Poštnina plačana v gotovini.
Leta XIV., štev. 20$
Ljubljana, sobota 2. septembra 1933
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241.
Cena J.— Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ob začetku šolskega leta
Zopet so oživele ulice naših mest. Začetek novega šolskega leta je priklical našo mladino. Študentje se vračajo zagorelih obrazov, izpočiti, okrepljeni z novim pogumom na delo. Z njimi pa prihaja armada novincev, ki prvič zapuščajo svoje domove in varno okrilje rodbinskega gnezda ter z negotovim korakom stopajo na višjo stopnjo svojega razvoja. Ti najmlajši še ne občutijo v polni meri teže sodobnega življenja, njihove oči še jasno gledajo bodočnosti nasproti, njih srca so polna veselih nad, v njih glavah se snujejo pogumni načrti. Posebno tem mladim junakom, ki usmerjajo svoj prvi korak v svet, naj velja naš pozdrav, njihovo pot spremljajo naše najboljše želje. Kdo more danes vedeti in prorokovati, kaj skriva zanje usoda za svojim zagrinjalom? Morda je baš novemu rodu, ki prestopi letos prvikrat prag srednjih šol, namenjeno, da bo oblikoval zgodovino, da bo prinesel ono obnovljenje in prerojen je, na katero čakamo mi in čakajo vsi narodi. Kot komaj dorasli otroci vstopajo letos v šolo, ki jo bodo zapustili kot dozoreli mladi možje. Med obema trenutkoma leži le kratka doba csmih let, doba setve in doba cvetja.
Težki časi mečejo svoje sence tudi na polje šole in vzgoje. Šolsko leto pričenjamo v znamenju omejitev. Vrata učiteljišč so odprta le neznatnemu številu novincev; šolnina, znana že iz lanskega leta, je ostala nespremenjena; sprejemni izpiti so se vršili po zahtevah strožjega izbora in poostrile so se določbe glede vsakodnevne vožnje dijakov iz zunanjih domov v šolo. Razumljivo je, da neposredno prizadeti vse te omejitve bridko občutijo in da je zlasti veliko razočaranje onih, katerim je odredba o učiteljiščih prekrižala življenjski načrt. Z vso. dobrohotnostjo in polnim razumevanjem spremljamo prizadevanja, da se še v zadnjem trenutku omilijo novi ukrepi Na drugi strani pa zopet ne moremo zapreti oči pred motivi, ki so vodili prosvetno upravo, da omeji že danes porazno število brezposelnih absolventov, za katere se tudi v bližnji bodočnosti ne obeta služba in kruh. Posebno za učiteljske šole uči izkušnja, da gojenci ne iščejo v njih v prvi vrsti splošne izobrazbe, marveč podlago za življenjski poklic in eksistenco.
Za naše gimnazije in realke to ne velja v enald meri. Ti zavodi ne pripravljajo neposredno na poklic in so namenjeni višji izobrazbi, ki naj tvori podlago za akademsko vzgojo. Razmeroma malo abiturientov stopa v praktično službo, tudi jih je dovolj, ki obiskujejo srednjo šolo res zaradi višje izobrazbe. Vendar večina študentov tudi v teh zavodih misli na bodočo preskrbo. Zato si ne smemo skrivati težav današnje dobe in velike konkurence na vseh poljih, ki dopušča možnost uživanja sadov dolgoletnega truda le najsposobnejšim. Selekcija je neizbežna, saj jo vrši življenje samo z vso neizprosnostjo. Danes ni čas, da bi zadoščal formalno doseženi učni cilj, spričevala in diplome ne garantirajo še življenjske eksistence, kakor je to bilo njega dni. Bolje je torej za mladega človeka, da že v mladih letih, ko je nova orientacija še lažja, izbere novo življenjsko pot, ako nima dovolj sposobnosti in vztrajnosti za resno in težko duševno delo.
Želja po višji izobrazbi, ki vodi leto za letom toliko mladih ljudi v srednje šole, je za naš narod razveseljiva in častna. Posamezniki res morda ne bodo dosegli vsega, kar pričakujejo in jih morda čaka marsikatero razočaranje. Vsekakor pa ima za narodno celoto pomen in važnost, da se krog izobraženstva širi, da se dviga splošni inteligenčni in kulturni nivo. Studijska doba je kratka, ne obsiega niti celega desetletja, vendar je dolga dovolj, da se v nji izvršijo in izpolnijo veliki dogodki in važne spremembe. Onim, ki so vstopili v srednje šole leta 1910., se ni moglo niti sanjati, da bo do njihove mature katastrofa svetovne vojne spremenila lice Evrope, da bo postavila gospodarske in socialne razmere, vladajoče ob njihovih početkih, na glavo in v temelju spremenila življenjske predpogoje.
V času, ko se odpirajo letos šolska vrata, obhaja naš narod pet in dvajseto obletnico usodnih septembrskih dogodkov. Takrat, ko ee je tuje nasilje nad našim narodom izživljalo v najbrutalnej-ših oblikah, ni mogel nikdo, bodisi mlad ali star, vedeti ali pričakovati, da bo že v kratkem desetletju dopolnjena naša nacionalna revolucija, da bo že v dobi, le malo daljši od one, ki je potrebna za pot od prve šole do mature, iz našega globokega ponižanja vzraslo naše narodno vstajenje.
Zgodovina zadnjih desetletij nas uči, da življenje posameznikov in narodov ne teče vedno po izvoženih tirih in da se ra#/oj ne vrši vedno počasi. Kaj prinese današnji mladi generaciji bližnja bodočnost, nikdo ne ve. Potrebno je. da že
Hitler proglaša teror za edino sredstvo nove nemške politike
Poslanica „Fiihrerja" niirnberškemu kongresu je prava vojna napoved civilizaciji in človečanstvu — Razen hitlerizma ne sme biti
nič drugega
Nfirnberg, 1. septembra. AA. Davi 6e je začel s svečano otvoritvijo kongres narodne socialistične stranke v na"zočnosti Hitlerja.
Pred otvoritvijo kongresa so priredili svečan sprejem zastopnikom nemških in tujih listov, ki so nato korpofativno odšli v kongresno dvorano, kjer se je zbralo okrog 30.000 ljudi. Za častne goste je bita pripravljena posebna tribuna.
Kadilo Mussoliniju
Kongres je ob 10. otvoril Hess, prvi pomočnik voditelja stranke, z nagovorom, v katerem je pozdravil kongresiste in goste, med temi pa še posebej . delegata fašistične stranke. V navzočnosti odposlancev Mussolinija vidi Hess nov dokaz prijateljskega razmerja, ki vlada med italijanskim in nemškim narodnim pokretom. Nato je pozval vse navzoče, naj vstanejo v počastitev spomina mrtvih. Na kratko je izpre-govoril tudi stotnik Roehm. šef generalnega štaba nanadalnih oddelkov, ki se je spomnil hitlerjevskih miličnikov, ki so padli ali pa bili ranjeni v borbi za zmago hitlerizma.
Nato je Hess pozdravil še druge tuje goste in dejal, da si Nemčija želi miru, češ, da je njen edini namen, doseči »varnost pred državami, kjer Še ne vlada zdravi čut«. Ob sklepu svojega govora je proslavljal Hitlerja, v katerem vidi poroka za končno zmago. Množica je pri teh
besedah priredila Hitlerju burne ovacije.
Nato so pozdravili kongres posamezni predstavniki, niirnberški župan, predsednik krajevne organizacije in drugi. Med številnimi govorniki je nastopil tudi pod-tajnik italijanske fašistične stranke profesor Marpicati, ki je prinesel Hitlerju med burnimi ovacijami zborovalcev pozdrave duceja in italijanskega fašizma.
Hitlerjeva poslanica
Po pozdravnih govorih je stopil na govorniški oder notranji minister lVagner, prečital poslanico, ki jo je poslal kongresu »Fiihrer« Adolf Hitler.
Četudi Hitler v svoji poslanici ni povedal nič novega in se skrbno izognil vsaki konkretnejši označbi nadaljnjega programa svojega režima, je bila njegova izjava nekoliko daljša kakor so bile prejšnje; toda po vsebini ni bogatejša. Ponosna pesem o zmagi se začenja kakor običajno z obračunom s svoječasnimi nasprotniki, predvsem z marksizmom, in ugotavlja nadalje, d<i Je narodno-socialistična revolucija podjarmila državo izdajstva in krive prisege ter postavila na njeno mesto državo časti, zvestobe in dostojnosti.
V uvodu je Hitler očital nemškim nacionalističnim intelektualcem, da niso izpre-videli pred prihodom narodnega socializma na vlado, da marksističnega režima ne morejo pobiti s »silami, ki so 50 lei korak za
Posredovanje Francije med Jugoslavijo in Bolgarijo
Kot predpogoj tesnejšega sodelovanja zahtevajo Bolgari revizijo mirovne pogodbe
Budimpešta, 1. sept. č. Veliko pozornost v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih je vzbudilo poročilo sofijskega dopisnika tukajšnjega dnevnika »Ujnemzedeka«. Dopisnik se bavi v uvodu s potovanjem bolgarskega kralja Borisa v Pariz itn London in spravlja njegovo potovanje v zvezo z nedavnimi 'razgovori, ki so se vršili v Sofiji in Varni ob priliki poseta bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota. Smatra, da je potovanje bolgarskega kralja v Pariz in London že posledica predlogov, ki j-ih je takrat stavil bolgarskim državnikom Herriot in se nanašajo v prvi vrsti na tesnejše sodelovanje med balkanskimi državami, predvsem pa na zbližanje med Italijo i«n Jugoslavijo.
Herriotu je bolgarski ministrski predsednik Mušanov izjavil, da je Bolgarija pripravljena izkoristiti vsako priliko za vzpostavitev prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo in z Rumunijo, smatra pa, da je neobhodno potrebno upoštevati tudi razpoloženje bolgarskega naroda. Prvi korak k zbližaniu mora biti korektura mej med Bolgarijo, Jugoslavijo in Rumunijo s primerno revizijo neuillske mirovne pogodbe.
Dopisnik »Uinemzedeka« dostavlja dalje, da se ob priliki poseta Herriota pričeti razgovori sedai v boilgarski prestolnici intenzivno nadaljujejo. V Sofiji se mudi že več dni ugleden francoski politik, ki se posvetuje z bolgarskimi politiki. o vseh teh problemih. Iz vsega te^a se da po mnenju omenjenega lista nedvomno sklepati, da je treba v botearski zunanji poiitiki v kratkem času pričakovati bistvene preorieeta-cije.
Sofija, 1. sept. g. Politični krogi so prepričani, da ima pariški obisk kralja
Borisa izrazito politično ozadje. V Parizu bivajoči socialno-demokratski poslanec Pastuhov izjavlja danes v tisku, da je obisk bolgarskega kralja v Parizu v zvezi z aktivnostjo francoske zunanje politike, ki hoče doseči z Bolgarijo sporazum glede raznih problemov na Balkanu, predvsem glede njenega razmerja do Jugoslavije.
V ostalem priznava bolgarski tisk, da se vrše v zadnjem času z obeh strani odkrita prizadevanja za tesnejše sodelovanje. Letošnje leto je bilo zabeleženih celo vrsto medsebojnih izletov raznih gospodarskih in političnih organizacij.
Londonska zbirka hitlerjevskih nasilstev
London, 1. septembra. 9. Listi poročajo, da je danes izšla že ponovno napovedana rjava knjiga o Hitlerjevem terorju, ki jo je sestavil poseben odbor pod predsedstvom prof. Einsteina. »New Chronicle« in »Daily Herald« objavljata po tej knjigi podrobnosti o požar j v poslopju Reichstasa. V predgovoru, ki ga ji napisal lord Marle, se na-glaša, da ne gre za boi proti Hitlerjevemu fašizmu, niti za boj proti Nemčiji, temveč za resnično Nemčijo.
Izseljevanje Židov
iz Nemčije
Berlin, 1. septembra. AA. Vlada skuša pospešiti izselitev nemških Židov v Palestino. V ta namen se je nemška državna banka te dni sporazumela z židovskimi organizaci-iami. Zidje. ki se hočejo izseliti v Palestino, lahko polože pri nemški državni banki Jo 15-0C0 mark. Protivrednost dobe v Palestini iz izkupička tja iz Nemčije uvoženega blaga
mladi rod skrbi za vsestransko pripravljenost, ki mu bo omogočila vedno obvladati čas in trenutek. Leta študij so doba življenjske in duševne rasti, ko ie treba zbirati in množiti sile za kasnejši boj.
Oni, ki stopajo letos v srednjo šolo, so bili rojeni že pod svobodnim krovom ter ne poznajo iz lastnega doživetja narodovega trpljenja one dobe, katere spomin letos obhajamo. Težko jim bo razumeti položaj in razmere, ki so bile naš delež, ko smo živeli v tuji oblasti. Tu morata posredovati rodbina in šola: skrbeti morata, da zgodovina našega suženjstva ne zapade pozabljenju. Ne iz nagibov sovraštva aH narodne nestrpnosti, marveč ker je treba, da pozna mladi rod zgodovino zadnjih desetletij, ki je morda najvažnejše poglavje našega nacionalnega razvoja, da ho znal ceniti narodno svobodo po zasluženiu in da se bo zavedal, kako težko je bila pridobljena.
Spoznati pa se bo mladina tudi naučila, da so le domovinska ljubezen prednikov, njihovo zaupanje v lastno moč in vera v moč narodne sloge in jugosloven-skega edinstva ohranili naše narodno življenje in nas privedli v svobodno ze-dinjeno Jugoslavijo.
Bolj kakor umstveni razvoj in izpopolnitev znanja je važna vzgoja srca in značaja. Šola mora vzgajati v plemenitem nacionalnem duhu resno, zavedno in ponosno inteligenčno generacijo, ki bo mogla in hotela v polni meri s+onti svojo dolžnost napram narodni skunnosri, ko bo stala v delu a!! bor4.; v prvih vrstah
V tem znamenju pozdravljamo mladi rod, našo bodočo inteligenčno reorezen-tanco, sedal ob začetku šolskega leta. k. nastopa svojo novo pot. Vidimo v nji nado naše bodočnosti in jamstvo našega nadonalnesra obstanka. Pozdravljamo našo mladino 7 vsem zaupanjem in z vero, da nas ne bo varala ali razočarala.
korakom popuščale pred marksizmom ter naposled Klaverno kapitulirale«. Nato Je kancelar naglasil, da bo režim tudi v bodoče pobijal sovražnika s terorjem, češ da so vsa druga sredstva jalova. Omenil je, da pred tremi leti bavarska meščanska vlada narodnim socialistom ni dovolila, da bi priredili kongres v Nurnbergu, toda v tem mestu se bodo poslej, je poudaril Hitler, vršili vsi naši kongresi.
Nadalje je Hitler vnovič nastopil proti Židom, češ, da so »kvas razkroja v življenju narodov« in povzročitelji gospodarske krize. Nato je prešel k razmeram tik pred prihodom narodnega socializma na vlado in dejal: »Letos so bili tedni, ko je le za prst manjkalo, da nismo zašli v boljševiški kaos. Fašizem si je zadal nalogo, da reši Italijo, narodni socializem pa da reši Nemčijo. Zato se bomo neusmiljeno borili proti klevetnikom odporne sile r»ašega naroda.
Hitler je nato govoril o potrebi vzgajanja ljudskih množic in o socialnih problemih ter naglasil, da nima nihče več pravice sedeti prekrižanih rok in gledati, kako drugi zanj delajo. Govoril je tudi o brezposelnosti, toda skrbno se je izognil vsakemu konkretnemu podatku ali izjavi, kako misli njegov režim odpraviti brezposelnost. Potem še je obrnil proti nemškim beguncem v inozemstvu, ki bi hoteli, da bi »Nemčijo s strojnicami posekali na bojišču«. Tudi tem je napovedal neizprosno borbo do zadnjega moža.
Naposled je zopet obsodil parlamentari-
zem in izjavil, da je narodni socializem edino pravo zastopstvo volje nemškega naroda. Vlada bo, kakor doslej, stremela za tem, da učvrsti načelo avtoritete. Ob sklepu se je dotaknil tudi vprašanja centralizacije države in ostro obsodil sistem, ki je delil nacionalne sile. Narodni socialisti so bih odločeni, je naglasil, spoštovati tradicije raznih nemških dežel, niso pa več mogli gledati zlorabe federalizma. Nemška država sedaj ni več zgrajena na nemških deželah, temveč na vsem nemškem narodu m na narodno-socialistični stranki, ki obsega in združuje ves nemški narodi Odslej ne bodo več določali interesi in naziranja preteklosti, temveč interesi tretjega cesarstva. Kot temeljne kamne tretjega cesarstva smatra Hitler narodno-socialistične napadalne oddelke, kajti Nemčija je narodna socialistična stranka.
»Hitler uživa milost božjo"
Nurnberg, 1. septembra. Pred svečano otvoritvijo kongresa je imel šef tiskovnega urada hitlerjevske stranke Dietricb nagovor na nemške in inozemske poročevalce. Nato je orisal zgodovino boja narodne socialistične stranke proti republiki, ki je izšla iz weimajrske ustave ter preganjanje prejšnjega režima proti hi tlerjevcem. Hvalil jn povzdigoval je Hi tlerja, ki je personifikacija novega gibanj a in k| >uživa milost božjo«, češ, da ia nikoli nobena kronana glava nI bila pred. met tolikšnih navdušenih manifestacij ka kor Hitler. Zato se more reči v tem primeru, da vera res premika gore, namreč vera v Hitlerja. Nemčije ne vlada ne cesar, ne kralj, ne tiran, temveč moč njegove oseb nosti, vera v Hitlerja.
Hitlerjevska organizacija inozemskih Nemcev
Niirnberg, 1. septembra. AA. O priliki kongresa narodne socialistične stranke se je vršil tudi sestanek Nemcev z tujine, na katerem je poročal vodja nemške hitlerjevske skupine na Kitajskem H&s-senohrl o narodnem socializmu ia ger-manstvu. Na sestanku so sklenili, de bo v 'bodoče vodil odsek narodne socialistične stranke za inozemske Nemce kot zastopnik Hitlerja Rudolf Hess.
Herriotova misija v Rusiji
Francoski listi trdijo, da ključitev vojaške zveze
Pariz, -septembra č. Več današnjih listov se bavi s potovanjem bivšega ministr-dkega predsednika Herriota v Rusijo ter mu kljub oficieJnim demantijem pripisujejo važno misijo. Listi namreč trdijo, da je Herriotu poverjena zaključitev vojaške zveze med Francijo in Rusijo. Z njeno sklenitvijo se bo začasno končal politični razvoj, ki ima svoj začetek s prihodom Hitlerja na oblast Ne da se tajiti, poudarjajo listi, da je ruska armada na višku in se njena vojaška vrednost ne more podcenjevati. Ruska vojska je najmoderneje opremljena, izvrstno izvežbana ter razpolaga z ogromnim številom zelo sposobnih oficirjev in podoficirjev. Vojaška zveza med Francijo in Rusijo z Malo antanto ob boku bi torej predstavljala najboljše jamstvo pred vsakimi presenečenji s strani hitler-
je Herriotu poverjena za-med Francijo in Rusijo
jevske Nemčije. Toda listi zahtevajo, da se prej reši vprašanje predvojnih ruskih dolgov, preden stopi Francija v tako tesna zveze s Sovjetsko Rusijo.
Varšava, 1. septembra. AA. »Hustrovani Kuner Codzienny« komentira Herriotov obisk v Rusiji in nameravano potovanje letalskega ministra Cota v Rusijo ter pravi: »V zbližanju med Francijo in Sovjetsko Rusijo Poljski ni treba videti nikake grožnje, ker bo lahko igrala vlogo posredovalca, ki bo marsikatero nalogo znatno olajšala.«
Varšava, 1. septembra č. Na merodaj-nem mestu demantiraio vesti, ki so jih razširile zadnje dni nemške novinske agencije, češ, da bo v Varšavi skoraj podpisan vojaški sporazum med Poljsko in Jugoslavijo.
Oboroževanje Japonske
Japonska povečuje svojo mornarico z novimi podmornicami in brzimi vojnimi ladjami — Obsežna reorganizacija ameriške vojske na kopnem
Washington, 1. septembra, č. Senzacio-
London, 1. septembra, č. »Dailv Herald« objavlja alarmantne vesti o vojnih pripravah Japonske. Japonska mrzlično povečuje svojo mornarico daleč iznad kvote, določene z londonskim in \vashingtonskim pomorskim sporazumom. Oboroževanje Japonske je koncentrirano zlasti na gradnjo podmornic in tako zvanih lovskih ladij. Podmornice se grade v ogromni količini. Sestavni deli za podmornice so deponirani v vseh japonskih lukah. da morejo v primeru potrebe v vsaki luki v par dneh montirati veliko število podmornic. Pri gradnji lovskih ladij gre za poseben tip podmornic, ki imajo po 600 ton in brzino 40 voz-Ijev na uro. V iaponskih nomorskih krogih naziva jo te ladie »morske volkove«, ker bodo izredno gibčne, hitre in opremljene z najmodernejšimi topovi. »Dailv Herald« noziva angleško vlado, na» ne drži še dalie križem rok, ko vendar vidi. da se naihuiša angleška konkurenta. Japonska in Amerika mrzlično oborožujeta.
nalno je učinkovala vest, da je ameriški vojni minister Dern poleg programa za povečanje ameriške vojne mornarice pripravil tudi program za povečanje in modernizacijo vojske. Program določa izgradnjo raznih utrdb, zlasti pa moderniziranje topov, opreme, tankov itd. Stroški bi znašali 80 milijonov. Kakor povečanje mornarice se oficielno utemeljuje tudi povečanje oborožitve na kopnem z gospodarsko obnovo, češ. da bo na ta način domača industrija zaposlena. Objava tega programa pa Je vznemirila vso javnost, ker vidi v tem pripravo za novo vojno, ki je zaradi napetosti z Japonsko ne izključujejo. V pomirje-nje javnosti je danes izšel odlok predsednika Roosevelta, s katerim se izvršitev tega programa odgaja do zaključitve razoro-žitvene konference v Ženevi. Kljub temu zatrjujejo v političnih krogih, da se bc ta program izvršil ne giede na to, kako se bo končala ženevska konferenca.
Vojni dolgovi in razorožitev
Zedinjene države ne bodo več vezale ureditve vojnih dolgov z razorožitvenim problemom
Pariz, 1. septembra. AA. »Matin« poroča iz New Yorka. da ie dobil Norman Daviš, ki se je včeraj vkrcal za not v Evro po. od Roosevelta nova navodil, ki bi utegnila docela iznremeniti sedanii medna rodni pnložai. zlasti na ureditev problema dolgov Norman Daviš bo baie iziavil, da so se Zedtniene držav® odrekle tezi. po kateri ie znižan vo?nih dolgov nemogoče brez istočasne nmeiitve oboroT^vnn5a. Da vis sam ie prpnHčan d* v bodoče ne gre več vezati problema do1«ov razorožitvenim problemom, ker je oba že s*>ma zase zelo težko rešiti: če rta se novežeta. se stvar le še po neootrebnerrt komnl<cira
London. 1 septembra. A A Po seji mini sfrclfprta evta V bo plodni? torek, bo tudi «eia m:*v<:tr«kec»a odbora 7* razoroži, tev, čigar člani so predsednik vlade Mac-
donald, zunanji minister sir Simon, vojni minister lord Hailsham, letalski minister Londonderry, sir Bolton Eyres Monsell in sir Philip Cunliffe Lister. Kakor znano, se bo predsedništvo razorožitvene konference sestalo 9. oktobra, dotlej pa se bodo vršili razgovori zastopnikov angleške vlade in drugih vlad. Vodja ameriške delegacije na razorožitveni konferenci Norman Daviš, ki ie pravkar na pota iz Zedinienih držav v Evropo, je novinarjem izjavil, da ameriška vlada ne bo več vezala razoroži tvenetfa vprašanja z vprašanjem vojnih dolgov. To-di osebno le za ločitev teh vprašani, ker je vsako že samo po sebi zaokroženo »n tvori enoto zase. Razorožitev smatra za svo'eC8 otroka, za katerega noče. da bi bilo tepeno. Norman Daviš bo prispel v London prihodnji teden.
Hitlerjevski val v Švici
Pod vplivom iz Nemčije in Italije so se začeli med mladino pokreti, naperjeni proti demokraciji In drugim osnovam samostojne Švice
Ciirih, 31. avgusta.
Starodavna Švica si je sredi evropske, ga vrvenja znaja ustvariti svoje lastno individualno življenje, ki si r i ie ohranila tudi v času, ko je vso Evropo okrog nje pretresal krvavi konflikt. Takrat, ko so si stal« Nemci, Francozi :«i Italijani nasproti oboroženi do zob, so njihovi rojaki \ svoji alpski domovini živeli kakor na stoku blaženih sredi razburkanega mQ,rJa menarod-nega sovraštva. Za Šv:ca[jfc je bilo narodnostno vprašanje davr,t) 'rešeno, njihova politična nacija je objemala različne rase, jezike in kultur^ v eno celoto, v čvrsto državno edin$icVo brez hegemonije in sup-remacije natoda nad narodom, brez želje po njih. Skupna usoda, skupna borba za svoboda je izoblikovala posebno švicarsko individualnost, k: ni bila pristopna za medsebojna trenja, kakor so n. pr. rušila staro Avstrijo. S konservativnostjo, ki je lastna gorskemu ljudstvu, so se Švicarji oklepali starih tradicij in so obdržali svoj historični red in svojo nedotakljivo svobodno domovino tudii v času povojnih pre-<tresljajev, ki so temeljito preobrazili evropski kontinent vsaj v onih predelih, kjer je do nedavnega divjal orjaški vojni požar.
Kar pa nd zmogla vojna, niti prevratni kaos, to, kakor se zdi nastopa zdaj in ogroža švicarsko politično idilo. Sosedstvo dveh velikih držav, v katerih so se izvršile •in se še vršijo težke notranje borbe, kjer v znamenju nacionalne obnove zmagovito prodira diktatorska avtokracija in ruši demokratske pridobitve, ni ostalo brez vpliva na miselnost nove švicarske generacije in pojavljajo se znamenja, ki ne obetajo mnogo dobrega za preizkušeno švicarsko demokracijo.
Politični pokreti pod zunanjim vplivom
Zunanji vplivi so v nemškem delu Švice •ustvarili gibanje, k: eajema svoje ideje iz hitlerjevske nacionalne revolucije. Na jugu države pa se uveljavljajo vplivi italijanskega fašizma. Švicarsko politično življenje se je odigravalo doslej v okviru starih historičnih strank, ki so nastale brez vplivov od zunaj na osnovi domačih potreb in so odgovarjale posebnim razmeram, ki so se razvile v naravnem razvoju in so zajamčile nemoteno sožitje vkliub narodnostni. jezikovni in kulturni mnogolično-sti enotnega političnega naroda.
