Ii PROSVETA Uradnliki In uprsViUiki prestan: MW S. Lawndaia Ato. Offica of PukHaaUon: SMT South LawndaU Ava. Talaphona, Roakwall 4D04 M neorganiziranem jm ■•»•»•t*» » kompanije bi ee rade pogajale z rudarji. TI pa pravijo, da je ohraaltev unije glavna atvsr. Export, Pa. — Ta naselbina je bila vselej središče stavk v o-kraju Westmoreland. Okrajni serif je Raymond B. Johnson, ljubljenec premogokopne družbe in Harry Bravarda, okrajnega gospodarja. Pri zadnjih volitvah so zanj agitirall kompanijskl superintendent!. Ko je število stavksrjev naraslo na 20,000, se je kompanija omehčala, kajti spoznala je, da ne pojde s starimi metodami za razbijanje stavke, pa je povabila rudarje, naj pridejo na razgovor. Rudarji so razgovor odklonili, češ, da mora biti najprvo unija, potem pridejo šele razgovori. Superintendent McCullum pd Westmoreland Coal kompanije je povabil stavkujoče rudarje, naj se snidejo s premogovniškimi podjetniki dne 24. aprila ob dveh popoldne v kom pan ij ski dvorani. V dvorano ni prišel en ssm rudar. Rudarji v tukajšnjem okolišu so stari in izvežbani borci« Se v nedeljo so organizirali westmo-relandski stavkovni odbor. Pod vodstvom mladih rudarjev so odgovorili prvi na stavkovni poziv. Zdaj obratujeta ie dva premogovnika, Claridge in McCullough, drugi tukajšnji premogovniki ne obratujejo. 0-koli obeh teh premogovnikov se razprostira kompanljsks posest. To je vzrok, da rudarji ne morejo do svojih tovarišev. Tukaj pomeni stavka, da se rudar, ki sestavka, tnhtj izša&e «z vred iz stanovanja. Kljubtemu je že več rudarjev prenehalo delati v njima. ' Se tisti dan, ko so rudarji za-stavkall v sedem premogovnikih Leechburga, je kompanija ponudila dvajset centov več od tone premoga. Premogovniški podjetniki so pri volj) dovoliti konce-Rije, da zabranijo stavko v glavnih premogovnikih, toda rudarji se ne dajo zvabiti na led. Mason town* Pa. — Ko je rudar Resnick bil na potu v Ma-sontown, so mu zagrozili, da ga takoj aretirajo, ako se ne vrne. Prvi je bil aretiran Magliacano, zastopnik Odbora za ohranitev unije. Poroštvo je bilo zanj določeno na tisoč dolarjev. Cardsle, Pa. — Tu je bil aretiran zamorec Isaac Hswkins. Aretacijo sta Izvršila dva depu-tija najbrž z namenom, da ostra-«i zborovalce. Hawkins se ni upi-ral aretaciji in odvedli so gs v avto. Pet dni so gs držali v za-i*>ru, ne da bi ga odvedli pred "odnika. Kasneje mu Je dal prostost mirovni sodnik Virgil Trotter v Brownsvillu. Fredericketown, Pa. — Tukaj Jf bilo aretiranih pet ln dvajset piketov, odkar Je pričela stavka fine 16. aprila, To so bile prve a-retacije, ki so bile izvršene v o-kraju Fayette. Samoposebl je razumljivo, da »e kompanije poslužljo vseh sredstev, da razbijejo stavko. Od t "mogovnlškfli podjetnikov ni Mio pričakovati kaj drugega. Okrajna ječa prenapolnjena. Chicago. — Jetnlškl nadzornik Edward J. Fogarty poroča, '•a j« okrajna ječa prenapolnjena. V ječi je prostora za WO Jetnikov, toda Sedaj je v nji 1.171, največje število, ki ga zaznamujejo Jetnlški zapisniki. V ««'lici. ki je bfla zgrajena za ene-jetnika, so trije sli pa še več jetnikov. -^ Baroi pramoga zapazil z bombami in st^nioami Pobahal se je pred senatnim odsekom, da je "dobro priprav ljenM za vojno z rudarji. — Štirje ranjeni v izgredih Ohiu. Washington, D. C. — H. L. Ireland, generalni manažer H. A. Hanna kompanije, ki obratuje skebske premogovnike v Penn-sylvaniji, Ohiu in West Virgi niji, je 26. t. m. odprto povedal pred senatnim odsekom, da jo njegova družba "dobro priprav ljena" za vojno z rudarji. 'imamo strojnice, avtomatič ne in navadne puške, bombe i plinom za solzen je in pištole, ki mečejo naboje s Strupenim pil nom," je rekel Irelsnd. Senatorji so ksr strmeli nad to očitno izpovedbo. Steubenville, O. — Štirje moški, trije od teh železniški detektivi, so bili 26. aprila ranjeni v izgredih, ki so nastali, ko so miličarji in deputiji in napadli množico 400 stavkujočih rudarjev. Množica je ustavila vlak, ki je vozil stavkokaze k jami. Dogodki v Nikaragvi ■iŠU Bût v ■•Vi w Senatorji obeh strsak kritizirajo vojskovanje v Nikaragvi. i#i pro« Mr. taktiki ^ - Izdal je posebno izjavo v U na- Glace Bay, Nova Skotija. • J. W. Mac Lead, predsednik di-striktne rudarske orgsnizacije, je po končsnem splošnem glasovanju, s katerim so rudarji odobrili pogodbo, podal izjsvo, v kateri obsojs destruktivno takti-ko, ki je bila na škodo rudarjom. Ta destruktivna taktlks se ja vodils ns ta način, da ao rudarji zastavkali, kadar je imela kompanija veliko naročil ln zahtevali povišanje mezde. Kompanija pa je na to odgovarjala na ta način, da je rudarjem znižala mezdo, kadar je imela tnalo naroČil. Po njegovem mnenju je taka taktika samomorilna in je škodovala rudarjem. nolotala v Washington pvTviwii v nuMainivii Zapuatill ao ledeni otok kot pa-sažirji v Fordovem letalu la prisostvovali pogrebu letalca Beaaetta, ki je umrl zanje. St. Agnes, Que., Kanada, 27. apr.—- Kapitan Koshl, bu-ron Huenefeld in James C. Fltz-maurlce, ki so pred dvema tednoma preleteli Atlantik v nem» žkem monoplanu Bremenu z evropske strani, so včeraj popoldne prispeli semkaj kot pasažir-jI Fordovega pomožnega aero-)lana, katerega pilotira Bernt Balchen. Bremen je ostal na otoku Greenly, ker se ne more dvigniti v srak s leda na kolesih. O- Washington, D. C___Zgodilo A. C. LB. SE P0-TgjLAZA Brzojavila js psnneylvanakemu goveraerju. aaj usUvi nezakonite početje police jev. New York, N. V. — Rudarje, ki se raagovarjajo z unijsklml organizatorji,' pobijajo krogle v fennsyl vanijl,* mete jo nanje sol-zavice in ugsnjaJc še druge brutalnosti s njimi, ženske so nagnali v okrajno^sčo, kakor nsmo tivino v tako vitkem Žtevilu, da ee morajo vrstiti, ksdsr hočejo spsti. Takega terorizma še ai bilo v zapadnem delu Pennsy Ivani je in v vzhodnem delu države Ohio, kot )e v tej aiavki. Tooheyja so državni policaji pobili s kovanimi napestnieami na tla, ns to ga pa suvali v obraz, da js zgle-dal kot krvaya kaša. Tako se glssl v atyeiu za pomoč, ki js prišel na Uljjjo za ameriške civilne svobodščine. Dr. Hfltrfy Ward, predsednik Unije za ameriške civilne svobodni ne, je lakoj brzojsvll pennsy IvanskeMi jgovernerju Fisherju, ds naltakoj ustavi take nepostavne llclje. Dr. Wa Uniji za eivline* pošlje preiskov nljo ln c|a bo t ne državne po-* Je priporočil iVobodščine, ds v Pennsylvs-Ijflja za civilne svobodššlas udarile na ta način nazaj, da bo tožila policijo la odškodnino zaradi napadov ln aretacije orez vzroka, ako se JI bo zdelo, da Je tako postopanje umestno. i lagal amendment k mornariški predlogi, da se čete umaknejo is Nikaragve, da so se oglasili za besedo senatorji obeh strank In pričeli kritizirati politik^ glede Niksrsgve. Te senstorje je vodil Norris v debsti. Podal je sliko kampanje in pokaral strahote vojskovsnjs, ki nče v tem, da ss iz varnega letala mečejo bombe, ko letalo plava visoko gori v zrsku, ns mirne vssl in trge. Senstor Dill iz Wsshingtona je rekel, da obžaluje, ds senstna dvorsns ni tako opremljena, da bi lahko vse ljudstvo na rsdio-aperate poslušalo to debato, tako, da bi amerižka javnost vedela, kakšna resnica se skriva pod pretvezo, da ameriški pomorščaki čuvajo le ameriško lastnino. Sledili so senatorji McKel-lar, Frazler, Wheeler, Smith, Heflin in čelo Simmons iz Severne Karollne drug za drugim ln kritizirali Coolidgevo privatno vojskovsnje. Senstorjl King, Csraway in drugi so jih ps podpirali v kritiki. Blaine je predlagal, da se o-borožene čete umaknejo dne 25. decembra, to je šestindvajset dni po volitvah. Končno je senator Blaine popravil svoj a-i - mendment na priporočilo sena- j Ntw Y«rk, N. Y. — Tiskarski torja Pittmana. ds se pusti ad- delavci, organizirani v Printing minlstractji obdržsti vojaško si- pressmsn's Union, so sklenili lo v Niksrsgvi, sko so smerižlw I novo pogodbo z podjetniki. V tej življenje in lastnina res v ne- j pogodbi so izbrisali stavke ln Iz- pore ko sredstvo za reševanje sporov v Industriji. Nova pogodba je obvezna za podjetnike in tlekarske delavce in pravi, da se morajo podvreči obveznemu razsodišču ob čs-au sporov, ako se ne morejo stranke sporazumeti na drug način. George Berry. predsednik unije tiskarskih delavcev ln čas- letalce. Letalci so tukaj prenočili in danes zjutraj jih je Fordovo letalo odneslo naravnost v Wash ington, D. C., kjer pojdejo za pogrebom avljatlka Floyda Ben netta, ki je pred par dnevi umrl za pljučnico v' Ouebecu. Bennett n Balchen sta v istem Fordovem letalu