Poštnina plačana v gotovini
Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za •/* leta 90 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 109.
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
|_|.a|a vsak ponedeljek, I2fiaf a gredo ta
Ljubljana, ponedeljek 27. septembra 1937
Cena po“memJ
številki din
VSO
Po
uveiiavlieniu
zadružnega
zakona
Zadružni zakon je bil razglašen v »Službenih novinah« ip je s tem stopil v veljavo. Ko je bila še v skupščini debata zaradi tega zakona, so naglašali tako vladni in opozicionalni poslanci, da se bo s tem zakonom začela nova doba za zadružništvo. Želimo, da bi se te optimistične napovedi tudi izvršile, čeprav nam zaenkrat še manjka prave vere v to.
To pa predvsem zato, ker daje novi zakon prevelike ugodnosti vsem zadrugam brez razlike, da pomeni danes že zadružna oblika sama za vsako podjetje velik plus. Neizogibna .posledica tega je, da bodo nastajale nove zadruge ne v prvi vrsti zaradi zadružne misli, temveč iz čistih poslovno-špekula-tivnih namenov. Zakaj se vendar ljudje ne bi posluževali davčnih olajšav, če se jim pa te prinašajo kar na krožniku. In da ta naša napoved ni brez podlage, dokazuje ustanovitev »Nabavljalne zadruge industrialcev kr. Jugoslavije«, s katero se je zadružna misel že privedla ad absurdum. A kljub temu bodo tudi ti največji kapitalni mogotci deležni zadružnih privilegijev. Zakon, da velja zaščita samo socialno šibkim elementom, je tu temeljito pogažen in kar pikantno je, da k teinu molče tudi voditelji zadružništva'. Ali se res tako boje diskusije o privilegijih?
In vendar se tej diskusiji ne bo mogoče ogniti, že v interesu same ga zadružništva. Kajti ti privilegiji bodo nujno privabili v zadružne vrste tudi elemente, ki v zadružništvo ne spadajo. Ti privilegiji pa bodo končno vplivali tudi na za' druge same, da se bodo manj zanašale na svoje lastno delo, ko pa na blagoslov teh privilegijev. Zadružni duh bo stopil v ozadje, v ospredju pa bo zato tem bolj' čisto poslovni duh. Materialni uspeh:, zadrug bodo morda s tem večji, toda njih upravičenost bo vsak dan manjša, ker pač nima ne dr žava in ne javnost nobenega posebnega interesa na tem, da posebej ščiti podjetja, ki poslujejo prav tako ko vsa druga. Pod silo razmer bo država prisiljena, da revidira določbe o posebnih olajšavah zadrugam.
Tedaj pa se prav lahko zgodi, da se bo odvzelo preveč ugodnosti za drugam, kakor se dajejo danes te preštevilnim zadrugam. Prav ver jetno je, da bodo takrat morale plačati račun čiste in prave zadruge za prevelike ugodnosti, ki so jih uživale neprave zadruge. Re zultat teh prevelikih in preštevil nih privilegijev bo torej v škodo ravno pravim zadrugam.
Zato pravimo, da je v interesu zadružništva samega, če se n,e izogiba debati o privilegijih. Pa tudi iz drugih razlogov bi bila takšna debata zelo koristna. Jedro vsega zadružništva je v kreditnih zadrugah, ker te so temelj gospodarske osamosvojitve kmetskega ljudstva Te morejo tudi dati sredstva za vse druge produktivne zadruge Danes pa vidimo, da so baš te kreditne zadruge na tleh, pa čeprav uživajo tudi te zadružne privile gije. Dokaz, da je treba za te za druge storiti nekaj več in da so Potrebne posebne pomoči. In za vse slovensko gospodarstvo bi tudi bilo silno važno, da bi* se jim ta
posebna podpora dala, a nanjo se kar pozablja. Tudi v tem je znak, da je prava zadružna misel potisnjena že v ozadje in da je nabav-ljalno zadružništvo danes na višku.
Nič ne dvomimo, da bodo nekateri tudi te naše dobrohotne besede sprejeli kot napad na zadružr ništvo. Takšnega postopanja smo že vajeni in zato nas tudi ne more razburiti, še manj pa odvrniti od tega, da ne bi še naprej opominjali
na nujno potrebo, da s,e vrne v naše zadružništvo zopet pravi zadružni duh, ko bodo zadruge gledale predvsem na to, da dvignejo gospodarstvo na deželi, ne pa da delajo navadne trgovske posle. Močne in napredujoče so bile naše zadruge, ko so jih vodili požrtvovalni zadružniki in takrat so bile blagoslov za narod. Stari ideal naših zadrug je treba zopet poživiti,
ker bodo sicer naše zadruge kmalu popolnoma zbirokratizirane, kakor so danes že mnoge. Kajti kadar naraste obseg poslovanja zadrug tako, da ga posameznik ne more več pregledati, temveč da treba postaviti poseben uredniški aparat, ki vodi vse posle, takrat je tudi zadružna misel na umiku. In to se more danes le pri premnogih zadrugah tudi že konsta-tirati.
Napačen zaključek
Nainoveiši
argument	“	za
..Ta-Te"
V »Vremenu« in najbrže tudi drugih listih je izšel celostranski inserat, ki na podlagi statističnih podatkov o številu konkurzov, na novo prijavljenih trgovin in povišanja števila zavarovancev v Beogradu dokazuje naslednje: Odkar dela »Ta-Ta« v Beogradu:
1. ni prišel niti en trgovec v konkurz,
2. je število trgovin v Beogradu naraslo,
3. se je v Beogradu hitreje ko v notranjosti države povečalo število pomožnega osebja,
4. se je povečala plača pomožnega osebja in
5. je ženska delovna sila plačana bolje od moške.
Isti inserat je objavilo tudi »No-rodno blagostanje«, ki je dodalo še nekaj statističnih številk, za uvod pa razlilo še mnogo »sosa« samohvale na svoje edino pravilno stališče, ker zagovarja »Bafo« in veleblagovnice.
Nikakor ne dvomimo, da bodo ti navidezni argumenti marsikoga prepričali, zlasti vse one, ki imajo rešpekt pred statističnimi številkami.
Kdor pa objektivno presoja številke, ta pa bo prišel do drugega rezultata. In sicer do naslednjega: Vse številke, ki jih je objavilo »Narodno blagostanje« in ki so navedene v inseratu »Ta-Te«, dokazujejo samo eno,
da namreč preživlja Beograd visoko gospodarsko konjunkturo.
To edino dokazujejo te številke. In čuditi bi se moral tudi človek, če ne bi živel Beograd v tej konjunkturi. Za Beograd so se izdale iz državnih sredstev samo v zadnjem času stotine milijonov. Omenjamo le zemunski most, ureditev pristanišča, celo vrsta novih državnih palač, beograjski velesejem itd. Vse te dotacije se vendar morajo v gospodarskem življenju Beograda poznati. A ne samo Beograd, temveč tudi vsa njegova ožja in širša okolica se je v zadnjih letih gospodarsko silno opomogla Dvig cen kmetskih proizvodov je dvignil narodni dohodek vse okolice Beograda, ta je zopet dvignil kupno moč prebivalstva, da ni prav nič čudno, če so pogoji za trgovino v Beogradu ugodnejši ka ‘kor so bili. Stalno pa se množi tudi število prebivalstva, da je tudi zaradi tega odjem po trgovinah večji. V takšni izredno ugodni konjunkturi naravno število trgovin ne more padati niti ne morejo biti konkurzi. V Beograd se je poleg tega preselila cela vrsta velikih tvornic, ker se v Beogradu odda jajo vse državne nabave in ker je tudi v Beogradu davčna praksa manj ostra, kakor pa je n. pr. v Sloveniji. Bil bi zato naravnost čudež, če bi še v Beogradu trgovina nazadovala. Bila bi že prava ka-
tastrofa, če bi pri še tako ugodnih pogojih nazadovala trgovina v Beogradu.
Te velike konjunkture naravno tudi »Ta-Ta« ni mogla zaustaviti in jo je nasprotno tudi sama bila deležna. Konjunktura je bila pač tako močna, da je prenesla tudi konkurenco »Ta-Te«. Ta konjunktura pa ni prav nobena zasluga »Ta-Te« in je zato naravnost smešno, pisariti, da se je trgovina v Beogradu dvignila, odkar je v Beogradu »Ta-Ta«. Moglo bi se kvečjemu reči, da se je dvignila kljub »Ta-Ti«!
Nekaj drugega bi bilo, če bi mogla dokazati »Ta-Ta« neko zvezo med splošnim dvigom gospodarstva in njenim delovanjem. Te zveze pa ni in je nihče ne more sfa-bricirati.