Fronte proti demokraciji
Poleg teh strank, ali prav za prav proti njiim, so se razvile tako zvane fronte, ki sledijo tujim Vzorom. V nemškem delu Švice je to gibanje val iz Nemčije in dobiva vedno več polja, zlasti med mladim svetom Fronte ne priznavajo demokratskega režima in zahtevajo uvedbo izrednih sprememb v smeri avtokracije, noudarjajo nacionalni moment v nemškem smislu, ogrevajo se za nemško edinstvo in nimajo veš smisla za historično neodvisnost in narodnostno strpnost, ki sta v Švici doslej veljali kot g!avna dobrina. Značilno za izvor novega gibanja je forsiranje antisemitizma, ki zanj ravno v Švici, kjer židov-stvo niti na merodainih mestih v upravi, niti v banka rs t vu in novinarstvu nima dominantne pozicije, ni nikake osnove. V gospodarskem oziru se ogreva nova struja za vezano gospodarstvo, kar tudi pomenja prelom z dosedanjimi ekonomsko-politič-nimi smernicami Švice..
Fronte niti na nemškem severu, niti v laško-francoskih kantonih nimajo take številčne moči. da bi mogle same izvesti ali izsiliti bistvene sprem e-rrtbe, toda dovolj je, da se novih idej oklepa mladina in odteguje obstoječim političnim grupam naraščaj. Ce torej v sedanjem trenutku ni pričakovati radikalnih sprememb, postoji ta opasnost za bodočnost in zato vznemirja sedanje politične skupine, ki jim je pri srcu ohranitev preizkušenih političnih, gospodarskih ni socialnih razmer. Zato se opaža v starih strankah vseh smeri nagnjenje približati se stališču mladine in izvesti neizbežne novosti v svojem dosedanjem okviru. Zaradi tega se opažata v vseh taborih porast in razmah mlajših sil, ki se niso izločile iz partijskih okvirjev. Posebno se pozna vpliv mladine v radikalni stranki, katere vodstvo je v načelu pristalo celo na spremembo ustave. Seveda se vrše glede reformnega programa v notranjosti stranke borbe, in je vkljub volji za dale-•kosežne koncesije izključeno, da bi prodrle vse radikalne zahteve., — vredno ie orne niti, da se med drug:m zahteva celo uvedba starostne meje 65 let za politično aktivnost. Gotovo pa je. da je vprašanje ustavnih sprememb postavljeno na politični dnevni red in da ie zamišljeno v smer: omejitve demokratskih principov.
Odpor proti Nemčiji
Vendar kljub vs^mu prizadevanju »starih«. pritegniti mladino, ne izgleda, da bi
bilo posrečilo ustaviti ali vsaj omejiti gibanje in napredek novoetrujarskih front-Njih politični pokret je deležjn močnih simpatij in tudi dejanskih podpor iz Nemčije. Hitlerjevski tisk s? živahno zavzema za st-emljenja. ki so nemškemu narodnem j socializmu tako sorodna, in obravnava švi-
carska vprašanja s stališča, kakor da je nemška Švica interesna sfera tretjega cesarstva. S tem pa zadeva ob najobčutljivejšo točko konservativnih Švicarjev in ni čuda, da se oficielni politični krogi vedno bolj od mikajo od Namčije in da rase v Švici nepri jazno razpoloženje napram severni sosedi. Pojavlja se proces, ki je zelo podoben razvoju avstrijsko - nemških odnošajev in tudi v Švici se vidi vedno jasneje, da hitlerjev ska imperialistična politika dosega efekt, ki j 3 njenemu stremljenju baš nasproten. Ugledna »Neui Ziiricher Zeitung« govori naravnost o nacionalni nevarnosti, ki jo prinašajo zveze novostrujarskih front s činitelji izven švicarskih mej, in ki ogroža švicarsko nacionalno politično enoto V podobnem smislu pišejo tudi ostala vodilna glasila in soglasno poadarjajo, da za tendence protl-demokratske in neliberalne »Gleichschal-tung« v Švici ni prostora. Poudarjanje vell-konemškega nacionalnega stališča, reklamiranje Švice za bodočo skupnost tretjega cesarstva nasprotuje švicarski naciooalno-politični enotnosti in tvori neposredno nevarnost za državno svobodo in integriteti.
Če smo govorili o popuščanju vodilnih političnih krogov napram idejam mlade generacije, tega ni razumeti v smislu kake abdikacije sedanjih vodilnih krogov. Gre bolj za idejno razčiščenje in postavljanje smernic, kakor za konkretne efekte. Izpre-memba konservativnih oblik in prilagoditev potrebam in razmeram časa se smatra za umestno in potrebno, vendar le v cilju da se ojači demokracija in se v naprej Izločijo vsaka diktatorska stremljenja. Ako-ravno se možnost ustavnih sprememb v načelu ne odklanja, se vendar v merodajnih krogih važnejša od reform državne ureditve zdi reforma vzgoje javnega mnenja tn ^zdravljenje politične miselnosti od kvarne infekcije, ki prihaja od zunaj. Obnova v stoletjih preizkušene svobodoljubnosti bo uspešno premagala nevarnost, ki preti švicarski enotnosti in integriteti pod varlji-v.m geslom »prebujene Helvecije«.
Kmetski praznik na Bledu
Pretekli teden so se pojavili po vsej dravski banovini zanimivi lepaki z lično vinjeto, deio našega priznanega umetnika v kmetskih motivih akademskega slikarja Maksima Gasparija. Vinjeta kaže v sredi Blejsko jezero, na levi strani se vračata kosec in grabljica s pravkar opravljenega dela na travniku, na desni pa prihajata kmečki fant in dekle v narodnih nošah na
Kmetski praznik na Bledu, ki naj na Mali šmaren 8. septembra združi kmetsko ljudstvo od blizu in daleč na velikem vsakoletnem taboru na Bledu. Lepaki najavljajo podroben spored, iz katerega posnemamo glavne točke.
Dopoldne ob 9. bo na razstavnem prostoru v Zaki razstava in premovanje gorenjske (pinegavske) goveje živine, ki jo priredijo združene Kmetijske podružnice blejskega kota in o kateri bomo poročali še posebej. Ostalo dopoldne bodo udeleženci porabili lahko za vožnje s čolni po jezeru in na otok (poskrbljeno je za znižane cene), kakor tudi za izlete na Blejski grad.
Popoldne ob 1. uri (13.) se zbero narodne noše, okrašeni vozovi, skupine in konjeniki pred Blejskim domom, da ob 2. uri (14.) odkorakajo v slavnostnem sprevodu skozi Grad in Mlino mimo kraljevega dvorca Suvobora na slavnostni prostor v Zaki.
Po prihodu sprevoda v Zako ob pol 15. bo javno kmetsko zborovanje, na katerem bodo poročali gg. minister Ivan Pucelj, minister dr. Albert Kramer, ban dr. Drago Marušič in sreski poslanec Ivan Mohorič o političnem in gospodarskem položaju. Nato sledijo govori senatorjev in' poslancev iz dravske in drugih banovin.
Po zaključku zborovanja ob 4. (16. uri) priredi jahalno in dirkalno društvo na Bledu velike jesenske konjske dirke, katerih program smo že objavili in ki obetajo letos zanimati najširšo publiko, ker bodo tekli v kasu in galopu prvovrstni konji predvsem dravske banovine. Pričakujejo pa se tudi prijave iz sosedne savske banovine.
Po dirkah bo velika ljudska veselica v zeleni Zaki, ki bo nudila udeležencem vso zabavo in razvedrilo. Vstopnina za razstavo, dirko in veselico je 4 Din, sedeži na tribuni pri dirki so po 10 Din. Polovična vožnja je dovoljena na ta način, da velja cel vozni listek v zvezi z legitimacijo, ki se bo dobila na veseličnem prostoru v Zaki, za brezplačen povratek.
Iz državne službe
Beograd, 1 septembra p. S kraljevim ukazom so napredovali za višja tehniška svetnika Oskar Jura j in Alojzij Hočevar pri banski upravi v Ljubljani in Viktor Pi-letič pri sreskem načelstvu v Ljubljani.
Carinjenje zaklane živine pri uvoz« v Avstrijo
Beograd. 1. septembra. A A. Interesenti se opozarjajo, da se živina, ki se izvaža v Avstrijo, od 31. avgusta carini po dogovorjeni carinski postavki, le s priloženim izkazilom, ki izda urad za nadzorstvo nad izTOzom živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovin«
Liški »vstaši« pred sodiščem
Gospič, 1. septembra n. Pred tukajšnjim sodiščem je bil danes zaključen proces proti četrti skupini tako zvanih »liških vsta-šev«. Sodba bo objavljena jutri dopoldne.
Državna razre
oterija
Dne 30. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Din 1.000 srečke št.: 4.401, 4.340, 4.468. 4.473. 5.942. 5.967, 5 996.	10.886,
22.772, 37.014, 37.020, 37.094, 37.095, 42.508, 45.745, 45.778, 51.571	58 310. 58.352, 62.294.
Srečke xa tekoče kolo so vse razprodane!
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Vozne olajšave za udeležence ptujske proslave
Ministrstvo za promet ie dovolilo vsem telovadcem Sokolom, ki se udeleže 25 letnice proslave septembrskih dogodkov v Ptuju, brezplačno vožnjo, ostalim Sokolom pa četrtinsko voznino po železnici. Vsem drugim udeležencem je dovoljena polovična voznina Olajšave so vezane z legitimacijo in znaki. Znaki stanejo za telovadce 5 Din, za Sokole netelovadce 7 Din in za ostale udeležence 10 Din.
Sestanki sreskih odborov Jugosl. nacionalne stranke
Sreski odbor JNS za kranjski srez le imel v četrtek pod predsedništvom župana g. Pirca plenarno sejo, katere so se udeležili poleg odbornikov tudi skoraj vsi župani kranjskega in tržiškega sodnega okraja; navzoči pa so bili tudi mnogi župani iz škofjeloškega okraja. Seji je prisostvoval generalni sekretar stranke g. minister dr. Kramer, ki je v obširnem poročilu razpravljal o tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih ter zlasti o pripravah za pred-stoječe občinske volitve. Poročilo g. ministra je bilo sprejeto z enodušnim odobravanjem. V zanimivi diskusiji so govorili gg. župan A. Hafner, nar. poslanec Lončar, šol. upravitelj Lapajne in Baltazar, F. Dolenc, župana Jezeršek in Križnar, Vaj-sajzen, notar Šink, dr. Sajovic in dr. Soglasno so bili sprejeti sklepi, potrebni, da se zagotovi enotno taktično postopanje stranke v vseh občinah. Izvoljen je bil poseben akcijski odbor za izvršitev storjenih zaključkov. V akcijski odbor so bili izvoljeni gg. nar. posl. Lončar, notar Sink, Lo-kar, Križnar, Sire, Baltazar in A. Hafner.
Včeraj se je vršila na Rakeku seja »reškega odbora JNS za logaški srez, katere se je poleg domačega poslanca g. dr. Rapeta udeležil tudi minister g. dr. Kramer. Zastopane so bile vse organizacije, deloma so bili prisotni tudi gg. župani. Sejo je vodil predsednik sreske organizacije g. dr. Pu-šenjak. Minister Kramer je podal obširno politično in gospodarsko poročilo. V več kakor triurni plodni debati so se oglasili mnogi govorniki, med njimi gg. Tavčar, Blažon, Škrbec, Lenarčič, Jerala, Naglič, ki so razpravljali o aktualnih krajevnih in splošnih vprašanjih. G. ministru je bilo izrečeno enodušno priznanje in sprejeti so bili soglasni sklepi o enotni taktiki stranke v logaškem srezu pri nredstoječih občinskih volitvah. Sreski odbor je zavzel tudi svoje stališče napram vprašanju komasacije občin.
Znižana vožnja za sokolske svečanosti v Laškem
Beograd. 1. septembra, v. Prometni minister ie s svojim odlokom MS broj 19.472 z dne 1. septembra t. 1. odobril znižano vožnjo za sokolske svečanosti povodom otvoritve Sokol-skega doma v Laškem in sicer za So-kole-telovadce četrtinsko,- za ostale udeležence pa polovično vožnjo. Popust velja samo za področje ljubljanske železniške direkcije.
Kongres jugoslovenskih psihiatrov
Zagreb, 1. sept. n. V duševni bolnišnici na Stenjevcu se je vršil danes kongres jugoslovenskih psihiatrov. Goste je pozdravil upravnik bolnice dr. Herceg Po ogledu bolniških naprav se je pričelo zborovtm'e ki ga je vodil dosedanji predsednik ud",»i-ženja jugoslovenskih psihiatrov dr. Pulj-ženko. Po rešitvi dnevnega reda so sledila predavanja. Za novega predsednika ie bil izvoljen zagrebški univerzitetni profesor dr. Lopašič, v odboru pa je med drugimi asistent liublianske bolnice za duševne bolezni dr. Kamin.
Napredovanje profesorjev tehniške fakultete
Beograd, 1. septembra p. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino profesorji tehniške fakultete v Ljubljani inž. Ivan Vurnik, inž. Stojan Globočnik in Janez 2urga.
Sestanek sveta DN
Ženeva, 1. septembra. s. Svet Društva narodov se bo sestal dne 22. septembra, tri dni pred otvoritvijo letnega plenarnega zasedanja v Ženevi. Na doslej znanem dnevnem redu ni nobenega vprašanja, ki bi bilo popolnova novo ali izredno važno.
Angleško delavstvo proti diktaturi
London. 1. sept AA. Osrednji odbor an gleških strokovnih organizacij je objavil »oroeilo o »diktaturah in strokovnem po-kretu« ki bo predloženo strokovnemu kon gresu v Brightonu prihodnji teden Poroči 1o navaja nredvsem razne politične dogod ke in naglaša, da je strokovni pokret proti vsaki obliki diktature, najsi pride od leve ali desne. Podrobno se bavi tudi z dogodki v Nemčiji in pojasnjuje način, kako Je v Rusiji prišlo do diktature Angleške strokovne organizacije se bodo odločno uprle vsakemu poizkusu, ki bi hotel odstraniti parlament ali izpodkopati demokratične ustanove. Nato kritikuje poročilo konkrer no delo angleške vlade in poudarja, da re <itve iz sedanjih stisk ni iskati v nobenem primeru v omejevaniu javne svobode Osrednje glasilo angleške delavske stranke »Dai1y Herald« naznanja, da bo to poro čilo otvorilo energično jesensko agitacijo v obrambo demokracije.
Gospodarska pogajanja Madžarske in Rumunije
BukareSta, 1. septembra g. Madžarslr gospodarski delegati so nadaljevali pogajanja z zastopniki rumunske vlade. »Uni-versult poroča, da so bili v teku tedna doseženi že ugodni rezultati.
Balkansko sodelovanje
Grški državniki o nalogah prihodnje balkanske konference in sodelovanju balkanskih držav
Atene, 1. septembra. AA. N« včerajšnji seji parlamenta je bivši predsednik vlade
Papanastasiu govoril o velikem pomenu balkanskih konferenc, od katerih je prva zaključila svoja dela na zgodovinskih tleh delfijskega preročišča. Papanastasiu je nadalje govoril o načrtu sporazuma o nena-padanju in o mirnem reševanju sporov med balkanskimi državami, nato pa obrazložil dosedanje delo balkanskih konferenc glede gospodarskih vprašanj. Kot enega izmed prvih praktičnih uspehov je omenil carigrajski sestanek zastopnikov Grčije, Turčije in Bolgarije, ki se je zaključil s podpisom protokola o sodelovanju in o omeiitvi medsebojne konkurence v trgovanju s tobakom. Gospodarska vprašanja bodo tvorila enega glavnih predmetov prihodnje (četrte) balkanske konference, ki se bo sestala v Solunu. Papanastasiju je naštel še druga vprašanja, ki bodo na dnevnem redu solunske konference, in dejal: Dosedanji razvoj odnošajev med balkanskimi državami nas je prepričal, da je pot, po kateri smo doslej hodili, najprimernejša za okrepitev miru. Naposled je prosil parlament, naj izrazi željo, da bi Grčija na četrti balkanski konferenci prevzela pobudo za končno izvedbo sklepov prejšnjih konferenc, tako da bi solunska konferenca pomenila novo etapo v delu za zbližanje balkanskih narodov in za okrepitev miru.
Nato so po vrsti govorili zastopniki posameznih strank, ki so vsi naglašali potrebo gospodarskega sodelovanja balkanskih narodov. K besedi se je končno oglasil tudi predsednik vlade Tsaldaris, ki je med drugim dejal:
Posamezne nacionalne skupine za balkansko konferenco so doslej pokazale mnogo plemenitega prizadevanja in uresničile že dosti dragocenih pridobitev Pakti, ki so jih predlagale, danes niso več pusta teorija, temveč so se njihovi predlogi po večini že v praksi izvedli Eden med njimi je novi poštni dogovor s Turčijo. Moja vlada je srečna, ker je mogla podpisati ta dogovor. Drugi praktični plod tega dela je razen ustanovitve medbalkanskega zavoda za tobak v Carigradu tudi dogovor, ki so ga med seboj sklenile Grčija. Bolgarija in Turčija o trgovanju s tobakom. Srečen sem, da ima Grčija prilik j izkazati gostoljubnost odličnim zastopnikom balkanskih držav na solunski konferenci. Delo te konference bomo spremljali z veliko pozornostjo, ki je je vredna. Zato je vlada sklenila poslati na četrto balkansko konferenco svojega posebnega opazovalca. Ker se razgovori med posameznimi državami še vrše in ker o posameznih vprašanjih še ni bilo uradnih razgovorov med prizadetimi vladami, za sedaj še ne morem jasneje podati stališča grške vlade o posameznih vprašanjih razen o tistih, ki sem jih malo prej navedel. Zato pa lahko izrazim v imenu grške vlade željo, da bo balkanska konferenca tudi r bodoče hodila po potu, po katerem je hodila doslej, pogumno in v zavesti si svoje naloge, da bo delala za okrepitev miru, ki mu je posvečenih toliko plemenitih naporov. Prepričan sem, da »e bo tudi grški parlament pridružil tem željam za uspeh začetega dela.
Izjavo predsednika vlade so v poslanski! klopeh in na galeriji pozdravili z burnim ploskanjem.
Angleška akcija v prid Avstriji
Anglija zahteva, naj se avs trijsko-nemški spor spravi
pred Društvo narodov
Pariz, 1. septembra. AA. Kakor trdijo tukajšnji dobro poučeni krogi, je bil včerajšnji obisk svetnika britanskega poslaništva v Parizu Campbella pri zunanj. ministru Paulu Boncourju v tesni zvezi s hitlerjevsko akcijo v Avstriji, in z otvoritvijo konzulata v Inomostu, kjer je hitle-rteem najbolj razvit. Zdi se, da Je svetnik britanskega poslaništva opozoril Bocour. ja, da pripisuje Velika Britanija veliko pozornost avstrijsko • nemškemu 6poru, ker je sklenila ustanoviti Bvoj generalni konzulat v Inomostu, ki je najbolj izpostavljen navalom s strani hitlerjevcev.
Nadalje je Campbell, kakor trdijo me-rodajni krogi, naglasil Boncourju, da Je treba po britanskem mnenju avstrijsko-nemški spor brezpogojno »praviti pred svet Društva narodov, ki se bo sestal v ženevi dne 22. 1 m.
Pariz, 1. septembra, s. Snočnji skoro enourni razgovor angleškega odpravnika poslov v Parizu Campbella s francoskim zunanjim ministrom Boncourjem spravlja oficiozni »Petit Parisien« v zvezo z avstrijskim vprašanjem, predvsem pa z narodno-socialistično pustolovščino v zaporu v Inomostu. Več listov trdi, da se je * zadevo bavil tudi ministrski svet na svoji današnji seji. V zvezi s tem zahteva »Petit Parisien«, naj se neprestanim napadom in prestopkom narodnih socialistov proti Avstriji napravi enkrat za vselej konec. Vlade. ki so zainteresirane pri redu v Srednji Evropi, bodo morale slej ali prej energično poseči vmes. Sedaj bo avstrijska vlada s pristankom velesil lahko ojačila svoje policijske moči. Angleška vlada je svoj interes, ki ga ima pri razvoju nemško-avstrij-skih odnošajev, podkrepila z ustanovitvijo angleškega konzulata v Inomostu, angleški tisk pa zahteva izrecno, da je treba spraviti nemško-avstrijsko zadevo na dnevni red septembrskega zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi.
Nova ofenziva hitlerjevske propagande
Dnnaj, 1. septembra AA. Radijska postaja v Monakovem je snoči zopet začela protiavstrijsko propagando. Narodno socialistični inšpektor za štajersko Fritz Knaus je govoril proti temu, da morajo vojaki in častniki nastopati proti svojim lastnini sodržavljanom. Zato se ne smemo čuditi, je nadaljeval, če zvesti vojaki prehajajo čez mejo v uniformi. To se ne more imenovati dezertacija. Kritiziral je tudi finančno politiko Dollfussove vlade, češ, da Avstrija ne bi mogla plačevati svojih nameščencev, če ne bi tiskala novih bankovcev. Obregnil se je ob čim dalje večje javne izdatke, ki jih ima Avstrija z vzdrževanjem nove milice. Svoj govor je zaključil z izjavo, da bi se nemški narod v Avstriji in z njim državni nameščenci čutili srečne in svobodne v narodno socialistični Avstriji, ki bo prišla, ker mora priti.
»Reichspost«, ki komentira govor Fri-tza Knausa, označuje kot lažnive njegove trditve, da vrši Avstrija inflacijsko politiko in da so celi oddelki zvezne vojske prešli v Nemčijo. Na koncu poziva prebivalstvo k energičnemu odporu, da si ohrani državno neodvisnost, govornika pa imenuje izdajalca domovine.
Italija ne bo izročila pobeglih hitlerjevcev
Rim, 1. septembra. A A. Doznavajo se nove podrobnosti o romantičnem begu Hoferja in njegovih treh tovarišev. Hoferja je avstrijski orožnik ranil s strelom iz puške v nogo. Moral je pustiti avtomobil na avstrijskih tleh in se mu je posrečilo peš priti čez mejo v Italijo, kj«;r pa so ga zapustile moči. Njegovi tovariši so šli v Bessanone in prosili tamkajšnjo oolicijo za pomoč. S podporo italijanskih oblasti so Hoferja nato prenesli v bessa-nonsko bolnišnico, kjer so ea davi operirali.
Medtem je prispela Iz Inomosta brzojavka. naj Hoferja aretirajo, toda italijanske oblasti na brzojavko sploh usk) »dgo-vorile in so pustile begunce na svobodi f*e bi avstrijske oblasti zahtevale ekstra-li<*iio. jt Italija ne bo usodlla. ker gre za >o!itičen zločin.
Hofer je izjavil, da bo odpotoval v Mona-kovo, kakor hitro se mu rana nekoliko zaceli.
London, 1. septembra, s. »Daily Telegraphc pišs, da aretirani narodni socialisti ne bi mogli biti odvedeni iz Inomoeta v bolj primernem trenutku kakor sedaj, ker eo Se bolj opravičili dovoljenje, ki ga je dobila avstrijska vlada, da sme ojačiti svojo vojsko za 800o mož. To dovolj inje je nadaljnja manifestacija nevolji nasproti zunanjemu delovanju hitlerizma, ki jo deli ves civilizirani 6vet.
Starhembergova misija
Rim, 1. septembra. AA. Knes Starhem-berg bo ostal v Italijanski prestolici š« nekaj dni, ker namerava podrobno pro-učiti organizacijo fašistične milice in uporabiti svoje bivanje v Italiji za proučitev preureditve avstrijskega Heim-vvehra, ki Jo ima t načrtu. Ker obstoji več hefcn-wehinoTrs(kih društev, od katerih se je vsako formiralo na lastno pest, hoče knez Star-hemberg združiti vsa ta društva r močno organizacijo, ki naj bi prišla pod nadzor stvo države, podobno kakor je s fašistično milico.
Po umoru prof. Lessinga
Praga, 1. septembra, g. Dopoldne je bila izvršena sodiia obdukcija trupla umorjenega prof. Lessinga. ki je prinesla senzacionalno razkritje. Sodna komisija je ugotovila, da so storilci streljali na dr. Lessinga iz dveh različnih revolverjev, ker so našli v možganih dva izstrelka različnih kalibrov.
Pogajanja Rumunije z inozemskimi upniki
Bukarešta, 1. septembra g. Rumunska vlada je sklenila poveriti ureditev spora z zunanjimi upniki zunanjemu ministru Ti-tulescu, ki biva trenutno v Gasteinu. Ti-tulescu bo baje potoval v Pariz in tamkaj nastopil kot posredovalec med rumunsko vlado ln zunanjimi upniki. Vladi blizu stoječi krogi poudarjajo, da vlada ne bo iz-premenila svojega stališča v vprašanju moratorija, in sicer tem manj, ker zunanji upniki niso pripravljeni pogajati se z vlado.
Epidemija spalne bolezni v Ameriki
St. Louig (Missouri), 1, sept- AA. Kakor poročajo, je epet podleglo 6 ljudi spalni bolezni. V zadnjih 24 urah je obolelo 38 ljudi za to epidemijo, ki se j5 prvotno pojavila le v predmestjih, sedaj se pa čim dalje bolj širi v mesto.
Strahovita nesreča pri razstreljevanju skal
Novo mesto, 1. septembra
Včeraj popoldne okrog 16. ure se je pripetila pri gradbi nove občinske ceste, ki vodi v Ragovo, strahovita nesreča. Delavec Fink Jože, star 50 let, doma iz Broda, }e bil zaposlen v neposredni bližini Skedlje-ve hiše pri razstreljevanju skal. V neko vo skalo sta bila zavrtana dva naboja. Prvi je takoj eksplodiral, drugi pa je . no zatajil. Fink, ki se je hotel prepričiti, kaj je temu vzrok, se je v svoji preveliki srčnosti približal naboju, ki pa se tisti hip vžgal. Posledice so bile strašne. ačni pritisk je vrgel nesrečnega Finka vsega *a-litega s krvjo ob tla, kjer je ostal repre-mičen. Nujno nozvani fciksi. kamor so položili nezavestnega, je prepeljal ranjenca v bolnico usmiljenih bratov, kjer mu je bila nudena prva pomoč. bolnici so ugotovili, da je ponesrečenec dobil hude poškodbe zlasti po vsem obr u. kjer je ves ob-žgan. Zelo obžgani pa ima mož tudi ob< roki. V veliki nevarnosti so tud njegove oči, ki so od razstreljenih drobcev kamenja občutno prizadete.