zapustila Detroit »red enim tednom leteč na greenly Island, da postrešets nemško-lrskl trojici z najnuj-nejšimi potrebščinami. Bennett ps je med potjo zbolel in moral js iti v bolnišnico v Quebecu, medtem je Balchen sam dovršil polet na Greenly Island. Bennett je ufhii. Vest o smrti Bennetts je zelo potrla prskomorske letalce. Zavedajo ee, da je darove! svoje življenje zanje. Zato so sklenili, da pojdejo direktno v Washington in spremijo Bennetts k večnemu počitku. Od tam polotijo v Fordovem letalu v New York, kamor pridejo jutri. TISKARSKI DELAVCI IZBRI-HALI STAVKO IZ SVOJE POGODBE. Odločevalo bo razsodišče v spornih zadevah med podjetniki In delavci. V Jail pramalo postal) sa araHraao ioao Na vsake tri žeae prid} samo e-aa postelje. — Strašne sa ta ke raassere. St. Clalravills, O. — Zene ln hčere rudsrjev, ki eo bile aratl-rsne ns ts nsčln, ds so zaprli sa njimi vrata, ko so izrazile željo, da žele videti aretirane voditelje rudarske stavke, se morajo v ječi vrstiti, kadar žele spati. Na tri žene ln hčere pride samo ena pošteljl Ljudje ss zgražajo nsd takimi rasmsrsml, o katerih so ne-kdsj rekli, da so turžke. Ljudstvo pravi, ako nimajo postelj, tedaj naj Senc Izpuzte Iz ječe. Vsak dan prinesejo v ječo pet detet v starosti od treh do osem meescev, da jih matere doje. U prsva Ječe mora preskrbeti prevoz detet od doma v ječo ln lz ječe zopet domov. To se ne godi na Kitajskem, kjer divja civilne vojns, smpak v Ameriki, kjer je razredna vojns ns premogov nem polju. NI lattnplJaiHi ia-¥} lavk toil kompaalja Zdravil saajs nI, sata zshtevsjo odškodnine. New Yoti.~Pet mlsdlh de-lavk. katerim ss bliža smrt vsled radljsksga zastrupi Jen ja, js M. t. m. začelo sodni j sko postopa* njs v Newsrku proti njlhovsmu delodajalcu, United Statse Radi Okoli pet sto rudarjev je bilo um Jtorporacljl, v svrho skupno gnanih is etgtoysnj; kar a* «dštfednln* 91,250,000. Vsaks zastavkali rudarji na neorgtnK delavka zshtevs $250,000, vsrnosti. PolKičar pone- »ivši žapaa ebssjes radi kršitve - « »■ praaiaicijv. l'hast Hazel Croat. 111.—Zvezni krivim ver jen ja. Fort Weyne, Ind. — Clyde A. Walb, bivši predsednik državne, ga republikanskega odbora, h bil v četrtek spoznan krivim, dn je kršil državno bančno postavo in poneverjenjs denarja.—Walb je bil podpredsednik Prve narod-ne banke in je ponan-jel čeke v vsoti $70,000. Ta denar je pore bil v kampanji za izvolitev senatorja Watsons Maksimalna kazen za Uk prestopek je pet let zapora In pet tisoč dolarjev globe. Sodnik Wol nikar j I pozdravljajo jwgodbo kot veliko pridobitev. Bodočnost bo pokasala.najbrž nekaj drugega. zirsnem polju. V zapadnem delu Pennsylvanijs se dsnse dogsjs-jo na stavkovnem polju reči, ki so bile v, navadi v Rusiji ob času carslmga režima. Policaji jahajo razprostrti v vrsti čez celo cesto, kot so svoječaeno jezdili kozaki v carski Ruaiji, pri tem pa udrihajo ns desno in levo, ne osirajs se ns spol ln starost. Metanje solsavice js postalo že vsakdanja nsvsdna prikazen. Rudarje voaijo kar v tovornih avtih v zapor. Ns U nsčln onemogočijo vsako korakanje ru darjsv po javnih oeetah, ki so ljudska lastnina, pri tem konji teptajo ameriško zastavo. Dvorane sa stavkarje eo zaprte. Taka je eliks dene« s stavkovnegs polja.__ VSI NA ftUBIJEV KONCERT! Chicago, III. - Kot Js bilo v tem listu že poročeno, priredi v nedeljo, dne 29. aprla Anton Subelj, bariton drž. opere v Ljubljani, koncert v Chlcagu, In skrer v dvorani SNPJ, 2667 So. Lswndsls Ave. — Sodeč po sijajnih ocenah njegove umetno, sti v clevblandsklh slovenskih listih, smemo pričakovati, ds bo umetnik celo nsdkriJIl naša pri-čakovanja. Vsi naši slovenski in jugoslovanski rojskl so prošeni, da se v najobllnejšem številu udeleže tega koncerta, ki bo u^ metnlška prireditev svoje vrste, kot Je še nI bilo v slovenski naselbini v ChUagu. Pokažimo ob tej prll|jil, da smo kulturen narod, ki ve ceniti svojo umetnost in svoje umetnike! — Vstopnina: v predprodsjl 76c, pri blagajni $1. Torej ne pozabite: V nedeljo, dne 20. aprila t. 1., vsi v dvorano SNPJ. »7 So Uwndale Ave.! Začetek koncerta ob 3 |»opoldne, Prošeni ste. da |>rldet* pravo-časno, da se ne »ki pozneje motilo konrertnegs izvajanja in navzočega občlnatvet "dnik Robert C. BatUei je v če-_______ trtek obsodil Tellows Boaldena. ter Lindley bo Izrekel kazen ds- ZastrupJJene delavke so: Ks-therlne Sehaub is Newarka, Ed na Hussmsn is Hlllslda, Qulnts McDonsud, Albina Larice - In Grace Fryer iz Oranffa. Prvs Je ssmsks, ostsle štiri so ps orno-žene. Obtožnice se glasi, da so bile tožiteljlee uposlene zs časa voj ns v tovarni radijske ^ružbe. Njihovo delo je bilo, da sa rlssle s radijsko snovjo žtevl|io na žepnih urah, ki se potem sveti jo. Te ure je naročila vlade ss vojske v srmsdl. Delale so torej Indlrsktno za strica Sama. Ko so začele delati, jim je delovodja svetoval, da morajo čopič osliniti, kadar Je suh. Tako so tudi delale; vedno so vtikala šoplč s strupeno snovjo v usta. To Je povzročilo zsetrupljenjs. Zdravniki so izjsvlll, da za zastruplja, nje z radijem še nimajo zdravi-la — in ženske morajo umreti v par letih. Družba pravi, ds Js legslni rok zs tožbo poteksl. Zadeve j« stara že čez deset let. Delavke so s¿ morale obrniti na vrhovn» sodišče, ki mora razsoditi, fe lahko še tožijo za odškodnino. Aibfeio. Mkh. — Osobnl vlak ikfLTv ^rZZuZ- ^ ^^ v v J*" t četrtek ubil 7/Metnega J. ^visgaiapmmlegsaMetsea. nal^ - Walb Je bil ^ft^^JX ^^ ™ ^ ^•tmesečno ječo. ker so prohl- osebe v klsaovskl organizscIJI., pou St. g njegs je »ol mija^n Plemiško nroao ln •*Uskl agentje našli žganjarakiko je t. imel. giavno be^do v j*, na I kotliček v njegovem stanovanju, politiki države ladlaae. 1 "strup je pričel delovati. .. lirekorsčiti želernlšlm progo ni zapszil bllžajoč^ra se vlaka NEHREf A NA KRltlATr. Pel oseh ubitih, saa ranjena. Coshortoa, O. — Tri ženske in dvs otroka so bili ubiti In voznik svts je bil težko ranjen, ko so skušsli v četrtek vsčer ns križišču blizu tega mesta prehiteti osobnl vlak Pennsylvania železnice. Vlak je vozil z brzino 50 milj, ko je treščil v sredino sv. ta In gs nesel več sta čevljev pred seboj, pred no Je mogrl strojevodje ustaviti vlak. Dvs mehiška vatsšks vsditeljs Mezko City, 27, spr, — Včeraj sts bila ujeta Angel KM*« in Trinidad Gullen. vodlUljs klerikalnih guerllcev v hribih dr. žavs Jalisco, Rila sta takoj obsojena ns smrt prsd vojnim sodiščem in ustrsijena. Tolps vatašev je napadla rudnik E1 Cubo v Guaaajuanatu. toda vojaška straža je odbila ns ped In ubila Miri vstaše. DELAVCI OPRO Kes kršenja "INttUNKŠNAl Si s v ksr JI smatrajo pravorak ss veliko smago. Kenosha, Wis. — Pleteninsr-ski delsvpl, ki pri Allen A. kom. Peniji pletejo nogsvlce In so zastavkali,, ker družba ni hotela priznati irgsnizaclje ln hotele uvesti prigsnjsžki sistem, so sdsj bližje prisnsnju unljs, kot zo bili kdaj v teku stsvke. Teko govore delavci, ker je bilo spo-znanih fcst |n dvajset njih voditeljev pskrivlm kršenja sod-nljske prepovedi, ki jo je Mi\ eodntk Qeiger v Mllwaukeeju. Obtoženi so bili sarots, da prelomijo sodnijsko prepoved, ki je prepovedala razpostavljene stavkovnih stra^ ln kil-canje stavkokazev z garjevcl. Voditelji so se zagovarjali, ds so evojlm tovarišem priporočali, da naj ss rsvnsjo po sodnijskl prepovedi, a oni ns morajo biti odgovorni, ako jih niso poelušsH, Porotniki eo bili večlnoms farmarji ln mali obrtniki in so pri-inali obtožence nekrlvlm. - Ta pravorak pokszuje, zakaj ss sodišča branijo, da bi se sa-deve glede kršenja sodpljsks prepovedi predložila porotnikom, ds izračejo svoj pravorak. Ako je procedura navadna, tedaj Je sodnik jsvni tošltelj In porota. Porotniki v delavskih ssdsvah niso rsdl tistih misli kot podjetniki. Elsnsslsfss ImJL ba^a kiviiissisi ss isn|s rovi IzpaaNH Stewart al govoril resales, ka je pričal a Hlnclalrjevlh boadUi Senat ga Izroči v Wsshlagtoa, D. C. ~ Senat js v čstrtsk soglasno saključU, da se Rolmrt W. SUwart, predssd-nlk Standsrd Oll kompsnlje v Indlanl, Isročl svsznl veleisirotl, ki naj pralšše, če ni sakrlvil zločina krlvs prlssgs, ko Je prsd nekaj dnevi pričal pred tsapptdom-skim odsekom glede Slnolalrje-vega korupcljskega fonda. Senat je na podlagi Stewartovega pričanja oprostil magneta krivde žsljenjs sensta, kolikor se tiče območja senatne ibornice, ni pa s tem oproščen od sodnljske-gs postopanja, če ga hoče vlad« tožiti rsdl tsgs prestopka. Senatorji Ws!sh, Nys In Glsss eo poročali, ds Js dovolj dokazov za krlvoprlssžnUtvo