Agrarna kriza je nehala brez sodelovanja »Ta-Te, državne dotacije je dobil Beograd tudi brez pomoči »Ta-Te« in prav tako se je število prebivalstva pomnožilo čisto brez ozira na »Ta-To«. To je prav tako, kakor je Beograd po vojni doživel svojo prvo veliko konjunkturo, ko je število trgovin še vse drugače naraslo ko sedaj, prav tako pa število zavarovancev, pa čeprav o »Ta-Ti« takrat še ni bilo ne duha ne sluha. Samo diče-nje s tujim perjem so zato samo-lvale »Ta-Te« o njenih dozdevnih zaslugah za dvig trgovine. Ta dvig je posledica čisto drugih faktorjev, predvsem pa konjunkture.
Sicer pa je treba tudi še k statističnim številkam samim, ki jih navaja »Ta-Ta«, nekaj dostaviti.
Ves dvig števila zavarovancev nikakor ne gre na račun zboljšanja gospodarskega stanja, temveč je tudi posledica vedno bolj stroge evidence članstva pri naših okrožnih uradih. Statistika »Trgovačke omladine« je brez istočasne primerjave z gibanjem članstva pri »Merkurju« popolnoma brezpomembna, ker ne pove nič. Znano je vendar, da mnogi iz Merkurja prestopajo k Trg. omladini in Trg. bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani. Povišanje delav-
skih mezd je posledica — ne »Ta-Te«, temveč številnih stavk, ki so bile v vsej državi. Ta povišanja so si izvojevali delavci in nima pri tem »Ta-Ta« nobenih zaslug, kvečjemu če bi »Ta-Ta« organizirala ta stavkovna gibanja. Tega pa menda niti najbolj patentirani zagovorniki »Ta-Te« ne bodo trdili. Kar se tiče višjih plač ženskih moči ko moških v Beogradu, je to tudi poglavje za sebe. V Beogradu so pač ženske pisarniške moči bolje plačane ko moški delavci ter tudi pri tem nima »Ta-Ta« nobene zasluge.
Če se hoče že bahati »Ta-Ta« z višino ženskih plač, potem naj lepo objavi, kako plačuje svoje uslužbenke in kako jih plačujejo drugi. Seveda pa mora te številke »Ta-Te« ugotoviti posebna in objektivna komisija! Samo v tem primeru, če bi »Ta-Ta« mogla dokazati, da je z višino svojih plač vplivala na splošno povišanje ženskih plač. bi se smela z njimi tudi postavljati. Tako pa je njen »argument« le za nekritične ljudi.
Sicer pa se vidi vsa praznota Ta-tinega argumenta iz naslednjega: Tudi v Novem Sadu, Ljubljani, Zagrebu in po drugih mestih, kjer ni nobene veleblagovnice »Ta-Te« in še nobene njene podružnice, se je znižalo število konkurzov, povečalo število trgovinskih obratov, naraslo število zavarovancev in narasla tudi dnevna zavarovana mezda. Po logiki »Ta-Te« in slav nega »Narodnega blagostanja« bi mogli o vseh teh mestih reči, da se je to zboljšanje doseglo samo zato, ker ni v teh krajih »Ta-Te«.
Zato pa ne mešajmo pojmov in zato ne pripisujmo tega, kar je posledica občnih razmer, posameznim podjetjem.
Zato pa tudi najnovejši »argu ment« »Ta-Te« ni mogel oslabiti zahteve trgovstva, da se morajo veleblagovnice v naši državi prepovedati. Dovolj je, če si je že tuji kapital osvojil naše rudnike in če ima vedno močnejšo pozicijo v in dustriji in denarništvu. Nikakor pa se ne sme dopustiti, da bi osvojil še našo trgovino, ki je dosedaj večinoma le še v nacionalnih rokah
dolžnikov in 536'6 milijona din in na podružnico v Sarajevu 142.838 dolžnikov s 321*3 milijona dinarjev dolga.
Za te dolgove bi morali plačati kmetje do srede septembra prve anuitete. Po računih PAB bi znašala vsota prvih anuitet približno 230 milijonov din. Do 18. septembra pa jih je bilo plačanih za samo 74*2 milijona din, to je nekaj manj ko ena tretjina vsote. Od 651.155 dolžnikov je plačalo prve obroke le 271.400 dolžnikov.
Značilno je, da so največ plačali slovenski kmetje-dolžniki.
Tako je plačalo prvi obrok od 54.186 dolžnikov podružnice v Ljubljani 37.521 ali 69'0 odstotka, ki so skupno plačali 35T odstotka, to je več, kakor pa znaša državno povprečje (32'5 odstotka).
V Zagrebu je plačalo 57'5 odstotka dolžnikov, v Beogradu 40 odstotkov, v Sarajevu pa samo 20'6 odstotka. V Sarajevu so plačali kmetje le 10'9 odstotka dolžnih anuitet.
Iz teh podatkov se vidi, da so bili plačani predvsem manjši dolgovi do 25.000 din, za katere se plačuje anuiteta le od na polovico znižanega zneska, dočim morajo drugi dolžniki plačati to od celega dolga. Vzrok, da je bilo tako malo plačanih anuitet je tudi v tem, ker še niso rešene vse prošnje za znižanje dolga.
Priv. agrarna banka baje namerava, kakor poroča »Jugoslov. Kurir«, v kratkem pričeti z izterja-vanjem dolžnih anuitet po davčnih upravah. Obrazci za te prisilne izterjave so že gotovi in bodo v kratkem razposlani. Mnenja smo, da bi morala PAB s tem izterjava-njem počakati vsaj tako dolgo, dokler niso rešene vse prošnje za znižanje dolga. Šele ko bodo te prošnje rešene, bo tudi situacija popolnoma čista in tedaj se bo tudi šele mogla izTeči končna sodba o tem, če kmetski dolžniki dobro ali slabo plačujejo svoje dolgove. Zato naj PAB izterjavanje kmečkih dolgov še odloži.
Kako se p kmetski dolgovi
Pred prisilnim Izterjevanjem kmetskih
dolgov
Privilegirana agrarna banka, pri kateri so centralizirani vsi kmetski dolgovi, je objavila podatke o
dosedanjih plačilih kmetskih dolžnikov. Vseh kmetskih dolžnikov je prevzela banka od denarnih zavodov 651.155, ki so bili' dolžni 2'8 milijarde dinarjev.
Od teh dolžnikov in dolgov je odpadlo: na centralo v Beogradu 323.588 dolžnikov in 1407'5 milijona din dolga,
na podružnico v Ljubljani 54.186 dolžnikov in 550'8 milijona din, na 'podružnico v Zagrebu 130.593
Za 666 milijonov aktivna naša zunanja trgovina
V prvih osmih mesecih t. 1. smo izvozili blaga za 3959*9 milijona din, uvozili pa le za 3294 milijonov, da je naša> trgovinska bilanca aktivna za 665*9 milijona din.
Lani smo v istem času izvozili za 2.333*7, uvozili pa za 2.587*7 milijona din, da smo bili pasivni za 254 milijonov din.
Naš izvoz se je letos v prvih osmih mesecih povečal za 1626*2 milijona din ali za 69*9 odstotka, uvoz pa za 705 milijonov din.
Sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih železnic
»Italo-Jug« poroča, da je prišlo do sporazuma med italijansko in jugoslovansko železniško upravo, da si ne bosta več medsebojno konkurirale, temveč sodelovale. Pogajanja, ki so bila v ta namen začeta, so potekala ugodno. Posebno se je pogrešalo, da ni bilo nobenega posebnega organa, ki bi služil kot zveza med obema generalnima direkcijama. Da se ta ne-dostatek odpravi, je italijanska gen. direkcija kot finančno močnejša sklenila, da ustvari tak organ v obliki Urada italijanskih državnih železnic v Beogradu. Ta urad bo v najkrajšem času tudi otvorjen. Zainteresirani krogi pričakujejo od delovanja tega urada zelo ugodne rezultate.
O
800 milijonov suficita za leto 1936./37.
Zaključni računi za proračunsko leto 1936/37. bodo v kratkem gotovi. Kakor se poroča iz Beograda, je bil po teh računih dosežen su-ficit skoraj 800 milijonov din.
I ši meri, namesto njih pa gotovi izdelki. Reorganizacija ital. zunanje trgovine bi morala biti gotova do | konca leta 1938.
Kakor se iz vsega tega vidi, ni Ivsa reorganizacija nič drugega ko forsirana avtarkija.
Kabel Maribor—Beograd bo izročen prometu na jesen 1939
Ministrski svet je izdal uredbo o nabavi in položitvi telefonskega kabla med Beogradom, Zagrebom, Mariborom in avstrijsko mejo. Poštni minister se z uredbo pooblašča, da najame za položitev kabla potrebno posojilo pri Drž. hip. banki v znesku 267 milijonov din. Posojilo bo plačano z letnimi obroki v višini 30 milijonov din iz proračunskih sredstev poštnega ministrstva.