Vremenska nauoved
Zagrebška vremenska napoved ta danes:
Podnevi topleje, noči hladne, etanovitn?jše. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrski pritisk je v zadnjih 24 urah po vsej drfavi narasel za 2 mm, le v Primorju je padal za 1 do 2 mm.
Dunajska vremenska napoved ca soboto: Pretežno oblačno, ponekod deževno. Tonlot-ne razmere v bistvu nespremenjen®.
Maši kraji Id ljudje
Nj. Vel. kralj in kraljica v Poljanski dolini
Posedla sta Visoko bi počastila spomin dr. Ivana Tavčarja
Poljane, 1. septembra.
Poljansko dolino sta včeraj popoldne počastila s svojim obiskom Nj. Vel. kralj in kraljica. Okrog 17. ure se je naglo razširila po Poljanah in bližnjih vaseh novica, da sta se na Visoko pripeljala dva elegantna avtomobila, v katerih je vladarska dvojica in njuno spremstvo. Pred dvorcem je visoka <*osta sprejela gospa dvorna dama Pranja" Tavčarjeva, ki jima je po starem našem običaju postregla s kruhom in soljo ter jima obenem izročila ključe od doma. Po prisrčnem obojestranskem pozdravu sta si kralj in kraljica prav natančno ogledala dvorec. Zanimala sta se za vse podrobnosti, s posebno pažnjo pa sta razmo-trivala v muzejski sobi predmete, ki spominjajo na pokojnega dr. Tavčarja. Tu sta se tudi vpisala v spominsko knjigo.
V spremstvu domačih sta se nato Nj. Vel. kralj in kraljica podala h grobnici dr. Ivana Tavčarja, kjer sta položila na grob dva krasna šopka. S tem sta najlepše počastila spomin našega velikega pisatelja.
Pod kostanji pred dvorcem, kjer je pokojni visoški gospodar zasnoval mnogo svojih leposlovnih in drugih načrtov, je bilo kraljevskemu paru postreženo z majhno zakusko. Po poldrugournem bivanju v tem idiličnem kraju, sta se visoka gosta prisrčno poslovila, pred odhodom pa sta še sprejela za spomin na Visoko šopek domačega cvetja, ki ga je kraljici z ljubkim
nagovorom izročil majhni Tavčarjev vnu-ček Ivan-Jork. Ponovno sta kralj in kraljica izrazila svojo zadivljenost — in avtomobila sta oddrdrala skozi Poljansko dolino nazaj proti Bledu. Ljudstva se je že nabralo mnogo in je navdušeno pozdravljalo vladarsko dvojico.
Kraljevi lovi v Krmi
Dne 30. in 31. avgusta sta se vršila dva večja lova na divje koze v dvornem lovišču Krmi v Triglavskem pogorju. Prvega dne je bil zagon pod Rjavino. Zasedenih je bilo samo 8 stojišč in sicer na njih: Nj. Vel. kralj in kraljica, Nj. Vis. knez Pavle in njegov tast knez Nikolaj, dalje angleški poslanik minister Henderson, predsednik SLD dr. Lovrenčič, dr. Dtmdjerski in grof Bombelles. — Padlo je 6 gamsov.
Drugega dne se je vršil zagon v Debeli peči. Zasedenih je bilo samo 5 stojišč in na njih: Nj. Vel. kralj in kraljica z dvorno damo Švrljugovo, angleški poslanik Henderson in dr. Lovrenčič. — Padlo Je 7 kosov in sicer samih zares dobrih gamsov.
Oba dneva je imel Nj. Vel. kralj obilo lovske sreče. Prvi dan je ustrelil prav močnega, 121etnega kozla, drugi dan pa 4, med temi enega, ki je bil še močnejši od prejšnjega dne. Nj. Vel. kraljica je ustrelila prvi dan enega, drugi dan pa dva dobra kozla. Dr. Lovrenčič je ustrelil enega starejšega kozla.
Pevsko društvo „Sava" na Jesenicah
bo praznovalo danes in jutri svojo 25-letnlco % velikim pevskim praznikom. Jubilej bodo počastila s številno udeležbo društva Hubadove pevske župe JPS. O delu in uspehih društva smo obširneje poročali v četrtek.
Kongres jttgoslovenskih veterinarjev
Ljubljana, 1. septembra.
Na kongres veterinarjev, ki se bo vršil od sobote do ponedeljka v Ljubljani, je v teku današnjega dne prispelo že lepo število predstavnikov stanovske živinozdrav-ni.ške organizacije in delegatov iz raznih krajev države. Razen predsednika Jugoslo-venskega veterinarskega udruženja veterinarja Milutina Geca iz Smedereva so se med drugimi pripeljali tudi načelnik veterinarskega oddelka v kmetijskem ministrstvu Anton Korošec, vseučiliški profesor Jaroslav Sakar iz Zagreba, ki je obenem predsednik zagrebške sekcije udruženja, več odličnih predavateljev zagrebške univerze in predsednikov sekcij drugih banovin. Na postaji sta goste sprejemala predsednik in tajnik ljubljanske sekcije, dr. Veble in dr. Kocjan, potem pa si je vsa družba ogledala veterinarski oddelek na velesejmu. Odlični gostje so se nadvse pohvalno izrazili o veterinarski razstavi, ki je v resnici najzgovornejši dokument so-lidnosti, delavnosti in dostojne zuanstve-ne višine slovenskega živinozdravniskega stanu
Popoldne se je glavni odbor udruženja t navzočnimi predsedniki sekcij pod predsedstvom g. Geca sestal v Kazini na seji, na kateri se je temeljito pretreslo vse obširno gradivo, ki ga bo moral obdelati kon-
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čicj v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na te-šče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« grenčlca izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah.
gres. Veterina je v našem narodnogospodarskem življenju eno najvažnejših in najtežjih vprašanj, toda niti v javni upravi niti med množicami občinstva doslej še ni našla tistega razumevanja, ki bi mu ga morali naši gospodarji in država izkazati. Znamo je, da kužne bolezni med domačimi živalmi povzročajo v naši državi vsako leto milijardne škode. Samo v naši banovini je ta škoda cenjena letno na okrog 10 milijonov Din. Te številke jasno govorijo o tem, kako važno misijo vršijo veterinarji in kako nujno je, da jim gre pri izvrševanju njihove službe posameznik in država z vsemi silami na roko. — Upajmo, da bo ta kongres v Ljubljani povedel njihovo stanovsko organizacijo do novih, boljših zmag, ki ne bodo v nič manjšem interesu javnosti kakor v interesu javnosti kakor v interesu njihovega stanu.
Zvečer se je v Zvezdi vršil prijateljski sestanek, ki so ga slovenski veterinarji izrabili, da so navezali še tesnejše, prisrčnej-še stike s tovariši z juga. V soboto ob pol 9. pa se v Zvezdi prične kongres. Odlične goste toplo pozdravljamo in želimo njiht»-✓emu delu polno uspehov.
Ptujska CMD ob 251etnici septembrskih dogodkov
Ptuj, 1. septembra.
Nova doba v zgodovini je za ptujske Slovence nastopila, ko so si leta 1882. kupili svojo lastno streho, svoj Narodni dom, ki je tvoril takrat pravo narodno trdnjavo. Še bolj pa so se ukorenimili Slovenci, posebno s stiki na podeželju, ko so si ustanovili leta 1884. svoj lastni denarni zavod, sedanjo Posojilnico, ki se je nastanila v Narodnem domu. Ptuj se je takrat odel v slavnostno obleko, raz hiš so plapolale slovenske zastave, slavja so se udeležili
meščani kakor tudi okoličani. Ko J« bila tako slovenska trdnjava zasigurana, se je že naslednje leto, 27. decembra 1885. ustanovila moška podružnica CMD pod spretnim vodstvom odvetnika dr. Josipa Cučka. Od tega trenutka pa vse do današnjih dni ji pritiče odločilna beseda v vseh vprašanjih ptujskega narodnega obrambnega dela.
Seveda je CMD morala preko premnogih zaprek. Marsikateri Slovenec je v brezmejni zaslepljenosti zatajil svoj materinski jezik ter zašel v nemške vrste, med katere je prihajala podpora »Siidmarke« In »Schulvereina«. S temi privrženci in priseljenci iz nemških krajev na avtohtonem slovenskem ozemlju je započela avstrijska vlada svojo velikopotezno delo sistematičnega raznarodovanja spodnještajerskih Slovencev. Avstrijska vlada si je postavila za to raznarodovanje svoje postojanke, predvsem Maribor, Celje in Ptuj, ki so širile nemško »kulturo« po zaslugi buržo-azijske deželne večine po dravski in savski dolini in si nabrala kapital s slovenskimi žulji, da si zazidajo močno trdnjavo, v kateri bi zasužnjili vse Slovence. Toda stavba, ki nima močnih fundamentov, je zapisana smrti. Tako se je zrušila tudi ta trdnjava in na naši slovenski zemlji so ostali le spomeniki sramote, ki ne bodo nikdar zbrisani. Odpornost in zavednost na slovenskem ozemlju je zmagala in je nihče ne more več uničiti.
V letu 1908. so Lenart Vaupotič, dr. Ka-rol Koderman, Vinko Serona, Anton Ko-larič, dr. Tomaž Horvat in dr. Josip Kom-ljanec pripravili vse potrebno za glavno skupščino CMD, ki se je vršila 13. septembra. Po teh dogodkih se je v ptujskih vrstah pokazal dr. Fran Jurtela, najznačilnejši prvoboritelj iz dobe najhujših narodnostnih bojev za gospodarsko osamosvojitev ptujskih Slovencev, Haloz in Slovenskih goric. Dne 10. februarja 1909 je bil na občnem zboru CMD izvoljen za predsednika moške podružnice ter je vodil krmilo do svoje smrti 1926. Nadaljeval Je njegovo delo pokojni dr. Tone Gosak, sin slovenske kmetije, ki je visoko dvignil ni-v6 narodno-obrambne organizacije. Po njegovi smrti pa imamo dr. Mateja Senčarja, ki mirno in samozavestno upravlja čolnič naše CMD.
Tik pred ptujskimi dogodki se je ustanovila tudi ženska podružnica in to ob priliki, ko je Slovensko žensko društvo praznovalo svoj praznik, 10. avgusta 1908. Za predsednico je bila izvoljena vzorno zavedna ga. Valentina Kauklerjeva, ki je bila nato ob septembrskih dogodkih prva v ženskih vrstah brez strahu za posledice, ki so ji kot učiteljici mogle le škodovati. Vztrajala je na čelu ženske podružnice, dokler ni predsedstva prevzela ga. Mirka Fermevčeva, za njo Vida Horvatova, sedanja predsednica pa je gospa Štefka Jer-šetova.
Ptujski podružnici in ljubljansko centralno organizacijo CMD so v izdatni meri in po ogromni večini podpirala vsa ptujska narodna društva, slbvenske rodbine in ne-številni posamezniki. Dolžnost nas vseh ie. da se ob spominu na septembrske dogodke. kjer je tekla tudi nedolžna kri, spominjamo s hvaležnostjo vseh onih, ki so vodili čolnič šolske družbe CMD v varno za-vetie. v pristan svobodne Jugoslavije, a se danes ne nahajajo več med nami. da bi z nami vred proslavili dogodke ter se z nami vred radovali zlate svobode. Slava lim!
Postani In ostani
član Vodnikove družbe ?
DANES PREMIERA
RAZKOŠNE OPERETE
CARIČINA PODVEZA
v glavnih vlogah
LILIAN HARWEY CONRAD VEIDT
Predstave ob 4., %8. in %10. uri Danes nov Paramountov zvočni tednik.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Prekrasen je polet - iz Ljubljane na Susak
Ljubljana, 1. septembra.
Točno tako, kakor je bilo včeraj javijo-no, da namreč poleti 1. t m. prvi Potez iz Ljubljane na Sušak, se je zjutraj ob 7.15 dvignil v sinje višave drzni ptič s pilotom Striževskim in zastopniki tiska. Nad mestom in okolico je bila še rahla meglica, ki jo je v čudovitih svetlobnih refleksih solnce kmalu razpršilo in nastalo je jutro, da je bil svet videti z višine 1000, 1500 in 2000 metrov eno samo morje tako omamne lepote, da se je človek v njem povsem izgub iL
Motor je pel, rezal pot mimo Krima, preko RakitnLške planote, prostranih Blok in preko Prezida, bil je v petih minutah po startu že pred Cerkniškim jezerom v višini 1700 m in je kmalu nato dosegel divni Risnjak. Letel je 500 metrov nad njim. V daljavi se že zdaj pa zdaj zaleskeče morje, spodaj pa je nepregledno zeleno kraljestvo gozdov, valovitih, da je človeka strah, te lepote, ki je kakor ukovana v nekaj nevidnega. Toda Kras že zmaguje, bližajo se goli, sivi vrhovi, tu pa tam divje goličave. Barve se prelivajo druga v drugo, v vseh mogočih odtenkih. Solnce sije, oblaki se razblinjajo — drzni ptič leti nad Grohnič-kim poljem proti ijiorju. Sušak-Reka; pogled, vreden bogov. Reka se koplje v jutranjem solncu, Istra na desni in Bakarski bregovi na levi. Letalo pada v krogu, je nad morjem, propeler reže proti kopnemu — še nekaj lokov, pristanek. Ura je to$no 7.45. Za vso dolgo pot, za katero potrebuje vlak 12 ur, je rabilo letalo le pol pre. Prav tako lep je bil povratek. Ni dvoma, da bo polet k morju, o katerem bomo še kaj povedali, zvabil iz Ljubljane ne samo tiste, ki morajo nujno po opravkih, marveč zlasti tudi ljubitelje očarljivih razgledov.
Samo malo potrpljenja In slišali boste
najslavnejšega sodobnega pevca
JANA KIEPURO
▼ najboljšem filmu
PESEM ZATE
Otroci tihotapijo
Murska Sobota, 1. septembra
Zabranjeno prenašanje blaga pač noče ponehati ob naših mejah. Ne bomo naštevali številnih žrtev, ki so plačale z življenjem svojo lahkomiselnost. Dejstvo je le, da se še vedno najdejo ljudje, ki so slepi za vsa svarila. Posebno številni so primeri tihotapljenja živine, a le redko kateremu se posreči, da jo spravi preko meje. Največkrat ujamejo čuječi graničarji živinče, dočim gospodar odnese pete v noč. številne so licitacije živine ob naših carinarnicah.
V zadnjem času pa ob mejah tihotapijo otroci. Starši pošiljajo otroke v sosedno državo, predvsem v Avstrijo, po različne predmete, predvsem po petrolej in vžigalice. Roditelji pač računajo s tem, da na otroka nihče ne bo streljal, če bo bežal, a- kot mladoletnega ga tudi ne more zadeti kazen. Otrok je seveda pri tem nedolžen, saj dela po navodilih staršev. Oblasti naj baš te najstrožje kaznujejo, ki v svoji zaslepljenosti otroka pahnejo že v zgodnji mladosti na pot zločinstva. Če se tu ne bo poseglo z energično roko vmes, bo zrasla generacija tihotapcem ki bo imela najboljšo šolo za seboj in bo delala oblastvom še mnogo neprilik.
Kaj je se izpovedal glavar tihotapske družbe
Kranl, 1. septembra.
Včerajšnje »Jutro« je obširno poročalo o aretaciji glavarja tihotapske družbe Ivana Košnika, ki je kot tretji »prijatelj« udeležen pri umoru posestnice Ivane Rakefo-ve iz Tunjiške Mlake. Kakor nadaljnja pre iskava kaže, je orožništvo z aretacijo Košnika, ki je po rodu iz Tržiča in po poklicu čevljarski pomočnik, dobilo v roke prav lep plen.
Z Avgustom Hafnerjem, ki je sedaj v mariborski kaznilnici, se je Košnik seznanil 1. 1931., ko je bil zaradi tatvine zaprt v ljubljanskih zaporih. Kakor pripoveduje Košnik, sta se s Hafnerjem kmalu sprija-teljila. In že tedaj sta jela koyati načrte za bodočnost. Hafner mu je pripovedoval, kako bosta nekoga iz njegove vasi, ki ima vedno dovolj denar, spravila v kraj. On da se prav nič ne boji in da mu ni nič hudo.
nuštjfjnfc: pomaga* ZOASS !
Prhljaj izgine! . L&f)e prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo!
ie koga spravi s sveta, saj je tega navajen.
Kako je umoril pokojno Ivano Rakefovo, mu je Hafner natančno opisal med potjo, ko sta se vračala proti domu; rekel je: »Zdaj sem se pa maščeval nad tem hudičem, ker sem bil zaradi nje toliko časa zaprt. Veš, ko sem stopil v sobo je ženska vprašala: Kdo je? — Da ne bi pričela vpiti, sem se naslonil na njo, jo začel daviti — in sem jo res zadavil...« Ta umor je bil izvršen med 2. in 3. uro zjutraj 28. aprila 1932
V kolibi v Rotarjevi Jelši se je ob času Košnikove aretacije nahajala tudi njegova 751etna pomočnica in zaščitnica Katarina Jašovec, doma iz Srednje vasi. Aretirana je bila tudi ona in je priznala, da je Kotniku nosila jesti in ga skrivala. Njena nezakonska hčerka Marija Kernova, ki je bila pred dnevi aretirana na kranjskem polju zaradi tihotapljenja saharina in vžigalic, je
Ea tudi priznala, da je bila v zvezi s Košni-om. Preiskava je dognala še mnogo zanimivih podrobnosti, ki jih pa mora zaenkrat prekiniti plašč preiskave. Košnik bo še danes z močno eskorto odgngn v ljubljanska sodne zapore.
Pravico tudi kolesarjem!
Ljubljana, 1. septembra.
Uvideven kolesar, mislimo onega, ki ne goji kolesarstva zgolj kot šport, marveč se poslužuje kolesa iz nujne potrdbe pri vsakdanji vožnji v pisarno, trgovino, šolo, mora novejše policijske omejitve in predpise — čeprav hudo prizadet — vendarle odobravati. Hodniki so za pešce, ostalo pa spada na cesto. O tem ni dvoma, saj velja to načelo tudi v vseh drugih modernih mestih. Toda upoštevanja vredno je dejstvo, da je kolesar na cesti brezdvomno najšibkejši. Zato mu gre prvenstvena zaščita.
Predvsem mora vsaj na mestnem področju odgovarjati cesta, da mu omogoči pri zmerni hitrosti in potrebni pazljivosti varno vožnjo zanj in za dragoceno kolo. V drugem pogledu pa mu gre zaščita na križiščih od strani poklicanih organov. Poglejte si Tyrševo cesto od prelaza do policijske odnosno mestne meje osobito pa do cerkve sv. Krištofa. Vožnja je celo ob lepem vremenu vseskozi življenjsko nevarna. Cesta je v naravnost brezupnem stanju. Poleg tega švigajo avtomobili z nezmanjšano brzino sem in tja in si vedno
v	nevarnosti, da te podrejo. V deževnem vremenu je pa vožnja s kolesi sploh nemogoča. Torej kam s kolesarji? Poglejmo si še prometnejša križišča! Voziš pravilno in zvoniš »enkrat« v primerni oddaljenosti pred križiščem. Nihče se za te ne zmeni. V naslednjem trenutku privozi od desne avto od leve drug kolesar, nazadnje pridrvi še kak avtomobil od zadaj, ki — kakor to prihaja v navado — daje signal tako pozno, da se pri najboljši volji ne moreš umakniti niti ustaviti. Pa si na tleh in seveda obenem tudi kriv, kajti medtem so vsi prav hitro izginili, ti pa pobiraš polomljeno kolo in ostanke svojih kosti.
Če smo plačali vsak svojo takso za kolo, bi bilo pričakovati, da se nam nudi varnost na cesti in takšna pota, ki bi bila uporabna. Predvsem pripravite ob Tyrše-
vi	cesti prepotrebni in že najavljeni pas za kolesarje! Ne potrebujemo več ko tri-četrt metra širine. Kocke do cerkve Je treba le obrniti, da se ne bomo polomili ali kar izgubili v sedanjih jamah, od cerkve dalje pa bi kar zadostovalo, da odmerjeni prostor zvaljate, pa bomo več ko zadovoljni. Pač pa bi moral ta skromen pas služiti izključno le za kolesarje, a strogo prepovedati bi bilo vožnjo po pasu vsem ostalim. Prestopke kaznujte vsaj tako strogo kakor one kolesarje, ki ne poznajo discipline. Glede križišč pa bi vendarle kazalo, dajati od strani varnostnih organov znamenja tudi kolesarju, ali more križišče nemoteno prevoziti ali naj se ustavi, kar je sploh povsod v navadi, kjer imajo kolikor toliko s prometom opravka. Prizadeti izza Bežigrada.
Claude Farrere: „Opij"
Založba >E v a 1 i t«, ki je izdala let,>s že lepo vrsto dobrih in zanimivih knjig, nas je pred Kratkim presenetila z novim, odličnim delom. Prinesla nam je Farrerjev »Opij«, zbirko eksotičnih novel svetovno-znanega francoskega pisatelja. V devetih črticah, nekaterih krajših, nekaterih daljših. se nam odpre doslej neznan svet življenja ljudi, ki so zapadli strasti, uživanju opija.
Čudno }e to mamilo, ki docela izpremeni ljudi. V blodnih sanjskih prividih jim ustvari druge oči. Svet. ki je beden in vsakdanji, se jim izpremeni v raj. Vse je lepo, vse čudežno. Zato pa je potem iztreznjenje toliko hujše, skoraj neznosno. Takrat šele človek zaejti prokletstvo opija. In da se iz-nebi strašne more, ki ga tlači, seže po novi pipi opija in s? spet potopi v sanje, dokler ga mamilo ne uniči in naposled po strašnem duševnem trpljenju ni zaziblje v poslednji sen. v nič. v Nirvano.
Vzhodni narodi trdijo, da je neki Bog prinesel opij na zemljo človeštvu v uteho-Po tej pravljici je napisana prva novela »Carjeva modrost«. Mongolski car zavžije čarobno mamilo in vidi pred sabo prihodnjost svojega naroda, ki stoji ored obljubljeno deželo in ee pripravlja za boj z nadzemeljskimi pošastmi. V »Faus tovarn koncu« nam popisuje pisatelj, kako sta Faust in vrag sklenila pogodbo za dušo in kako je Faust neumnega vraga prevaral
PREGLED
e pomočjo opija. Brez dvjma najlepša med vsemi je novela »Strah gospoda d F i e r c e a«. Francoski plemič, ki je bil velik strahopetec, je pognan z dvora in mora iti v boj. Skrivnosten plemič mj je dal čarobno drogo, ki obudi razum in pogum m dela iz največjih strahopetcev brezprimerne junake. In de Fierce, ki je bil tak bojazlji-vec, je v junaškem boju žrtvoval življenje za domovino. V »Živalih« 9rečamo pregnano princesko, ki išče v opiju pozabljanja za svoje ponižanje. »F u - č e n.- r a d« nam slika življenje v pušilnici opija. V »C i k 1 o-nu« vidimo mornarjeve privide, ko sreča začarano ladjo. V noveli »Onkraj molčanja« popisuje avtor, kako j 3 začel kaditi opij, dokler 6e mu ni prvotna zabava izpremenila v vse uniSjjočo strast. »R d s-ča palača« in »Mora« pa sta že izraz predsmrtne agonije kadilca opija.
Knjiga je — kakor že rečeno — nekaj docela novega v naši prevodni književnosti. Tudi prevod Pavla Karlina je lep in gladko tekoč. Naroča se pri upravi »Prijatelja«, Ljubljana, Dalmatinova ulica lO/I-
B. Rihteršii.
Dr- Andrej Gosar: Reforma društva. Sociološki i ekonomski osnovi. Izdavačka knjižarnica Geze Kohna. Beograd (372 strani). Ta spis jie nastal iz vrste javnih predavanj, ki jih je nriredil avtor v šolskih ietib 1930731. in 1931./S2. na ljubljanski univerzi. Predelana in izpopolnjena predavanja so izšla v srbščini kot original Pisec pravi v
uvodu, da njegova »Reforma društva« predstavlja nekak sklep, res j me njegovih dosedanjih socioloških raziskavanj. Vsekako je dr. Gosar podal' s to knjigo spis, ki ga bo z zanimanjem čital vsak poznavalec sociološke literature, četudi se v tem ali onem ne bo strinjal ne z njegovim filozofskim izhodiščem in ne z njegovo kritiko gospodarstva. Knjiga je razdeljena v tri poglavitne dele. V prvem razpravlja avtor o aktualnosti sodobnega socialnega vprašanja, o važnosti teoretskega znanja in praktičnega izkustva pri reševanju socialnega vprašanja, o pojmu družabne reforme in o drugih osnovnih vprašanjih, obenem pa tu označuje svoje idejno in znanstveno izhodišče. Drugi del ie posvečen sociološki osnovi reforme sodobne družbe: tu razpravlja pisec med dragim o vprašanju stanovske solidarnosti, razredne borbe in njunem vzajemnem odnosu, o boju in kompromisu. V tretjem, najobsežnejšem delu pa se pisec bavi z ekonomskimi temelji družabne reforme in 9 kritiko po-sanreznih struj (marksizma, krščanskega socializma in dr-). Po obsežnem obravnavanja celega kompleksa teh problemov prihaja pisec k sklepu o izvedljivosti družabne reforme in pravi ob koncj: »Mnenje, da sta komunizem in boljševizem neizogibna, je dejansko samo dokaz onemoglosti in nesposobnosti tistih, ki tako mislijo. Zdrav in za življenje sposoben rod einatra, ali bi vsaj moral smatrati, da komunizem in boljševizem nista Evropi niti malo potrebna: vse, kar je v njima dobrega, se lahko izvrši brez žrtev, ki ju zahtevata.« Knjiga ie natisnj^ na v cirilici in spodobno opremljena
llija Z. Trifnnovič: Trnovitim stazama. V devetnajstih poglavjih ie popularni predsed-
nik Narodne odbrane naslikal celo vre'o osebnosti in dogodljajsv iz dobe četovanja; enajst slik dopolnjuje tekst. Knjiga je napisana v poljudnem slogu, in v domoljubnem duhu, zato je dostopna vsakomur, ki bi iskal v slavni proslosti našega plemena, v, njegovih težkih bojih za obstoj in svobodo pobude za bodoče delo. Posebno, pa bi morala segati po njej mladina, ki ji je ta knjiga v prvi vrsti posvečena. Stana 15 Din in jo lahko naročiš direktno od pisca, Beograd, Pašideva 8/II-
Engels - Plehanov: Uvod r dialektični ma-terializem. Dr. Sima Markovič: Znanost in filozofija. Friedrich Engels: Ludwig Fejer-bach in zaključek nemške klasične filozofije. G. V. Plehanov: Pripombe k ruski Izdaji Engelsovega »Ludwiga Feuerbachac. — Prevodi teh znanih marksističnih del, ki obravnavajo razmerje med znanostjo in filozofijo v luči dialektičnega materializma. Prevafatelj? Cena? Izšlo kot redno izdanje »Znanstvene knjižnice« v založbi »Enka« (»Nova knjiga«) v Ljubljani.