oljnega megnsta. Imsnovsll so Stewarta drugega ^snedlcta Arnolda (lz-dajelca), kruks, slepsrjs In ka-pitslnegs lažnlka, Najvaiji rov aa avata New Orisal v W, Fraakforta, III., odprt pa italjskih pogojih. Tisoč rudsrjev dele v Noko- Wssi Fraakfort, IN. — Nsw Orient Mine, nsj večji premogov» nlk ns svatu, js spet v obratu, ko js Chicago, Wilmlngton k Franki bi Co. 26. aprila končale izpor In podpisala jackeonvlll. sko pogedbo t unijo rudarjev. Hprtagfleld. III. * Henry Hsu r, Ujnik subdlstrlktne unije št. S, je v šetrtek naznanil, da Je Indlena k Illinois C^ial korpors elja («fdpieals Jscksonvlllsko po-godlio In Usoč rudarjev v Noko-mlsu se vrne na dalo. Komaalailčas kaaveadje New York. — Dae 26. maja se vrši v New Yorku konveneijs komunistične stranke, na kateri nomlnirajo kandidsta ss prsd-asdnlka In nod|»redaedniks. Pri-čakuje se, da bo William Z. Fo-ater i »t id»ednitki ksndldat Potresni sunki se nadaljujeja, . meats ee rušijo, boles ni rassa« ja ja la blato dešaje. Belgrad, Jugoslavija, 27. apr. — Potresni sunki na Balkanu se nsdaljujsjo s vedno večjo furijo. Včeraj je prišla vest o močnem sunku v Odrlnu in macedonsklh hribih. Grčije ze trese dnevno in žrtve se množe. V bolgarskem prlstanlščnem mestu Varni ob Črnem morju je bil istočasno tak potres, da je morje savslovllo in vrglo ogromno maso voda na breg. Ljudje so zbežali na polje. Panika v nesrečni Bolgariji ss šs ni polsgla. Vlada je odredila vojno stanje ln vojaštvo straši razvalina tsr pomaga graditi barake ta prebivalce. Gradijo veli« ke barake, v katerih bo lahko prenočevalo po 60 oseb. Vlada je odredila cene živežu In gradbenemu materljalu, da prepreči profitarstvo. Atene, Grška, 17, apr. — V zadnjih 84. urah se js ponovilo •0 potresnih sunkov v Jušnl Grčiji. Korint Js sdaj popolnoma v rszvalinah; niti sna hlšs ns stoji pokonci. Msd nesrečnimi ljudmi, ki stanujsjo na prostsm ali v šotorih In pijejo kalužo, se Je poiavlla Influence In ogroža Jih tudi legir. Na apel grške vlade ee priplule v PireJ angleške, francoska ln ItallJansks bojne ladje s pomožno akcijo. Angleži so dali 600 šo. torov In vod sto postslj zs ta-njenoe In bolnika, Francozi sa pa Iztožili večjo salogo živil In sdta* vilnsgs msterijals. Ceraaati, Raaumijs, 17. apr. Vee prebivaletvo v tem me* je bilo včeraj popoldne v grosnl paniki, ko se Je stemnilo kakor ponoči In padalo ja blato, ki Js smrdelo po Žveplu, Ljudje so padali na kolena ln tulili gross. Kmalu Je bilo dognano, da je veter prinessl vulkanlčnl prah s Balkans, kjsr so dnsvnl potrqsl. Dež pa je spremenil prah v smrdeče, lepljivo blato. (Cernautl so blvfe Cgrnovtce v Bukovlnl, ki js bila pred voJ*no avstrijska provinca). O enakem fenomenu poročajo Is Beearablje. , Loadoa, 27. apr. "Dally Ez-press" prinaša brzojavko Is Sofije, da je bolgarski kralj Boris vštrsj komaj ušel v smrti v potresni coni. Psljal se Js v vlaku po nekem mostu, ki ss js podrl v momentu, ko ga je vlak sapu-stil. TRUHT JAVNIH NAPRAV CU-VA SVOJI INTERESE. Na svoji plečllal Usti Ima dva bivša guvernerja la vel dra- jflh v |*li n nlh oaab. Washlagtea, D. C, — Zvezna obrtna komisija, ki Js preisksvs-la vzrok« rsorganlzlranja v odboru narodne asociacije Javnih naprav v pretečenem letu. je ugoto. vila nsdaljno v porabo denarjs, ki gs J« asoclscljs Izdala, ds varuje svoje Interesa. Obrtna komisija Je odkrila, da Je trust javnih naprav imel aa evojl plačilni lietl bivšega guvernerja N. Mehike. M. G. Mes-chans, kateremu je plačal $6,-200 za njegovo stališč«, ki Je bilo v korist trustu. Bivši gover-nor Navade je tudi dobil $600 od trusts za vozne stroške, ko je bil kliean v Wasb ington. da priča v neki zsdevi prsd obrtno komisijo gleda sktivnosti trusts jsvnlh naprav v njegovi držsvi. Ns konferenco guvernerjev, ki Je bile |>retečen*gs decembra sklicsns v Denver, Colo., Js bil Meechsn |«xilsa kot ssstopolk Nove Mehike. Na konferenci ja predložil resolucijo, ki Je veebo-vsJa točko, ds ee deluje proti veekl federalni Isgislasfji glede Souldor jess toliko časa. dokler se vse prizadete države aa zediaijo. . . 4 D . t. tê-nm^-^mmm............ t--..- ' . « ^ ^ « .. - «g. PR O SVETAL GLASILO SLOV EN HK H NARODNE PODPORNE JKPNQTB < LASTNINA SLOVENKE K NARODNE PODPORNI IKONOTB One oglasov po dogovoru. Rokopisi m m mtejo Naročnina: Zodinjen« drUve- (uv.b Ckisaga) $*4Q aa kU. «MS M pol lota; Chicago io Cteoro $7AO' o« loto, fS.78 m pol teta. te ca ■tto 06.00 NmIov sa fM. kar lata stik s "PROSVETA 9*749 So. Uwa^ Aronno. OÉtoga. -THE ENLIGHTENMENT* Organ of tfc» Slovrao National Jlaaofll Society. Owned by rfcc HJuvotto >ofco National fie*nt"fit Hofiftj. Subscription: Unitod Htatoa (axeept Chicago) «ad p—n Chicago >7JO, end foroiga çountrioc 19M per year. MEMBER OF TttC FgQEBATEP PRESS Deta« v oklepaju a. pr. (March 81-1928) pelog vaioga ___eni, da rum Jo o toaa daovoa potekla narataiaa. Pwaovito |e do CO 00» eo ootari Ust. P Brat Noce m Jo dal 60 dolarjev, meni in te predsednika aašvgo d mit va, da aaj podelimo denar, kakor Je » r.aJboQo »otroka u. in mi smo Uko napravili. Napravili smo tri razreda: Vrllko drudino. tam. kior jo do.t. otrok, smo dali 88.60 Uril. kjer jo manj otrok, ft.40. poieobofm saMCom 81 ¿0. Brat Coinkar, mi amo Uko napravili, da so biti trsi dani sadovoljni, sli kakor oUMm od blagajnika, brat Nace ni udovoljea, on piie naiomu bla-irajnikp, da naj mu podijo voo naolovo od vseh naa dtenov in koliko ima ka-Uri otrok. Cenjeni brst Cainkar, jns aom dobil od br. NscoU par kart tn mr Jo pisal, ds nam Jo poolal nekaj "gvanU" in da naj gs rasdelim mod F »ovsu, s nié ni rekel mod élano, a Jns nisem nié povedal ¿lanom, kake Naoo pido, Jns sem prebral vode pismo pred ¿lani, kaj sU pissli, da naj so noie drudtvo obrne na- br. Načeta In on ds bo sa naa poskrbel in Jas som rjesta pioal In nam Jo prinesel $50, kakor sera vam zgoraj napisal; ¿o bi bil Jas prod ¿lani povedal, kaj pido Nace. bi blH ¿lani sbunjeai ah aem napravil, kakor Jo bilo najbolj potrebno. Zdaj br. Nace ne pido meni nogo bratu blagajniku, ali U je vao "gHhH dobro, saa» da kaj dobimo. Z bratskim posdravom—MATT PUZZ. Ujnik. Popravek: V 97. štev. "Proevete" z dne 4. aprila t !. se je vrinila neljuba pomota v uredniškem članku "Rudarska stavka v državah Pennsylvania in Ohio" v pismu Načeta 2lembergerja v zadnjem odstavku, prvi vrsti, prti dvojni koloni. Pravilno se naj čita: "Podporo sem razdelil osemnajst društvom." Društvena štev. društva S. it. P. J. v Maynardu je 276 in ne 273. (Daljo v četrtek.) T RUDAÈSKA STAVKA V DRŽAVAH PENNSYLVA- NIA IN OHIO. Zaključek gl. odbora. Delitev podpore stavKpjočim in razni nepotrebni prepiri pri delitvi podpore < stavkujočim članom S. N. P. J. ,4 ; ' ' CHICAGO. ILL., dno iTifeb. 1928. Drudtvo dtev. 489. Prosiih. isvoliu poročati o izredni podpori, katero deli pa aavodilu is gt urada kr. Nsce Žlemberger, Ur izpolnite točno vsa tu aledsšs vpradanja: 1. Ali je Vale drudtvo prizadeto v ssd. promogarski iUvki ?—Yas. 2. 'Koliko člsnov Jc prizadetih T—AH ffut two. j.', 8. AH Is prejel kateri kaj denarne podpor« od člembefgerj« T—Ose member I knodr, 18.00. ' 'i' • 'y , ■ d'. >AH se;deli podpor« nepriatrsno ?—Nepravilno. i 8. Ali Je:drudtvo zadovoljno, da ss tako deli in ssnaprsj?—No. ■ Koliko članov Jms Vsde društvo T-82. u , Koliko Je Slovoncov?—IS. gollko' Hrv«tov?—d. Koliko Srbov?—1. , Bfioliko, drugih narodnosti?—^8. ' i Te Informacije so nam zelo potrebno radi točnejeg« poslovanja in pa radi pravično razdelitve podpore. Apeliramo zato ponovno, da IspolniU navedena vpradanja takoj in točno Ur pam vrnete U listine ispolnjene v psr iln^osvete.") » . j ' ' CHICAOO, ILLn, 17.' lob. 1998. Drudtvo Itev. 529, Bt. Clalrsville, O. Prosim, isvoliu porodpti o isredni podpori, katdro deli po navodilu Is gl. urada br. Nace 2iemborger,v. tajnik I pomož. odbora. RKI> No. 2. Box 7, Drldgciiort, Ohio. Dickeota' Cky, pe. — V tej okolici je precej premogorov in nekateri obratujejo vaeki dan, nekateri pe od dve r, Pa. — Naznanjam žalostno vest, da je preminul dne 14. aprila naš mladi »obrat Jo-seph Bendalič, član društva št. 244. Bil je selo priljubljen med tukajšnjo mladino. Pokojni je bil rojen v Ameriki, nakar ga je mati odneela v staro domovino. Pred dvema letoma se je povrnil in'se ves čas zanimal za angleščino. Uko da se je že dobro naučil. Prošlega novembra je pristopil k našemu društvu, pri katerem jc veliko mladine. Pokojni se je veael podal na svatbo k svoji Uti v Williams-burg. Pa. dne H. in 15. aprila. Ko «e je spravil k počitku, je na-«tal v hiši ogenj. V hiši je bik» 15 ljudi, svatov. 