Poštni minister dr. Kaludjerčič je dal ob tej priliki posebno izjavo, v kateri navaja, da bo posojilo plačano do 1. oktobra 1947 Kabel bo dolg 700 km (v naši dr žavi) in njegova skrajna zmogljivost bo 90 zvez. Zaenkrat pa se bo njegova kapaciteta uporabila le na pol. Dela za položitev kabla bodo trajala 2 leti in bo izročen kabel prometu na jesen 1939. S polo* žitvijo tega kabla bo telefonska mizerija pri nas v glavnem pre-anagana, kar se namreč tiče medkrajevnega prometa. Država je imela dosedaj zaradi pomanjkljive telefonske službe približno 25 milijonov din na leto izgube. Ta izguba bo sedaj odpadla ter se bodo dohodki države od telefonskega prometa podvojili.
Ni treba posebej poudarjati, da ,So zlasti zadovoljni gospodarski ljudje, da bo vendar enkrat položen novi kabel Maribor—Beograd.
»Snia Viscosa« v Jugoslaviji
Znana italijanska tvornica »Snia Viscosa« je zaprosila v Jugoslaviji za dovoljenje, da zgradi svoje podjetje v Jugoslaviji. Milanska
družba namerava v ta namen investirati 5 milijonov lir.
Jugoslovanski izvoz v Italijo
V letošnjem prvem polletju smo izvozili v Italijo blaga za 249,7 milijona din, t. j. za 217,5 milijona din več kakor pred enim letom. Izvozili pa smo (v milijonih din): pšenice za 15, koruze za 10,6, fižola za 6, žive živine za 42, živih prašičev za 11, žive perutnine za 9, svežega mesa in zakla-
ne živine za 8,2, jajc za 8,9, slani-1 ne za 2,2, lesa za 92,7 in drugega | blaga za 43,2 milijona din.
Politične vesti
Večja prodaja italijanskih avtomobilov
Letos se opaža mnogo bolj živahna prodaja italijanskih avto-1 inobilov ko druga leta. Tako se je v zadnjem tromesečju prodalo v Italiji povprečno po 2228 avtomobilov na mesec. To pomeni, da se je prodaja povečala za 45%, ker lani se je prodalo le 1533 avto-j inobilov na mesec.
Važna	gospod
vprašanja
Prevkniižba teriatev in državnih dobav na račun davčnih obveznosti dobavitelia
Močna pasivnost italijanske trgovinske bilance
Obseg italijanske zunanje trgovine se je v prvem letošnjem polletju močno povečal. Dočim je znašal v 1. 1936. samo 4,9 milijarde lir, je narastel v prvem polletju 1937 na 12,3 milijarde lir. V večji meri pa se je povečal uvoz ko izvoz, kakor kažejo naslednje številke.
Italija brez kolonij:
Uvoz v milijonih lir
1936	1937
2.786	6.935
Izvoz
1.254	3.777
Saldo 1.532	3.158
S kolonijami je narastel uvoz od 2.858 milijonov lir v 1. 1936. na 7.071 v 1. 1937., izvoz pa od 2.122 na 5.251, da se je pasivnost trgovinske bilance znižala na 1.820 milijonov lir. Največ je uvozila Italija v 1. 1937. žitaric, premoga, bombaža, oljnatega semena in bakra, volne itd. Izvozila pa je naj več pomaranč, bombažnih tkanin, umetne svile, avtomobilov in bombažnega prediva.
1935
7.663
4.478
3.185
Zveza industrijcev v Ljubljani je izdala novo okrožnico, v kateri obravnava tudi več splošno važnih gospodarskih vprašanj. Tako daje na vprašanje, v katerih primerih je mogoče plačati državne davke z odstopom terjatev proti državi, naslednje pojasnilo:
Ako ima davčni zavezanec terjatve proti državi, ki so likvidne in izplačljive pri dravski finančni direkciji, more zahtevati s posebno in kolkovano vlogo, naslovljeno na računski oddelek dravske finančne direkcije, da se njegova terjatev preknjiži za račun dolžnih davkov. To pa se more zgoditi le na podlagi od pristojnih nakazo-valcev občne državne uprave že izstavljenih in dravski finančni direkciji že predloženih plačilnih nalogov. Zato naj se v teh vlogah vedno navede številka in datum plačilnega naloga, katerega je pristojno nakazovalno oblastvo izdalo dravski finančni direkciji.
Terjatev davčnih zavezancev proti resorom, ki imajo lastne likvidature in lastne blagajne, na primer vojska in mornarica ter promet (železnica, pošta, gozdne uprave, državni rudniki itd.), finančna uprava v nobenem primeru ne more prevknjižiti. Davčni zavezanci morejo v teh primerih pri pristojnih specialnih blagajnah sami izposlovati prevknjiž-bo terjatve na račun dolžnih davkov.
Prevknjižbe so možne samo za račun državnih davkov. Prevknjižbe terjatev iz državnih dobav za račun obveznosti proti samoupravam (avtonomne doklade, bed-nostni sklad itd.) v nobenem primeru niso dopustne.
Le na prednji način in po računskem odseku finančne direkcije se morejo kriti davčni zaostanki strank z raznimi nepokritimi računi in terjatvami proti državi.
Dokler prevknjižba ni izvedena, se brezpogojno predpisujejo eksekucijski stroški in zamudne obresti, ker redno plačevanje davkov ni v nobeni pogojni zvezi z državnimi dobavami. Vse tozadevne prošnje strank se načeloma zavračajo.
Kar se tiče prevknjižbe davčnih dobroimetij, velja naslednje: Prevknjižba dobroimetja privatne stranke na davčne zaostanke druge privatne stranke ni dopustna.
Pač pa je vsaka stranka upravičena zahtevgti, da se njeno dqbro-imetje na državnih davkih in na avtonomnih, dokladah prevknjiži na vse one njene obveznosti, ki se pobirajo po davčnih upravah, pa naj bodo to druge davčne oblike, takse, kakršne koli državne davščine in tudi samoupravne doklade, bednostni fond itd.
Pri takih prevknjižbah se upošteva vedno le predpis za celo te koče leto, ki mora biti za dotično leto definitivno izvršen, kajti le v
predpis deliti samo na že v plačilo zapadle obroke pri prevknjižbah ni dopustno.
Za davčne oblasti se morajo voditi trgovske knjige v državnem jeziku
V konkretnem primeru je reklamacijski odbor odločil, da se trgovske knjige, ki se vodijo v nemškem jeziku, ne morejo smatrati za redne trgovske knjige v smislu določb o davčnem odinernem postopku. Proti tej odločbi je vložila prizadeta stranka tožbo na upravno sodišče, ki je dotično odločbo reklamacijskega odbora razveljavilo, češ da predpisuje pravilnik k čl.. 120. zakona o neposrednih davkih samo to, da se morajo trgovske knjige voditi v živem jeziku. Proti tej odločbi upravnega sodišča se je državni zastopnik pri reklamacijskem odboru pritožil na državni svet, ki je sodbo upravnega sodišča razveljavil in
potrdil odločbo reklamacijskega odbora na podlagi teh razmotri-vanj:
Po čl. 3. ustave je službeni jezik kraljevine Jugoslavije srbsko-hrvalsko-slovenski. To pomeni, da se morajo stranke pri državnih oblastih posluževati samo tega jezika. Potemtakem more sprejeti oblastvo pismene dokaze samo tedaj, ako so v službenem jeziku, oziroma ako so iz tujega jezika na službeni jezik prevedeni in overovljeni. To velja še tem bolj, ker je minister za trgovino in industrijo z odločbo VI. br. 1588 z dne ‘25. marca 1921 odredil vsem tujim delniškim družbam, da morajo voditi svoje knjige v službenem je ziku. Ako velja ta odredba za vse tuje družbe, je gotovo, da se nanaša tudi na domače.
Iz teh razlogov se trgovske knji' ge, ki se vodijo v tujem jeziku, ne morejo koristno uporabiti niti pred davčnim, niti pred reklamacijskim odborom.
Romunska	go
koniunktura
Pred reorganizacijo ital. zunanje trgovine
Po rimskih poročilih namerava italijanska vlada izpremeniti sedanji sistem ital. zunanje trgovine.
Ni pa še znano, kakšna bodo na čela nove italijanske politike. Na vsak način pa bo Italija pridržala klirinški sistem, ki ga pa namera va izpremeniti tako, da ne bo Italija proti nobeni drugi državi pasivna. Uvoz iz ene države ne bo smel presegati italijanskega izvoza v dotično državo. Kako bo ta cilj italijanska vlada tudi dosegla, je čisto nejasno, ker se pasivnost italijanske zunanje trgovine pač ne da odpraviti tako zlepa.