Iz poljske književnosti. Vdova velikega poljskega pesnika Jana Kasprowicza je objavila prvi zvezek svojega dnevnika. V njem pripoveduje o ljubezni in zakonu s svojim pokojnim soprogom. Kritika hvali knjigo in jo primerja z znanim dnevnikom Marije BaSkirčeve. — Štefan Kolaczkow-ski je spisal lepo studijo u Rihardu Wag-nerju. Poljski avtor ne vidi v tem slove-čem nemškem avtorju samo genialnega skladatelja, marveč tudi globokega pesnika in umetnika besede. — Ladislav Kozicki je soisal večjo studijo o poljskem kiparju Wittigu. — V Krakovu je pričela Izhajati
nova revija »Orient«, ki je posvečena vprašanjem vzhodnih cerkva in unijatov. Revijo izdajajo jezuitje. — Filozof Pavel Givek je izdal knjigo o konnersreutski Tereziji Neu-mannovi. Knjiga je spisana znanstveno in je vzbudila občo pozornost v strokovnih krogih in v javnosti.
Nemški književniki - emigranti na Ho-landskem. Skupina nemških književnikov, ki se je pred hitlerjevskim terorjem zatekla na Holandsko, je osnovala v Amsterdamu založbo, ki bo izdajala najzanimivejše in najvažnejše knjige nemških avtorjev - emigrantov. Se to jesen izidejo n. pr. dela Alfreda Doblina, Liona Feuchtvrangerja, Wer-nerja Hegemanna, Emila Ludwiga, Hein-richa Manna. Josepha Rotha, Arnolda Zw**-ga itd. V bližnjem času bo začel izhajati ▼ Amsterdamu književni časopis »Die Samrn-lung«, ki ga bo urejal in izdajal Klaus Mana in ki bodo v njem sodelovali poleg najvidnejših. v izgnanstva živečih nemških književnikov tudi različni francoski avtorji (Ro-main Rolland. Schickelč. Girandou* itd.).
Drobne vesti Henri Bremond, Jflan Francoske akademije Je umrl. Znan je po svoiem glavnem delu »Histoire litteraire du senti-ment religieu*«. — V novi mednarodni odbor za historične znanosti so v Varšavi izbrali ta predsednika Angleža prof. Temper-leya. za prvega podpredsednika Poljaka prof. Dembinskega- — Francoski zbiralec starih slik Henry Curfrž je kupil za malenkostno vsoto sliko zimske pokrajina, ki e> ie pri podrobnem pregledi izkazala za Rem-brandtovo delo. in sicer bržkone za studijo k njegovi zimski pokrajini iz L 1646.. ki R> brani galerija v Kaeslu.
RADIO THERMA LAŠKO
zdravi revmatizem vseh vrst, išias, ženske bolezni znižuje krvni tlak itd. Naravni vrelec, visoka radioaktivna thermalna voda 37,5° C.
Posezijska doba od 1. septembra dalje.
Pavšalna penzija za 10 dni Din 600, za 20 dni Din IlOO.
V pavšalni penziji je upošteta hrana In stanovanje, dve zdravniški ordinaciji, dnevno po ena kopelj in vse taks«.
Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča!
8781
Domače vesti
♦	Zanimanje Nj. Vel. kralja za živinorejo. V okviru letošnjega jesenskega velesejma t Ljubljani bo 2. in 3. septembra prirejena tudi velika razstava živine montafonske pasme. Najboljši rejec jugomonitafonske pasme zadruge >Jugomcmtafion< prejme od Nj. Vel. kralja Aleksandra v dar lepo te-lico iz kraljevega hleva. Telica prispe v Ljubljano še pred otvoritvijo razstave.
♦	Ljubljanski velesejem bo danes otvo-rl| minister dr. Kramer. Ker je minister »a trgovino in Industrijo dr. Šumenkovič zadržan, je naprosil v Ljubljani se mude-čega ministra g. dr. Alberta Kramarja, da v njegovem imenu otvori jesensko razstavo ljubljanskega velesejma.
♦	Obisk slavnih Inozemskih arheologov. Naši mladi arheološki vedi bo v teku sep_ tembra izkazana velika čast. Arheološka odkritja v Stobih, Trebeništu, Vinči, Star-čevu, Pločniku in v drugih krajih že več let zanimajo ves arheološki svet in so na_ ši arheologi prišli že večkrat v kontakt s tujimi arheološkimi ekspedicijami. Tako na primer z angleško v Vinči, z dansko v Solmu, z nemško pri Ohridu, z ameriško pa pri Starčevu. Ker so znamenite najdbe vzbudile toliko zanimanje, so arheologi mnogih držav tudi sklenili, da oh prvi pri-
NAJVEČJO IZBIRO
in najlepše modele za jesen in zimo dobite že sedaj — do konca velesejma pa še 10%
popusta v damski konfekciji
A. PAVLIN, LJUBLJANA
Kongresni trg 5 (Zvezda) 8790
ložnosti poeetijo naša najvažnejša arheološka področja. Ta izlet je sedaj že organiziran in se ga bo udeležilo 40 znamenitih arheologov iz Anglije, Francije, češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Avstrije, Švice, Danske, Amerike in še iz nekaterih drugih držav. Ekskurzisti se bodo sestali 21. t. m. v Budimpešti, od koder se bodo z avtomobili odpeljali v Dsijek. Najprej si bodo ogledali arheološko področje ob Du-navu, potem bodo preko Beograda krenili tudi v južno Srbijo. Od naše strani je že setavljen odbor, ki bo sprejel ln spremljal slavne goste. V tem odboru Je tudi ljubljanski vsenčiliški profesor g. dr. BaJ-duin Saria.
♦	Iz carinske službe. H glavni carinarnici v Mariboru so premeščeni cariniki 8. položiajne skupine: Medanič Zvonimir iz carinarnice na Rakeku na prošnjo, Slavi 6 Vjekoslav iz carinarnice v Bitolju po potrebi službe, Nenadič Mihajlo iz carinarnice v Virovitici po potrebi službe in Protič Svetislav Iz carinarnice v Gornji Radgoni po potrebi službe. K carinarnici na Rakek Vitezica Marij, pomožni carinik iz glavne carinarnice v Ljubljani po službeni potrebi. Od carinarnice v Mariboru cariniki 8. položajne skupine: Veselinovlč Kosta k carinarnici I. reda v Virovitici po službeni potrebi, Sremc Edmund k carinarnici I. reda v Herceg Novu po potrebi službe, La-zarevič Jagoš k carinarnici I. reda v Ko-toru po prošnji, Laginja Josip k carinarnici I. reda v Bitolj, po potrebi službe, ter Mlkijelj Stanko, pomožni carinik 9. položajne skupine k carinarnici I. reda v De-■bru po potrebi službe.
♦	H kongresu mladih Intelektualcev. Polovična vožnja je dovoljena od 2. do 4. septembra na vseh vlakih razen ekspres-nih. Vsak udeleženec kongresa kupi na odhodni postaji celo vozovnico, ki je naj ne odda v Ljubljani na postaji ob prihodu, ker bo veljavna s potrdilom o udeležbi kongresa tudi za povratek. Za kongres vlaida splošno veliko zanimanje vseh inteligenčnih krogov. Povabljene so poleg oblasti tudi vsa stanovska društva in strokovne organizacije ter prosvetne institucije. Kongres se zaradi prevelike udeležbe ne more vršiti v sejni dvorani mestnega magistrata, kakor je ibilo prvotno javljeno, ampak v dvorani OUZD jutri ob 9. Vabljeni vsi breziposelni in zaposleni intelektu. alni delavci. Na tem kongresu bodo podane osnovne smernice za socialne in kulturne potrebe in socialno-zasčitne ustanove mladih intelektualcev.
Gostilničarji, postrezite z najboljšim!
Imejte pripravljene izvrstne sardine in postrvi, ki so se znatno pocenile, ln jih dobite kakor tudi izvrsten sir in druge mesne izdelke najceneje pri: 8835 V. A. JANES, Ljubljana, Aleksandrova c.
♦	četrti letošnji letalski miting se bo vršil v nedeljo v Sarajevu, štiri velike letalske prireditve v teku letošnjega leta so najboljši dokaz velike delavnosti naših aeroklubov. Velikanske množice naroda, ki »o prisostvovale doslej letalskim prire ditvam v Skoplju, Zagrebu in Ljubljani, pa dokazujejo, da se naš narod v največji meri navdušuje za zračni promet. Zlasti se Je pokazalo, kako živ0 je zanimanje za letalstvo na deželi. Letala aeroklubov so preletela letos preko cele naše domovine nad 80.000 km v propagando našega letalstva. To je svojevrsten rekord, ker je skupna dolžina teh prog enaka dvakratnemu potu okrog sveta. Na letalskem mitingu v Sarajevu bodo v nedeljo izvedene zanimive letalske tekme in akrobacije Dreto bosanskih planin, v katerih se bosta ponovno izkazala naša junaka zraka feapeta-na Bajdak in D žal.
♦	Na letošnji umetnostni razstavi na jesenskem ljubljanskem velesejmu pod geslom »Madone slovenskih likovnih umetnikov, bo vsak posetnik razstave prejel glasovalni listek s katerim bo volil umetnino, ki se mu zdi najboljša. Razstava je nameščena v paviljonu >N«, aranžiral pa jo je a kad. slikar prof: Olaf GloboČnik.
♦	Spominska plošča ponesrečenemu San-diju Wisiaku bo okrita v nedeljo 3. t. m. ob 10. dopoldne na mestu nesreče ob poti s Kamniškega sedla na Planjavo.
♦	V odvetniško zbornico je vpisan od-retnik S. Fran Malnič za Brdo-Lukavico.
Otvorjen je sejem — pa si ga oglejmo, pri tem pa vsem znancem odkrito povejmo:
Najboljše vse, kar za želod ček želimo, le v Slamičevem paviljonu dobimo!
♦	Poseben vlak v Beograd. Na >1. državno higiensko razstavo v Beograd bo vozil poseben vlak s hitrostjo brzca, če se pri-javi najmanj 300 oseb za potovanje iz Ljubljane ven. Cena tja in nazaj z vstopnino na razstavo 145 Din. Viak bo odpeljal iz Ljubljane v četrtek 7. septembra ob 20. uri, prihod v Beograd v petek ob 9. url, povratek v LJubljano v soboto ob 9.. Prijave sprejema Higienski zavod v LJubljani (nasproti Leonišča) danes, jutri in v ponedeljek samo dopoldne od 8. do 12. ure. Prijavljenec viplača znesek 145 Din in prejme priznanioo, ki se mu eno uro pred odhodom vlaka zamenja na peronu glavnega kolodvora v Ljubljani z voznim list kioan. V primeru, da bo število prijavljen-cev premajhno, se bo to objavilo v novl-nah in bo denar vrnjen.
♦	Harmonika je našla v zadnjih Istih pot v vsak modern orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov priznava kot polnovreden instrument. Malo jih Je, ki se ne bi z lahkoto priučili igranju na harmoniko, ki je narodni instrument v pravem pomenu besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, pa tudi v Nemčiji, Švici, Belgiji in Holandski. Posebno se goji igranje na kromatično harmoniko. Vsak igralec bo, kakor hitro občuti osrečujoče notranje veselje pri igranju obžaloval, da se že prej ni priučil temu instrumentu. Ta umetnost ni nikomur nedosegljiva. Kaj se da doseči, bo pokazala tekma jugoslov. harmonikar jev 8. septembra na ljubljanskem velesejmu.
♦	Crlkvenlca-Mlllstadt. 1. septembra je uveden direktni telefonski promet med Crikvenico ln Millstadtom v Avstriji. Pristojbina za enoto razgovora znaša 3.45 z\ franka.
♦	Nov pravilnik. Prometni minister Je predpisal nov pravilnik za brzojavno in telefonsko službo. V njem so odredbe o brzojavni službi, o izročevanju in odprem! brzojavk, o prevzemanju ibrzojark in o ravnanju osebja nmed službo.
Velesejmska restavracija In Dancing DOLNIČAR & PRESKER
♦	Obnova domače kmečke obrti na Hrvatskem. Za hrvatske narodne vezenine se zelo feanimajo neke tvrdke iz New Torka in Chicaga, ki so poslale sedaj v Evropo tudi svoje zastopnike. Ti zastopniki so že prispeli y Zagreb, obiskali tamošnji etnografski muzej in ravnatelja Bergerja, ki je daleč po svetu znan kot organizator kmečke domače industrije na Hrvatskem. Ravnatelj Berger je bil že pred vojno v poslovnih zvezah s ameriškimi in angleškimi tvrd.kami, ki so spravljale narodne vezenine na svetovna tržišča. Pojavile so se sedaj že neke tvrdke, ki so pripravljene financirati kmečko domačo obrt in ki bi hotele urediti svoj urad za raz peča vanje teh vezenin na Dunaju ali pa v kaJiem drugem mestu srednje Evrope. Ravnatelj Berger je obljubil svoje posredovanje za obnovo kmečke domače obrti.
♦	Kredit za tehniško šolo v Sarajevu. Na ipoziv ravnatelja srednje tehniške Šole v Sarajevu ee je vršila konferenca predstavnikov občine, trgovske in obrtniške zbornice ter raznih ustanov, da bi se na. šla sredstva za dovršitev tehnične srednje šole, ki je sicer že pod streho, a ne more biti otvorjena, ker je zmanjkalo kreditov. Po sklepu te konference bodo vBe gospodarske organizacije Sarajeva z mestno občino vred na merodajnih mestih zaprosile za trimilijonski kredit, če prošnje ne bodo imele uspeha, bodo skušali poiskati zasebna sredstva za dovršitev važne šole.
♦	Prvi zračni napad na Zagreb. V velikih evropskih mestih se vrše manevri z zračnimi napadi. Pri teh manevrih je sodelovalo civilno prebivalstvo, ki bo v primeru vojne več trpelo kakor vojaštvo na fronti. Zato so v raznih mestih začeli organizirati obrambo proti zračnim napadom. Tak manever se bo prihodnjo nedeljo vršil v Zagrebu, ki ga bo uprizorilo tamkajšnje prostovoljno gasilno društvo >Bo-rongaj«. Pri zračnih napadih bodo sodelo. vala tri letala Aerokluba ter nekaj vojaških letal.
♦	Razpis dobav. Ljubljansko mestno na. čelstvo razpisuje v skrajšanem roku dobavo, oziroma izdelavo raznega pohištva, železnih postelj, žime, žimnic, blaga za po steljnino in razno perilo ter kompletni pribor za javno kuhinjo (porcelan, emajl itd.) v zgradbi Delavskega doma v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra št. 241. (Kresija) proti povračilu nabarv-nih stroškov. Kolekovane ponudbe je vložiti do dne 12. t. m. do 14. ure dopoldne v omenjenem uradu.
♦	Oporoka Benoiona Bulija, nekdanjega beograjskega bankirja in zaslužnega javnega delavca, je bila v četrtek otvorjena pri sreskem sodišču v Beogradu. Pokojni Buli, ki ni imel otrok, je del svojega velikega premoženja zapustil svoji Soprogi, vse ostalo pa šolskim ustanovam, dobro, delnim društvom in kulturnim organizacijam Židov v Beogradu, Sarajevu, Bitollu in Nišu.
♦	Dijakinje z barvanimi ustnicami. Ravnateljstvo realne gimnazije v Koprivnici le pred pričetkom šolskega leta izdalo stroge predpise o vedenju dijakov in dijakinj.
Ti predpisi t« bavijo tddl s sunanjoetjo, ker so doslej hodile v 8olo hčerke bogatih staršev na vse mogoče načine aalilpane in celo Smlttkftne, da bi tako pred revnejšimi sošolkami bahato kazale svoje blagostanje. Od sedaj naprej je dijakinjam v šoli za-branjen vsak nakit, posebej pa še šminka. nje in pudranje in bodo vse, ki se ne bi pokorile temu predpisu, takoj izključene iz šola. Ravnateljstvo pa hoče tudi pri dj-Jakih omejiti preveliko vnemo za šport in so tako na šolskem dvorišču od sedaj naprej prepovedane raane igre.
♦	Tudi na Dolenjskem se prodaja saharin. Na JemeJev sejem Je prišlo v Novo mesto mnogo ljudstva, med katerim se je živahno sukala neka 40 letna Frančiška Iz Gornjega Suhadola. Orožniki eo kmalu postali nanjo pozorni. Kmalu so Jo ljubeznivo povabili s seboj na orožniško postajo, kjer so našli v njeni košari 86 škatllic sa harina. Francka pravi, da je kupila šaha rin od neke nepoznane, zale Ljubljančanke za nad 600 Din, ona sama pa je prodajala Škatlico po .60 Din. Orožniki so mnenja, da mo prijeli staro, svito tihotap-ko, ki Jo »daj čaka precej ostra kazen.
♦	Vlom v mlin. Nedavno noč je bilo vlomljeno v mlin Franceta StrgarJa r ško-cilanu. Mlin stoji precej na samem. Gospodar in gospodinja sta spala v hiši, ki je zvezana a mlinom, ipomočnik pia je šel spat na kozolec. Tako so vlomilci lahko sneli vrata s tečajev ta vse prebrskali Odnesti pa so mogli is okrog 20 kg masti, več kosov slanine in 16 kg prekajenega mesa. Osumljeni »o nekateri domačini.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jo«. Reich.
♦	Kupujte vse šolske potrebščin« v korist Jadranske straže pri tvrdkl M. Tlčar. LJubljana.
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA
v Ljubljani, Pražakova ulica 8/IL
Začetek novih knjigovodskih, steno-grafskih, trgovskih in jezikovnih tečajev. — Pišite takoj po pojasnila.
_ -_____ ■■ - ..	OWO
u_ Francoščino ln klavir zopet redno
poučuje A. Potočnik, diplm. učiteljica, Wolfova ulica 10-11. Vpisovanje dnevno med 10. ln 6. uro.
u_ Prve letošnje klobase na iegnanju.
Toliko je pripravljenih, da Jih bodo imeli vsi Ljubljančani dovolj, poleg drugih iz_ vrstnih Jedil, seveda če pridejo ponje v nedeljo 3. t m. in ponedeljek 4. t. m. v Zg. Kašelj, v znano gostilno pri Gradu. Nad plesom in zabavo z različnim sporedom bo vsakdo presenečen. Pomnite! Krofi pa debeli kot polhi! Avtobus izpred Mestnega doma vsako uro v teh dnevih vsakomur na razpolago in seveda znatno cenejši.
u_ Dovoz rib z avtomobilom Je uvedlo
podjetje »Riba« in bo avtomobil vozil s Sušaka po polnoči, da bodo ribe ob 7. zjutraj že na našem trgu. Včeraj zjutraj pa se je voz zakasnil, ker Je bil lov končan šele ob 4. zjutraj ter je avtomobil krenil s Sušaka ob 6. Pot v LJubljano Je opravil z rekordno brzino ter že ob 9. pripeljal 150 kg sardel, ki so Jih zadovoljni kupci plačevali po 8 Din za kg.
u_ Prlmarlj dr. Demšar zoper ordlntra.
Iz Celja
Danes in Jutri
razstava goveje živine montafonske pasme na ljubljanske« velesejmu
NajbolJSi rejec prejme darilo — lepo telico —v dar Nj. Veličanstva kralja Aleksandra.
Iz Ljubljane
Lep jubilej. O. Lips Bačnar, solastnik lepo se razvijajoče KopaČsvs »večerne na Celovški cesti, Je a svojo gospo Tinioo praznoval r krogu svojih dveh hčera, sina Borisa in najožjih prijateljev srebrno poroko. Navzlic tihemu slavju sta bila srebrni ženin in nevesta deležna Številnih čestitk. Prihodnje leto bo g. Lipe Bačnar praznoval 80 letnico, odkar si je njegova vrsta pri drugem slovenskem *o-kolskem zletu v Ljubljani priborila drugo darilo. Od tistega dne Je Bačnar le še bolj razvil svoje delo v telovadnici in pri vseh narodnih društvih. Seveda, ga še danes srečujemo pri Sokolu, pri CMiD In drugod, zlasti pa tudi pri »Soči«. Uglednemu, vedno marljivemu jubilantu, ki je seveda tudi najzvestejši prijatelj in naročnik naprednih listov, želimo v idealni zakonski zvezi z gospo Tino še mnogo srečnih let u_ Uradne ure Zveze kulturnih društev so od 9. do 12. in od 15. do 18. Ob sobotah pa od 8. do 13.
V DANCINGU originalni HAVAJSKI TRIO
u_ Krajevna organizacija JN8 za Prule
priredi v nedeljo 3. t pol t gostilni pri Kavčiču na Privozu veliko nagradno kegljanje, streljanje ter balincanje. Nagrade so prav številne ln bogate, med drugim srnjak, gosi, jančki, pujski, putike itd Vabijo se vsi člani Šentjakobskih organi-racij na številen oblek. čisti dohodek bo uporabljen za socialne potrebe okraja.
u_ Okrožna strelska družina v Ljub-Ijanl obvešča strelske družine ln strelce tekmovalce, da so državne strelske tekme v Beogradu preložene na čas od 17. do 28. t e Od ljubljanskih strelcev pričakujemo r nedeljo pri strelskih vajah čim večjo udeležbo.
u_ Naši železničarji pojdejo v Južno Srbijo. Z velikim navdušenjem se vršijo poslednje priprave agilnega Izletniškega odseka TJJNŽB za telet v Južno Srbijo do Birtolja in Ohrida. Izletniki se vesele obiska teh krasnih, le žal zaradi še neugodnih prometnih zvez premalo znanih krajev slikovite vardarske kotline, kjer se jasno odraža že vpliv Egejskega morja. Zlasti pa vabi Jesen z bogatimi sadnimi pridelki in znamenitim grozdjem. Odhod bo 4. t. m. z večernim vlakom, kateremu bodo priključeni trije posebni vagoni za izletnike. 10 dnevna odsotnost in 4. brezplačna vozovnica je odobrena
u_ Ljubljanske Ciril Metodove podružnice prirede ob priliki odkritja spomenika septembrskih žrtev zbirko v korist družbe. V Ljubljani bo to prvi odgovor na poziv nemškega Schulvereina >100 milijonov gro-šev«.	•
u_ Policijska ura na vinskem prostoru jesenskega ljubljanskega velesejma bo dnevno do 2. zjutraj, v »dancingu« pa do 3. ure zjutraj. Upamo, da bo s tem ustreženo obiskovalcem velesejma oziroma vinskega prostora in prosimo tem potom občinstvo, da takrat zapusti sejemsk' prostor, ker bi bili v primeru event. prekoračenja policijske ure lastniki vinotočev policijska kaznovani
u— 40 valjačev ln ivajsarjev sprejme težka železarska Industrija. Pojasnila pri Borzi dela.
u_ Namesto venca na grob blagopokoj-ne gospe Mete Bežkove, soproge dvornega svetnika,- je uradmištvo življenjskega oddelka banke »Slavije« poklonilo Podpornemu društvu slepih 220 Din. Srčna hvala!
9m In 11. septembra
pride
Carična podvezica
v zvočni kino
»Sokolskl dom" v šiški
s— Nova sezlja v celjskem gledallMu.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani pripravlja sporazumno z upravo mestnega gledališča v Celju za sezijo 1933-84 doki čeno število dramskih predstav. Da bi ime la ta gostovanja fiksno finančno bazo, bo razpisalo Dramatično društvo v Celju dramski gledališki abonma «a letošnjo t>e zijo. Abonma bo obsegal 10 do 12 predstav in sicer 6 do 8 ljubljanskih in 4 celjske Repertoar gostovanj bo najskrbneje izbran. Otvoritev sezije bo začetek oktobra. Prepričani smo, da bo občinstvo to namero z veseljem pozdravilo ter s abonmajem in posetom omogočilo Celju sezijo, ki *>o umetniško docela zadovoljila. Sloves ljubljanske drame bo nedvomno privabil tu J i prijatelje gledališke umetnosti is širšega celjskega okrožja
e— Nacionalni dan preložen. Društva Jadranska straža, moška in lensfca podruS nlca OMD ter »Soča« So nameravala 10 t. m. prirediti veliko nacionalno manifestacijo v Celju. G-lede na splošno zanimanje za narodne svečanosti v Ptuju pa *o društva sklenila, da preložijo prlreiltev na 4. november.
e_ Poverjeniitvo Vodnikovega družbe ponovno prosi vse člane, ki še niso plačali članarine za tekoče leto, da to nemudoma storijo, ker se bo moralo nabiranje članov za letos v kratkem saključiti. Na pozneje došle se ne bo mogoče ozirati, ker se mora denar za knjige poslati družbi r un-prej.
e— Višji dljaikl moški sokolskl naraftčaj začne redno telovaditi v sredo t. m. ob 18. v mestni telovadnici.
e_ Umrljivost V avgustu je umrlo r Celju 19 oseb (2 v mestu ta 17 r Jsrni bolnici), r okoliški občini pa I osebe (2 moška ta 1 ženska).
s_ Obisk tujcev. V avgustu J« obiskalo Celje 1265 tujcev (napram 1185 v juliju) in sicer 905 Jugoslovenov ter 360 lnozem-osv.
e_ Kino Union. Dene« ob 16.S0 ta 20.S0 zvočni velefilm »Dete greha« ta dve zvočni predigri.