18 jih je zgorelo. dva sU se rešite. — Ma Dofanovk*. ujnik, št 244. V Chicagu se mudi že dobre tri tedne svs&ovno znani hrvatski kipar Ivan Meštrovič, ki je posebej v Ameriki zaslovel pred dveml letoma, ko je imel v nekaterih mestih razstave svojih Danes»tfevke. Ko to pilem, zborujejo v Chi cašru cenjene dame, ki zastopajo National League of Women Vo-Sera (Narodna liga volilk). Tri-tisoč jA / je v Palmer hotelu. Pravijo, da J »ga šteje najmanj milijon članic. Milijon, dva mili-jona, milijon več ali manj, J 'glavne. Amerika postaja gosta-milijoni rastejo. ^^ povabilaT da kompetira za dw M * ho-1 velika spomenika, ki se Ime* «eJo. Ni»w>v* 4nja zboro^ nost,«koJikor se zanima za umet-n Ta je komisija za SOBOTA, 28. APRILA. aravAMA m- štrovič se je odzval in dobil Je naroČilo. Spomenika, ki pi sUvJigta dva Tndljanca, nik vMl v bron v svoji delavnici v Zagrebu in pred nekaj tedni sU bila poslana sem. S kipoma vred je prišel tudi Me-štrovič, da nadzoruje montiranje in da bo navzoč pri odkritju. Cim je prišel fteštrovič V Chicago, se je začela javnost spet zanimati zanj. Listi so beležili njegov prihod in očrUli njegovo delo, ki bo stalno krasilo veliki Grant park. Glavna ocena seveda pride, ko bosU kipe odkrita, toda aienkar dnevnika Chicago Daily News" že zda} imenuje najnovejše Meštrovičevo delo umotvor in umetnika drugega Mihaelangela. Dne 20. aprila sem podpisani v družbi br. VincenU Cainkarja obiskal Ivapa Meštroviča, da spoznam velikega umetnika o* sebno in se malo razgovorim njim. Stanuje v Dreke hotelu na obali jezera. Umetnik je naju prijazno sprejel in kramljala sva z njim dobro uro. Mož je naredil na o-ba izredno dober vtis. Takoj se je napravil domačega; kakor da ima pred seboj stare znance. Ko je videl, da kadim oigawte, me je ves čas gostil s "kamelami" katere je tfcdi sam palil kot za stavo. Umetnik je mož srednje starosti in posteve, mirnih rjavih oči, precej plešast in z bol, redkimi črnimi brki ter istoUko redko čmp^baade» ki se ma seveda pode, Ženske ,bi-rekle, da ni lep ne grd — tomj srednje zunanjosti. Oblečen je bil pripro-sto. Neka posebnept je bil njegov črn klobuk: konservativna reč širokih krajcev s širokim trakom z "mašnico" na zadnjem koncu. Umetniki imajo pač svoje muhe. Našega artiste Peruška nikdar ne vidite brsajtot^gal vete. . . , Prvo, ker sem opazil na Me-štroviču, je njegova demokratičnost, mirnost in redkobesednost. Kmalu vidiš, da to ni ne primer dr. Pupin, čiger vsaka beseda in vsake gesta povderja svoj "mi smo mi." Ne, ne kiparju Meštroviču ni nič aristokratskega. , Takoj v začetku rasgovora je nama povedal, da o politiki ne govori. To je bUo v redu. Saj tudi nisva imela namena, da bi ga natezala s politiko. Glevno je bilo, da spoznava v njem člove • ■■ Koliko časa osUne v Chicagu? Se dva tedna. Računal je — in tako mu je bilo sporočeno — de bo temelj s podsUvkom za njegova kipa dovršen do 1. maja, pa ne bo. Delo se je zavleklo in kipa bosta odkrita šele v prihodnjem septembru. Medtem se pa vrne domov, ni pa gotov, če pride nazaj v jeseni. Zaposlen je dnevno. Vsak dan popoMne se pelje v Grant park, kjer delajo fundament. Prišel je sam v Chicago, le enega učenca je vzel seboj. Na parnlku je imel nesrečo, da je padel in si izpahnil roko zepesti. Pred nekaj dnevi sol 4esar. To potrjuje tudi letošnj» konvencija. Vodilne "narodne volflke," ki reprezentirajo večino, nočejo ničesar, kar bi ne i-melo anamke častitljivih starih ¡tradicij. Za nje se svet ne vrti niti okoli svoje osi niti okoli sobica. Svet obstoji samo za nje in zaradi njihzato mora ti, biti mora tak, kakršne so cenjene bogataške dame, ki vodijo Nerodno ligo volilk in celo vr- i sto drugih lig in Hgic samo zato, ker morajo nekaj početi. Liga si je nadela razne socialne, politične, humanitarne in do-brotvorne naloge, a vse te na-loge so stisnjene v strogo ozke meje. Ker je v teh mejah o tem se lehko klepeče, ksr pa je zunaj teh meje — tega ni. Kmalu po otvoritvi konvencije je nekaj delegstinj predlagalo v odseku, ds naj liga vzame v pretres vprašanje porodne kontrole; druge so hotele, da se liga tudi bevi s problemom prohibi-cije. Kaj je bilo? Passt — tega nI 1 S petnajstimi glasovi proti trem je odsek zaključil, da kon-trola porodov ne eksistira za' "narodne volilke". In o prohibi-ciji je najbolje molčati. Čemu govoriti o problemih, katerih ni? , Vprašanje porodne kontrol« ne eksistira! Posamezne bogate dame, ki pripadajo k 'volilkam', so dobro poučene o kontroli -masi bednega ženstva pa tega ni treba. Isto glede prohibicije. Kdor poželi likerjev in vina, ga lahko dobi. Kaj je drugega treba? Medtem, ko so dražestne dame Uko jaborno "rešile" to rec, so pa čficaški dnevniki prinesli sledečo vest: "Joseph Jaeger iz Lyonsa je danes zjutraj odsekal glavo svoji ženi, nakar je zdir jal v Brook-field in se tam vrgel pod vlak, ki ga je razmeseril. Nesrečni zakonska dvojica je imela pet o-trok, od katerih je najstarejši 10 let star. 2ena je bila spet nosna. Zadnje čase sU se zakonska vedno prepirala in žena j« potožila sosedom, da se boji, da se je možu zmešalo." Vprašanje porodne kontrole ne eksistira I Kaj je ljudem tega treba 1 Tega sploh ni! Here is to Mr. Volstead!.. • Eks! ' vseli roko iz cemenU in zdaj že dobra. Kako je v domovini? "Prilič-no dobro." On ima kiparsko šolo v Zagrebu in med ve jene i je precej Slovencev. Ali je mogoče Cainkar v sorodu z Ivanom Cankarjem ? Seveda ni. On js poznal Cankarja in pozna dr. Izidorja Cankarja kakor tudi peanika O-tona Zupančiča. Oba sva ee začudila, ko je Meštrovič vprašal sa imena predsednikov hrvaških društev v Chicagu. Rekel je. da ni bik» še nikogar k njemu. Zanimajo ga razmere Jugoalo-vanov v Ameriki. Ae ni pozabil, tako so ga pogoetili Slovenci in Hrvatje v Clevelandu pred dve- ma letoma. Takrat je odnesel vtis — in še danes je pod tem vtisom — de cleveUndski Slo venci in Hrvatje žive v nsjlepi' složnosti in pri skupnem delu. Ali ne bi mogli tega doseči v Chi-cegu? Kaj se mu zdi o Ameriki? Je morda opazil kaj posebnega? -Nič posebnega. Opezi že, ali njegovo mnenje ni važno. Briga * pred vsem za svoje delo. Kje je zdaj njegove zbirka, b jc bila rassUvljena v Ameriki Deloma je v stari domovini, o-krog dvajset kosov je v New Yorku in deloma je raiprod»"» On je zmirom na delu, vedno kaj ustvarja. Ako še kaj rawtsvi v Ameriki, ne more zdaj še reč» B* Cainkar je pojasnil umetniku marsikej o odnošajih, k« vladajo med Slovenci in Hrvati v Uj deželi ter o naših social i» in kulturnih razmerah. Napeto je poslušal in ni prikril, ds je vedel mnogo novega, česar ** " vedel. Zlasti se je interesiralj« paše kulturne usUnove in podporne organizacije. . Ko je bil Intervju končan, j* Meštrovič obljubil, 4a pred »¡J jim odhodom is Chicaga po*« uredništvo "Proavete" in gla^ urad S. N. P. i., če mu bo le do- puičal čas Razšli sme se hot prijeteU» MsAtroviča kot umetnika * poena! še dlve leti. sdaj f» ^ _tudi kot čluieks K«* met nik je velik. M človek je£ simpatičen — toda Hottk, J — Ivan M*- Vestí iz Jugoslavije J ZUNANJI POLITIČEN POLO-1 ;AJ SE KON80UDIHA. (Is vino.) Jugoslavija» daairavna največja država na Balkanskem poroku doaeda) ni ima tiste politične, kakor tudi goepedareke moči, kakor bi ji po vsej pravici pristojala. Da tega nima. je pripisati največ dejstvu, da v Jugoslaviji ni bilo preveč razumevanja za gospodarsko ureditev države, niti nhbflo preveč navdušenja uremričiti parole „ih navdušenih nacijonalnih boriteljev, ki so z vaem naivdu-*nJem propagirali Veliko Jugo-slavijo in združitev vseh južnih Slovanov, to je Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Bolgarov v eno politično kot gospodarsko enoto, državo južnih Slovanov. Velike te&oSe pa ao tttWdvo-a nastale tudi vsled tega, ker ■je že tradicionalno, da oetane Balkan torišfte 1li žarii6e vseh vropskih diplomatskih zaplet-jajev. Jugoslavija se tega vpliva, ki je prihajal enkrat iz Francije, drugič iz Anglije, tretjič iz Nemčije ali Italije, Oetrtfč zopet sovjetske Rusije, ni mogla popolnoma otresti ali iznebiti. To » zato ne, ker ie bil ta vpliv ako velik, da fa jugoslovanski liplomatje niso mogli odstraniti, ili vsaj zmanjšati. Začetkom je pa sploh kazalo, da se bo Ju-roslavija vedno nahajala v temu onglomeratu evropskih kapKa-ističnih vplivov. Končno pa je vendar in po devetih letih prišlo počasnega ozdravljenja tudi v tem pogledu in v tem mrfru. Položaj na Balkanu se sedaj splošnem konsolidira. Vse te nale države, ki malo pomenijo za unanji svet, so sedaj že kolikor oliko opredeljene tako, da morejo ostale evropske drŽave, zlati pa velesile, z gotovostjo ra-uniti na eventuelne mahinacije, i bi se znale izvršiti v vročem »alkanskem osrčju. Poglejmo jih kar na kratko. Bolgarija, ki je slovanska dr-pava, je vedno bolj naVdušena razne lorde Rotjiermere. Pa seveda ne more biti Čudno, taj ti gospodarji v Bolgariji niso tolgari, ampak Angleži. Angle-ki kapital v Bolgariji je tisti, komandira Bolgarijo, angle-ki kapital je tisti, ki gospodar-ko izkorišča bolgarako delovno judstvo, ki odira bolgarskega meta. In angleški kapital je isti, ki umetno izziva in indi-ektno vpliva na upade bolgar-kih komitašev na jugoslovan-ko ozemlje. Angleški kapital e tisti, ki zavira akcijo Jugosla-ije za združenje z Bolgarijo. Rumunija je na sličen način »kupirana, kakor Bolgarija, nje. sosedin j a. Njeni .odnošaji na&e države niso -preveč pri-rčni, kajti Rumunija, ki je po-tala po svetovni vojni naduta in »resamozavestna, hoče igrati do-ninantno vlogo med balkanski-ni državami. Istočastko pa je tvno tako na slabem, kajti veno, da je prav tako, kakor Bol-rarija odvisna od inozemskih fi-isnčnikov.