V zvezi s tem se govori, da pripravlja rimska vlada nov načrt za ureditev izvoza industrijskih pred- [tem primeru se more z gotovostjo metov, in sicer v tem smislu, da izjaviti, da ni v dotičnem letu pri bi se surovine izvažale v čihi manj-1 čakovati več prirastkov. Celoten
Finančni minister Caucicov je sprejel romunske novinarje ter jim dal kratek pregled o gibanju državnih dohodkov v tekočem proračunskem letu, ki se začne Romuniji tako kakor pri nas, dne 1. aprila. Dohodki so v prvih petih mesecih letošnjega proračuna presegli predvideno višino. Neposredni davki so dali za 20% večje dohodke, posredni za 23%, takse Za ‘27% ter režijski . in monopolski dohodki za 33 oziroma za 3% večje dohodke, kakor pa so bili preračunani. Skupno so bili letos državni dohodki za 1,4 milijarde lejev višji ko v isti dobi lani. Zaradi tega ugodnega stanja državnih financ, ki jamčijo za popolno izvedbo proračuna, se more sklepati na ugodno gospodarsko stanje, a tudi na ugoden zaključek proračunskega leta, čeprav je ta za 2 milijardi višji od lanskega. Finančni minister presoja optimistično tudi nadaljnji razvoj državnih financ ter romunskega gospodarstva.
To zboljšanje dokazujejo tudi številke o hranilnih vlogah pri Narodni banki, hranilnicah in poštnem čekovnem uradu. V zadnjih treh letih so se vloge pri Narodni banki podvojile, pri hranilnicah potrojile in poštnem čekovnem uradu celo podevetorile. Tudi borzni tečaji državnih rent so se v zadnjih letih močno okrepili. Deloma so celo presegli svojo nominalno vrednost ter dosegli dvojno vrednost prejšnjih tečajev.
Polletne bilance bank dokazujejo znatno likvidnost bukareštanskega trga. Tako terminske vloge ko kontrolnorentni krediti so narasli, in sicer prve za več ko eno milijardo, drugi pa za sto milijonov lejev. Da je bila dosežena tako velika likvidnost, je predvsem zasluga bank, ki so v zadnjem času
pri dajanju kreditov zelo previdne. Zanimivo je, da zaradi velike likvidiibSti banke v mnogo manjšem obsegu potrebujejo reeskont-ne kredite pri Narodni banki, da je ta prav znatno razbremenjena. Objavljene polletne bilance bank izkazujejo stanje kreditov v zadnjih treh letih. Največji je obseg kreditnih operacij pri trgovskih menicah, ki se giblje na višini približno 9 milijard lejev.
Zelo ugodno se razvija tudi romunska zunanja trgovina, ki je dosegla letos silno visoko aktivno bilanco, da je mogla romunska vlada znatno omiliti vse dosedanje uvozne predpise.
Konkurzi - poravnave
Francoski londonski veleposlanik Corbin je izjavil Edenu, da Francija ne bo več trpela novih pošiljk »prostovoljcev« v Španijo. Po drugih vesteh je Francija pripravljena priznati aneksijo Etiopije, če odpokliče Italija vse svoje vojake iz Španije in če izprazni Baleare.
V francoskih političnih krogih se nič več ne presoja zun. politična situacija kakor pred dnevi, ko je pristala Italija na nyonski sporazum. V Parizu so namreč prepričani, da je Mussolini popustil le navidezno, da bi imel za svoje potovanje v Nemčijo bolj ugodno stališče. Dejansko pa Italija svoje politike ni prav nič spremenila, Mussolini je prispel v soboto zjutraj na avstrijsko mejo, kjer so ga pozdravili zastopniki avstrijskih oblasti. Na glavni miinchenski kolodvor je prišel ob 10. dopoldne. Prisrčno še je pozdravil s Hitlerjem in nato odšel v častno dvorano, kjer je sprejel zastopnike nemških oblasti. Po pregledu čet se je odpeljal v avtomobilu s Hitlerjem pred Hram časti, kjer so pokopani 1. 1923. pri ponesrečenem puču padli narodni socialisti. V drugem avtomobilu sta bila glavna tajnika fašistične in nar. social, stranke Starace in Hess, v tretjem zunanja ministra Ciano in Neu-rath, v četrtem pa ital. prosvetni minister Alfieri in propagandni minister Gobbels. Nato se je odpeljal Mussolini v palačo princa Karla, kjer se je poslovil od njega Hitler. Po kratkem odmoru je Mussolini obiskal ob pol dvanajstih Hitlerja v njegovi vili, nakar je bila spominska slovesnost v Hramu slave ter je Mussolini obiskal Rjavo hišo. Slavnostnega kosila so se udeležili vodilni narodni socialisti in člani Mussolinijevega spremstva. Popoldne sta se sestala tudi oba zunanja ministra Neurath in Ciano. O njunem sestanku pa. ni bil izdan noben komunike. Ob 19’15 se je odpeljal Mussolini na manevrsko ozemlje. Ves čas Mussolinijevega bivanja v Miinchenu so ga množice ljudstva navdušeno pozdravljale. Mussolini je imenoval Hitlerja za zasluge, ki si jih je pridobil Hitler za boj proti boljševizmu, za častnega kaplarja fašistične milice, kar je najvišja čast, ki jo more kdo pridobiti v fašističnem gibanju.
Nemški listi seveda obširno pozdravljajo Mussolinija ter nagla-šajo, da je bila Italija prva sila, ki je razumela nemške pritožbe po vojni. Italijanski narod je pod Mussolinijem tudi kot prvi nastopil proti komunizmu.
Mussolini je pred svojim odhodom iz Rima dejal novinarjem, da je njegov obisk v Nemčiji poudarjena manifestacija za politiko močnega miru. želi, da bi svet razumel, da sta Nemčija in Italija brezkompromisno za mir, ki bo zavaroval ljudi pred nenadnimi preobrati.
Tudi svetovni tisk obširno poroča in piše o Mussolinijevem obisku. Francoski listi so mnenja, da ne bo mogel Mussolini doseči tega, kar pričakuje. Madžarski listi poudarjajo, da ima Mussolinijev obisk predvsem manifestanten značaj. Gayda piše, da ni pričakovati nobenih posebnih protokolov, ker da sodelujejo nemške in italijanske vojne sile pri dnevni svetlobi in zato tudi ne potrebujejo nobenih formalnih protokolov.
Ameriška vlada je v Tokiu protestirala proti bombardiranju Nankinga in krajev, kjer biva samo civilno prebivalstvo. _S tem bombardiranjem se ogroža tudi nev-
dr. Dolinar, upravnik mase od vetnik dr. Urbanc. Oglasitveni rol do 23. oktobra. Ugotovitveni na rok dne 29. oktobra ob 9.
Zunanja trgovina
Razelašcn ie konkurz o premo- tralno prebivalstvo. Ameriška vla-uazgiasenj K0I1KU * ° F da si pridržuje pravico, da bo za-ženju zapuščine po pok. dr. br-1 ptevala od Japonske odškodnino nestu Kobetu. Konkurzni sodnik za vse uničeno premoženje svojih
Jugoslavija je uvozila iz Moravske Ostrave v prvi polovici septembra 246 (lani le 101) vagonov premoga. Skupno se je povečal izvozi važna posvetovanja sovjetskih vo
državljanov, a tudi za ubite in ranjene Amerikance. Podobno izjavo so podali japonski vladi tudi francoski, angleški in drugi poslaniki.
Japonski državnik Arita se je po obhodu rusko-japonske meje vrnil na Japonsko. Novinarjem je izjavil, da je vojaška zmaga Kitajcev nad Japonci nesporna. Vendar pa bi mogla vojna trajati še dolgo in v tem primeru je zelo verjetno, da pride tudi do rusko-japonske vojne.
V Moskvi so bila te dni usodno
odšlo namesto 310 1722 vagonov.
Nemčija namerava prodajati avtomobile po dumpinških cenah. Najprej bi prodala v Jugoslavijo 400—600 manjših voz po posebno nizkih cenah.
Romunija je povišala izvozno premijo na vino od 3000 lejev na 7000 lejev za vagon.
Na Poljsko je odpotovala delegacija angleških premogovnih industrij, da se tam pogaja o ustanovitvi premogovnega kartela evropskih držav.
premoga iz Moravske Ostrave v diteljev glede položaja na Daljnem prvi polovici septembra za 130 od- vzhodu. General Bliicher je bil odstotkov. Najbolj v Italijo, kamor je ločno za to, da sovjetska Rusija ta-
 .	  i	koj	vojno proti Japonski, ker
so sovjetske čete ob rusko man-džurski meji že razpostavljene. Maršal Vorošilov pa je bil proti temu, ker da javno evropsko mnenje še ni psihološko dovolj pripravljeno za vojno med Rusijo in Japonsko. Stalin si je pridržal odločitev za nekaj dni. Bliicher se je takoj po posvetovanju vrnil na Daljni vzhod.