PLES DO 3. URE
Običajne restavracijske cene
Iz Maribora
a— Velika narodna manifestacija. Desetletnico rojstva prestolonaslednika Petra bo proslavila 6. t. m. vsa Jugoslavija na izredno svečan način. Da se ta pomembna obletnica čim dostojnejše proslavi tudi v Mariboru, so formirala mariborska društva poseben manifestacijski odbor z Jadransko Stražo, katere pokrovitelj in s Sokolom, čigar prvi starešina je visoki slavljenec, na čelu. Na predvečer v torek 5. t. m. se bo vršila velika manifestacijska povorka skozi mesto po Vrazovi ln Maistrovi ulici, Zrinjskega trgu, Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti, Grajskem trgu, Vetrinjski, Jurčičevi in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer bo zaključek pred mestnim magistratom. Povorke se bodo udeležili vsi predstavniki oblasti, ustanov, korporacij in društev, častniški zbor, mladina, gasilci, kolesarji, motociklisti in avtomobilisti. K udeležbi se vabi vse patriotično občinstvo. Vse ostale podrobnosti bodo še pravočasno objavljene. Pojasnila pa daje tudi pisarna Manifestacijskega odbora v Gregorčičevi ulici 26, pritličje, levo, telefon 29-70, uradne ure pa sc vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeleženci povorke se bodo zbirali v torek zvečer med 19.30 ln 19.45 uro na odrejenih mestih ob mestnem parku. Vsa društva bodo dobila pravočasno glede zbirališč njihovega članstva vsa tozadevna navodila.
l— Izredna seja mestnega občinskega sveta bo v četrtek 7. t. m. ob 18. na mestnem magi3tratu. Na dnevnem redu je sklepanje o gradnji zasilnih stanovanj v Metelkovi ulici.
a_Iz organizacije JNS za V. okraj. Izredno važna odborova seja bo v torek t. m. ob 20. uri v prostorih Golobove gostilne »Pri lokomotivi« v Frankopanovi ulici in se je naj odborniki polnoštevilno ter zanes-
a— Uradi mariborskega mestnega na~
čr»*tva bodo uradovali po letnem nedelje-nem uradnem času Še do vključno 15. t. m., nakar bo 16. t. m. uveden zopet zimski uradni čas.
a— Preselitev dela gimnazije, z novim šolskim letom so se preselili štirje razredi tukelRnje gimnazije v poslopje državnega ženskega učiteljišča na Zrinjskega trgu. Kakor vsako leto. Je tudi letos realna gimnazija prenaoolnlena in mora iskati gosto-liubje pod streho druarega zavoda. Včeraj ob vpisovanju je vladalo po vsem mestu izredno živahno vrvenje.
S— Zmaga v drobni pisavi. Te dni so
ljubljanski liatl objavili, da je LJubljana prekosila Maribor v drobni pisavi in sicer Je prekosil g. KareJ Lauter, lastnik kozmetičnega laboratorija v Ljubljani g. Dolin-ška iz Maribora s tem, da je spravil na navadno dopisnico 3000 črk več ko g. Dolin-šek. Kakor je znano, pa je g. Doliašek potolkel zadnjič rekord Mariborčanke gdč. Elice Bošnjakov«, knjigovodinje pri tvrdki »Bernhard« v Mariboru. Gdč. Bošnjakova se je z vnemo lotila nove dopisnice in je porazila oba rekorderja, ljubljanskega in mariborskega. Na navadno dopisnico Je napisala brez naočnikov ali povečevalnega stekla nič manj, kakor 6762 besed z 29.519 Črkami v 207 vrstah. S tem Je potolkla zadnji rekord g. Lauterja »samo« za 10.169 črk, rekord g. Dolinška pa za 13.176 črk ln svoj prvi rekord za 15.851 Črk. Mnenja smo, da Je a tem rekordom prav gotovo za vedno pokopana slava Ljubljane v drobnopisu, kakor tudi ponos g. Dolinška na njegovo spretnost. Rekord, ki ga je dosegla gdč. Bošnjakova, najbrž ne bo daleč od svetovnega rekorda, ki ga drži neki Japonec.
ZVEZKE,
SVINČNIKE, PERESA
in sploh vse, kar rabiš za šolo kupiš najugodneje v knjigarni
Tiskovne zadruge, Maribor
Aleksandrova c. 13. 8874-IJ2
a— Dva avstrijska železničarja prijeta kot tihotapca. Včeraj zjutraj sta bila prijeta po prihodu osebnega vlaka iz Avstrije na tukajšnjem glavnem kolodvoru avstrijska uniformirana železničarja Rudolf Scholger in Josip Ritter, ki sta vtihotapila v svojih službenih usnjatih kovčegih čez mejo nič manj kakor 20 kg saharina. Čaka Ju občutna kazen.
NEŽNO KOŽO OTROCICKA
negujete najbolje, če pri dnevnem kopanju uporabljate samo lahko milo za otroke Paracelsus. To milo plava na vodi, napravljeno Je iz najboljšega materiala ter je popolnoma nevtralno. Dobiva se v apotekah in drogerijah.
Iz žfvl]en]a na deželi
Iz Kranja
r— Zvočni ldno v Narodnem domu predvaja veselo vojaško humoresko »Dva dobra prijatelja««, ki prekaša svoj čas predvajani film »Svejk«.
Iz Ptuja
J— Stanje mestnega blagajnika g. Vinka Rožmarina, ki se je ponesrečil na kolesu, je še vedno neizpremenjeno. Rožmarin leži v bolnici v globoki nezavesti. Zdravniki še ne morejo ugotoviti ali ima lobanjo poškodovano in morda še kake notranje poškodbe. Rožmarina preganja že nekaj časa sem zla usoda. Nedavno je bil brez vsakega povoda napaden od podivjanih fantov na Hajdinl, ki so mu prizadejali s kolom poškodbo na glavi. Star je komaj 21 let in zelo delaven pri raznih društvih. Usodnega dne je nabiral prispevke za veliko sokol-sko tombolo, želimo mu skorajšnje okrevanje!
—	50 dinarski falzifikatl. V ponedeljek se je pojavil v ptujskem srezu neki moški vitke postave, star okoli 24 let. Pripeljal se je na kolesn iz savske banovine ter se oglasil pri trgovcu Belina Jakobu v Gru-škovju, kjer je kupil škatljico kreme za čevlje. Hotel je plačati s 50-dinarskim kovancem. Trgovec pa je opazil na prvi pogled, da je novec ponarejen, posebno še ker je bil brez vsakega zvoka in tudi brez robnega napisa »Bog čuvaj Jugoslavijo«. Zato je novec zavrnil. Neznanec se je pri tem obnašal zelo sumljivo. Gotovo je imel takih novcev še več pri sebi, ker jo je ja-drno pobrisal. Klati se pa še vedno po ptujskem srezu, zato trgovci pozor pred njim!
—	Kino predvaja v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. 100% nemški veliki zvočni film »Hiša na meji« z originalnimi kozaškimi plesi in pesmimi v ruskem jeziku, za dodatek film ZKD in Foxov tednik.
CERKLJE. Strelska družina v Cerkljah otvori svoje strelišče v nedeljo 3- t. m. Ob 14. uri zbor in odhod na strelišče v Gradu. Po otvoritvi se bo vršila vrtna veselica s plesom ln streljanjem na kratko razdaljo z dobitki v prostorih Franca Sajevca v Cerkljah. Cerklje so polne zdravega življenja, zato vabimo k obilni udeležbi. Zbor strelcev.
KOTOKEBA. Malo se čujs lz Kotorrt*, vendar Je v tej obmejni vasi toliko življs-nja, kakor malo kje drugod. Ta nacionalna medjimurska vas manifestira svoj ponos v vsakem pogledu. Saj obstoja v njej pet društev. Gasilci imajo godbo, tu je Jadranska straža, Sokolsko društvo, športni klub »Graničar«, Aeroklub. Vsa ta društva uspešno deta jejo. 20. t m. pa je bil tudi ustanovni občni zbor Strelske družine. Toliko zanimanja še ni bilo za nobeno društvo. Sokolska telovadnica je bila nabito polna. Nekaj ljudi je celo moralo oditi. Odbor tega važnega društva je sestavljen i1 Slovencev, Hrvatov in Srbov: predsednik je Uroš štefanovifi, podpredsednik Bari Rudolf, tajnik Urbič Lojze, blagajnik Oretnik Stane in nadzorni odbor, v kate rem so večinoma tukajšnji kmetskl fant-je. Z ustanovitvijo strelske družine je pokazala nacionalna Kotonba, da vlada med medjlmurskim ljudstvom bratska ljubezen.
VOJNIH. Pevsko društvo »Lira« je pod svojim požrtvovalnim pevovodjo, učiteljem g. Vando priredilo svoj prvi pevski nastop. Moški zbor, broječ 28 pevcev, je podal dokaj harmonično in s pravilnim poudarkom E. Adamičeve, Vodopivčeve, Dru-zovičeve in Hladnikove skladbe, ki so bile primerne za pevce novince. Da se v današnjih časih še ustanavljajo pevska druStva ln s tem goji naša lepa pesem, je razne ljubitelje pptja privabilo v Vojnik. Tako je pevsko društvo »Oljka« iz Celja (40 pevcev, pevovodja g. M. Vedečnik) in pevci z Dobrne (16 pevcev, pevovodja J. Božnik) posetllo koncert m v spodbudo »Liri« zapelo nekaj umetnih ln narodnih pesmi s podavanjem, kakor smo jih navajeni slišati od priznanih pevcev Celjanov in Do-brnčanov. Aranžerju te prireditve bi pa svetovali, da preskrbi v bodoče primernejše mesto z odrom za nastop pevcev.
fiospo
Oprostitev kmetovalcev od poslovnega davka pri lavnih dobavah
O priliki pregleda računov posameznih državnih 'uradov in ustanov so inšpekcijski organi finančnega ministrstva ugotovili, da se vrši zlorabe glade pobiranja sploSneea davka na poslovni promet z motivacijo, da jf> prodajalec blaga kmetovalec, čeprav ne Vbatoja noben dokaz v aktih o poklicu prn-lajalca - dobavitelja, tako da v teh primerih inšpekcijski organi ns morejo kontrolirati trditev dotiSnih uradov in ustanov. Gre predvsem za dobave drv za kurjavo, žita, slame, ©ena itd., na kateri se ne plačuje skupni poslovni dav?k. Po zakonu o davku na poslovni promet so oproščeni od davka na poslovni promet le kmetovalci za evoje lastne proizvodnje: tozadevni pravilnik pa izrjcno naglasa, da ta opustitev ne velja. 6-» prodaja kmetovalec poleg svojih tudi tuje proizvode. V zadnjem času pa se lidi v dravski banovini vedno pogostejd dogaja, da dobavljajo kmetijske proizvode državnim in drugim javnim ustanovam razni podeželski priložnostni prekupčevalci, ki ne plačujejo davkov za to trgovsko poslovanje in se izdajajo kot produc?nti, zaradi česar se jim tudi ne računa davek na poslovni promet. Tudi Kmetovalci sami kupujejo od drugih producentov takj proizvode in jib slcjpaj z lastnimi proizvodi dobavljajo javnim ustanovam ali pa dobavljajo samo tuje, od drugih producentov nakupljine proizvode, pa pri tem uživajo zaradi nezadostne kontrole davčne ugodnosti, ki veljajo Is za primer, če kmetovalec dobavi svoje lastne proizvode. Legalni trgovini, ki nosi občutna davčna bremena, povzročajo tak! neobdavčeni prekupčevalci pri javnih dobavah nelojalno konkurenco, ki pogosto zaradi razlike v obremenitvi izključuje trgovca od udeležbe pri dobavi.
Ker se s takim poslovanjem znaten trgovski promet neupravičeno izogne javnim dajatvam (poslovnemu davku in pridobmni z dokladami), je finančno ministrstvo uvedlo strožjo kontrolo. Da se poslovanje ne bi preveč konrpliciralo, odnosno da ne bi povzročilo stroške kmetovalcem, fe finančno ministrstvo predpisalo kontrolo preko davčnih uradov. Vse državne ustanove morajo a priliki dobav kmetijskih pridelkov, na katere s? plača splošni poslovni davek (drva, žito. slama, seno itd.), kadar dobava presega 5000 Din, zahtevati od prodajalca, če trdi da ie kmetovalec in če hoče, da ea mu ne odbije poslovni davek, potrdilo, da je dotični prodajalec dejansko kmetovalec, da ne vrši noben posel, ki je podvržen pri-dobnini, in da ni v javni ali zasebni 6lužbi. Ta potrdila izdajajo pristojne občinske oblasti, kadar »e vrši nabavka na sedežu davčne uprave, sicer izdajajo ta potrdila davčne uprarve- Ta potrdila se morajo potem združiti z računom.
Hmelf
-f- 2a!ec, 1. septembra. Na hmeljskem trgu se nakupovanje mirno nadaljuje. Cene so ostale nespremenjene okrog 90 Din, in izjemno do 95 Din za kg. V spodnjem delu braslovške občine je bila danes kupljena partija izredno lepega hmelja celo po 100 Din. Punklerji, ki so največji škodljivci našega hmeljarstva, so dosegli za slabo blago cene do 80 Din. Realni trgovci^ jih sami ne marajo in jih odganjajo. Iz Niirnberga poročajo, da bo po najnovejši cenitvi znašal nemški pridelek hmelja največ 130.000 stotov po 50 kg. Ker se po Earthu ceni letošnja potreba nemških pivovarn na okroglo 155.000 stotov po 50 kg, torej nemški pridelek ne bo kril lastne potrebe. Po vesti iz 2atca bo tudi v Ousteku pridelek manjši, kakor se je pričakovalo. V Žatcu je povpraševanje po novem blagu izredno živahno in so včeraj cene ne glede na kakovost dosegle splošno 2500 Kč za 50 kg. Izbrano blago s<! kupuje po višjih cenah, in sicer že preko 2600 Kč. Tettnan-ški hmelj se je danes plačeval po 312 mark za 50 kg.
Žalec, 1. septembra. Od hmeljarske zveze v Žatcu je v večernih urah prispela naslednja brzojavka: Nakupovanje se nadaljuje po 2500 Kč izjemno 2600 Kč za 50 kg. Tendenca čvrsta. (106 do 112 Din za kg.)
Gospodarske vesti
— Predstavka zagrebškega Društva vlagateljev. Društvo vlagateljev denarnih zavodov v Zagrebu, ki je v zadnjem času ponovno stopilo v stike in pogajanja z denarnimi zavodi, da bi se dosegel sporazum o poslovanju bank in o zaščiti vlagateljev, je te dni izročilo v poštev prihajajočim ministrstvom v Beogradu predstavo, v kateri ugotavlja med drugim naslednje: Po § 5. in 6. zakona o zaščiti kmetov je znat- j nemu delu naroda odvzeta možnost razpo- j laganja 8 svojimi prihranki, ki v številnih
arsfvo
primerih predstavljajo ves imetek posameznika. Posledica tega stanja je, da se je razvila brezobzirna zakotna trgovina s hranilnimi vlogami. Enaka usoda je zadela velik del prometnega kapitala naše trgovine in industrije. Sedanje stanje traja skoro že dve leti, čeprav gre za milijarde, nadaljnja usoda teh kapitalov pa je nadalje negotova. Spomenica ugotavlja, da se mnogi denarni zavodi poslužujejo enakih privilegijev, kakor so dani v § 5. in 6., toda brez dovoljenja in brez kake kontrole. Narodna banka pa pritiska na gospodarstvo s tem, da odvzema našim najmočnejšim, najstarejšim in najuglednejšim denarnim zavodom celo ono malo gotovine, ki v teh težkih razmerah priteka ter jih pušča tako brez sredstev. Narodna banka namreč zožuje že dane kredite namesto, da bi denarne zavode oskrbela z izrednimi krediti. Nadalje se spomenica peča z visokimi režijami denarnih zavodov, tantjemami in plačami bančnih funkcionarjev in z visoko obrestno mero ter kritizira, da se v vrstah gospodarstvenikov vrši reševanje gospodarskih vprašanj večinoma tajno in brez ozira na najvišje državne in narodne potrebe. Zato prosi društvo, da se upoštevajo prejšnje predstavke, zlasti da se dovoli vsaj delna kompenzacija vlog s terjatvami denarnih zavodov ter da se zmanjšajo režije teh zavodov. Končno zahteva spomenica, da se zniža obrestna mera, zlasti od strani Narodne banke, ki naj da gospodarstvu potrebne kredite, ne pa da zožuje te kredite in s tem odvzema denarnim zavodom gotovino.
—	Spremembe klirinške pogodbe g Švico. Kakor poročajo iz Beograda, je bil te dni v Bernu 9klenjen nov sporazum s Švico kot dodatek k dosedanjem j klirinškemu sporazumu od 7. aprila 1982 in dopolnilnemu sporazumu od 2. novembra 1932. Novi spremenjeni klirinški sporazum Je stopil v veljavo 31. avgusta, ko ie po odpovedi od naše strani prenehala veljavnost starega sporazuma. Novi sporazum bo veljal štiri mesece, potem pa nadaljnje Štiri mesece, če se mesec dni pred potekom ni bo odpovedal. Po novem sporazumu bo 80% vplačil pri švicarski Narodni banki obračunanih v kli-ringi, ostalih 20 Vs pa bo Švicarska Narodna banka dala na razpolago jugoslovenski Narodni banki.
= Oddaja pleskanja železniških mostov na progi Zidani most —Št. Ilj se bo vršila potom pismenih ponudb, ki jih je vložiti do 5. t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani.
—	Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. t. m. ponudbe glede dobave raznih ščetk, minija, firneža m grafita, do 7. t m. pa glede dobave navadnih in jeklenih ščetk, školjk, pip in bencinskih svetiljk za lotanje ter glede dobave električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 28. tega meseca ponudbe glede dobave papirnatih vreč.
= Dobave. Splošni oddelek direkciji drl železnic v Ljubljani sprejema do 7. t- m. ponudbe glede dobav« 23.000 pol koncepta iga in 4000 pol knjižnega papirja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 7. t. m. ponudbi glede dobavs Bosch - sveS. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kilogramov plinskega olja- Dni 4. oktobra se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave mazila za plovne objekte; 6. oktobra pa glede dobave barv za plovni objekte
Borze
1. septembra.
Na ljubljanski borzi je danes deviza New-vork ostala nespremenjena. London pa je le za malenkost popustil. Od ostalih devtz notira nižje Trst. Avstrijski šiling je v privatnem kliringu notiral nespremenjeno 8-75 do 8-85 brez prometa (v Zagrebu promet po 8.58, v Beogradu po 8.60 in 8.55.
Na zagrebškem efektnem tržišču le Vojna škoda znova poskočila za več točk in se ji trgovala po 242. za oktober in december pa po 243 (v Beogradu 243, 241, za december 246.50, 245.70). V ostalem Je prišlo do zaključkov v 6°/» begluških obveznicah po 37.
Devize.
LJubljana. Amsterdam 2310.96 — 2S22.32, Berlin 1365.96—1376.49, Bruselj 801.35 do 805.29. Curih 1108.35—1113.85, London 182.30—183.90, New York, ček 4006.27 do 4136.53, Pariz 224.88—226.—, Praga 169.90 do 170.76. Trst 301.01—303.41 (premija 38.5%). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.75—8.85.
Zagreb. Amsterdam 2310.96 - 2322.32, Berlin 1366.69 - 1376 49. Bruselj 801.35 do 805-29, London 182.10—183.90. Milan 301-01 do 803.41, Newyork Ček 4008.27 - 4080.27,
Pariz 224.88 — 226, Praga 169.90 — 170.76, Curih 1108.85 — 1113.85.
Curih^ Pariz 20.29, London 16.88. Newyork 361, Bruselj 72.30. Milan 27.20, Madrid 4320, Amsterdam 208.35, Berlin 123.40» Dunaj 57.75, Stockbolm 84.50, Oslo 82.30, Koben-havn 73.25, Praga 15.33, Varšava 57.825, Bi-karešta 8.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.56, London 28.77, Milan 47.65, New7ork 632.36, Pariz 35.57, Praga 25.33, Čarih 175.27, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 241 _ 246, TU investicijsko 49 — 53, 7®/o Blair 83 — 35, 8V» Blalr 35 _ 37, 7°/o Drž. hipotekama banka 48 den., 4«/« agrarne 27 — 29
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 242 — 245, za oktober 242 — 243, za december 243 — 244, 7°/» investicijsko 49 den., 4»/o agrarni 27 — 29, 7«/* Blair 34.50 — 35. 8®/» Blair 35 — 37, 6"/o begluške 36—37.50; bančne vrednote: Narodna banka 3800 bi., Pri v. agrarna banka 225 — 228; industrij* ske vrednote: Šecerana Osijek 170 bi., Trbovlje 125 bi., Isis 40 bi.
Beogr&d. Vojna škoda 243, 241 zaklj., za december 246.50, 245.70 zakij-, 7°/. investicijsko 92 den., 4fl/o agrarna 29 zaklj., ©V« begluSke 37.50 zaklj., 8*/. Blair 36.50, 36.25 zakij., TVo Blair 34.25 — 35, TVo Drl hipotekama banka 49.50 — 51, Priv. agrarna banka 280, 229 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.75, Državne železnice 16.75, Trboveljska 14.40, Alpine-Montan. 12-25.
Blagovna tržiSča
*ITO
+ Chicftgo, 1. septembra. Začetni tečaji: Pšenic«: za september 85, za december 89-25, za maj 93-625; koruza: ta september 48.375, za december 54.25, za maj 60.50; rž: za december 76, za maj 82.25.
+ Winnipeg, 1. septembra. Začetni tečaji: Plenica: ia oktober 70.50, za december 72.50, za marc 77.375.
+ Ljubljanska borza (1« sept.) TVndenca za žito mirna- — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška.
79*80 kg 167.50 — 170; nova srjmska, 78/79 kg 155 — 157.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za sept. 112-50 — 115; moka: baika, >0< i« nove pšenice 330 — 325. banatska 380 do 335.
+ Norosadska blagovna borza (1. Sipt ) Tendenca mirna. Prometa' je bilo 62 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, srednjebaška, gora j ebanatska, baška ladja Dunav 105 — 107-50; baška, okolica Sombor 102.50 — 105; gornjebaška, baška potiska in baška ladja Tisa 107.50 — 110; sremska in slavonska 100 — 102.50; južno-banatska 97.50 — 100. Koruza; baška 62 do 64; 6remska, baška, okolica Sombor, banatska 63 — 65; slavonska, baška ladja Sava ali Begej 65 — 67; baška, ladja Tisa ali Dunav 66 - 68- Oves: baški, sremski, slavonski 55 — 57.50- — Jefmen; baški, sretn-ski, poml. 66'67 kg 62.50—65. Moka: baška, banatska >0e« in >0gg« 207.50—227.50; >2c 187.50 — 207-50; »5« 167.50 — 187.50; >6« 137.50 _ 157.50; »7« 95 — 105; >8< 50 do 52.50; banatska, sremska ><»g« in »OgB« 197.50 — 212-50: »-'« 177.50 _ 192.50; »5« 157.50 — 177.50: ><k 127.50 — 142.50; »7« 90 — 100; >8< 50 — 52.50. Otrobi: baški. sremski 42.50 — 45; banatski 40 _ 42.50 Fižol: baški. sremski 92.50 — 97-50.
+ Somborska blagovna borza (1. sept.) Tendenca nespremenjena. Promet 77 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor 102.50 do 105; gornjebaška 110 — 112.50; sremska, slavonska 97-50 — 100: banatska 105 do 107.50; banatska potiska 110-112.50; baška pot. 110 — 112.50. Oves: baški, sremski 55 — 57.50. Rž: baška 65 — 70. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 57.50 _ 62.50: pomladni, 67/68 kg 70 — 72.50. Koruza: baška 60 — 62; baška bela 69 _ 71; baška ladja Dunav ali Sava 65 — 67. — Moka: baška >0g< in »0gg< 205-225; >2c 185—205; »5< 165 — 185; >6« 135 _ 155; >7c 95-105; >8« 50 — 50.50. Otrobi: baški 42 — 44.
+ Budimpeštanska terminska borza (1. L m-) Tendenca čvrsta- Promet živahen. Pšenica: za oktober 8.42 — 8.43, za marc 9.43 — 9.44; rž: za oktober 5.10 — 5.15, za marc 6.07 — 6.09; koruza: za september 6.72, za maj 7-53 — 7.54.
Pri nakupu čevljev polaga vsak odrasel človek pažnjo ne samo na cenenost, temveč tudi na prijetno nošnjo. Te prednosti se dosežejo s PALMA GUMIJEVIMI PODPETNIltt.
Zakaj ne pazijo starlšl pri nakupu otroških čevljev kadi na to da so čevlji opremljeni s
PALMA GUMIJEVIMI PODPETNIlCI.
Prijetna elastična hoja. zato zdravo, trpežno In poceni.
Dobite |ih pri vsakem Čevljarju.
3ubosI. Izdelek.
vzgoje iz zdravstvenega stališča. vražen je tudi članek br. Bajiča iz Gerovega glede sanacije sokolskih domov na zadružni podlagi, ki bi jo stvorila vsa sokolska društva, ona, ki že imajo dome kakor tudi ona, ki se pripravijajo na gradnjo oziroma doma še nimajo. Izmed 934 sokolskih društev ima svoj lastni dom 140 edinic. V rubriki »Slovansko Sokolstvo« bo našel či-tatelj marsikaj zanimivega iz delovanja ostalih slovanskih sokolskih organizacij. Spominu umrlega br. Mulačka je posvečen članek s sliko.
Sokol, list sokolskega prednjaštva je lz-Sel v dvojni številki za julij in avgust ter prinaša na uvodnem mestu zanimiv članek br. Branka Poliča, slušatelja telovadne visoke šole v Berlinu: »Prednjakova osebnost«. Br. Fr. Klemene iz Zagreba razpravlja o naših javnih nastopih, slede poročila o saveznih medzletnih tekmah v Ljubljani ob priliki pokrajinskega zleta. Mednarodnega tekmovalca bodo gotovo zanimali predpisi za tekmovanje na prihodnji mednarodni tekmi v Budimpešti, ki se je udeleži tudi naše Sokolstvo. Sledi razlaga nove igre »Zabijanje«, ki bo gotovo prav tako postala priljubljena, kakor odbojka. Ostali del lista, ki ga toplo priporočamo, je posvečen tehničnemu delu v ožjem smislu ter prinaša razpravljanje br. Zorana Poliča o telovadnih urah, nadaljevanje spisa br. Bana »Telovadne ure brez orodja«, nadaljevanje razmotrivanj br. Pavšiča o teku, skoku in metanju, razne objave in vesti iz Sokolstva.
Savezni tehnični odbor oziroma načelnl-štvo je izdalo razpis, naj se do 30. septembra prijavijo vsi bratje in sestre, ki čutijo v sebi poklic za župnega prednjaka. Zadnja savezna glavna skupščina je namreč zaključila, da bo savez namestil potrebno število prednjakov in prednjačic v poedi-nih župah, ki naj bodo v trajno in izdatno pomoč župnim načelništvom, da se na tak način čim bolj poglobi delo v vseh župah.
Za novo železniško postajo v Dobovi
Dobova, 1. septembra.
Odkar so premestili postajališče, ki so ga zgradili menda Dobovčani, kjer še sedaj stoji, se ni na vsej stvari ničesar spremenilo. Okoli postajice rasejo hiše in hišice, kakor gobe po dežju. Promet je kljub krizi večji, kakor na vseh drugih postajah. V neposredni bližini so znamenite Čatežke toplice. Dobova je torej tudi kopališka postaja. Vse naokoli se spreminja in modernizira, a le železniška postaja je tako siromašna, kakor je bila leta 1920., v prvi sili.