— ■Rumunija se dela napram Ju-oslaviji za odkrito državo, vea-'■r l»a je vse njeno početje nanj ko odkrito. Ona se druži Italijo, čeprsv se čuti Rumu->ija še vedno za članico Male |ntante. Homatije, ki se raz-»letajo v Romuniji pa postajajo «Irvo »>olJ komplicirane, kajti tumunijs se doeedaj še ni podala dovolj zmožno, ds bi amo-r»,no usmerila svoje zunsnjo *'litiko in končno tako uredila voj<> odnošaje do dragih držav, »'i to prijalo interesom ru-nunnkf»gs delovnega ljudstva. 1 Ogrska je isU kot je bila pred f« Krvsv Hortijev režim sku-1 intrigiraH tudi v inoaemstvu V Sloveniji smo pred desetletji že imeli močno razvito delavsko gibanje. Cim bolj se je izpopolnjeval meščansko-kapiU-listični sistem v domovini, čim bolj je napredovala industrija in nov moderen način proizvajanja industrijskih proizvodov, tem bolj ae je občutil razreden pritisk nsd delsvstvom, kl si je počasi, čim bolj je postajal za-vednejšl, izvojeval svoje pravl- ce. _ . Delavsko gibanje je počasi naraščalo, toda za to tem bolj sigurno. Velike falange bojevnikov so se zbrsle v socijallstič-nih organizacijah ln marsikdo, kl je direktno sodelovsl v tem socijalističnem gibanju še ve, da je močna in z idealizmom prežeta volja gnala voditelje in pijo-nirje socljalizma na Slovenskem, Franceta 2eleznIkarJa, Antona ln Etbina Kristans, borbo prdti meščanstvu za boljšo bodočnost delovnega ljudstva Tadi za delavska gibanja pri dejo včasih takozvani "slabi časi". In za slovensko delsvsko socijallstično gibsnje so prišli ti slsbi časi po koncu svetovne vojne Tedaj je ak)vensko detsv-stvo postalo brezdušno. Pijano je posUlo od nečesa nerazumljivega in - mislilo je, da bo na-sUls te socijalna revolucija, kakor v Rusiji, ako se bo cepilo j Rak rana v delavskem glbs nju v domovini je bil takozvan razcep, cepitev na levo in desna cepitev na socijaliste in komuniste. Ta razcep, kl je popolnoma razbil delavsko gibanje, pa Je škodoval tudi splošnemu f*Mk-nemu življenju Slovencev, kaj t pomisliti je treba, da je socijalna demokracija še pred svetov-no vojno igrala v slovenskem političnem milijeju jako važno vlogo. L. , Vendar pa je sedaj - MraU bogu — postalo nekoliko boljše Delsvstvo v Sloveniji je počaai prišlo dO spoznanja, da Uko. kakor je šlo dooedaj, ne more več dalje. BpuiBalii >e. da bo in vsa energija, kl oe Jo |x*co*' zato. da se med seboj preptraU «tičnfilPtTftfiunistična interna-cionala, je vaa proč vržena, kajti v našem življenakem interesu je, da se predvsem borimo ttamo proti meščanstvu in proti kapitalističnemu družabnemu redu, kajti rasredni boj ni boj socija-llstov s komunisti, smpak boj socijalistov da tudi komunistov proti sedsnjemu druiabnemu redu in proti buržuasiji. S tem» ko je delavstvo v Sloveniji prišlo do tega spoznanja, so se razmere izpremenile na bolje. k Gibanje se je pričelo ja-čati in jačati, pričelo je dobivati vedno večji in večji razmah. Prevladala je aocijalistična smer, gibanje pa se je osredotočilo na reelnejšl m pozitivnejil poti. Danes se zbirajo v delavskih vrsUh zopet delavci, ki dobivajo zaupanje v svojo moč. Strokovne organizacije štejejo Že nad 8 tisoč organiziranih mož. Politična stranka socijalistov je izvojevala pri zadnjih volitvah že lepe uspehe. Delavstvo v Sloveniji je prvič po razsulu izvolilo delavskega poslanca so-druga Josipa Petejana, izvolilo pa je že preje 4 oblastne poslance. Zavojevala je že več občin, cjer načeljujejo socijalistični župani, župan v Trbovljah je naš sodrug, ns Viču je župan tudi naš sodrug itd. Delsvski zaupniki niso več klerikalci, ampak — naši sodrugi. Delavska zbornica za Slovenijo, ki je sicer meščanska institucija, je v rokah naših sodrugov, vseh socija-Istov. Vse to in le polno drugih uspehov, ki jih zsznamo v političnem življenju. Pa tudi v delavskem zadružnem gospodarstvu napredujemo. Delavski kapiUl se vedno veča n veča. Upravlja pa ga s silno vestnostjo in srečno roko naš gospodarski strokovnjak ln splošno znani zadrugar,. sodrug Anton KrisUn. Delavski kon zuml naraščajo. Promet je vedno večji, čeprav kupna moč kon sumentov pada. Dotok novih članov sUlno napreduje. Delav ska zadružna podjetja se izpo-poljnujejo in nsraščajo. Vedno ih je več/ V kulturnem oziru tudi že beležimo uspehe. Poleg "Svdbo-de", delavske telovadne in kul uurne organizacije, vrše važno socijallstično kulturno delo Zadružna založba, ki izdaja laatne tnjige s socijallstično vsebino. Ustvarili pa amo si tudi nekako delavsko mohorjevo družbo. — Skratka, trditi moremo, da smo prišli iz otopelosti in da smo spoznali, da je samo v delu za socializem rešitev. Slovensko delavstvo se tega zaveda in zato doživlja že lepe uspehe. ZDRAVSTVO Poljudna beseda o hlgijeni In akrbl aa adravje. NEKAJ O OBLEKI. SOC. STRANKA JE IMENO VALA SVOJEGA SENATOR 8 K EGA KANDIDATA ZA PSNNSVLVANUO. Letošnje volitve bodo pokazale, koliko ao ae delavci v P ay Ivani ji neaČIH Is aedan jeru darske aUvfce. Pittaburgti, Pa. — Hocialistič-i stranka je imenovala se-torskim kandidatom Willlam J Van Kssens, zdrsvnika v PltU-burghu. Delavci v Pennsylvani-jl imajo letos zgled, ksko rav najo z delavci na sUvki, ako prepuste politično moč nasprotnikom delavstva. Volitve v jese ni bodo govorile odločno, koliko so se delsvci v Uj državi Čili iz rudarska sUvke. Vsak dan Imajo priliko videti, kako bru talno ravna državna policija sUvkujočimi rudarji in njih ženami. kadar odhajajo na i kovno stražo. latnena pa dober prevodnik toplote. Prva je primerna za mraz, druga za vročino. GosU tkanina slabo propušča zrak ln hlape, zato je škodljiva, ker ovira pre-zračeyaje kaže. Redko tkana o-bleka je torej propustna za zrak in je torej primernejša. Gosta tkanina tudi slabše vpija mokroto, kaUro telo oddaja in ne suši telesa, zato mora biti tudi Ulesno perilo redko tkano, ker I-ma nalogo sušiti Ulo in varovati obleko onesnaženja od znotraj. Volnena spodnja obleka draži kožo in povzroči srbenje, svilena slabo vsrkava mokroto. Zato je najboljša spodnjs obleka lz redko tkanega lanu ali bombaža. Ker nosi človek spodnjo oble-ko zsto, da varuje zgornjo obleko, ki se ne da prati, pred oneči-ščenjem, zato se mora po potrebi Izmenjevati, kajti umazana obleka ne more več vsrkavati mokroU in tudi ovira prezračevanje kože. Največkrat je treba menjati nogavic«, ki pokrivajo del Uleaa, kjer j« poUnje radi usnjenih čevljev nsjvečje. Zato Izmenjamo nogavice vsak tretji dan, poleti še večkrat. Uporab* nožnih krp nI priporočljiva, ker lahko povzroči žulje. Bolj kot spodnje hlače se umaže srajc«, in sicer pri zapeotju ln okoli vratu. Perilo se ne sme prati v mrzli vodi, marveč se mora vedno prekuhati. Razvoj in delovanje telesa in njegovih delov ^ira pretesna obleka. Utesnitve se dogajajo o koli vratu, okoli pranega koša ln pasu, pod kolenom, nad gletnji in na stopalih. Utesnitev okoli vrst« povzro-čajo preozke srajce v vratnem delu In preozki ovratniki. Poele-dies utesnitev ns vrstu Je pri tisk ns vrstne krvne cev» in tu| di slabša Izmenjavo krvi v gtsvi. Prltlok oe jsvija tudi na oapnl-ku s posledico neprsvilnego in nezsdootnegs dlhsnjs. Pripor*»-ča se nositi razgaljen vrat, od-noono kvečjemu Uroke In nlzk* ovratnike. Uteoifltev okoli pmnega koša in pasu oe dogaja s stezniki. O