Po uradnem poročilu je padlo v zadnjih bojih na asturski fronti 306 italijanskih vojakov.
Denarstvo ITEDEN NA UUBUANSKI BORZI
Beograjska borza
Tendenca na beograjski borzi je bila tudi pretekli teden čvrsta, a je na koncu pekoliko popustila, da so tečaji neznatno nazadovali. Vojna škoda je n. pr. narasla že na 413 in 414, a je potem nazadovala
na 412, zaključila pa v petek na I nulem borznem te nu m
410. Večina papirjev vojne škode I stila, saj je bil osezen s upni ________
je v trdnih .rokah in borzijauci, ki | so kupili vojno škodo po 404, koli kor je bil njen tečaj mesece dolgo,
POSEBNO POROČILO „TRQOVSKE0A LIS TA*
Drva:	o.-,	V t
laikova, za 100	kg .	13 —	14-
hrastova, za 100	kg	.	12-—	13-
Ogljc:
(bukovo, za 100	kg	.	37 —	45-
»canella«, za 100	kg	.	42 —	47 -
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet din 10,026.396'24.
Kupčijska živahnost tudi v minulem borznem tednu ni popu-
din manjši nego v predzadnjem tednu. Dosedanji, v tem mesecu ne' k upu j e j cT voj mT" škode~ po^ 412! I perfektuirani devizni zaključki Zato je tudi povpraševanje padlo Posegajo ze vsoto 28 milijonov in se je tečaj vojne škode znižal. dinarjev.	.
Tečaji papirjev pa so nekoliko V poedmrh devizah se je gibal popustili tudi zato, ker je bilo zelo | skupni promet tako e. malo poslov. Menda so dosegli te čaji že tako visoko stopnjo, da ni-
Devize:
predzadnji minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev)
majo borzijanci pravega zanimanja za nakup papirjev.
7odstotni Blair je popustil v ponudili za četrt, v povpraševanju pa za pol točke na 85—86. Podobno je popustil Bodstotni Blair, dočim so se Bodstotni dalmatinci okrepili za 1 točko. Delnice Narodne banke so popustile za 100 din, po zvonu so se prodale po 7480 din.
Promet je bil majhen, za več ko poldrug milijon manjši ko prejšnji teden.
Kupčij z delnicami industrijskih Podjetij skoraj ni bilo. Prodale so se le delnice Jadranske plovidbe po 50 din.
Na deviznem trgu je bila kupči- ... ja mnogo bolj živahna, ker je bilo vatnem kliringu povečal za nad povpraševanje precejšnje. Tečaji 11c' mili j. dinarjev.
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
Din. deviza
Dunaj
London
New York
Pariz
Praga
Solun
Stockholm
59
4838
8
264
524
560
3247
489
19
3
65
1
76
3641 priv. klir.
264
1456 avstr. pr. ki 945 avstr. pr. ki 3047 priv. klir. 517
77 3
— boni
			din	din
8% Blair	20.	IX.	93’25	94'25
	24.	IX.	94'50	95'50
7% Blair	20.	IX.	84'—	85'50
	24.	IX.	85--	86'-
7% Seligman	‘20.	IX.	99'-	100'—
	‘24.	IX.	98'50 100 —	
4% agr. obv.	20.	IX.	53'-	54'-
	‘24.	IX.	53'50	54'—
4% drž, gar.				
agr. obv.	20.	IX.	51750	53'-
	24.	IX.	51'—	53 —
6% begi. obv.	20.	IX.	76 —	77 —
	24.	IX.	76-50	78'—
2'5% voj. škoda 20.		IX.	407750 409'—	
	24.	IX. 412-		414 —
Iz gornje razpredelnice je razvidno, da je nazadoval promet z nemškimi markami skoro za 1,2 milij. dinarjev, z angl. funti pa le za 200 tisoč dinarjev, medtem ko se je promet v avstrijskem pri-
pa so se malo izpremenili. Klirinška marka je ostala brez izpre-membe na 12'82, Dunaj se je dvignil (za blago) na 848, za denar na 847. London je ostal ves ta teden brez izpremembe. Grški boni so
Narodna banka je še nadalje posredovala v Londonu in Curihu ter znašajo intervencijski zaključki skupno din 160.000'—.
V privatnem kliringu je beležil angleški funt ves minuli teden
se okrepili ter so se prodajali po djn 238’— v povpraševanju, razen 30'35. Milan je ostal na tečaju 200. v četrtek 23: t. m., ko je notiral Promet je bil zelo velik ter je din 237’20 za denar in din 238'80 dosegel 38'4 milijona din, za 4‘1 za blago. Prav tako je bila brez milijona več ko prejšnji teden. tečajnih izprememb trgovana v Na svobodnem trgu ni bilo nobe- privatnem kliringu nemška marka nih izprememb. Napoleondor se je in sicer od 20. do 23. t. m. na bazi kupoval po 305 din.	din 12‘74 za denar, a din 12'94 za
blago. Le na zadnjem borznem Angleško narodno pre- sestanku prejšnjega tedna je m a r-ntoženje znaša 20 milijard | ka za malenkost funtov
Po statistični cenitvi revije >Westminster Bank-Review« znaša angleško nacionalno premoženje 20 milijard funtov (4760 milijard din). Od tega ogromnega premoženja odpade 31,5% na del nice, 15,4% na državne vrednostne papirje, 13,4% na poslopja in 7,3% na gotovino in hranilne vloge.
ležila din 12755 do din 12'935.
Notice avstrijskega privatnega kliringa pa so bile naslednje za en avstrijski šiling:
20. septembra 1937 din 8-39—8’49
21. septembra 1937 din 8'41—8‘51
22. septembra 1937 din 8 42—8 52
23. septembra 1937 din 8'43—8 53
24. septembra 1937 din 8'435—8'535
Frank se je popravil
Na pariški in tudi drugih velikih borzah se je tečaj
Po spodnji devizni tečajnici je zadnjem tednu dosegel Amsterdam tečajno razliko + 3’76, Bruselj +0'25, London —0‘53 in Pariz -fl‘51. Berlin je pretekli petek ranka po-1 beležil na bazi notic od 20. t. m.,
Izmed privatnih vrednostnih papirjev je notirala Trboveljska pre-mogokopna družba le v ponudbi, in sicer 21. t m. din 270'—, od tega dne dalje pa din 250'—.
Dne 15. t. m. je bilo na tukajšnji borzi prodano za približno din 252.000'— delnic Tvornice za dušik d. d. Ruše in za okoli din 116.000'— pa delnic Delniške družbe pivovarne »Union« d. d. v Ljubljani. V ostalih efektih ni bilo ne notic, ne prometa.
Žitno tržišče
Tendenca trdna.
Promet je bil malenkosten, cene pa brez izprememb, izvzemši koruzo, ki se je tekom zadnjega tedna podražila za din 5'— pri 100 kg. Tudi cene nove pšenice, ki jih določa Prizad, se niso spremenile.
Na zadnji borzni dan so bile dosežene žitu in mlevskim izdelkom te cene:
Žito:
Koruza:
suha, s kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna postaja . .
Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg 2% primesi, zdrava,, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... nova, gor. bačka, 78 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja Ječmen:
63 kg, 2°/o, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja .
64 kg, 2°/o, suli, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .
baranjski, spomladanski, 66 kg, pariteta Beli Monastir, dobava promptna .	■
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .
pravil Poleg raznih tehničnih raz- P™v tako Newyork, Praga in Trst. logov je najbolj vplivala na zbolj- Edini Curih je^ notiral dosledno Sanje tečaja izjava francoskega fi-| brez izprememb. nančnega ministra o prebitku, ki ga izkazuje novi drž. proračun. V Londonu se je popravil frank od 144,93 na 145,93. Tudi deport za frank se je znižal.
Zveza slovenskih zadrug je zaprosila za zaščito, kakor poroča | zadnja številka »Zadružnega vestnika«, ki piše naslednje: »Neki' večji upnik neke posojilnice, 1 imel v rokah izplačilni nalog na Zvezo, je po advokatu zahteval izplačilo večjega zneska. Zato ni | Zvezi preostalo drugega ali da škodo vseh ostalih upnikov znesek ] izplača ali pa se zateče pod zaščito. Odločila se je za slednje, ker je Prepričana, da je to bolj dosledno in ker se je tako solidarizirala z j Večino svojih kreditnih zadrug.«
h v 24 urah
barva. plesira in kemično snažt »bloke, klobuke hd. Skrobi in svetlolika srajce, ovraf n’ke in manšete. Pere suši, monga ir lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
^"banski nasip 4-6 šelonbnrgnva ni. B Telefon št 22-72.
