaneta. Vsi hočemo vzdržati na svojem mestu. Kdor vidi, da bi jaz ali kak drug častnik v uri nevarnosti izdal kralja, ima pravico pre-bosti ga na mestu. Jakobinci bodo morda zahtevali, naj položimo orožje; dosegli bodo to le z našim življenjem, in drago jim je hočemo prodati! Naših zastav pa, ki so bile v tolikih bitkah orošene s švicarsko krvjo, ne sme drhal onečastiti s svojimi umazanimi. Hočemo jih zagrcbsti, dokler ne pridejo boljši dnevi, ki jih razvijejo k zmagi. Bobnarji, praporno koračnico!" Tedaj so zabrneli bobni resno in slovesno. Zastavonoši so stopili pred vrsto, da smo videli, kako so zmage vajena znamenja plapolala v solnčiiih žarkih: beli glavni polkov prapor z zlatimi lilijami, rdeče in modro pobarvane in z belim švicarskim križem okrašene zastave bataljonov. Trikrat so jih zastavonoši zavihteli. "Junaški in zvesti do smrti!" je za-klical major. "Junaški in zvesti do smrti!" so ponovili častniki in vojaki. Potem so se zastave sklonile, zvili so jih in zaprli v zaboj, kakor v rakev. Votlo, kakor pri kakem pogrebu, so brneli bobni, ko so zaboj z zastavami potisnili v nek obok in jih zazidali. V orožju osivele vojake sem videl jokati kot otroke. XXXV. Še en poskus za beg. Drugi dan sem imel z Erlachom in drugimi tovariši službo v Tuilerijah. Stali smo v veliki, krasni dvorani baš pred kraljevimi sobami. D'Hervilly je pristopil iz bližnje poslanske galerije k nam in nam je šc-petaje povedal mnogo žalostnih novic. Že brž po zadnji zavezni slavnosti so predložili poslanci iz Marseja, naj se kralj odstavi. Ta dan bodo o tej predlogi razpravljali v postavodajalni skup ščini. Dalje je dospel oklic vojvode iz Braunschvveiga, in ta je zbudil še večje ogorčenje. Marsejci zdaj ne zahtevajo le kraljeve odstavitve, marveč, naj se zapre kakor talnik; kraljico, katero so dolžili, da je ona kriva vojne z Avstrijci, treba peljati v kletki skozi pariške ulice v ječo Laforce. "Če kralja odstavijo, je naša prisega pri kraju," rekel je Erlach. "Potem nas švicarske vlade tako odpokličejo. Ne pade nam v glavo, sukati meča za te nevredne jakobince." "Toda kralj se-ne dal odstaviti. On bode, on mora tokrat tvegati boj za svoj prestol, da, za svoje življenje, pripomnil je D'Hervilly. "Toliko bolje," odgovoril je Erlach-"Mi se bomo bojevali zanj, in če je treba, zanj tudi umrjemo." "Ne boste stali sami v nevarnosti-Jaz in več sto plemenitnikov z menoj se zberemo krog posvečene osebe njegovega veličanstva, pripravljeni vse. Tukaj imam Z000 vabil, da jih razdelim, in nobeden plemenitnikov, ki jim jih mislim razposlati, se ne bo odtegnil pozivu svojega kralja. Gospod Muos, vam imam povedati nekaj drugega! Marki Valdouleur je tudi prišel sinoči in se ustavil v svojem starem stanovanju, v Malteškem hotelu. Tam vas počakujejo, kakor hitro boste prosti službe. Kljub svojemu še vedno revnemu stanju se je vrli plemič privlekel iz Etampa, brž ko ie slišal o nevarnosti, da le enkrat zastavi svoje življenje za kralja". Govorili smo še skupaj, ko sta stopila oberstlajtnant Maillardoz in major Bachmann v predsobo, in D'Hervilly, ki ju je prijavil kralju, potem so stopili v malo sprejemno sobo Ludo-vika XVI. Kmalu nato so poklicali še Erlacha in mene v sobo v nemalo začudenje najinih tovarišev. (Dalje prih.) LEPA FARMA CENO. Prosim naznanite rojakom po širni Ameriki, da se nudi sedaj lepa prilika, ako se je kateri Slovenec naveličal mestnega življenja, slabega zraka, in slabe vode in si želi domovanja na deželi, kjer je zdravo podnebje, zdrav zrak in dobro voda se mu nudi lepa prilika kupiti si prijazni dom poldrugo miljo od towna Valley, Washington, 200 korakov od katoliške cerkve in 200 korakov od šole. Tukaj je slovenska naselbina stara 23 let, kjer je precejšno število Slovencev "Gorenjcev". Tukaj je dobro podnebje, kjer raste smrekovo in borovo drevje. Lepa in prijazna hiša se petimi sobami, 3 leta stara od znotraj plestrana in polakira-na, od zunaj barvana, ter ima veliko zidano klet in dva porča. Na kuhinjskem porču je mrzla studenčnica. Zraven hiše je drevje, 20 dreves vsake vrste, po 4 leta stara. Zemlje pri hiši je 1 aker in pol, vse ograjeno z dobrim plotom. Za to je primerna cena $1,200, in ako hoče še 75 akrov dobre zemlje pa $2,000. Vzrok prodaje je, ker imam preveč za obdelovati. Komur se dopade ta ponudba in bi rad boljšega popisa naj piše na naslov: Mrs. Anna Rollinsky, Valley, Wash. 58t8—Adv. Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Kdor kaj išče za vsakokrat** pri*b- č««je p* 25c. Za zahvale, naznanila in drag* p* 2 centa od vsake besede KONJ, DOBER ZA TE2KO DELO, se proda takoj. Več pove: Joliet Slovenic Bottling Co., Joliet, 111. ZA RACE IN GOSI IMAMO PO-sebno zmes iz koruze in alfalfe, ter Gluten Hog Meal za prešiče. 25 vrst piče za kokoši. Prodajamo vseh vrst moke — Ccresota, Gold Medal, Pillsbury in Marvel — vse po $1.50 za 49 funtni žakelj. Istotako prodamo Corn in Oat Meal, rženo moko in drugo. Fogerty's Big Feed Store, 609 Collins vogal Ohio St. Joliet, III. Chicago tel. 1223. — 60t2 POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici J. & A. Pasflertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL. gostilničar \ VINO, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe v naiem in Lunch Room. = Š1 MICHAEL CONWAY* 106 Loughran Bldg. ( Cass and Chicago Sts. JOLIET Posojoje lenar na zemljišča. Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. ;D Za Ta kraseo grafofon dobite pri nas po posebno nizki ceni. Vreden je $30.00, a mi ga damo za.................... $18.75 Imamo zalogo plošč na obe strani, ter jih prodamo po D: Frai stol« ^ose je c nele celo vseh Joče Č; lega (vzo krog cev. oddc miti žalUj K« done je p lino, gi štab; ie vi ;a »oda Ipaa. JOS. JONTES 601 Landau Ave. Joliet, Illine* ———»Hi Union Coal & Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furnitnre Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. ^ 0404« I J •o+o+o+q+o+o+o+q+o+o+o+o+o+o+o+o+o+o+o+ovo+q+o** oliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. i IPilt© ELk: Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. '»w0»0»0»0>p»0»0*0»0+0»0+0»0+0»0»0»»0»00»0»0»c***^ fa2p, "tiels '"■est * « «S »ašla Ko Posta !l I lak0 dar j Sačei je p, cesat 2dra\ vidu Av V « Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE EXPORt ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company on telefona 405, S. Bluff St.. Joliet. & Ho ... Sla "kil, *> c tCrili f tPr, 'ogl