na povzroča razmejitve jeter, želodca in črevo« j o ter otioka deželo, kl najbolj izziva ia'*™ Ä,i * ^^ JaU-Iraš« spodnja pljučna krila. UUsnitrv ZgaaMndu» ketMčka v garaea. j uUxkrn In fn-vesja zmarij-Chicago. — Prohibirijski a-|ša njih delazmožnost, oškoduje gentj** oo v četrtek vpadli v gara-1 |*eonav1Janje in prebavi» irr lo na II» K. to »t . kjer oo našfl I prineoe oeboj razno obolenja teh dva žganjarska lúitla in v* rto1 organov, ravno tak" podpiro ut^ alhubste. — Laotfitk ga-laufte* Hf«* razna pfiaftia ofcole )« Ml arctáraa. nja, tu« J etiko, kajti pljuča so stisnjena baš na onih mestih, kjer najintenzivnejše delajo. — Dočim oo danes stezniki že prišli več ali manj is mode, osUla so še druga oblačila, ki stiskajo telo okoli pasu, n. pr. prepaso-vanje kril pri ženskih in prepa-sovanje hlač pri moških. Neprimerno je kakršnokoli obešanje ali pritrjevanje obleke okoli pasu. Ženske naj nosijo obleko, ki ima oporo na ramah, moški pa naj obešajo hlače na elastične naramnice. Dečki naj Imajo hlače pritrjene na telovniku ali Jopiču. Utesnitev pod kolenom dela podvezovanje nogavic pri žen« akah z neelastičnimi trakovi in ima za posledico zastajanjt krvi v goleni, kar pelje h krčnim žilam, oteklinam, krvkvitvam In ranam. Naj primernejše je pritrjevanje nogavic na spodnjo Jopico ali na Širok pas, eventuslno tudi še z elastičnimi podvezitka-mi nad kolenom. . Utesnitev nad gležnjem nasU-ja radi pritrjevanja spodnjih hlač in nogavic na tem mestu. Ima enako posledico kakor zgo-renja utesnitev. Da se temu izognejo, naj nosijo moški le kratke spodnje hlsče, nogavice naj pritrjujejo s elastičnimi podve~ slikami, ki so te splošno v rabi. Otroci naj nosijo le kratke nogavice. Utesnitev na atopalih gre na račun nepravilnega obuvala, bo-dlai da Je ono preozko ali prekratko, aH ima drugo obliko, nego jo ima stopalo. Preozek Čevelj hitro izgubi svojo obliko, tišči in dela hojo neoigurno, prekratek čevelj ima sa posledloo žulje in kurja očesa. Nerazumljivo je, sakai je kratek in ozek Čevelj ideal tonskega sveta, pri moških se v tem oziru ne greši toliko. Največ škode povzroča nepro vllna oblika čevlja. Dober čevelj mora varovati naravno obliko stopala in lego prstov ln morn dajati prstom dovolj prostora sa gibanje, V sprednjem delu zoten čevelj stiska prate, ki se kmalu stalno prilagodijo pomanjkanju prostora in oblik čevljs tako, da prsti pokrivajo drug drugega in js palec močno ukrivljen. Naravno, da poapešu-je tak čevelj tudi žulje in kurja očesa ter otežkoča hojo. A ne samo čevlji, tudi nogavice utesnjujejo prste, ker se ne delajo po obliki noge, marveč so vse spredaj soteno. Nogavice tesnijo pr> ste slasti, če so prekrstks. Zsto morajo biti nogavice, če te ni> majo prave oblike, vsaj tako dolge. ds se prsti neovlrsno gibljejo. Poleg neprimernih oblačil pri utesnitvah opisanih, js treba o-meniti še osUla oblačila. Pokrivala za glavo imajo namen ščititi ta del Uleoa pred padavinami In tgočimi oolnčnlml tarkl, zato Jih prav lahko pogrešamo, kar je te tudi izkušnja pokazalo. Seveda je najprimernejše, če se človek te od mladega privadi hoditi brez pokrivala. Z gotovo otjo Je pričakovati, da bodo las. Je boljše uspevali. Prei|!a)enje v glavi oe ni beti, oaj ae dlovetk tudi nikdar ne prehladi v obro/ ki Je ravnoUko nepokrit. Pod klobukom je sUlno od Izhlain-vanja kote na glavi pokvarjen zrak, kota in laoje oo v Umi, klobuk brani dostop oolnčnlm Žarkom, kar voe neugodno vidiva na koto na glavi in. na laom mišice v koti. Dokaz, da je rav» no klobuk vzrok Izpadanju Ia«, je naotof»anje plešo na onem delu glave, katero klobuk pokrivo In okolnost, da Ženske ne do*** pleše, kajti one oo mnogo manj I m,l»r»t<*. Če ne moremo pogrešati pokrivala, tedaj naj bo naše pokrivalo lahko in kolikor mogo^<* zrak propuščajo6e. lahek svetel klobuk, tenka čepica ali olamntk n# ovirajo v taki meri razvoja kote na glavi in iao. Gotovo (»o Je, da na izpad Iao ne vidiva sa mo pokrivalo, marveč Je le eno od mnogih ttniteljev. SkroMJene \mriio, n. pr srajca ovira kotno dltumje In kopiči kožo v telesu Naadravo Je novada M nega ali zimokega perila, ali celo dvojnega perilo — I'ofKlinoma zadostuje Mm» peri I«, kajti pu M« Jih pred mr« zoni varuje »ukuja ali kožuh, v I JI.',!» I 111 11111 17. iee? iao4 GLAVNI STAN. I0S7-SS SO, LAW NO ALI AVL. CHICAGO, ILLINOIS Izvrševalo i odbor: tTpgAVNI OOSKK: ProiMŠolk Vincent Cainkar; poSprMh^dnlk Aošr»w VMHcfc. g. F. D. T, Bos Iti. Jokoatawn, Pa.i gL tajnik Blaa Novaki tajnik k.lntšklgl oddelke I «i Ma rajnik Jokn Vegricki uradnik gbalb Ješ» Kavart-alkt oprovtšolj flaaila Filip GeSIna; vrhovni adravalk Dr. f. J. Kom. IUI Clair Ave„ Cleveland. Okle. S GoarooABRKi onasKt Krook Somrak, »nšsitatk. »H R. Htk BL. Her eland. Ohio t Frank Aleak. 1114 H Crawford Ave* Ckleogo, in.) Jacob ZupanW, HIT 8. Mige» tray Ave« Ckleage, til. POROTNI onasa l John GeeAok, pnšaišnlk, ŠI4 W. Hoy BL. BprlafffleU, III.: Joke Trial J. It. Btrohoae. I»a.j Tear Bhvscal, B. F. p. No. 1. iohoatoa City, HL» Frank Podboj, Boa «t, Fork Hill. Pa.t Aatoa šeUr, Boa 1*4, Ureas, Kaaa, BOLNIŠKI OOBVKi OBBBDNJB OKROŽJE! Levreaa Grodttek, MI74» Bo. Uwndolo Ave« Chleoto, 111. VBH0DN0 OKROllK Jooeph Borko. B. F. D. a Bos 114, Wool Neetoa, Pa. | Aaton Ahrsa, 11«» C. TSth Ht.. Ctevelsad. Ohio. BAP A DNO OKBOtlBi Jacob Boleh, R. B. Š, Boa ŠŠ, PBtoharg, Kaaa« so Jagooopsdi Freak KNa, Boa MS, Ckiahela, Miao., aa oov. aoa.| Jsha Geloh, Bos 144, Book Bprlago, Wye. Nadtaornl odbori Frank Baje, peida>dslk, MM W. H4h BL, GBIosgo, 111) Lad vik Msdve. • MUwaokeo. Wie. BL Clair Ave« Clevelaad. Ohlei Albert Hrast, IM lo. Pieree b W1 Združitveni Odbor: Fraak Vtdaaf, predeedalk. MM AocooU BL. Chleago, Ulj J oho Ott* ■ Chieote, IIlTT Peter QaShal, tMI Bs. Broadway, a gis t silil BI dels Jo w ilstassi ava« MM Be. OlirtM Fork Ave« Deavor. Colo. POSOBI-ta, oo vHH takole t VBA FIBMA. M oo nanašajo na paala gL B. N. F. J« MIT*M Be, Uwadele Ave« Cklaese, III. VBB BADBVB BOLNIŠKB PODPOBR BB NAiLOVBi B. N. P. K HIT4I Be. Uwadala Ava. CBtaage, ItL DBNABNB POŠ1UATVK IN BTVABl* kl ao Ušojo la JodaoU voMo se aoolovet Tajništvo B. N. F. J« dale Aven CMeoao, III. VSB IADKVB V Z V BS I B BLAGAJNIŠKIM! POBU so pelUJsJe as osslevi Blagajolštvo B N. F. I« MIT41 Mo. Uwadato Ava. Chloogo. 111. Voe prttešba glede poeto va aja v gk isvrševolaeai odbere oo aej psiHJaJo Frank Bojea, predoodaike aodooraega odbora, ligar asalet |e agersj. Val prlalvi aa gL porotni odsek so oaj pošiljajo ao aaslovi Jebe Gerteh, «14 W. «op Bi« Bprlogfleld. IIL Vsi doplol In drsgl aplal, saanaolla, egloel, aorefaloo ia aploh vsi Je v avoel a gloaHea jedaote, naj oo poMja as asslovi MFBOfVI MIT-It Bo. Loir odo le Ava, Chleoge. III. fWtKT sUnovanju ali delavnici daje pa kurjava toploto. Tudi rokavice apadajo med o-blačlla, ki so se oddaljila od svojega prvotnega namena. Prvotno ao se rabile v severnih dež«-lah kot pokrivalo rok pri Jezdenju in oo bile vpeljane mod plemiči kot znak nobleoe, za kar le danes veljajo, kadar jih ne nosimo zaradi mraza. Rokavice bi morali pričeti nooiti zopet zn varstvo rok pri delu, na telesni-cl, sploh Um In ob Ukih prilikah, kadar je treba roko zavarovati, ne trn na sprehodih po mestu, pri obiskih itd. Rokavica naj ne bo korao, marveč naj posUnu potreba. Pri čevljih vplivajo kvarno tudi še visoke pete, kl dajejo res bolj gracijesno hojo, a ta hoje je obenem tudi bolj neoigurno. Visoke pete vplivajo tudi ns telesno drtbo rsdl prestavitve tetišča tako, da oe poveča ukrlv-I jen Je v kritnem delu hrbtenice. Glede primernoetl visokih ali nizkih čevljev med higijenlčarjl nI soglasja, nekateri trdijo, ds oo itrimernejll visoki zaprti čevlji, ker delajo gletnju oporo. T<»da gletnji ne potrebujejo nI-kake opore, kakor je ne potrebuje i>r*ni koš s steznikom, ker sicer bi Jo t« po nsravl Imel. Zato Je belj umljlvo stališče, ds so primernejši nizki čevlji, kl Imajo prednost, da vetejo le stopalo In imkrivajo manjši del kote. V »Kroški obleki oe treba držati načela, da naj bo kolikor mogoče enootavna in lahna: Cla« va nepokriU, spodaj reformno srajčlca, zgoraj lahne^ilaMce oli krilce, na nogsh kratke nogavice In nizki čevlji sli sandal«, to bodi voa prekoletna obleko Pozimi oe zamenjajo krotke no-gsvlce za dolge, nizki čevlji za visoke, ovetla lahna zgornja obleka za temno in tet Jo, po vrhu l»rlde še plašč. Ooel»<«, zapoolene |»rl neriatem ali tudi pri drugem delu, noj oblečejo za d«lo poeehno delavno obleko ali plašč, ki