Devize	1937	Povpr. din	Pon. din
Amsterdam	20. IX.	‘2393'65	‘2408’25
	24. IX.	2397-41	2412--
Berlin	20. IX.	1740'03	1753’90
	24. IX.	1740'03	1753'90
Bruselj	20. IX.	730’20	735'26
	‘24. IX.	730'45	7:35752
Curih	20. IX.	996'45	1003752
	‘24. IX.	996-45	1003-52
London	‘20. IX.	214'94	216‘99
	24. IX.	‘214'41	216‘47
New York	‘20. IX.	4308751	4344'8‘2
	24. IX.	4308'51	4344‘82
Pariz	20. IX.	146'66	148-10
	24. IX.	148-17	149’61
Praga	20. IX.	151754	152'64
	‘24. XI.	151754	15‘2’64
Trst	‘20. IX.	22770	23078
	‘24. IX.	22770	‘230-78
Efektno		tržišče	
Tendenca za državne papirje še stalna.
V državnih efektih tudi tokrat .ni bilo prometa, medtem ko so bili na prvem in zadnjem borz nem sestanku prejšnjega tedna doseženi ti-le tečaji:
din din
7% inv. pos. 20. IX. 92750 94'— 24. IX. 92-25 93'25
Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti dujilikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . ■
Otrobi:
pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagOD bačka postaja . . • pšenjčni, drobni, * egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . • •
Nova pšenica
(cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval. 79/2°/o din 170'—.
Tisa II (od Žablja do ustja Tise) kval. 79/2% din 169'-.
Bege j kval. 79/2% din 169'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 168'
din	din
103'-	105'—
182-—	185'—
182‘50	185'-
130'-	135 —
135'-	140-—
165'-	170'—
112'-	117'50
elki:	
din	din
285'-	295'-
285'—	295'-
265'-	275'—
245-—	255'-
110-	115 —
100'—	105'—
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2°/o din 166’—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 166--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval, 78/79/2% din 168’—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 166’—.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 165’—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 164’—.
Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 166'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 167'—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 164'—.
Senta kval. 79/2% din 168'—.
Lesno tržišče
Tendenca nestalna.
Jesenska sezona se še precej zadovoljivo razvija, zlasti kar se tiče izvoza v Italijo, ki je znatno oživel. Kljub vsemu pa omenjene ugodne kupčije z italijanskimi uvozniki še niso dosegle višine zaključkov pred uvedbo sankcij.
Na splošno pa je lesna izvozna trgovina zelo težka in zahteva ve liko resnosti ter sposobnosti. Tega se naše večje in srednje industrije dobro zavedajo ter polagajo veliko važnost na solidnost tako pri kupčiji sami, kakor tudi pri njeni izpeljavi; one pač pazijo strogo na to, da je kupec v vsakem pogledu zadovoljen. Žal moramo ravno nasprotno trditi o man producentih, čijih trgovska morala je zelo padla in kvari naš ugled pri inozemskih odjemalcih. Kajti ti se drže pogodbe, ali pa tudi ne,
polnijo prevzetih obveznosti. Zato je res nujno potrebno, da sc stavi izvozna trgovina pod strogo strokovno (ne birokratično!) kontrolo. Od izvoznikov se mora zahtevati covna usposobljenost in vsa zlonamerno kršenje pogodbe naj se kaznuje najstrože, inagari s tem, da se dotičnemu odvzame pravica izvažanja, sicer bomo radi takih vedno se ponavljajočih se nerodnosti izgubili vse resne odjemalce.
Povpraševanja:
Več tisoč m3 brusnega lesa za celulozo.
Išče se večja količina desk tornban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8” debeline, 9' z medijo, 13 dolžine, od 4" naprej medija, 6” šir.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
I/II hrastovi frizi, v debelini ‘25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I- in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulesi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.	.	_
Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
Škorete smreka-jelka, 12 mm; dobava promptna.
Neobrobljeni hrastovi plohi v I. in II. kavovosti.
Dobave - licitacije
Les:
din
130'-
150'—
145'-
150'—
140'-
340'-
290'-
45'-
120'-
340--
Smreka, jelka:
Hlodi I., II. monte . Brzojavni drogovi . . Bordonali merkantilni Filerji do 576' . . .
Trami ostalih dimenzij Škorete, konične, od 16 cm napre j . . . Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . Škorete, podmerne, do
15 cm..................
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od
16 cm naprej . . . Kratice, za 100 kg .
Brusni les za celulozo Bukev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostro robi, I. in II. . Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ositrorobi, I. in II. .
Hrast:
Hlodi I., II., premera od 35 cm naprej . .
Bordonali................
Deske-plohi, bouies . Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . . Deske-plohi, ostrorobi (podnice) ....
Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm...................
Frizi I., širine od 8 cm
naprej .................  825j
Oreh:
Plohi, neparjeni, I., II.
Plohi, parjeni, I., II.
1’arketi: hrastovi, za m’ .	.
bukovi za m2 . . . Železu, pragi 2'60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad
din
160'-
160'-
165'-
160--
170--
360--
Kralj. banska uprava dravske banovine razpisuje naslednje licitacije:
za prevzem zidarskih del pri gradnji centralne kuhinje drž. zdravilišča v Topolščici I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. oktobra ob 11. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Znesek odobrenega proračuna: din 319.38897;
za nabavo papirja in drugega pisarniškega materiala javno ofert-no licitacijo v skrajšanem roku na dan 2. oktobra ob 11. v sobi št. 21 v II. nadstropju banske uprave;
za oddajo II. etape gradbenih del kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani n. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. oktobra ob 11. v sobi št. 33. tehničnega oddelka. Odobreni proračuni: za težaška in zidarska dela din 248.373'89, za centralno kurjavo din 96.61042 in za vodovodno instalacijo din 66.53T85;
za gradnjo Mecesnovskega mostu čez Kokro I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. oktobra ob 11. v sobi št. 218 tehničnega oddelka. Znesek odobrenega proračuna: din 383.731'35.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zman j sevalno ofertno licitacijo za dobavo avto-sesalke na gasilski avto »Graf & Stift« in dobavo prenosne motorne brizgalne »agregata« za poklicno gasilsko četo za znesek din 77.000. Ponudbe je vložiti do 14. oktobra ob 11. uri.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg razpisuje za regulacijska dela na reki Muri II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. oktobra ob 11. dop. v sobi št. 51 tehničnega oddelka. Vsota odobrenega računa din 121.473'—.
360'— 390--260'— 300'-260'- 280'-
320'-
55'-
130'-
250'- 260'-
370'-
275'- 305'-520'— 560'-
Industrializacija Italije napreduje
Od avgusta 1933 do konca de-| cembra 1936 je bilo v Italiji izda-| nih 1263 dovoljenj za ustanovitev novih industrij. Osnovni kapital teh industrij je znašal 1.063 milijonov lir. Od novih tvornic odpade na kemično industrijo 40%. Mehaničnih in kovinskih tvornic je bilo zgrajenih 447, tekstilnih pa 183. Na novo je bilo nastavlje-| n ih v teh tvornicah skoraj 50.000 delavcev.
230'— 830'— 9001—
290'-
930'-
950'-
735- 835'-820'- 930--750'- 800'-
800'—
840'-
52'-
40--
975'-
870--
930'-
57'-
45--
34'-
‘22-
38--
25'-
»Službeni list
| kralj, banske uprave dravske banovine z dne 25. septembra objavlja: Uredbo o oddajanju slad-| korja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine -f Odločbo o priznanju specialnih let-| šenih zabojev za prevoz motorjev in strojev — Dopolnitev čl. 1(X j pravil o tari — Telefonski promet z Italijo in Avstrijo — Fototele-| grafija Beograd—Pariz" in Beograd -Praga.
Vsak trgovec mora biti 1 naročnik »Trgovskega lista"
Fr. Zelenik:
Več natančn
Večkrat kot si mislimo, nastajajo med zastopnikom in njegovo firmo nesoglasja in celo prepiri radi provizije od kupčij, katere je zastopnik ali potnik uvedel, kakor tudi od poznejših direktnih naročil.
Potnik ali zastopnik pride k trgovcu, pa mu ponudi ta ali oni predmet. Dotičnemu trgovcu blago ugaja pa tudi cena, toda trenutno blaga ne potrebuje, pač pa obljubi potniku ali zastopniku, da bo pozneje naročil naravnost. Pravimo, da je potnik kupčijo uvedel. Ali dobi potnik tudi od takšnih, po njem uvedenih kupčij provizijo?
Ker je še vedno več ali manj firm, katere zaposlujejo »le« pro-vizijske potnike, je na mestu, da se pečamo s provizijsko zadevo.