2e 5 let bi lahko stala tu lepa moderna postaja, saj je bilo ministrstvo prometa
K d g. ministrom Milosavljevtčem pripravno dati Dobovi novo lično postajo, a so takrat ovirali nekateri starokopitneži. Kakor koli: žalostno je2 da ostaja leta in leta postaja v takem stanju na tako prometnem kraju, ob glavni progi, kjer vozijo mednarodni vlaki. V ostalem je to zadnja postaja v dravski banovini. Tu vstopi vsak dan nad 100 potnikov. Razvil bi se tudi obsežen tovorni promet. Sicer je itak zasedena z uradništvom, kakor vsaka druga kompletna postaja. Dani so vsi pogoji za čim lepši gospodarski razvoj. Tujci, posebno kopališki gostje odnašajo najlepše uti-se iz našega kraja, ki je eden najlepših ob progi od Zidanega mosta do Zagreba. Na postaji pa ni pravfcga prostora za toliko občinstva in vsi lepi utisi tujcev se tu razblinijo. Storimo navzlic krizi vzajemno vse, da bo postaja kompletirana v čast vsej tej pokrajini. Gotovo se bo tudi marljivi naš poslanec g. Urek zavael za to koristno stvar.
Repertoarji
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20. Nedelja. 3. septembra: Pri belem konjički.
Izven. Znižane cene.
★
Prva gledališka predstava pred «a-
Četkom nove gledališke sezone 1933-34 bo izredno priljubljena in melodiozna opereta »Pri belem konjičku«. Za nedeljo, dne 3. t m. veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdol. Otvoritev nove gledališke sezone bo v četrtek, dne 14. t. m. v drami. Vpri-zorila se bo Shakespearejeva, >Komedija zmešnjave v režiji prof. Osipa Šesta.
Priglase za gledališki abonma sa noro sezono sprejema uprava Narodnega . gledališča v Ljubljani v veži dramskega
f[ledališča od ponedeljka, dne 4. t. m. daje. Razpisani so štirje abonmaii, in sicer dva stalna abonmaja, od katerih bo imel eden predstavo ob sredah, drugi ob četrtkih. Poleg tega sta razpisana tudi abonmaja A in B. Letos se plačuje abonma v 10 mesečnih obrokih. Prvi obrok pri vpisu Cene tako dnevne kakor tudi abonmajske so napram lanskim znižane. Vabimo k številnemu podpisu abonmaja.
Društvo prijateljev Narodnega gledališča v Ljubljani. Banska uprava ie po trdila društvena pravila in ustanovni občni zbor novega društva bo v torek dne 5. t. m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je ustanovitev društva tanje pravil, volitev prvega odbora in razgovor o društvenem delu.
Razpeljavanje cestnega omrežja
Važna javna dela v Krškem srezu.
Krško, 28. avgusta Kljub zelo občutni gospodarski krizi se vrše v krškem srezu razne važne prometne izboljšave. Zaradi vedno naraščajočega avtomobilskega prometa je nastala potreba, da se posveti čim več pažnje prometnim zahtevam, to je, da ce cestno omrežje in cestišča primerno uredijo. Treba je ceste skrajšati, nepotrebne strme klance preložiti, cestišča razširiti, ovinke na zuraj dvigniti, pa tjdi graditi nove ceste in mostove, kjer to zahtevajo gospodarski interesi.
V zadnjih letih je posvetila kr. banska uprava posebno pažnjo temeljitemu popravilu obstoječega cestnega omrežja in deloma tudi gradbi novih cest. Cesta Radeče-Litija, ki se grada že drugo leto, je ie gotova v krškem srezu. Treba bo le ie preložiti nekaj strmih klancev na obstoječi progi Radeče-&t Jurij pod Kumom. V li-
Potreba novega mostu
tijskem srezu delo lepo in naglo napreduje ter je pričakovati, da bo Že v tekočem letu dograjena zveza z Litijo in tako tudi z Ljubljano. Ta cesta, ki je v vsakem pogledu eminentnega pomena naj bi se dogradila čiin prej. To je potrebno tudi zato, da se deloma razbremeni cesta Zagreb-No-vo mesto - Ljubljana. Istočasno, ko se gradi cesta Radeče-Litija-Ljubljana, bi bilo potrebno, da se razširi banovinska cesta Krška vas - Brege -Krško - Radeče, ki Je na nekaterih krajih zelo ozka, ter naj se uvrsti potem med državne ceste. Cesta Ra-deče-Litija jj izpeljana no d;vje romantični dolini ob Sopoti pod Kumom, s- vzpenja v krasnih serpentinah gori do Freske (800 m nad morjem), nudi tem kraju prelep razgled na vse strani. Na tem mestu se bo lahko sčasoma razvil tujski promet, če bodo znali lokalni faktorji pravilno unorabiti priliko. Nova proga bo nudila posebno av-ton.obilistom lep užitek, mestu Radečam bo pa dana ugodnost razvoja zaradi -až-nega križišča.
Nedavno sc je vršlo trasiranje nove bodoče ceste Videm-Zdole-irod8reda. Ta nova cesta, ki bi bila dolga jedva 18 km, naj bi vezala Krško in železniško postajo Vi-dem-Krško z obljudenimi kraji tja do Kozjega in celo Rogaške Slatine. To naj bi "ostala idealna in najkrajš- cesta proti Ro gaški Slatini in krajem ob Dravi za večji del Slovenije. Kakor čujemo, se bo prvi del te proge Videm-Zdole (dolžina 5 km), pričel že letos graditi, ker so baje 2e za* gotovi j ena denarna sredstva.
Gosto naseljene vasi nad Krškim (»hribovski« kraji) nimajo nikake prave zveze s Krškim. Lato je tudi v projektu gradba ceste Krško-Gora-Golek-Sv. Duh, ki je važna v gospodarskem oziru za omenjene vasi in bližnja naselja.
Nujnega popravila bi bita oohebna še marsikatera cesta in pot v samem krškem mestu ali pa bližnji okolici. To so večinoma občinske ceste in pota, deloma pa spadajo pod upravo mestnega ospodarske-ga odbora. Vemo. da ni na razpolago do-voljno denarnih sredstev, prepričani pa smo, če bi bilo malo več dobre volje ln razumevanja, bi se dala marsikatera pot vsaj za silo urediti. Upoštevati se mora pač, da se razvija ravno v Krškem zaradi marljive propagande Tujsko-prometnega društva, tujski promet, ki naj bi postal važen vir dohodkov za mesto in vso bližnjo okolico. Vsak znesek, ki ga izda občina ali mestni gospodarski odbor v svrhe pospeševanja tujskega prometa, je kapital, ki se dobro obrestuje. Zato je potrebno, da to merodajni faktorji tudi upoštevajo, pa se bo v nekaj letih razvil v krajih ob Savi cvetoč tujski promet. Sploh je potrebno, da so v krajih, ksmor zahajajo letoviščarjl, pešpota ' jčena >)d voznih poti kar velja posebno za krško mesto in bližnjo okolico.
Kr. banska uprava ie objavila »Bednost-ni sklad« v znesku 9.U/0.000 Din. ki naj služijo za zaposlitev nezaposlenih. Glavna postavka 6.000.000 Din se bo porabljala za vzdrževanje, preureditve, preložitve in novogradnja cest. Skrajno potrebno bi bilo, da se vpošteva gornje ter zaposli primerno število delavcev za ureditev omenjenih ce!»t, k' so velike gospodarske koristi ne samo za ožji okoliš, temveč za vso Slovenijo.
Zelo nujni je tudi graditev no%e«a žele-zobetonskega mostu čez Savo pri Krškem. Kr. banska uprava je menda že uvrstila v
proračun primeren znesele. Sedanji leseni most, zgrajen leta 1866., že dolgo vrsto let ne ustreza več prometnim zahtevam. Vsakoletna popravila stanejo nad 100.000 Din. Most ni dovolj trden za večje tovorne avtomobile, kaj šele za težjo ali celo motorno baterijo naše vojske.
Novi most, ki gotovo ne bi stal več kakor 5 do 6 milijonov dinarjev, bi nudil naslednje koristi: 1. za trajanje graditve bi bilo zaposleno več sto delavcev in voznikov; 2. odpadla bi nevarnost za splavarje, kajti most bi imel menda samo tri loke, pod katerimi bi splavarji brez vsake nevarnosti in ob vsakem stanju vode lahko pa-sirali precej nevarni del Save; 3. vsakoletni izdatki za popravilo mostu bi popolnoma odpadli; 4. cestni promet bi ae koncentriral in povečal zaradi sigurnosti mostu, pasaža bi bila mogoča pri vsakem stanju vode, kar sedaj ni možno, ker se pri vsaki vodi prepove vsaka vožnja čez zibajoči se most; 5. marsikdaj bi vojaštvo (kakor v predvojnem času) obiskalo naše kraje, kar mu je sedaj nemogoče, ker ne more s težkimi vozili čez slabi leseni mo6t.
Kakor se vidi, je pozitivnih adutor dovolj, ki govore za to, da bi bila graditev novega železobetonskega mostu velike gospodarske koristi. Slednjič pa govori za to enostavna kalkulacija, če pomislimo, da ni potrebno železobetonskega mostu sploh popravljati, dočim žre leseni most, ki prav za prav ovira promet, leto za letom nad 100.000 Din.	H. R.
Sokol
Lepo sokolsko slavje v kočevski vasi
Črnomelj, 28. avg.
Pred leti se je videlo nemogoče, da bi moglo biti ustanovljeno sokolsko društvo v Koprivniku, sredi kočevskih gora, kjer je večina prebivalstva bila nemška. Pretekla nedelja pa nam je dokazala, da si je tudi v teh krajih sokolska ideja ustvarila čvrsto podlago za nadaljno delo. Sokolska četica v Koprivniku šteje 36 Članov in 18 članic poleg naraščaja, pod vodstvom staroste br. Prinčiča in podstaroste br. Sa-jovca.
Mlada sokolska četica se je te precej časa pripravljala za svoj nastpp in bila je deležna lepega obiska. Iz Črnomlja so že zgodaj zjutraj odpeljali 4 avtobusi ln 5 voz blizu 200 Sokolov, večino v krojih, pod vodstvom staroste br. mr. špire Vranko-viča. Pridružilo se je še 10 članov semi-škega Sokola s praporom. Skupni prihod v Koprivnik je bil kar veličasten, ko je vkorakalo tako lepo število sokolskih borcev s črnomeljsko sokolsko konjenico in mestno godbo na čelu, ki je nato priredila pro-menadni koncert.
Popoldne so 4 avtobusi pripeljali v Koprivnik še 110 članov kočevskega sokol-skega društva, ki je nedavno tiho in skromno praznovalo svojo 25-letnico obstoja. Vodila sta jih starosta br. Lovšin in sreski načelnik br. Placer, znan kot velik pobor-nik sokolske ideje. Seveda so imeli 8 seboj tudi svoj društveni prapor. Pri javnem nastopu je nastopilo vse Sokolstvo od naraščaja do članov v prostih vajah in na orodju. Sodelovali sta godba iz Črnomlja in gasilska godba iz Koprivnika; gasilci so se udeležili slavnosti v krojih. S hiš je plapolalo precej državnih zastav pa tudi ljudstvo samo je kazalo precej zanimanja in prisrčnosti za naše Sokole. Prav posebno je vse razveselila državna trobojka, ki je vihrala na cerkvenem stolpu.
Po končani telovadbi je bil zbor vsega Sokolstva na telovadišču, kjer so imeli prav pomembne govore staroste domačega društva br. Prinčič, kočevskega br. Lovšin in črnomeljskega br. Vralikovič. Slednjič je zaigrala godba državno himno, nakar se je razvila prisrčna ljudska veselica, ki je trajala do 21. Iskreno pozdravljamo ko-privniško četo in njeno vneto delo.
V zadnji številki Sokolskega glasnika razpravlja docent br. dr. Košir iz Ljubljane v članku »Ar.tropomeriia ln Sokolstvo« o merjenju telovadečih. ki tvori važno medicinsko osnovo za proučevanje telesne
Danes otvoritev velesejma
Otvoritev velesejma. Danes dopoldne ob 10. bo slavnostna otvoritev Jesenske "ele-sejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«. Tej eo9podarski in kulturni slavnosti bodo prisostvovali najodličnejši predstavniki naSega javnega življenja. Po končani otvoritveni elavnosti pa bo prireditev odprta za sptjšni pose t
— Razstava govedi montafonske pasme, na velesejmu v Ljubljani. Razstava živi" ne montafonske pasme, ki smo jo imeli na lanskem Jesenskem velesejmu je vzbudila med našimi kmetekimi gospodarji coliko zanimanja, da se je morala na splošno željo letos zopet ponoviti. Letošnja razstava je prirejena v še večjem obsegu, saj je razstavljenih 125 glav te odlične goveje pasme, ki Ima vse prednosti, da se je naši rejci čimbolj oprimejo. Med razstavljeno živino imamo tako odlične mlekafice, ki imajo 6000—10000 kg mleka na leto. Raz. stavljeni biki so potomci anater-mlekaric, ki se odlikuje istotako po visoki mlečnosti kakor tudi po obilnosti potomstva. Vsa živina jugommmtafon>ske pasme je že po dopolnitvi prvega leta uporabna kot vprež-na živina, kar ji prav nič ne škoduje, nasprotno Jo celo utrjuje. Vsi naši gospodarji ln ljubitelji te živine naj si v svojem lastmem interesu ogledajo razstavljeno živlnio, tako da bodo tudi tisti, ki letos r;iso razstavili, v prihodnje pokazali svojo vzrejo, ker le na ta način je mogoče po -medsebojni konkurenci doseči to, kar potrebujemo — prvovrsten materij al po obliki, po kvaliteti in rentabilnosti. Raz-
stava traja v soboto 2. in v nedeljo S. septembra t. 1. Za najbolj Sesa rejca — raz-atavljalca zadruge Jugomonfcafon je odločena v dar ena telioa, katero je blagovolil podariti NJ. Vel. kralj Aleksander I.
s> Razstava semenogojskih postaj na Jesenskem Telesejmu r Ljubljani. V naši državi imamo ie mnogo za/vodov, ki se bavijo s proizvodnjo novih vrst kulturnih rastlin. Na jesenskem velesejmu bodo razstavil! svoje vrste nekateri od teh zavodov, predvsem oni, ki 2e prodajajo seme od proizvedenih vrat. Priliko bomo Imeli videti oplemenjene vrste domače banovin, ske Bemenogojske postaje v Beltincih, dalje od postaje kmetijske visoke šole v Zagrebu, od največje postaje v državi na dr&avne® posestvu >Belje«, od postaje veleposestva Cona in končno od zveze se-menogojskih postaj Poljoprivrednega društva v OSijeku, ki združuje sedem postaj l-z okolice tega. mesta. Kmetovalci bodo torej imeli priliko, da na omenjeni razstavi pridobijo zanimiv pregled vseh oplemenjenih vrst, ki so se v naši državi proizvedle na temelju dolgoletnega znan. stvenega proučavanja. Mogli si bodo nabaviti eno ali pa več vrst, da jih preizkusijo doma, saj vsakdo ve, da vsak kraj in .podnebje zahteva svojo vrsto in da le prikladna vrsta rodi maksimalne donose ter obilno poplača vloženi trud in džnar. Izčrpna pojasnila o vseh vrstah daj s Kmetijska dražba v Ljuqbljani, ki tudi sprejema naroČila za seme.
Iz življenja in sveta
Kaj pravijo zvezdoznanci:
Zvezda je eksplodirala
Naravni pojavi v »skrivnostnem" vesoljstvu
Na kodanjsko zvezdarno je prispela te dni brzojavka, ki pravi, da je po svojem proučevanju kometov znani ameriški zve-zdoslovec Peltier opazoval v ozvezdju Ka-čarja
novo zvezdo.
2e pred daljšim časom so to zvezdo opazovali različni raziskovalci in so ugotovili, da ji svetloba naglo narašča. 12. t. m. je žarela že tako močno, da jo je bilo videti tudi s prostim očesom. V naslednjih dneh je začela bledeti, tako da je neoboroženo oko že 16. ni moglo več opaziti. Videli so jo le še z manjšimi daljnogledi, potem pa je postala njena svetloba tako šibka, da je treba že močnejših teleskopov.
Zvezde te vrste, ki jih znanost imenuje »novae« (nove zvezde), nikakor niso redek nebesni poiav. Od kar je slavni Tycho de Brahe v Pragi odkril v ozvezdju Kasio-peje prvo znamenito »novo zvezdo«, ki je hipoma zažarela in potem spet ugasnila za neoboroženo oko. odkrivajo zvezdoslovci vsako leto pet do deset takšnih zvezd. Njih pravo število bo seveda še znatno večje. Peltierova zvezda zavzema med njimi nekakšno
izjemno stališče Se zato, ker letos nikakor ni prvič zažarela s takšno močjo in spet obledela, temveč jo je v podobnem položaju opazovala že pred 32 leti ameriška astronomka amaterka Viljemina Flemmingova.
Navzlic svoji uvrstitvi med nove zvezde, ta zvezda astronomom
nikakor ni nova, temveč je že dolgo zabeležena ▼ nebesnih atlantih pod imenom »Ophiuchi 4«. Pred 32 leti pa nje zažarenje ni bilo tako močno kakor letos. Vsekako je silno redek primer, da se nova zvezda dvakrat javi na takšen način.
Kako si znanost razlaga pojav novih zvezd? Na to do danes še nimamo neoporečnega odgovora. Vse teorije o tem pojavu pa so si edine v tem, da gre za
eksplozivna dogajanja
v notranjosti ogromnih žarečih plinskih mas. ki jih predstavljajo nove zvezde kakor vse stalnice, vsa sonca v vesoljstvu. Samo glede vzrokov, ki povzročajo te eksplozije, si še nismo na jasnem. Najbolj razširjena je menda domneva astronoma Hartmanna, ki pravi, da pridejo na pol ugasla sonca na svoji poti skozi vesoljstvo v tiste velikanske oceane vesoljnega prahu, ki jih je v prostornini baje nešteto. V trenju s temi masami prahu se segreje zvezda na svoji površini in v svoji notranjosti tako močno, da se to srečanje konča pogostoma s pravcato eksplozijo, ki jo opazimo na zemlji po manjšem ali večjem številu let — zvezde so vendar cela svetlobna leta oddaljena od nas — kot nenadno zažaritev.
Spet v Parizu
Po inšpekcijskem potovanju ob nemški meji se je vrnil francoski ministrski predsednik Daladier v Pariz, kjer ga je sprejel de Monzie
Nov »svetovni jezik"
Prof. Zachrisson iz Upsale na Švedskem spada med tiste idealiste, ki bi svetu radi pripomogli do enotnega jezika.
Izmislil si je nov umetni jezik, napisal o njem debele učne knjige, ustanovil kur-ze za ta jezik že po raznih deželah in ga dal posneti celo na gramofonske plošče. Kar se njega tiče, bi ta jezik tedaj že lahko zavladal svetu — ampak s svetom je težava, to vemo vsi.
Od Leibniza in Descartesa do danes se je pojavila že lepa vrsta umetnih mednarodnih jezikov, najbolj znana sta že davno pogoreli volapiik in esperanto, ki si je pridobi! še največ pristašev. A niti esperanto ne vleče preveč, masa je do njega še vedno dovolj pasivna. Tudi esperanto je razmeroma malo razširjen. Z angleščino ali kakšnim drugim naravnim svetovnim jezikom pride človek le dlje. Seveda so ljudje za to prisiljeni, da si ubijajo glave in tratijo dragoceni čas z učenjem cele kopice jezikov namestu enega samega, ki bi veljal za vse ljudi. Prisilni pouk takšnega mednarodnega jezika po vseh deželah bi stvar temeljito olajšal. Ampak dežele imajo za sedaj druge skrbi...
Bakterije v ozračju velemest
Neki pariški bakteriolog si je zastavil nalogo, da preišče bakterije v velemestnem ozračju. Pri tem je ugotovil zanimivo dejstvo, da se mikrobi podnevi silno množijo in da dosežejo tik pred zahodom sonca višek. Noč pa pomete s temi opasnimi parasiti človeškega zdravja.
Velemestni zrak je v ranih jutranjih urah skoraj popolnoma čist. Ob 7. zjutraj je naštel učenjak v gotovi količini zraka 640 bacilov. Tri ure pozneje so se bakterije v isti količini zraka pomnožile za 120 telesec, opoldne jih je bilo že 23.000, ob 14. uri popoldne 72.000, zvečer pred mrakom pa že blizu 100.000. To velja za Pariz, a kaže, da imajo ljudje v velemestih vsekakor prav, če vstajajo že v zgodnjih Jutranjih urah.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Angleški državnik obolel
Sir Eiivvard G r e y,
angleški državnik in eden izmed redkih voditeljev evropske politike, ki je na vso moč skušal onemogočiti izbruh svetovne vojne. Ko je zaradi nemškega vpada v Belgijo postala vojna neizogibna, so se mn Nemci ro-gali, češ, da je jokal, ko je spoznal, da se svetovni pokolj ne da več preprečiti. Njegovo plemenitost so Nemci smatrali za slabost značaja. Po zadnjih vesteh je njegovo zdravstveno stanje skoraj breznadno.
Odmevi iz Nemčije
Kljukasti križ na cerkvenih vratih
Berlinski »Borsenkurier« poroča, da krasi zvonik cerkve v Maibernheimu kljukasti križ. To je prva cerkev na Nemškem, ki je zamenjala simbolični Kristusov križ t režimskim emblemom.
Horst Wessel na Danskem
V mestu Tonden, ki je bilo prej sestavni
del nemške države, je neki danski stražnik aretiral pocestnega lajnarja, ki je ljudem sviral Horst \Vesselovo pesem. Na policiji so »muzikantu« povedali, da »o takšne melodije v svobodni Danski prepovedane.
O r. O u 11, ki je dal pobudo za nvedbo zakonite sterilizacije rasno manj vrednih posameznikov nemškega naroda. Po kakšnih znakih bodo nemški modrijani ugotavljali to okoliščino, doslej še ni natančno znano. Ako bodo za temelj rasni manjvrednosti jemali proč stoječe uhlje in ne posebno bistre poteze obraza, se bo dr. Guttu morda še hudo otepala njegova pobuda.
Nova zmagovalka Rokavskega preliva
Te dni je angleška plavalka Lowry, ki Je šla v morje pri rtu Gris Nezu, po šestnajst-urnem plavanju dosegla cilj in zlezla na
Sunny Lowry
kopno pri Dovru. Od 1. 1930. je to prvič, da se je posrečil takšen rekord.
Lowryjeva. ki ji je zdaj 22 let in je fizično silna ženska, ima v svojem rekordu precej predhodnikov. Prvi njen predhodnik je bil angleški kapitan Matthew Webb, ki je startal 25. avgusta 1875 v Dovru ter priplaval po 21 urah in 45 min. napornega plavanja v 33 km oddaljeni Calais. Enako srečo je imel šele 36 let pozneje Anglež Burgess. Potem ni bilo 12 let nikogar, ki bi imel srečo preplavati La Manche. šele 1. 1923. se je posrečilo ameriškemu majorju Sulliwanu, da je premagal preliv. Danes je takšnih rekorderjev že 17, med njimi je pol tucata žensk. Rekor v preplavanju Rokavskega preliva pa drži francoski plavač Michel, ki je 10. septembra 1926 preplaval La Manche v 11 urah in 25 minutah.
Od žensk je prva premagala Rokavski preliv Gertruda Ederle. Mesto Dover na angleški obali je letos razpisalo kot nagrado za preplavanje Rokavskega preliva zlat pokal. Pogoj pa je, da mora plavalec star-tati v Dovru in plavati do Calaisa. Ta smer plavanja je znatno težja od obratnega pravca, zato so vsi letošnji poskusi te vrste propadli.
Nova zračna proga Francija—Južna Amerika
Vodno letalo »Santoa Dnmontc, ki kot prvo vrši poskusno službo na novi progi.
Polom filmske zakonske idile
Fairbanks se po ločitvi od Mary Pickfordove preseli
v Evropo
Nedavno smo poročali, kako se je zrušila 16 let trajajoča zakonska idila, ki je bila vzrok, da so Američani med vsemi svojimi filmskimi zvezdami ln zvezdniki najbolj upoštevali Mary Pickfordovo in Douglasa Fairbanksa. Končala se je tako, kakor se končujejo vse povprečne in nadpovprečne ameriške zaaonske idile: z ločitvijo. Kaj sedaj?
»Nikoli ne bom prenehala ljubdti svojega bivšega moža, toda le kakor sestra,« prisega plavolasa Mary s pravimi solzami v očeh. Poleg tega vedo časniški poročevalci povedati, da bo vodila in delovala s svojo posebno filmsko družbo, kajti že prej je kazala velike talente za takšne dobdčka-nosne posle.
Kar se tiče junaškega Douga, pa mu solze ne pristoje in je novinarjem izjavil z ameriško kratkočo: »Pričeli bomo pač znova!«
S čim? »Prav za prav Je vse eno, s čim začneš, dokler čutiš dovolj sile v sebi,« je odgovoril Doug. »Jaz n. pr. pričnem znova delati. Čutim, da nisem že dolgo ustvaril nič pravega, 2e od »Ukročene trmoglavke« sem...«
Tu se je Fairbanks prekinil sredi stavka. Menda se ne bi smel spomniti baš na to delo, ki je bilo krivo, kakor si šepečejo po ateljejih obeh celin, da je dobil njegov zakon z Mary odločilno razpoko. Igrala sta v njem obe glavni vlogi in se nista mogla sporazumeti, kateri med njima naj bi imel zadnji veliki posnetek iz bližine, ki ga odnaša gledalec kot zadnji najmočnejši vtis s seboj domov...
Toda Doug Je kmalu nadaljeval: »Osta-vil sem Hollywood za vselej. Nikoli več se ne vrnem v Kalifornijo, živel bom v Evropi. In živeti pomeni pred vsem delati.«
Organiziral bo veliko evropsko družbo za izdelovanje filmov. Stroški bodo znašali spočetka »samo« kakšen milijon funtov na leto, pozneje pa se bodo še povečali. Skušal bo pritegniti najboljše igralce iz Amerike, n. pr. Chaplina, o katerem govore, da je že dolgo sit Amerike. Sploh dobiš vtis, da gre s Hollywoodom h koncu Evropska filmska industrija se tako hitro razvija, da se diktatura okusa z one strani velike luže po vsej priliki ne bo dala več dolgo držati.