oe do oprati. Poeebne pazljivosti Je treba gle-de upora I »e por* »Sen* obleke, kajti po njej o« prenašajo nalezljive ln kotne tx»l«znl. • "Zdravje." Zahvala. Npangler, Pa. — Dolžnost nas vete, da se člani Št. 24B Javno zahvalimo društvu "Triglav** št. 82 HNPJ in lanskemu društvu "Naša slogo" It. 600 SNft Is Mazhama, Pa., za vooto 922.25, kotero omo prejeli na SI. marca od jKKlpredsednika Andrew Vidriaba. Najlepšo ¿ahvalo liro-komo vsem posameznim darovalcem za |K>delJeno pomoč. Rat-delili amo v splošno zadovoljstvo. Zahvaljujemo ae vsi čistil našega druitva It. 248 SNPJ., sa veoto lz valih trudapol nih ros. — Mary Zetokfck, taj* nica; Hoz &21. WA1.RKR PODARIL ZA8TAVO KRANCOHKKMU PARNIKU PARIH. /.gradilo oe mrtva v cerkvi. C hi« ago. — Mro. Poullne Koo-mana, 872A Kocanoba ove„ sta-ra M let. äs Je v četrtek zgrudila mrtva na tla m«d mal«» v cerkvi Urez made* nega opočetjo na oglu B» ceste in Commercial ave. v H«»ulh Chicami Zadrto |» ie nr^no kaft. AflUrajta s« "Vrm9*r\ ()b slavnooti 100-kratnega pi i sf»et Js v to luko. Psmlk mu jo xs to uslugo dal kooilo. Mlavnost ob priliki stokratnega prihode v luko v Uku sedemletne piovbene elutbe. Zupori Jomes J. Wolker je bil čaotni goet pri ol>ee je začelo pobijanje. Bil Je striften šum, ko so pobijali in trli žtiželke, kakor bi mlatili U živa Mtya. Z branami, s kirami, s plujgi so kopali ta živa tla; ali čem več so jih pobili, tem več jih je bilo. S prepletenimi zadnjimi nogami >o gomazsle debejih plasteh; one na površju so preplašene skakale in sedale na nosove konjem, vzpreženlm za to nevsakdanje delo. Psi i pristave in oni iz arabske našel bine so tekali po polju, se valjali po kobilicah in jih besno morili. Tedaj sta prišli na pomoč nesrečnim naseljencem dve stotniji Turkov s trobentačem na čelu ln v tem trenutku se je spremenila slika pobijanja. Vojaki niso kobilic trli, ampak so jih žgali, sipajoč prah v dolgih pramOnih, Utrujen od ubijanja iiv ker ae mi je že pristudil smrsd, sem se vrnil. V notranjosti pristave jih je bilo le malo manj kakor zunaj. Splaslle so ae v sobe skozi odprta vrata, skozi okna in dimnike. Plazile so se po zidu, po zavesah, ki sd bile že popolnoma zgrizene, padale na tla, letale in se vspenjale po belih stenah, na katerih so se radi svoje velike dvojne sence zdele še ogabnejše. In povsod oni strašni smrsd. Pri večerji nismo mogli piti vode, ker so btll vsi vodnjaki, vodovodi, studenci In ribnjakl okuženi. Zvečer sem v svoji sobi, kjer so jih tudi precej pobili, še zmerom Slišal žušljsnje pod posteljo in sa omarami in pa šum kril, kakor če luščimo zelo suh fišol. One noči nisem zatisnil očesa. Tudi vsi okoličani so bili pokonci. Po goli ravnini so še vedno Kvetili ognji. Turki so pobijali kobilice. Ko sem naslednjega dne kakor po navadi odprl okno, ao kobilice že odšle. ' Ali kako razdejanje so pustile sa sabo! Ni bilo več bilke, ne cvetlice; vse je bilo črno, objedeno in golo. Bsnane, marelice, breakve In mandarine je bilo spoenati samo še po obra nih vejah, ker bile so brez gibajočega listja, ki daje dreveeu lepoto in šivljenje. Vse je čistilo vodnjake in studšnce. Delavci so prekopavali zemljo, da bi uničili jsjca, katera ao izlegle kobilice. Vsako grebo so obrnili in pazljivo rasbili. In človeku so Je milo storilo ob pogledu na tisoče belih, sočnih koreninic, ka tere so se prikazovale pri prekopavanji plodne zemlje. AK aUfte naročili PreevoU aH avejeme pri Jate-v domovino? Un a Ts Je ki ga U kje 1 ' ' RAP BI IZVEDEL se nahaja Tonal Godec; za njegov naalov bi s*da izvedela njegova mati Uršula Godec is Kreenk, Jugoslavija. Pred č»> som ee je nahajal v So. Chicago in od tam je odšel neznano kam. Uljudno ga proeim. da se prijavi svoji materi Da bo gotov, da ga resnično Išče njegova mati, navedem aledeče: Tomaž Godec se je rogl^v vse^Zagoiij# št. 3, dali in sa preseli)! v daj se nahajam na . rej priglasi se svoji materi, ali pa na podpisanega. Bom že jas skrbel, da bo mati dobila naslov ali pismo. Jernej KonČar, Box 119, Forest City, Pa. i Adv.) 5000 beril za 5000 slovenskih družin Slovnica, Izgovarjava, slike domačih opravil, članki e Slovencih, besoduj^k JMkKj' j AifUike-stoiMska Milk) SestavU dr. Kara Cena IS.00 a pofttnino vred. Nareiite pri aprav. "Preevete/* *0T S. |*wadale are* Chfcege, .......'JUp, se nahaja FraafcVehovc po Kumrčev, rojake prosim ¿o kdo ve sa njegov naalov, proeim, da mi to nasnanl sa kar bom zelo hvaležen. Ako bo on sam to čitai, naj se mi javi. Poročati mu imam nekaj zelo važnega v njegovo koriat. John Zordani, R. 2, Mulberry, Kans. —Advt SOBOTA, 28 APRlt£ oproščan. Chicago. — John MalkovU ki Je ustrelil Michael GaJich/ bil v četrtek spoznan nekrivl po porotnikih pred sodniki Frank Comefordom. Malkovi Je umor priznal, toda zam*r se je, da ga je storil v samot! nu, ker ga ¿e Galich napada britvijo. ■ Jm avts enslri S.N.P.J. Na šeljo več društev ja gL urad preekrbel avto-anake. Ts so krasno ščate tablice, g znakom S. N, P. J., in namenjena |0 aa 0*0«w> bUe članov jednota. Na društva ročajo. Naročila sprejemajo dru-števni tajniki. Vincent Calnkar, predsednik -j-----1!---ali pa — phajrv^ oapravijeni nmmun^ Prilika m vam m*U to hitro, pManl In krvt boWin <*w vk* paUto. Ntt nato kakkna vrata «aMo imnu in koliko teT Vato golto ka «pSavM» bHro la*mUa a uporabo nau,, antv OOITMC adravila. katonpa ia mM stavni avropaki ifank Dr. Tam. T» lutorlto atonvik» ta imm akaraj po vm« m } kot nnjkalito in ,„*(„ to aMtae». • '1 WE POllUAJTK DENARJA V NAPREJ, Umret t« o«taa In poUJito a Sto a» poiUi* atroftka. Oatota «S.00 plalate. kadar * prajaaau. CHICAOO JICDICAL LABORATORV. 17« N. Kad.i« Ava. l*pc Hrtpit m. y WlHtAi IlíWWttlflil' Zastonj! Nékaj izrednega. Zaatonj! TS laant* anSnta »vUSto vitoU VSUBO SVSOPSKO VOJNO. To m prav* alüw ta vojna, kntoto takko viSit* pov*tona to Blata kot M ha* M vat VMM* takko kota teHJo?"kota T Moptajri, toim ^anmlTT^^rtikl'' ¿Jn* IHŠito, vniton* vnal. maat» to to vaUko drticih m»I-ralvih alik. Ta aUk* p» vaat* «p Ipi vojn*. MS rOSlUAlTB DENARJA V NAPREJ, tomve« po*LWt* te oplM a valim naalovom, Ur BOe aa poMlta-tvana trolk«. Za btaco ptatoto ».H, ko n praJmat*. GRAND NOVELTY COMPANY im N*. KaMa Ava. Dopt. tU. kjer so bile že tri k neodvisnosti. generacije privedene HNmMIERIOAN STATI NH 1900 »ve Island Ave. Chicngo, Hl. , OTTO KASPAR, predsednik Vsraa baak.a sa vlagaaje Vašega denarje Potujte v Jugoslavijo z našim posredovanjem SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene rroerae, unfliko delo prve vrte. Vm pojaapfladatcvodatvottaan* S. N. P. J. PRINTERY 2687-60 So. Lssiiili Arnim CHICAGO, Bi*. TAM SB DOBS NA 2UoO TUDI VSA USTMENA POJASNILA r de en spomin Iz Alžira, potem se bomo vrnili v mlin. One noti, ko sem dospel na pristavo Sahel, r,iaem mogel spe-ti Nove deiels, razdraienje radi potovajna, lajei psov in strašna, moreča soparica, da ae je mogel ¿lovek zadušiti, kakor da roji komarjev ne prepuščajo zraka. Ko sem odp^l okno, je visela v motnem zraku talka megla, obrobljena s črno in rot-nato bervt> in se vlačila pod nebom kakor smodnikov dim nad bojiščem. Noben list se nI ga^ nil ln vsi krasni vrtovi, katere sem imel pred očmi, vinogradi, raztreseni po solnčnih holmcih, kjer je tako sladko vino. oni evropski sadovnjaki, ki so skriti v senčnem zatišju, pomaranče in mandarini v dolgih mikroeko-pičnlh vrstah, vse to je bilo podobno žalostnemu zelenju, ki pričakuje nevihte. Celo banane, ono nošne, zelene velikanske Miki s katerimi se vedno poigtava vetrič, ki giblje njihove tenke in lahke lase, so štele mirno pokonci kakor ravne perjanice. t Poeta! sem za trenutek in opaaoval to čudovito rastlinstvo, kjer je zbrano drevje celega svetu in daje ob svojem času cvetje ln plodove, ki so obsojeni v Izgnanstvo (zs Izvoz), Med šlt-nlm poljem ln plutarji (hrs- H.H. Bwera: UIDJE IN MAUKI u "Proeveto* poeiovenU — A. ftakec. V (Daljs.) /J,— Oh, kakor dober Je on« U ljubi grmeči bog! Tudi meni je Isto povedal! Zdaj pa mora drfšti svojo besedo, katero Je dvakrat dal! Naenkrat pa je spet postala popolnoma resna: - Kaj Je rekel: - deček ali deklica? — Deček, — sem odvrnil spet na slepo »rečo. ' Tedaj pa je padla predme na kolena, jo-yja Je ln ihtela ter v silni radosti jecljsla: — X; končno, končno! 