V prvi vrsti se je ozirati na pogodbo, katera se je napravila med tvrdko in zastopnikom ali potnikom. A ko pa pogodba nima tozadevnih določil, dobi potnik ali zastopnik tudi od takih po njem »uvedenih« kupčij in naročil provizijo, ako je svojčas pravilno sporočil tvrdki, da mu je ta in ta trgovec obljubil, da bo ta ali oni predmet zaradi njegove ponudbe naročil pozneje naravnost pri firmi.
Sporna točka so večkrat tudi direktna naročila tistih odjemalcev, katere je pridobil tvrdki njen potnik ali zastopnik.
Da se preprečijo nepotrebna nesporazumljenja in celo tožbe, naj se v pogodbi natančno določijo naslednja vprašanja:
1. ali dobi zastopnik (provizij-ski potnik) pri onih odjemalcih, katere je pridobil s svojim posredovanjem tvrdki kot nove odje malce, od vseh naročil, tedaj tudi od poznejših direktnih, brez posredovanja zastopnika (potnika) danih naročil provizijo?
2. Ali in kako dolgo dobiva potnik provizijo od vseh (tudi poznejših direktnih) naročil odjemalcev, katere potnik ali zastop
nik ni pridobil kot nove odjemalce, temveč jih je le obiskoval.
8. Kako dolgo dobiva zastopnik (potnik) provizijo od poznejših direktnih naročil, ali do svojega izstopa ali še določen čas po svojem izstopu (n. pr. do konca poslovnega leta itd.).
Zastopnik ali potnik lahko zahteva provizijo le od naročil odjemalcev iz okoliša, kateri je njemu dodeljen in v katerem on dela.
V pogodbi naj se tudi določi, ali gredo računi za odjemalce skoz roke zastopnika. To je že običajno pri solidnih firmah, da račune za odjemalce pošiljajo zastopniku, da jih ta osebno izroči in se mp s tem nudi prilika obiskati odjemalce.
Istotako naj vsebuje pogodba določbo, na kak način se sme zastopnik prepričati o pravilnosti provizijskega obračuna (n. pr. z vpogledom v trgovske knjige tvrdke, katero zastopa).
Firmam se more le priporočati, naj ne nastavljajo samo provizij-skih potnikov, kakor se more priporočati potnikom, da se izogibljejo firm, ki dajejo le provizijo, ker to so navadno firme, ki ne morejo nuditi tega, kar nudi konkurenca. Kakor vsaka tvrdka zahteva in tudi mora zahtevati, da se njeni potniki zavzemajo za koristi svoje firme in posvečajo vso marljivost in delavnost, tako sme zahtevati tudi potnik, da njegov zaslužek ni odvisen od golih slučajev, ampak da dobi vsaj toliko, da nima poleg skrbi za kupčijo še skrbi, od česa bo živel on in morda njegova družina.
Le tisti potnik, ki nima skrbi za najpotrebnejše v življenju, se more posvetiti popolnoma svoji nalogi kot potnik. Kaj takega pa samo provizijski potnik ne more, ker mora hiteti, da obišče kolikor mogoče veliko strank. Iz skrbi za zaslužek tudi ne bo tako strogo presojal odjemalce glede njihove zanesljivosti. Zanj kot provizijskega potnika so vsi odjemalci dobri.
in javne vloge. Banka je računala edinole na emisije jamstvenih obligacij. Pojasnilo tega dejstva je v premočnem vplivu tujega kapitala (60 odstotkov) v upravi banke, ki je trajalo do 28. septembra 1936. ko je bila sestavljena nova uprava iz samih Bolgarov namesto tujih upravnih svetnikov, ki so odstopili. Do tega pa je prišlo, ker j.3 s pogodbo z dne 1. aprila tuja skupina cedirala Bolgarski kmetijski in zadružni banki vse svoje delnice in vse svoje pravice proti dogovorjeni odškodnini, ki je bila izplačana v več rokih do konca septembra 1936. Posledica tega odkupa tujih delnic je, da je postala Bolgarska hipotekarna banka popolnoma bolgarska kreditna ustanova, katere ustanovni kapital v višini 267'1 milij. levov (ki pa še
Povpraševanje po našem
v	tuli
Bolgarska	h
banka
je bila ustanovljena z namenom, I hipotekarnega kredita z dne 27. de da daje dolgoročna anuitetna poso- |cembra 1927. jila na podlagi hipotek na nepremičnine občinam, okrajem in jav-
nim ustanovam na podlagi zastavitve taksnih in davčnih dohodkov. Organizirana pa je bila banka na podlagi posebnega zakona z dne 27. decembra 1927, s katerim je bil odobren dogovor o ustanovitvi Bolgarske hipotekarne banke, sklenjen med bolgarsko vlado in bančno skupino, ki so jo vodili Blair in Co /iz New Yorka in Lazar Braders in Co. iz Londona, ter s sodelovanjem Bolgarske kmetijske in zadružne banke.
Pred ustanovitvijo Bolgarske hipotekarne banke je dajala hipotekarne in sploh dolgoročne kredite v glavnem bolgarska Narodna banka, a tudi Bolgarska kmetijska banka. S spremembo Narodne banke v čisto emisijsko banko v obliki delniške družbe j,e postala nujna ustanovitev posebne banke za hipotekami in dolgoročni kredit. Ta banka bi morala seveda imeti posebne pravice in privilegije. Takšna banka se je končno ustanovila z zakonom o organizaciji
Bolgarska hipotekarna banka je bila ustanovljena v obliki delniške družbe z ustanovnim kapitalom 10 milijonov zlatih šv. frankov, od katerih je 6 podpisala tuja finanč na skupina, štiri milijoni pa so bili razdeljeni: na finančno ministrstvo, Bolgarsko kmetijsko banko, Bolgarsko centralno zadružno banko ter na bolgarske zavarovalnice. Delničarji ustanovitelji so tako; pri ustanovitvi banke plačali 33% osnovne glavnice. V zvezi s tem so dali tudi avanzna posojila, in sicer tuja skupina 8,737.000 šv. frankov Bolgarska kmetijska in zadružna banka pa 3,800.000 šv. frankov. Poleg tega je sklenila hipotekarna banka 1. 1931. s Compagnie Cen trale des Prčts Fonsiers — Amsterdam petnajstletno obročno posojilo v višini 2 milijonov holandskih goldinarjev.
Bolgarska hipotekarna banka ni razpolagala in ne razpolaga z drugimi sredstvi, kakor navedenimi Ne sprejema vlog od zasebnikov niti se jej niso izročali javni fondi.
Zdravilna zelifta.
korenine, cvetje, listje itd.
plača najbolje
J. LAVRIČ, 15, rae Grande Chaumiere, PARIŠ (6)
Ponudbe z vzorci c. L f. Marseille in franko Pariš
ni čisto vplačan) pripada 80% Bolgarski kmetijski in zadružni banki, 10% bolgarski državi (finančnemu ministrstvu) in 10% bolgarskim zavarovalnicam. Poleg tega je Bolgarska kmetijska in zadružna banka upnik Bol. hip. banke za
324.385.000 levov.
S pomočjo teh sredstev je imela Bolgarska hipotekarna banka dne 31. decembra blagajniške gotovine in v državnih bankah 59,255.000 levov, v hipotečnih posojilih pa
480.934.000 levov.
Do konca 1. 1936. banka ni dovoljevala občinam in javnim ustanovam na podlagi njih taksnih in davčnih dohodkov posojil. V začetku 1. 1937. pa je dovolila banka že več velikih dolgoročnih posojil občinam t,er dala pomembne kredite hranilno-gradbenim družbam.
Les in lesni izdelki:
1005 — Tampere (Finska): kalupi za obutev iz bukovega lesa.
Deželni pridelki:
1006 — Atene: stročnice (beli fižol) in žitarice,
1007 — Sofia: surov lan,
1008 — Dunaj: ponuja se zastopnik za zemeljske pridelke,
1009 — Turin: bolhač v cvetju 200 do 300 stotov),
1010 — Rotterdam: deželni pridelki, zlasti fižol, za izvoz v Španijo proti plačilu v svobodnih devizah,
1011 — Helsinki:	zastopniška firma išče kdruzo, pšenico, mlinske odpadke itd.,
1012 — Budapešta: ržena glavica (500 kg) letošnje žetve,
1013 — London: zdravilne rastline, konzerve iz povrtnine,
1014 — Liberce: paradižnikova pulpa, oluščen paradižnik, kon zerve iz povrtnine, gobe.