Glede filmov, ki jih namerava izdelati v prvem času, navaja Fairbanks pred vsem
DOBRO JE, ČE VEŠ.:
da so prekrstili trg Gerharta Haupt-manna v Hindenburgov trg;
da sta se v Budimpešti na Javnem trgu spoprijela dva upokojena častnika, neki stotnik in neki general zaradi stotnikove žene, nakar je general potegnil sabljo in ranil stotnika na glavi;
da je doslej v Ameriki že 41 žrtev spalne bolezni;
da jeprodala vdova nedavno umrlega ameriškega profesorja Jeffersona, ker Ji ni mož ničesar zapustil, pokojnikovo brado, ki mu je segala do kolen, kot redkost in prejela zanjo 500 dolarjev;
da je v južni Afriki zaradi silovite suše poginilo nad 10 milijonov ovac;
da. se po ugotovitvah nekega angleškega zdravnika obrvi pri človeku v starosti spremene. Pri mladih ljudeh stoje obrvi na robu med očesno votlino ln čelom, pri starih ljudeh se pomaknejo na/venotraj;
da bodo v Ameriki pod Hudsonom izvrtali nov predor, ki bo vezal mestna dela Manhattan in New Jersey. Stroški so preračunani na 40 milijonov dolarjev, pri delu bo zaposlenih 8000 delavcev,
Dr. tehn. MILAN VIDMAR:
Velemojster tehnikov
Ob koncu junija sem prejel iz Budimpešte povabilo, ki me je iznenadilo. Spočetka nisem hotel verjeti, da bi dospel znani velemojster elektrotehnike, Oton Titus Blathv, deiansko do petdesetletnega delovnega jubileja. Ali je preteklo v resnici že več nego dvajset let, odkar sem bil njegov asistent in občudujoči učenec? Ali je res mogoče, da moreš še po petdesetletnem delovanju z nezlomljivo svežostjo in delavnostjo obvladovati največje tehnične probleme?
Tako ie moralo nač biti. V 1. 1885. ie vendar Blathv v družbi z obema svojima sodelavcema Zipernowskim in Derijem izumil električni transformator. Transformator, s katerim se je začel rarvoi tehnike izmeničnega toka in ki je postal odločilni pobudnik tehnike toka visoke napetosti. Takšnega izuma ne moreš vreč' na mizo kot novopečen, mlad inženjer. Blathvievo delo se pričenia d<*iansko v iuliju 1883.
Pionirji elektrotehnike so bili r>o večini praktik'. Jasnovidni, delavni možie. k? so prijemali za delo z lastnimi rokami in preizkušali, ki se niso da" prestrašiti. ki so se bojevali in zmagali Blathv je nionir prav pocfbne vrste. Zato pa je postal tudi prav velik gosr>od v kraljestvu elektrotehnike. B:1 ie znanstveno temeljito izobražen — inženierski naslov si je pridobil na dnnaiski tehnični visoki šoli — in je deloval vse življenje po znanstvenih načelih ter sam ustvarjal znanost. Ekonomija njegovih misli je bila za pozornega opazoval-
ca vedno čudovita. Njegov pogled za stvarno, njegov vpogled v naravo je bil nenavadno globok. Drugi veliki iskalci so tipali, on je zagrabil. Drugi so često zašli, on je šel čisto siguren svojo pot.
Njegovi uspehi so zato edinstveni. Znamenita elektrotehnična razstava 1. 1891. ■ v Frankfurtu mu je prinesla prvo veliko zmago. Ko je bil s transformatorjem odprl izmeničnemu toku pot, je izumil leta 18S9. še hitro števec za izmenični tok m dokazal, da se da ta tok uporabiiati tudi za obločnice. To ie odločilo. Frankfurt se mu ie zaupal. Daleč pred svojim časom je 1. 1801. kot dodatek frankfurtskemu uspehu zgradil povsem moderen kolektorski motor za izmenični tok. Potem pa se je za nekoliko let izkliučil.
Blathv ie velik mojster življenja, kar mora velik človek prav za prav vedno biti. Nikoli se ni dal po svoji elektrotehniki obvladati in izčrpati. Ostal ji je vedno gospodar in zaoovednik. To ga je ohranilo svežega, delavnega in mladega. Do danes.
Prvo oolovico devetdesetih let je ŽTtvo-val večinoma snortu. Takrat so ga kot kolesarja zelo poznali. Z nasmehom pripove-du ie o tem čudnem intermezzu' svojega živlienia. N;maš vtisa, da bi delal drugače, če bi začel še enkrat od početka. »Delo je šlo navzlic temu naprej.« je menil pri iu-bile ini slavnosti, »le da v tem času seveda ni bilo 'ni* presenetiiivega.«
No. 1. 1898. ie vtaknil prvi svetovni rekord v žep. V Tivol'i" ori Rimu so postavili generatorie za 3000 k s W niegovih rok. Tako velikih stroiev svet takrat se n' poznal. Na pari«ki svetovni razstavi leta 1900. je prejel Grand prix.
Hitro drug drugemu so si sledili veliki zamahi. L. 1900. je zgradil karbidni stroj za tok 24.000 amperov, ki je bil za tisti čas ogromen. L. 1905. je spravil v svet generatorje za 30.000 voltov. Za mnogo let. da, do danes, je ostal to fantastičen uspeh. Nastop parnih turbin je pozdravil Blathy s turbogeneratorji, ki so potolkli vse Konkurenčne konstrukcije. Njegovi zadevni patenti so postali kaj kmalu splošna last elektrotehnike.
L. 1911. ie dosegel Blathv prav velik svetovni rekord s svojim velikim transformatorjem za 21.000 kilovatov. Dotlej je bilo 8000 kilovatov največji uspeh. Kratko potem je legla svetovna vojna na cvetočo elektrotehniko.
V tem težkem času se je zatekel B!athy k svojim števcem, ki jim je ostal vse ž'V Ijenje zvest in ki mu dajejo dela sedaj že skoraj petdeset let. Šele v zadnjih iet;h je mogel začeti spet z velikimi stroji. Kmalu je bil spet na vrhu. Baš v najnovejšem času je mogel iznenaditi elektrotehn:čni svet znova z velikimi idejami glede gradnje turbogeneratorjev.
Blathy je danes častihlepnejši in delav-nejši nego kdaj in sploh ne misli na počitek. Cemu neki? Elektrotehnika mu js bila vedno prav tako čudovito razvedrilo kakor šport in šah. Ne smem zamolčati, da je Blathv prav velik igralec šaha. Sestavil je neštete šahovske probleme, ki so v zgodovini šaha edinstveni. V neštetih šahovskih stolpcih vidimo vedno znova probleme. ki zahtevajo mat v treh. včasi v štirih potezah. Blathviev? problemi se končujejo po sto, po dve sto potezah. Tudi oni kažejo njegovo nagnjenje do velikega in iz-
redno konstruktivno nadarjenost — kakor njegova elektrotehnična dela.
BIathy je častni član Elektrotehničnega društva na Dunaju in Elektrotehničnega društva v Budimpešti. L. 1907. ga je italijanska vlada odlikovala z oficirskim križcem »Italijanske krone«, 1. 1908. je postal kraljevi ogrski dvorni svetnik. L. 19 J. sta mu dunajska in budimpeštanska tehn cM visoka šola podelila doktorski naslov hono-ris causa. L. 1927. je postal častni član
madžarske Akademije znanosti.
*
Po velikem banketu ob pnliki njegove jnbiiejne slavnosti sem se peljal pozno po noči z Blathyjem domov. Zvezdnata julijska n >6 je bila hudo mrzla. Stop;U sva v odprti avtomobil. Oba brez površniks. Blathy je prav nenavadno utrjen in zdrav.
Voz je šel preko mosta nad Donavo in nehote sva se oba ozrla navzgor proti največji konstrukciji, kar jih je. Proti sve-tovju zvezdi, v katerih je baje zapisana naša usoda. Nehote mi je ušlo vprašanje, da-li bi se še enkrat zapisal elektrotehniki, če bi mogli kolo časa zavrteti za petdeset ali šestdeset let nazaj.
Odgovoril je brez oklevanja. »Vedno sem ljubil samo tehniko. 2e kot majhen otrok sem ljubil košček železa, vijak. Ne poznam nič lepšega.« Na moj odgovor, da je teoretična fizika morda še lepša nego praktična, je menil: »Cesto sem mislil na to. Morda bi mogel postati eksperimentalni fizik.« Na vsak način bi postal prav velik eksperimentalni fizik.
(Ta članek rednega profesorja na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani je priobčila »N. Fr. Prease,« 29. VHL 1933.)
film »Konec dona Juana«. v nJem bo igral sam glavno vlogo. Drugi film o ruski carici Katarini bo igrala Elizabeta Bergnerje-va, a v glavni moški vlogi njegov sin, ki
Douglas Fairbanks se pelje s svojim sinom (kdo ne vidi frapantne sličnosti?) v avto-
taksiju po Parizu ima isto ime kakor on. Oče tn sin bosta igrala nato skupaj v tretjem filmu, ki bo obnovil motiv filma »Zorro«, v katerem je Douglas Fairbanks v dobi nemega filma učakal največji uspeh svojega življenja.
Sedež nove družbe bo London, a filme bodo snemali tudi po drugih evropskih mestih in deželah, če bodo dajale za to potrebne tehnične in pokrajinske pogoje. Svoje delo prične Fairbanks z malim potovanjem po evropski celini, da se seznani z njeno filmsko proizvodnjo in z njenimi pokrajinami.
17 letna zastrupljevalka
Violetta Nozičres, o čije zločinu smo po. ročali včeraj med zaslišanjem na policiji.
ANEKDOTA
Nemški pisatelj Grabbe je bil prijatelj dobre kapljice in je rad spal podnevi, ker ponoči ni imel za to časa. Nekoč ga je gospodinja ozmerjala: »Ali vas ni sram, da tako dolgo spite? Sonce je vzšlo že pred šestimi urami.« Nato je odvrnil Grabbe: »Lepa primera! Sonce se je včeraj skrilo že ob osmih zvečer, jaz pa sem šele ob treh zjutraj legel v posteljo.«
VSAK DAN ENA
>Ce ne mislite plačati, pokličem stražnika!«
»Tako.«, ali bo on plačal zame?«
J. H.:
12
Jezero ljubezni
Roman
»Dekletce, če bi ne bil Milan Črne, generalni ravnatelj takih in takih industrijskih podjetij, tedaj bi ti rekel: nič ni krivičnejšega od tega, da je človek odvisen od svojih bližnjih, samo zato, ker potrebuje denarja. Ker sem pa Milan Črne, ti morem samo reč:: kdor se ne obnese, tistega odslovijo — povsod. Kjerkoli se umakne eden, iih de že tisoč pripravljenih, da stopijo na njegovo mesto. Kaj hočeš, to je življenje!«
»Potem je življenje grdobiiia! A vedeti hočem vsai, kaj se ie zgodilo.« To rekši se je Ellen obrnila in krenila skozi zajtrkovalnico v pisarno hotelskega poslovodje. —
»Kaj?« je vprašala z iskrečimi se očmi, ko je poslovodja rekam v zadregi odgovoril na njeno vprašanje. »Nič niste poizvedovali, *f! je stvar resnrčna? Kdo vam je pa porok, da ima gost, ki trdi, da ie rlačal s srebrniakom za petdeset dinarjev, prav? Kio je vobče ta gost?«
Poslovodja je obžalujoče skomignil z rameni: »Tega. miss Black, vam ne smem povedati. Prizadeti gospod je izrečno želel, da ne delajmo zaradi te reči nobenih komedij, kakor tudi ne zahteva povračila manjkajoče vsote--«
»Baje manjkajoče vsote —« je ostro pripomnila Ellen.
»Seveda, baje manjkajoče vsote. Nič drugega nisem mogel storiti, da preprečim škandal, ki bi bifl podjetju v nečast in škodo.«
Elleji je hotela nekaj odgovoriti. Ali ob pogledu na tega gladkega,
vljudnega človeka Jo k obšla misel, da je vsaka nadaljnja beseda odveč.
Poslovodja, ki je gledal za njo, je vzdihniS. Karkoli si storil, vsem ni bito moči ustreči. Siromaka Vilharja so bili na Benedettijevo željo odslovili in zdaj se je mlada Američanka očivddno nedevoljila zaradi tega. Bržkone je što za kako ljubimkanje — nu, da, zal sobni natakar, saj poznamo take reči.
•
Drugi dan je biil na sporedu velik avtomobilski izleit v Bohinj. Pred »Splendidom« je že čakala dolga vrsta voz, ki so se kosali z bleskom pokromljenih hladilnikov in elegantnih karoserij. Troblje so veselo odgovarjale pesmi zvonov na otoku. Gorenjsko solnce je s poletno močjo pripekalo na negibno vodmo gladino.
BUeni se je zdel ta pogled kakor slika iz davne pravljice. Kako rada jiih je prebirala v svojih otroških letih, in kako lepo jih je znala mamica pripovedovati!- Tam onkraj morja, na podstrešju njihove velike hiše v Ameriki, je stal še zdaj zaboj s pravljičnimi knjigami, ki se je nekdaj žarečilh lic sklanjala nad njimi. Skoraj brez zveze se je spomnila doživljaja nedavnega večera. Tudi to je bilo kakoT v pravljici: tista sproščenost od vsakdanjega življenja, tisti na pol začeti, nedokončani razgovor z nočnim izprehajalcem...
Zlata in plavolasa je stala Ellen sredi te neverjetno lepe okolice. Benedetti je bil kakor očaran od njene omamne bližine. In spet ga je jasno obšlo, da mora osvojiti to dekle; ne samo zato, ker so se njegova sredstva bližala koncu, ampak tudi zato, ker je hlepel po njej zaradi nje same. Da pa doseže ta namen, je ni smel več spustiti izpred oči. Odkar se je bil vrinil med njiju tisti mladi človek, je bila njegova samozavest omajana. Neizkušenemu dekletu je bilo moči marsikaj natveziti; to je Benedetti sam najbolje vedel. —
S prvim vozom so se bil Dormatiovi že odpeBatt; za njimi je odbrzel francoski bankir s svojo mlado ženo, in vsa ostala vesela družba se je ta mah pripravljala k odhodu.
Benedetti je bil v svojem avtomobilskem kro'ju kaj zal na pos'ed. velik, vitek in gibčen. Tudi JeJa je bila že pripravljena.
Nina Crnetova je sedela v avtomobilu in nestrpno gledala okoli sebe.
V veži je Milan Črne hlastno prebral brzojavko, ki so nru jo bili ta trenutek prinesli. Nejevoljno je udaril po papirju.
»Same se pefjite,« je zakJical ženi. »Jaz moram domov, da ujame m še drevi letalo za Beograd.«
Nina ga je prestrašena pogledala. »M e lahko ostanemo tu, kaj ne da?«
»Ve — da, prosim!«
Milan Črne je z grenkobo v srcu pomislil, aH ga bo Nina kdaa vprašala po njegovih skrbeh. Nikoli se ni bala ničesar drugega kakor tega, da ji ne bi kaj zmotilo zabave.
Ellen je bila opazila skrbeči izraz na stričevem obličju.
»PeljTte se kar naprej,« je zaklicala Jeli in Benedettiju; »jaz spremim strica na vlak, potlei pridem nemara za vami.«
»Dajmo, peljimo se!« je silila Jela, vsa srečna ob misli, da bosta z Benedettijem sama. Ta se je še obotavljal, a Ellen je že krenila z Milanom Crnetom nazaj v hotel.
»Kaj pa je, striček?«
»Skrbi, dekletce. Stavka grozi. V tovarno me kličejo. Morda se vsa'j meni posreči, da obvarujem ljudi nepremišljenih dejanj. Iz Ljubljane se odpeljem naravnost v Beograd na ministrstvo. Treba je, da nam pošljejo za posredovalca nepristransko osebo, ki ne bo vplivala na delodajalce in delavce kakoT rdeča ruta na bika.«
Za kvas zahtevajte najnižje ponudbe od nove nekartelirane tvornice Alojzija Kanca v Mengšu
por t
Tekma za slovo na Igrišču Ilirije
Jutri ob 17. Ilirija : Austrla na igri&u ob Celovški cesti.
Jutri bo zadnja tekma na starem igrišču Ilirije. Z nogometno prireditvijo je bilo .;rišče otvorjeno, z nogometno tekmo se Ilirija poslavlja. Za nasprotnika si je izbrala koroškega prvaka, Austrio in Celovca, katere uspehe smo že včeraj priobčili. Nasprotnik Ilirije sicer nima glasu svetovnega moštva, vendar ga navzlic temu ne sme podcenjevati. Zmaga nad znanim amaterskim prvakom Avstrije, nad GAK, dvolj jasno priča o znanju enajstorice. Upamo, da nas moštvo belo zelenih ne bo razočaralo in se bo dostojno poslovilo s starega igrišča, ki je doživelo toliko lepih uspehov dolgoletnega prvaka slovenskega nogometa.
Službene obiave LNP
(Seja p. o. dne 30. avgusta, nadaljevanje.)
Kazenskemu odboru se preda igrač Li-povSek Ferdinand (SK Sloga, Ljubljana) earadi ponovnega prestopa iz kluba v klub.
Odobrijo se prijateljske tekme Železničar : Primorje 3. septembra v Mariboru, Ala-ibor : Celje 3. septembra v Maribora, brzoturnir »Olimpa« 3. septembra v Celju, katerem sodelujejo vsi celjski klubi in Dobrna iz Trbovelj, Atletiki : Ilirija 10. septembra v Celju, športni dan SK Zagorja : Hermes s predtekmo Zagorje II : Trbovlje II. Hrastnik : Svoboda (Zagorje) s predtekmo obeh rezerv 3. septembra v Hrastniku, Amater : Grafika s predtekmo Amater II r Retje II 3. septembra v Trbovljah, športni dan SK Javornika Ja-vornik : Primork 3. septembra na Rakeku. športni dan SK Save Sava : Zet (Zagreb) 3. septembra v Sevnici, Domžale : Jadran 3. septembra v Domžalah.
Vzameta se na znanje preklica SK Diska in SK Dobrne, s katerima preklicuneta svoj 6portni dan 3. septembra t. 1., ter se s tem razveljavi rezervirani termin 3. september t. 1. v Domžalah in v Trbovljah. Rezervira pa se SK Disku v sporazumu z drugim klubom termin 10. septembra t. I. Prijave mednarodnih tekem Ilirija : Avstrija (Celovec) 3. septembra v Ljubljani. Maribor : Avstrija (Celovec) 10. septembra v Mariboru in Svoboda (Maribor) : Gemeinde-bedienstete SK Graz 2. in 3. septembra v Gradcu se odstopijo JNS. Opozarjajo se klubi, ki prirejajo mednarodne tekme, da morajo predhodno predložiti LNP dovoljenje politične oblasti. Naknadno se odobrita prijateljski tekmi Atletiki: Vojaški team 39 p. p. Celje 27. avgusta v Celju in M ura : Rapid 27. avgusta v Murski Soboti.
^ zame jo se na znanje dopisi SK Jugoslavije, Celje, od 24. avgusta, Svobode-Ma-ribor od 25. avgusta. Save-Sevnica od 25. avgusta, JNS, Beograd br. K. 68 od 22. avgusta 1933 o poslanem seznamu verificiranih igračev za savezno kartoteko. Bratstva
—	Jesenice št. 222/33 od 24 avgusta. SK Ptuj od 21. avgusta (aviziranega denarnega nakazila podsavez ni prejel), Maribora št. 155 in 156 od 26. avgusta, Javornika — Rakek št. 83/ng 33 od 28 avgusta ter zapisnika MO Trbovlje od 28 avgusta m MO Miribor od 14 avgusta Dopisa Mure št. 118/33 od 3. avgusta in Jadrana — Ljubljana št. 82/33 od 29 avgusta se odstopita p. f.
Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa z SK Sava—Sevnica Tihole Avgust, Konec Franc, Soster Fric. Loždorfer Konrad, Czermak Edo, Grutschreiber Kurt. Žitnik Maks, Konec Karel, Planine Ivan, Planine Rihard, Spat Avgust; za SK Jugoslavija — Celje Milher Franjo; za Grafiko Bončar Stano, Ustnik Jože; za Ilirijo Pogačnik Miro; za Jadran Kranjec Ivan; s pravom nastopa 9. septembra za Svobodo
—	Maribor Tkalec Ivan; za TSK Slovan Batič Viktor, Dečman Vili, Pere Drago za Jadran Kačar Drasjo; za Ilirijo Skerl Josip; za SK Sloga, Ljubljana. Lipovšek Ferdinand: za SK Zalog Boben Franc Ber tossi Gvidon. Perhavec Rudolf, Has Alojz, Kralj Danilo. — Citata se za. SK pfuJ = Kovačec Ivan, Ivič Franc — Zavrneio se venf:kaHie igralcev Jemšac Josip. Sigjlin
Marjan (železničar — Maribor) in Sajo-vic Ivan (Trbovlje) zaradi pomanjklj vih podatkov. — Preklic igralca Bruna V-luor-ja za SK Ilirijo se ne vzame na znanje, ker je treba predložiti novo verifikaciio. Tajnik II.	_
V nekaj vrstah. Za meddržavno tekmo s Poljsko, ki bo dne 10. t. m. v Varšavi, je savezni kapetan inž.. Veljkovič postavil naslednjo enastorico; Glaser, Bivec, Tošič, Ar-senijevič, Gayer, Marušič, Tirnanič, Marja-novič, Kodrnja, Kragič, Kokotovic, rezerve Mihelčič, Dimitrijevič, Lechner, Vujadino-vič in Valjarevič. —Medmestno tekmo Zagreb - Beograd, ki se je vršila kot nočna tekma v četrtek pred 1200 gledalci, je Beograd s 3:2 odločil v svojo korist.
Petletnica SK Olimpa v Celju. SK Olimp v Celju bo priredil v proslavo petletnice danes ob 20. stafetni tek skozi mesto, ob 20.30 pa v veliki dvorani Narodnega doma rokoborbo in boks. V nedeljo 3. tega meseca ob 10 bo obhod sodelujočih športnikov z železničarsko godbo po mestu. Ob 10.30 bo na Glaziji lahkoatletsko tekmovanje, ob 11.30 nogometna tekma med mladinskima moštvoma Jugoslavije in Olimpa, ob 14.30 pa med rezervama Celja in Olimpa. Ob 16. bo na Glaziji nogometni brzoturnir med Celjem, Dobrno, Jugoslavijo in Olimpom. Ob 20.30 bo v Narodnem domu težkoatletski nastop Ilirije iz Ljubljane in Olimpa.
Športni dan v Sevnici. SK Sava v Sevnici priredi jutri v nedeljo svoj 12. športni dan in prvega, odkar je včlanjena v JKS. Spored prireditve je: Ob 15. nogometna tekma starega moštva Sevnice proti staremu moštvu Šmarja, pod vodstvom kapeta-na starega moštva Sevnice g. Strnada, ob 16. nogometna tekma Sava - Sevnica : SK Zet — Zagreb. Po končanem športnem sporedu bo športna zabava v »Triglavu«.
Mednarodni table tenis turnir za prvenstvo dunavske banovine 1933 v Som-boru. Somborsko športno udruženje priredi dne 9. in 10. t. m. mednarodni table tenis turnir za prvenstvo dunavske banovine. Tekmuje se: Moštveno prvestvo. single gospodov, int. double gospodov, single dam, mixed double, single gospodov II. raz., moštveno prvenstvo II. razred. V moštve-nem prvenstvu se tekmuje za stalni pokal Reggeli Ujsaga, v singlu gospodov za prehodni pokal dr. Stevana Maksimoviča. Tudi za ostale discipline so razpisana lepa darila. Priiavnina znaša za moštvo 30 Din, za single 15 Din, za double 20 Din. Prijav-nine je nasloviti do vključno 7. tega meseca na naslov Vlad. Heksner. Sombor, sv. Roke 23.
ASK Primorje (nogometna sekcija).
Danes ob 19. morajo biti v tajništvu zaradi gostovanja na Rakeku: Logar, Hvast-ja, Bervar, Ulaga, Boncelj II.. Strnad, Pe-trič. Sovine, Vahen I. in II., Pupo, Ter-ček, Race, Vrhovnik. — (Lahkoatletska sekcija.) Sklicujem v nedeljo 3. t. m. ob 10. dopoldne pri Mikliču sestanek zaradi dogovora za nastop v Celovcu, 9. in 10. t. m. Sestanek je obvezen zlasti za: Zorgo Frica in Aleksa, Kovačiča Alfonza, Slami-ča, Korčeta, Csurdo, Seršeta, Putinjo, Ga-šperšiča, Juga II. in Grada. Zunanji atleti, zlasti 2gur, Marek E., Gaberšek, Cerar Drago, Krevs, Goršek, Kovačič Leo, Sra-kar, Stavbi naj pridno trenirajo in bodo pripravljeni na event. poziv za nastop v Celovcu. Trener.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek za igralce: Oblak, Poženel, Ferjan. Sernec, Krlih. Močnik, Kretič, Kariž, Kerpan, Mikluš, Brodnik, škrjanc, Ozebek, Zore, Balo, Mar-tinšek, Cebohin. Jutri bo tekma v Zagorju. Vs'i točno in polnoštevilno!
TSK Slovan. V nedeljo ob 16.30 tre-ning-tekma na igrišču Korotana na Rakovniku. Brezpogojno se naj javijo: Ptic, Dečman, Pelicon, Rozman, Uhan, Bogel, Galle, Vidic, Marchiotti, Kolarič, Ceglar, Thuma, šauš, Smrekar. Jerančič, Schlegel tn ostali. Opremo dvignite pri gospodarju!
SK Jadran. Jutri v nedeljo morajo biti točno ob 13.30 na kolodvoru: Pele, Kisi Brcar. Oven I., II., III. Prezelj, Ver-bič, Kalčič, Lipovšek, Kalčič. Legitimacije sigurno 1
SK Slavija. Drevi ob 19.30 je strogo obvezen članski sestanek v gostilni J. Oblak, Glinška ulica.
TKD Atena. V nedeljo ob 10. strogo obvezen lahkoatletski in hazenski trening.
POTENJE NOG
preneba takoj, ako poškropimo v čevlje nekaj kapljic
eliksira „Stupaj"
1 steklenica Din 20-—-
ORONIT proti potenju telesa
odpravi neprijetni vonj, varuje obleko in perilo. — Nedosegljivo sredstvo, ki ga potrebuje poleti vsaka dama. — 1 steklenica Din 30.—.
SK Reka. Jutri ob 7.30 morajo biti na igrišču Ilirije: Torkar, Petrovčič, Kokalj, Korli, Rozmane, Erjavc, Ciuha, Učo, Laz-nik, Cankar, Cuč, Remškar, popoldne ob 15 pa: Pikič, Bojan, Dane, Nino, Drage, Korli, Nani, Korle, Ane, Zinke, Pino, Kokalj in Petrovčič.