8. septembra. Vem, da me Adelajda ie dolgo čass ljubi in da si ničesar bolj ne ieli, kakor dobiti od mene "pet* moune". Zavida drugim deklicam, katerih pamšl leUJobkolI po dvorišču, da-sl so jas prokleto malo brigam sanjo. Zato torej tako lepo ravnanje z grmečim bogom. — Sicer pa je bila dages zvečer zelo ljubezniva; zagotovim vam, da nisem še nikoli Imel tako ljubke zamorske devojčtce. Mislim, da jo imam resnično rad, In kar se mene tiče, sem prav gotovo pripravljen. Izpolniti JI njeno šeljo. ee e \ l ' , 0. oktobra. Oksndatano Je, da nleem kot dober trgovec vodil knjig o tem, v koliko sem pripomogel do Isboljšanjs in poplemenitve zanikrne raae te lepo dešele. Očividno je, da sem svoje kulturne zasluge vse premalo cenil. Toda danes sem naredi! statistiko, kar ni bilo teiko. Na pnlcib imam namreč po tri členke, kar je v naši rodbini dedno. Kar ae torej v mostu poteps okoli s tremi členki na palcih, je gotovo od mene. Pri malem Leonu sem naredil nepričakovano veselo odkritje. Malegs mulatskegs dečka sem zmerom smatral sa svojega potomca ln tUdI njegova mama Je prisegala na to. zdaj pa sem videl, da Ima samo po dvoje členkov na palcih. Nekaj se torej ne ujema. Nu. pa saj sem Imel lepega Kristijana, ladljskegs častnika, še davno na aumu, da poaesa v moje ro-kodalstvo ... .Ob tej priliki moram tudi povedali, da ne manjka nič manj kakor četvero mojih mulataklh otrok. Rečeno je. da so jo popihali. toda gotovega pa ml ni vedel nihče povedati. — Pa saj mi je Itak vseeno. ki. MaHefanl. Italijani, najrazličnejši ljudje, katere je teško vladati Vsakemu izmed njih je gospodar pred vrati kratko in skoraj ostro odkasal delo in ko Je končal, je molakar dvignil glavo, pogledal nemirno proti ut-bu in opašivši me, dejal: "Slabo vrane sa delo. ker pika široko" In ree so ae z juga kopičili z vzhajajočim aolncem vroči ao-parnl oblaki, kakor če odpreš vrata razbeljene pečL Nisi vedel. kam bi se dejal in kaj bi počel. Tako je preteklo celo Jutro. Zajtrkovali smo na preprogah na galeriji in se nismo upali ne govoriti ne ganiti se. Psi so se utrujeno stesali po pločniku. Cikajoč ohladila. Zajtrk nas Je nekoliko pokrepčal; bil Je to namreč obilen in Izvrsten saj trk, kjer smo Jedil krape, ščuke, veprovino, maslo iz Stajela, Jabolka, banane in pili vino Ig Kreacije, prava mešanica jedil ki je bila podobna priredi, katera nas je obdajala. ZaiaU smo vstajati od mize. Nenadoma zaslišimo skozi steklena vrata, katera smo zsprli, da as sa varujemo pred neznosno vročino na vrtu, strašno vpitje: "Kobilice! Kobilice!" Moj gostitelj je prebledel kakor človek, kateri zve o strašni nearači in vsi smo hiteli ven. V hiši, ki Je bila doelej tako mirna» je trajalo deset miput ra&- 28. septembra. Grmeči bog Je prav prerokoval. Adelajda je vita blatena in napram meni polna IJubezni-voatl. Njen ponoe in njeno veselje vpliva na-nfe skoraj nalezljivo; priznati moram, da ae nisem dozdaj še nikoli zmenil za otroka, ki niti še rojen ni. zdaj pa — ne smem tajiti — me je pričela stvar zelo interesiratl. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, ker ao postajali najini odnošaji čimdalje prisrčnejši, tako da sem končno Izvabil iz nje vse skrivnoeti. No pomoč mi Je prišla srečna okolščlna, ki mi je dala sredstva v roko. a katerimi sem jo prisilil, da je odlošlla še svojo zadnjo krinko. Adelajda nima namreč sploh nobenih roditeljev več! To sem Izvedel od neke prastare mamice, ki ji Je Ime Plloksera in ki je te mnogo let zaposlena v mojem vrtu. kjer pleve plevel. Kakor še rečeno. Je to prastara mamica, ki stanuje s svojim pravnukom. umazanim paglavcem, v bliftnjt koči. Malopridni paglavec je zopet kradel jajca mojih kokoši in sklenil «em. da mu Jih pošteno namečem na zadnjo plat, Tedaj pe je prišla «tarka proeit sanj. Kot protiualugo pa ml je ponudila povedati tajnosti AdetajdlRega šivljenje; kakor drugim, tako Je bUo tudi njej očlto, da šlvtm s Adelaj-do v intimnih odnošajlh. In ta razkritja — starki sem moral priseči pri vneh svetnikih, dn je ne Izdam — eo ree tako intereeantna, da F: atovje, iz čigar «podnje akorje se prideluje pluta) se je lesketal potoček. Id je ga jutra tako dobro del Medtem, ko sem občudoval buj-noat in lepoto teh nasadov, ono lepo pristavo s msvriškimi ar-kadatni in z od zarje belimi terasami. katere so obdajsle staje in akednji, sem se spomnil, da je dvajset let. kar so prišli ti delavni ljudje v dolino Saheia In da so našli samo slabotno bajto ¿uvarja in neobdelano semljo. Id Je bila polna pritlikavih pahn in maatlke. Vse so morali nanovo ustvsritl nanovo postaviti. Vedno so ae upirali Arabci. Morali so pustiti plug In prijeti sa meč. Potem so prišle bolezni, vnetje oči, mrzlica, slaba letina, brezuspešni poekuei, borba z omejeno upravo, Id Je vedno ko-lebala. Koliko posla Je bilo tukaj potreba, koliko naporov in koliko nepreetane pasljivoeti! Kljub temu, in lena, prva na nogah na celi pristavi Ob zgodnji jutranji uri sem ju slišal, kako hodita po veliki kuhinji v pritličju In nadsorajeta kuhanje kave za delavce. Nato ae je oglasil zvonec ln kmalu so se prikazali delavci na ceeti. Bill so viničarjt Iz Burgonje, rascapani Kabili z rdečimi čepicami na glavah, bosonogi mahonaki taša- spustil njsnega dečka brez kazni ter dal nji po vrhu ga ameriški dolar. Adelajda nima nobenih staršev več, torej jih tudi ni mogla oblskavatl Pač pa da je ona "Mama-loi", svečenica-kraljlca vodo-kulta. Kadar si Izprosi od mene dopust, se zgodi to zategadelj, da hiti v honfou, v tempel ki je na ravnici v gozdu. In moja nfela, ljubezniva in nsšna Adelajda Igra tam vlogo grozne svečenlce, zagovarja kačo, davi otroke, pije rum kakor kak star ladijaki kapitan in uganja nečuvene orgije! Ni čuda, če Je prihajala domov povsem zdelana in izmučena! — Toda,, le čakaj, mala črna kanallja! •••'v v . 26. oktobra. Ralcel sem, da moram odjezditi v Sale-Treu in dal sem oeedlatl konja. Starka ml je približno dobro opisala pot, tako dobro pač, kolikor jo more opisati stara zamorka. V gozdu oem res našel ravnico, na kateri je stal omenjeni tempel, namreč velika, malovredna koča, katere llnata tla so bila gladko steptana. Proti tempelu je vodila steza, ob katere straneh so stali prlostrenl koli, na katerih je bilo še zdaj videti kadavre kokoši. Pred vhodom je stalo veliko drevo, katsro nszivajo verniki '-loko drevo", in kateremu Izkazujejo božansko čast. Vse naokoli pa so letale čreptnje razbitih steklenic, skled in kroinikov. Vstopil sem v tempel. Nekoliko v strehi je propullalo dovolj svgtkfee; tkmpelna ja bila nad vse razveseljiva, nah sem opasil podobe Blsmarcka, izrezane moje revije "Die Woche", in kralja Edvarda, Is "Illustr. London Ntws". Gotovo je te slike velikodušno podarila v okras hiši boljl Adelajda. ki Jih Je isrezale is mojih revij. Dalje je viselo na stenah nekaj slabih oljnih slik svetnikov, ki so predstsvljsle sv. Sebastijana, sv. Frančiška In Madono. Poleg teh je bilo nekaj skic in karikatur iz "Simplicissimusa" (tudi od mene)! Med temi slikami pa Je visela Še vsa mogoča druga navlaka: cunje zastav, školjke ln pisani trakovi ter papirnati izrezki. Zadaj, na nekoliko vzvišenem prostoru sem opasil dokaj veliko košaro. Aha, sem si mislil tu notri pa tlšl vsliki vodo l>og! Previdno sem odprl pokrov, tods previdnost je bila odveč: v košari Je letala nedoltns belouška, toda bila Je mrtva; poginila je gladu. To je prav po za-morako: najprej nekaj božansko oboževati, po proslavi pa popolnoma pozabiti na to božanstvo ter pustiti, ds lskote pogine! v* ' • • • 29. oktobra. Ko som prišel naslednjega dne pri Adelajdi s temi faktl na dan — naredil sem se seveda, kakor da ml je vse še davno znano — ni naredila nobenega poizkusa* da ml še naprej taji. Rekel aem JI, da me je vpeljal v vse skrivnosti doktor, kl Je poslanec Cimbl-Rite, velikega hudiča. in pokaaal sem jI sekiro, kstero sem preje skrivaj polil s rdečo tinto. V kri pomočenš sekira je namreč simbol tega demona. Deklica se Js tresla, ihtela in komaj sem jo pomiril. — Saj sem vedela. — je vzkliknila, — saj aem vedela in sem tudi povedala pa pa loju l Ootovo Je doktor aam Dom Pedre! Jas aem potrdil — čemu neki ne bi smel biti dobri doktor Dom Pedre?! Nato pa sem Isvedel Is njenih ust. da je baš naš kraj. Potit Goevea. glavni stan sekte hudičevih obotevsl-cev, Dom Podre. Dom Pedro je bil mot — res. lep slepar Je moral biti — kl je prišel pred dsvnlm časom s španakega dela otoka ter je takaj ustanovil hudičev kult Cimbi-ftite. Gotov« stvar Je, da Je moral pri tem "saslušlti" čodno vsoto denarja od lahkovernih domači, nov Tode on In vsi njegovi podhudlči naj me vsamejo. če ne naredim tudi Jas Is vse te stvari dohre kupčije! Imam le svojo Idejo!