Proizvodi sadjarstva:
1015 — Karlovi Vari: sadje in južno sadje,
1016 — London:	Suho	sadje,
sadni soki, sadne konzerve,
1017 — Liberce: kandirano sad-, e, sadni soki, suhe češplje, sadne konzerve,
1018 — San Paolo (Brazilija): suho sadje (fige),
1019 — Hamburg: suhi jabolčni krhlji, suhi jabolčni olupki, šipek, pulpa malih, 'robida in ribezen,
1020 — Chemnitz: koščice roži čev,
1021 — Varšava: suhe maline,
1022 — Kolin: mandeljni,
1023 — Berlin: murvine sadike, veje in listje.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
1024 — Liberce: mast in slanina v zavojčkih, gnjat, slanina, surovo maslo v sodih, jajca, siri,
1025 — Gdansk: surove kozje kože s krznom.
Proizvodi rudarstva:
1026 — NewYork City: azbestne podloge oziroma azbestne cunje (iščeta dve tvrdki),
1027 — London: halkopirit,
1028 — Amsterdam: železna ruda,
1029 —• New York City: cement.
Razno:
1030 — Olomuc: cunje.
1004 — Asunzion (Paragvaj): ponuja se zastopnik za razne proizvode, ki pridejo v poštev za ta mošnji trg.
•
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Doma in po svetu
Vesti o sporazumu, ki je bil dosežen med združeno beograjsko opozicijo in dr. Mačkom, se v jugoslovanskih listih precej različno komentirajo. Nekateri listi so silno optimistični ter naglašajo, da je že vse do podrobnosti dogovorjeno. Vladni listi pa tega pomena sporazumu na priznavajo ter pravijo, da bo še treba počakati na nadaljnji razvoj. Vsekakor pa je jasno, da bo objektivna sodba mogoča šele tedaj, ko bo sporazum od. vseh voditeljev podpisan in tudi objavljen.
Angleški in francoski odpravnik poslov sta izročila grofu Cianu pred njegovim odhodom v Nemčijo spomenico, v kateri naglašata nju ni vladi, da bi se hotele Francija in Anglija pogajati zlasti o naslednjih vorašanjlh:	vpostavitev
varnosti na* Sredozemskem morju obnova prejšnjega stanja na Balearih, v španskem Maroku in v sami Španiji ter odpoklic vseh tujih prostovoljcev.
Veliki manevri nase vojske na Dolenjskem so končani. Manevri so znova dokazali, da je naša vojska odlično organizirana, njeno komandno osebje na višku, v vojski pa pravi vojaški duh. Posebno je omeniti še lepo soglasje med vojsko ln prebivalstvom, kar se je pokazalo tako na tej ko tudi na hrvaški strani Kolpe. Na tuje vojaške misije so napravili naši manevri vtis, da smo lahko zadovoljni.
Končnega defileja vojske se je zaradi slabih, od dežja razmočenih
oest udeležilo le 15.000 vojakov. Zanimanje za defile je bilo velikansko ter sta dva posebna vlaka iz Ljubljane in Zagreba pripeljala na tisoče gledalcev. Defile je dal ponosno sliko stanja naše vojske ki so jo gledalci navdušeno pozdravljali.
Po defileju je bil v Dol. Toplicah na čast tujih vojaških misij ter zastopnikov oblasti banket, na katerem je kot prvi govoril vojni minister gen. Marič. V svojem govorni je poudarjal, kako se je vojska na solidnih temeljih, katere je dobila od kralja Aleksandra, v zadnjih treh letih po zaslugi vlade in kne-za-namestnika Pavla odlično razvila in spopolnila. Naglasil je nadalje, da so od najvišjega oficirja pa do najnižjega vojaka vsi storili svojo dolžnost, da bodo mogli kralju Petru n. izročiti res dobro vojsko.
Za vojne delegacije se je zahvalil za povabilo in pažnjo na manevrih čsl. vojni minister Machnik, ki je zlasti poudarjal, da so jugoslovanski vojaki pokazali na manevrih vse one velike vrline, s ka teriml se je proslavil v zgodovini srbski vojak.
Za njim je govoril knez-namest nik Pavle, ki je najprej izrekel svoje priznanje vsem starešinam in vsem vojakom. Vesel je, da more konstatlrati stalni napredek naše vojske. Nato je poudaril v svojem govoru lepo soglasje, ki vlada med vojsko in narodom in skrb dinastije za napredek vojske. Te vzvi šene lastnosti naše vojske se niso s tragično smrtjo velikega kralja Aleksandra I. zmanjšale, temveč se bodo pod kraljem Petrom n. še okrepile. Naša vojska je element miru in bo vedno mogla izpolniti svojo nalogo. Pozdravlja zastopni
ke tujih vojsk in vse oficirje, podoficirje in vojake jugoslovanske vojske. Naj živi kralj Peter II., naj živi jugoslovanska vojska!
Na beograjskem velesejmu je blilo letos zaključenih kupčij za milijonov din, kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«.
Na vseh 14 državnih, 1 pomožni in 3 zasebnih ljudskih šolah velike Ljubljane se je vpisalo v I. razred 616 dečkov in 547 deklic, v vseh razredih pa je bilo vpisano 2936 dečkov in 2712 deklic, skupno 5638 otrok, ki so bili razdeljeni po 177 razredih.
Ameriški veleposlanik v Nankingu se je preselil na ameriško topovsko ladjo v Nankingu, ker da noče izstavljati osebja poslaništva aponskemu bombardiranju. Nankinga pa ne bo zapustil. Podobno izjavo so podali tudi drugi poslaniki. Le italijanski poslanik bo zapustil Nanking, če bi postala nevarnost prevelika.
Nad bombardiranjem Nankinga, Kantona in drugih mest so angleški in francoski listi silno ogorčeni ter ostro pišejo proti temu barbarstvu. Pod vplivom teh protestov ter nastopa veleposlanikov tujih držav v Tokiu je izjavila sedaj japonska vlada, da ne bodo aponska letala nič več bombardirala okrajev, v katerih živi le civilno prebivalstvo.
Japonci poročajo, da so znova bombardirali 65 kitajskih mest ter pri tem ubili 6000 ljudi. Japonci sami priznavajo, da so metali predvsem bombe na civilno prebivalstvo, ker hočejo Kitajce demoralizirati, da bi prenehali z vojno. Dosedanje izkušnje pa dokazujejo, da se jim ta namera ne bo posrečila. Kitajci se bore z vedno večjo odločnostjo ter so dosegli na bojnem polju zopet veliko zmago, ko so morali Japonci po trodnevni zasedbi izprazniti mesto Pingjunkvan ter imeli pri tem strahovite izgube. Tudi kitajski boji proti japonskim letalom so vedno bolj uspešni ter je bilo že veliko število japonskih letal sestreljeno. Londonski »Times« pišejo, da se je Japoncem posrečilo v treh mesecih združiti ves kitajski narod, ruskim sovjetom pa se to v petnajstih letih ni posrečilo.
Italijanski listi poročajo iz Tokia, da je bila po japonskih informacijah sklenjena med Kitajsko in Rusijo vojaška pogodba.
Angleški politični krogi se zavzemajo za to, da bi se začel izvajati proti Japonski gospodarski bojkot in s tem uvedle brez Zveze narodov proti Japonski sankcije, ki bi jih Japonska zelo težko občutila.
300.000	bivših ameriških bojevnikov je priredilo po njujorških ulicah veliko manifestacijo za ohranitev miru. Prebivalstvo je bojevnike navdušeno pozdravljalo.
Nenadoma je izginil iz Pariza caristični general Miiller, kakor je svoje dni izginil general Kutjepov, ki so ga potem našli umorjenega. Preiskava je ostala dosedaj brez rezultata.
Japonci so zasedli mesto Pao-tingfu. Pri Lotienu pa so doživeli Japonci po strahoviti bitki težak poraz. Maršal Cangkajšek je izjavil, da se bodo Kitajci branili do zadnjega.
Dva tovorna avtomobila, ki sta prevažala posebne oddelke straže kancelarja Hitlerja, sta na poti v Miinchen trčila skupaj. 10 vojakov je bilo ubitih, 17 pa težko ranjenih.
Radio Ljubljana
Torek, dne 28. sept. 12.00: Sprehod po Balkanu (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Dvorakova dela (plošče) — 18.40: Glasbeni spored v prihodnjem letu (dr. Anton Dolinar) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Smisel za socialno higieno pri našem ljudstvu — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Vijolin-ski koncert prof. Karla Rupla, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek — 20.40: Orgelski koncert (plošče) — 21.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Pevski kvartet »Fantje na vasi«.
Sreda, dne 29. sept. 12.00: Za vsakega nekaj (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Ruski seksjtet — 18.40:	Mladinski
spored prihodnjega leta (prof. Niko Kuret) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Tuji vplivi v jugoslovanski nacionalni in umetni glasbi (prof. L-M. Škerjanc) — 19.50: šah --20.00: Večer lahke glasbe. Sodelujejo: Tone Petrovčič (narodne),radijski orkester in mandolinistlčni trio — 22.00: čas, vreme, poročila" spored — 22.15: Plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek
vsi v Ljubljani