Vremensko poročilo
Številke ca označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura, 1 relativna vlaga r •/•. K-•mer to brzina vetra. 6. oblačnost 1—10
7. padavine t mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj-▼išjo, druge najmižjo temperaturo.
1. septembra Ljubljana 7, 765.4, 12.0, 83, El, 8, —, Ljubljana 13, 762.0, 22.0, 70, W3, 4, —, Maribor 7, 762.7, 14.0, 70, mirno, 4, _, —; Zagreb 7, 763.4, 15.0, 70, WNW2, 10. _, —; Beograd 7, 762.7, 15.0, 70, mirno, 10, 1.0, dež; Sarajevo 7, 767.4, 6.0, 90, mimo, megla, _, Skoplje 7, 764.2, 15.0, 70, mirno, 1, _, Split 7, 764.9, 19.0, 80, El, 4, Kumbor 7, 764.4, 17.0, 80, mirno, 1, —, Rab 7, 765.2, 18.0, 60, NI, 0, —.
Temperatura: Ljubljana —, 10.4, 24.6, —: Maribor 21.1, 12.0; Zagreb 24.0, 12.0; Beo. grad 21.0, 13.0; Sarajevo 20.0, 4.0; Skoplje 21.0, 9.0; Split 26.0, 16.0; Kumbor —, 15.0-Rab —, 16.0.
S«lnce vzhaja ob 8.20, zahaja ob 18.39.
Luna vzhaja ob 17.35, »ahaja ob 1.1 <*•
Radie
Sobota, 2. geptembra.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. _ 13: Cae, plošče. — 19: Radio - orkester, — 20: O klanju živali na domu. — 20.30: Koncert tamburašfcega »afefr-teta. — 21.30: .Cas, poročila. — 21.45: Ku-plete poje. goep. Bučar. — 22.15: Trio havajskih kitar z velesejma.
Nedelja, 3. septembra.
LJUBLJANA 8.15: Poročila. - 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: P r en oe cerkvene glasbe- _ 10: O zakonu ra jaščito živali. — 10.30: Bosanski muslimani. — 11: Radio - orkestsr. — 12: Cas, pl> šče. 15: Kmetijska ura- — 15.30: O slovenski cerkvi na radio - razstavi. — 16: Plošče. — 17: Prenos z velesejma. — 20: Pevski koncert Jos. Sivec. — 20.45: Radio-orkestsr. — 21.45: Cas, poročila. — 22: Prenos z velesejma.
BEOGRAD 12: Narodne pesmi. —. 12.30: Orkester. — 15: Ciganska godba. — 16-30: Narodne pesmi. — 19.30: Godalni kvartit
—	21: Pesmi. — 21.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12: Plošče. — 17; Godalni trio. — 20.30: Koncert tamburaškega zbora. — 21-40: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 19-05: Prenos iz Brna. — 20.05: Zborovski konesrt. — 21.05: Orkester. _ 22.20: Plo-gfe. — BRNO 19.05: Slušna igra. — 20.05: Violinski koncert. _ 20.55: Plošče. - VARŠAVA 20: Večer lahke glasbe. — 22: Ples. _ DUNAJ 9.05: Bachova glasba- — 10.40: Komorna glasba. — 12.05: Simfoničen koncert. — 19.10: Schubertove pesmi. — 20.15: Mdšan program. — 22.15: Ciganska godbn.
—	BERLIN 20.C6: Operetni večer. _ Plesna glasba. — K6NIGSBERG 19.15: Komorna glasba. _ 20.10: Orkester. Plesna glasba iz Berlina. — M0HLACKER 20: Operetni večer — 23: Nočni koncart iz Monakovc-ga. — BUDIMPEŠTA 17.15: Zborovski koa-cert. — 18.30: Orkester. — 19.15: Operetni večer. _. 22: Klavirski koncert. — 22.50: Lahka glasba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncart — 20 45: Prenos op*-tpIP
Jačajte VaS organizem!
Ako ječate Itvc«, pridutme zo-pet na nt&il. energiji in delavnosti. S udobni človek tiri t prilikah »krajine živčne na.peto«M-. depresija, nespečnost, pred-6aan« ohromelost, preutrujenost, ee-ksualna Devrtsie-n;'e — so posledic-e. pod katerimi mnogi trpijo Med tem i* in«Twrtiv«ao dokazano, da pk*trakr od fiv» tvorne tl-ese tdTave ia m-očn« ti vali (»Kalefluidc), vneaen v organom, regulira notranjo sekrt-cijo vseh i!ea, jača ve« organitem i« uravnovesi nervtti »Uwm tako. da poetant- 6iovek zopet jak, aktiv«i v iiv 'jenjn te* spoeobeo z* d«lo in borbo za oVtaot-k Brezplačno pošiljamo detajlno literaturo. Zahtevajte:
Beograd, NjegoSeva 5 — Miloš Markovi d. »Kalefluid« s« dobiva t lekarna-b tn drogerijab Odobreno od Min. Zdr. S. br. 10.637/33.	88«
KOLONJSKE VODE
najfinejše specijalne kompozicije: Papil-lort, Roy, Chypre, Fougere, 802, Tabac, Reve !! Solr de LJUBLJANA !!. — Stekleničica 100 gr Din 20.—.
MALI OGLASI
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon „H" na velesejma.
Tvrdka B. MARINKOV iz FruSke gore, Sremski Kar-lovcl, je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz FruSke gore.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, FruSka gora.
224
Službo dobi
Vmk* bMeda 50 par; la dajani« naidor* ali xa Ufr» p. 3 Din. fl)
Prvovrstno
vzgojiteljico
t daljfeo prakso in brezpogojnim Lnaajeni franco-»kega ali mglešfcega }«-lika. sprejmem k 8 :o 6 l»t starima d^ečkoma. — Samo prvovrstne naj m javijo pismeno a prepisi »pričeval na naslov: Ervio Lovrii, direktor NaSičfc« tvornice, Beograd, Obiličev Veoac 15.	258S3-1
Frizerko
M »t »ndulirati in brlti, iičem. Ponudbe s sliko na naslov: Anton Maračič — Kit, Otok Krk. 25886-1
Trg. sotrudnico
'.rtirjeno v d-elikate«. stroki, m 1 a j i o, z znanjem oemSčine, iiče<m za »amo-stojoo vodstvo podmžni«« NasJov pove ogi. oddelek »Jutra«.	25574-1
Žagarja
oleojeoega sprejmem ta nov venecijanški jarm na 4 liste in krožno ligo. Vešč mor« biti vseh popra v H i® se razumeti na lesno manipulacijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »No^a žag««-25705-4
Dobro kuharico in sobarico
nn-oSirf francoskega aH Hali janske ga jertika. v star rosfei ne nad 40 le*, iščem Dopise na oglasni oddelek »Ju/tra« pod »Moj dom«.
86094-1
Trg. pomočnika
verziiranega v vseh panogah, sprejmem v trgovino mešanega blag« na deželi Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra zanesljiva moč«. 25788 1
Prodajalko
pleteniosk« stroke, tičem za takojšen nastop. Ozira s« le na popolnoma v tiho r tej stroki, X dobrimi referencami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »September 1933«.
S5900-.1
Starejšega brivskega pomočnika
iTarjenega itucerja sprejmem kot posiovodjo — in
izpomagača
ob »obotah sprejme »Rapid«, St. Petra cesta 25.
Kavarn, kuharico
spretno g-prejme« takoj. Aleksandrova 7/H, levo.
26068-J
Učenko
staro 15—18 let. sprejmem t trgovioo »adja in ga bratenje, * vs« oskrbo. — Onj. ponudbe t slik« m naslov: Nikolaj An tal«, trgovec, rivat. Boka K« torsfca.	258&1 44
Trg. vaienca
i meščansko šole, • hrano, obleko te stanovanjem v hiši. išče M. Kravanja. Cerknica.	25895-44
G Th. Retman:
Nove Drigode gospoda Kczamurnika
Lopo nakodrani lasje so bili mahoma v plamenih! Preveč se je bila približala svetilki, in vsa mična pričeska je t nekaj trenutkih pra&ketaje izginila . . . Nič, nič ni ostalo ubožici, razen gole glave.
Niti sledu več o nekdanji lepoti!
SOLNČNE PEGE
odpravi naglo in temeljito holandska
mlečna krema
Uporablja se samo ponoči. — 1 lonček Din 15.—.
Modist. vajenko
sprejune takoj salon »La femme - Chic«, Seleoborgo-va ulica 6, I. nadstropje.
25883-44
Trg. vajenca.
sprejme epecerveka trgovina v lijiiMjaci. — Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra vigoja«.	25936-44
Potniki
Kdor i*6e
buedo
50
janje naslov« ali sa šifro S Din. — Kdor »prejema potnike, plača besedo po 1 Din; ia dajanja aaaiova ali sa šifre pa i Din. (8)
Iščem poverjenike
po vseh večjiti krajih. — Znamko za odgovor po Mjite na oglasni oddedek »Jutra« pod 4:fr« »Kav-erja 3000«.	25988-5
Zaslužek
Kdor <i<. Hvlvika, plača aa vaak« besedo 50 par; sa nadov ali šifro I Din. — Kdor aadi saalntek, pa M raak. besedo 1 Din. m dajanje naslova ali sa Mfre pa S Dva. (t)
Pletilja s strojem
10 ali 12, dobi delo. Pismene ponaid/be na naslov: Mvmka Kastelic, Za. gradom M. «.	259Ž0-S
Pouk
Beseda 1 Din; s* dajanja naslova aH m tifre 6 Dšn. Dijaki, U išče j. testr akcija, plačajo vmk. besedo 50 paj-j sa šifro ali sa dajanje naslova s Din. (4)
Gosli poučuje
bivii nčitelj k-OMervitori
ja. Stndentcveka nI. 9/1.
25777-4
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po smerni ceni- Grem tudi na dom — Pčeljniiova, Goepoeks di«vs it. 4.	25280 4
Profesor glasbe
poučnje klavir. Informacije v cvetličarni Bajt. 5e-lenbargova ulita- 25571-4
Nemščina
Samo še do 20. septembra imate čas. Jezikovna do pisna šola, Jesenice-Fužine Priložite znamko za od govori	25890-4
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike ta Uveibance. Vpi*o vaiaje dnevno od 6. do
\<i 8. nre zvečer. Začetek 5. septembra. Šolnina zni ž&na. Cliristofov uini zavod, Ljubljana, Domobranska oesta šu 15. 26004-4
Esperanto
Prijav« sprejemam samo še do 20. septembra. — Eaperaotaka dopisna šo!a. Jesenice - Fužine. PriiošJ+e anamto sa odgmvor!
25906-4
Pouk v klavirju
prvovrsten, protš smernemu honorarju daije pianistka Jadviga Požeoel, Mestni trg 17/1L	26016-4
Oglasi trg. snačaja po 1 Din beseda; ta aa-'anje naalsva mit m šifro 6 Dta. - Oglasi socialnega značaja pa vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslova ali sa šifre pa 3 Din. f5)
»Ljubljanski Zvon«
nevezani letniki 1928., 1928., 1929. in 1930. poce-ni prodam. Nas'ov pove oglasna oddelek »Jmtra«.
25Č6&-8
Prodani
0«Uw *g. snašaja p* 1 Din beseda; sa da janje sasiov« alt aa ttfr« $ Din. — Oglasi socialnega snaiaja vsa k« beseda 00 par: na dajanj« naslova alt sa Šifro p» 8 Din. (€)
Otroška posteljica
lesena, bela, se!« dobro ohranjen*, s mreio ia te
ir.mnico naprodaj — Ribji trg 4.	26906 6
Vrtne jagode
sorta: kralj AJbert, ia redno debel« te aroam-
tič<ne. 50 eedik za 10 Din oddaia Paljk, Ce#ta na Rolnik 47.	25SM6-«
Otroški vozički
triciKi, igralni vozički, lepi modeli, nirie ee M. T-o-mSč, 8v. Petra t. h. Sž.	2699! «
Pudel za trgovino
3 m, dobro ohranjen, prodani. Kaeiov pove ogla««' oddelek »Jutra«. 25997 6
Železo
za betowke egrajns ste-bri£ike cndi po polovični ceai Fr. Stmpiča, ieleznina LhjblSani, Go^poevetek« c. K l"	2©l>77 6
Perzijsko preprogo
lep mtičeo komad, prod«
Marii« Goio-b, Gaihieovo nabreij*	26<>45-6
Vagon i>k>čevina-stih sodov
v srto dobrem stanju proda JuMte Giwti®f/ič. Mari-t>or, Tattenbachova 14-
26048-6
Službe išče
Vsaka beseda 89 par: sa dajenje naslov* ali sa šif*. pa t Din. (T)
Preglednik
(pod uradnik) fin. kontrole v pokoju, s znanjem slov., hrv. in nemškega jezika, vesten isi trezen, išče službo inka«auta aH kai sličnega. — Prevzame 'odi službo kakega nadti-rateija ali kaj primernega Na«!«** pove ogi. oddelet »Jutra«.	255162
Dekle
ki ima kuharski gtospo-
diojski tečaj, želi takoj službo v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Ju^ra«.	25894-S
Dekle
pridno im pošteno, vajeno meič«n«ke kuhe in veega hilnega dela, išče službo PoiaaOe na oglas, odd^lt-l »Jutra« pod šifro »Pride; te poštena«.	259TO-:
NEPRIJETNE DLAČICE
z rok, nog, izpod pazduhe itd. izginejo z uporabo
Erbol
praška. — Enostavno, neškodljivo In zanesljivo. — 1 lonček Din 15.—.
ZAHTEVAJTE POVSOD!
GLAVNA ZALOGA: KOBILIOR, PARFDMERIJA, ZAGREB, ILICA M.
ZAHTEVAJTE POVSOD1
Trgovski pomočnik
pošlo-vod-a v mešani trgovini, v večjem letoviškem kraju, z znanjem nemščine in srbohrvaščine. želi prem mm ti službo, najraje v mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra majša moč«.
25938-2
Uradnica
t večletno prakso, vešča srbohrvaščine, slovenščine in nemščine, nemške stenografije, išče mesto za fakoj ali s 1. oktobrom. Ponudbe na: Jugo-mos^e, Beograd, sub >21 j«.
23901-2
Samostojna
prodajalka
manufakturne in galanterijske stroke, želi mesta, najraje t večjem kraju na deželi. — Dopise prosi no oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Jesen«. 25898-2
Mlad trg. pomočnik
manufakturist, želi za takoj kjerkoli službo. Ponudbe no oglasni oddelek »Jutra« pod značko »149«.
25903-?
Gospod
54 let star, želi mesto poslovodje. knjigovodje, ali kaj stičnega v večji trgovski hiši. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »150«.	25934-2
Kuharice, sobarice
vzgojiteljice otrok in dekleta z« vsa gospodinjska del« priporoča posredovalna« v Sel embnTgo vi ulic.! it. 7/1. — Brezposeln« dekleta dobe prenočišče.
25950-2
Gospa
srednjih let, dobra in poštena ku'hariea, išče mesto gospodinje — Da.jTaje pri samostojnem gospodu «'i kjerkoli. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod *Nu jn.o<.
25957-2
Mlad fant
rnofjn, vojaščine prost, H je dovršil štiri razrede realke, sposoben vseh pisarniških del, išče mesto s^luge ali skladiščnika. — Ima lastno kolo. Sprejme vsako službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten in trezen«.
25947-2
Gospodinja
inteligentna. išče primerna mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju<tra« ped šifro »Kjerkoli«.	26044-2
Gostiln, kuharica
i$če službo — najraje na Gorenjskem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
26025-2
Hranilne knjižice
Kupuje in prodaja
M. Jankole
komand, družba. Ljubljani
Aleksandrova c. 4/11
(palača »Viktorij««). Tel« fon 3052.	25611-16
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice v Celju,! vlogo 30—40.000 Dim kupim proti takojšnjem« plačilu v gotovini. — Ponudbe na oglas™ oddelek »Jutra« pod šifro »Popust« 25880-16
A
u.
Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z» dajanje naslov« ali m šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja m ka beseda dO par; is dajanj« naslova »Ji za šifro p« 3 Din. (7)
Rabljeno juto
z« embalažo, kupi večjo mmo-žinio Ed. Pišler, Vrhnika.	25908-7
Zložljivo posteljo
čisto in dobro ohranjeno kupim. Naslov y oglas, oddelku »Jutra«. 25382-7
Vsaka beseda 1 Din; tx dajanj« naslova ali
za šifro p« 5 Din. (90)
Vsaka tH»«da 1 Dim: z« dajanj« retalovm ali
za šifro pa 5 Din. (10)
Elektromotor
220/380, 20—30 Ks., vzamem na posodo, event. tudi kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra«.
25700-10
Parcele za knjižice
Ljudske ali K metek e. Bat telino Angelo, Ljubljana VII, Aljaževa.	227-20
Lep objekt
v centru mesta, blizu kolodvora, obrt. o ječ 1 velike dvoran«, vrta, raznih skladišč in velikih kleti, primeren z« razna podjetja,
in 2 stavbni parceli
ugodno naprodaj. Valja .k. Maribor — kiao »Union«.
25733-20
Novo vilo
petsta novan jeko, mod eroo urejeno, z velikim vrtom prodam. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 25605-20
Nova hiša
v zelo dobrem stanju, z lepim razgledom, naprodaj z« 20.000 Din. Polovic« plačljiv« v gotovini, ostalo v knjižicah. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra« 25953-20
Trg. ogla« po 1 Din beseda; za dajanj« oa-ali za šifro 5 Din Oglaai socialnega enačaja vsaka beseda 50 par; u dajanje naslova aJi z« Šifro 5 Din. (18)
Trenchoate damske
vseh vrst dobite po zelo nizki ceni — že od 360 IVn naprej pri Tomšiču na Kv. Petra cesti štev. 38.
25972-12
»Ford«
tovorni avtomobil, z« nasilnost 2000 kg. zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj. American Motors, Tyrševa 9.	25993-10
Pod polovično ceno
naprodaj skoro nov osebni petsedežmi avto »Fiat« 531, šestciliinderskd, zaprta karoserija, v brezhibnem stanju. Naslov pove og'. oddelek »Jutra«. 259S2-10
za besed«. Oglaai »o-oijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanja naslova ali t« šifro S Din, orziroma 5 Din.	Oil)
Damsko kolo
naprodaj na Viču, Cesta na Dobraivo štev. 4.
2599241
Moški bicikelj
dobro ohranjeUj kupim takoj proti takojšnjemu plačilu. Košar, restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta. Najbolj« osebna ponudba med 12. ta 2. uro.
26018-11 Žensko kolo
dobro ohranjeno, kunlm. Ponudbe na og:«s. oddelek »Juitra« pod značko »Gotovina«.	26006-11
Vsaka beseda 1 D»n; j za dajanj« oa«!ov» a!i j za šifro p« 5 r>ta. (1«) t
Zamenjamo
hranilne knjižice Mestne hranilnice za branil, knjižice Kmetske posojilnice. J5.000 Din. Večje ali manjše vioge izravnamo v go >yvimi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Izravnava«.
25722-16
Potnik
ki bi posodi' 6000 Din ta dobo 2 mesecev, potuje lahko 2 meseca brezplačno kot sopotnik. Stroka pO; itranska stvar. Kopita! za sgiutran. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro » Lastnik a vrom obil« «.
26070-16
Črne predpasnike
(halje) za žolo, dobite že od 35 Din naprej. Ve'lka izbira vseh velikosti. — Tomšič, Sv. Petra e. 38.
25971-J?
Zimsko suknjo
črno, srednje velikosti, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	26021-13
tCdoir a v d 1 prebrano plač« za vsaka besedo 1 Din: kdor Al« prebrano pa za besed« 50 par; za dajanje naslova ali šifro 8 Din. oziroma 5 Din. Trgovski oglaai
(14) 1 Din
Na hrano
i zbor no domačo — tudi dietično, sprejme več oseb Ravnikar, Gledališka nI. 7 pritličje.	259o8-14
Lokal
oddam 1» Starem trgu 84.
25648-19
Strojno pletenje
dobro vpeljano, ▼ sredini mesta naprodaj radi bo-iezni. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 25914-19
Parno pekarno
novo, že speljano, na dobrem kraju v Ljubljani prodam. — Mesečni donos 2000 Din. Potrebno Dim 150.000. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 25962-19
Dijake
»prejme učiteljska družin« Strogo nadzorstvo, center, najmodernejši komfort in nizka cena. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25667-22
Vinotoč
na «eVv prometni točki ▼ Ljubljani odda Realitetna pisarna Gra>šek, Masarvk'"-v« 12.	25986-19
Lokal
ta sobico poleg oddam m 450 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28062-19
Vsaka beseda 1 Din; ia lajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (16)
Bukova drva
suh«, 1 m dolga, 24 pm, postavljena na dom v Ljubljani, kupim. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Bukova«.
25904-15
h
4 dijake
sprejmem 1 vso oskrbo v veliko in soinčno sobo s posebnim vhodom — ter
mlajšo dijakinjo
feot sostanovalko. Souporaba klavirja. Napoeonov »g Si. 4. pritličje, desno.
256-36 22
Tri dijake
sprejmem na stanovanje in hrano v veliko zračno sobo tik U. drž. gimnazije. — Pouk v nemščini brezplačen. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.
25881-22
Dijake
sprejmem v lepo solnčno sobo t dobro h-a no in oskrbo, v bližini 1. držav ne real. gimnazije in obrtne šole, po zmerni ceni Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	25633-22
Dve dijakinji
učiteljišč« ali srednjih šoi sprejmem v mirno in son Sno sobo z vso oskrbo. — Gregorčič, Krekov trg 10 n. nodstr., hodnik, levo.
25563-22
Mlajša dijaka
sprejmem' po nizki cen! n« stanovanje » veliko, srvetlo in tračno sobo na Miklošičevi cesti štev. 6U 25446-22
Vsa*« beseda 50 par; sa dajanje naslova aH za Šifro 8 Din. (22)
Dva	dijaka
sprejmem z	vso oskrbo na
stanovanje	na Gal'"evici it. 234. 25654-22
Dva dijaka
sprejme n« stanovanje
Franc Cernivec, Gradišče št. 14, dvorišč« — levo.
25965-22
Dve dijakinj}
sprejmem po zmerni ceni v dobro oskrbo v sredini mesta. Pomoč pri učenju Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«.	25823-22
4 dijake
sprejmem na stanovanje po 100 Din mesečno. — Vodovodna cesta Štev. 5 86002-32
2 mlajša dijaka
sprejmem v vso oskrbo po zmerni ceni, in vestno nadoonstvo. Gosposka nI. St 10/1, lov«. 26007-22
Dijaka (injo)
sprejmem t zračen, soln-če® kabinet, po zmerni ceni, pri operi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26071-SS
2 nižješolca
sprejme na stanovanje ta hren« nradniSk« obitelj. Cen« 400 Din mesečno. — Maribor, Magdalenska nI. It. 98.	2C057-2P
2—3 dijake
srednje tehnične Sole, poceni sprejmem v veliko sobo. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 26042-28
Dva dijaka
z vso oskrbo, ali brez hrane sprejmem po nizki ceni v Ljubljani — Pod-rožmik, cesta XII štev. 5.
26010-22
Boljša trg. obitelj
sprejme eno ali dve mlajši dijakinji v ve« oskrbo. Sever, Gradišče Stev. 14/1.
26028-22
Dva dijaka (in}i)
boljše rodbine sprejmem v res prvovrstno metra neko oskrbo. Sob« solmftna in lepa., center mest«, skrbno nadizorstvo. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
26029-2?
Dijaka
sprejmem v popoln« oskrbo. Lepo, zračno in mimo stanoivanje, strogo nadzorstvo ta pomoč pri študiju Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26081-22
V-«ka beseda 1 Din; za dajanje nabava aH za šifro p« 5 Din. (IT)
Pekarijo
z inventarjem, oddam takoj v najem proti mali odkupnini inventarja, po->eg toplic in rudnika, n« zelo prometnem kraju. — Cenj. ponudbe na og'a?ni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Poleg toplic«. 25902-17
j Vsa-ka beseda 1 Din; I r« d.ajajije naslova ali j za šifro p« 5 Din. fl»)
Brivsko in frizer, delavnico
tik glavnega kolodvora. te 6 ženskih in 4 moških mest, dobro idočo. prodam radi prevzema drugega posla, za 50.000 Din. Potrebno 30.000 Din. ostalo po dogovoru. Kautzman, Zagreb, Tomislavov trg 18 25769-19
Buffet-vinarna
v centru Ljubljane, lepi lokali, z vsem inventarjem zelo ugodno naprodaj proti gotovini ali hranilni knjižici — radi preža po »lenosti. Cikojevič. Praža k<yva 2.	26015 19
Dijaško stanovanje
lepo, v sredini mesta, t zajtrkom, pranjem perila, razsvetljavo, kurjavo ta postrežlbo 220 Din mesečno Čevljarska ulica 2/III — zraven Jurčič errega trg«.
26032-2S
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanje r. veoo sfcrbo. aii brez. Na slov pov« oglasni oddelek »Juitra«.	26019-22
Mlajšega dijaka
sprejmem v bližini druge državne gimnazije. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra
26074-22
Dijaka (injo)
prvošolca sprejme nčfitelj-ska rodbina na hrano ta stanovanje v solnčno šoto Kopalnica, skrbno nadzorstvo, pomoč pri učenju, francoščina, nemščina, s spremstvom v šolo, zmerna cena. — Knezova $7/1.
26075-22 -*-
Dijaka
sprejme boljša rodibta« t dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
26076-22
2—3 dijake
sprejmem v veliko, zračno sobo, blizu pošte. Vestna cela oskrba. Zmern« cena. Naslov: A. Hutter, Gajeva ulic« 8/II, tik nebotičnika 25779-22
Mlajšo dijakinjo
kot sostanovalk« t vso oskrbo sprejmem v bližini obrtne šole ta liceja. Klavir na razpolago. — Napoleonov trg 4. pritličje, desno.	25637 22
Za mlajšega dijaka
iščem stan.ovan'e z vso oskrbo, po mogočnosti z tnstrnkcljo — pri boljši družini v Siškii. Ponudibe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Miren diink« 25913-22
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Klavir, jeznki, nizka cena Naslov v og'esnem oddelku »Jutra«. 25954-22
Dva dijaka (inji)
li boljSe hiše sprejmem v veo oskrbo v Beethovnovi ulici 15/111, desno stop-njišče, vrata 14. 26942-22
Dva dijaka (inji)
sprejme boljša družina. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25935-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo, k stau šesto Solen — nasproti poljanske gimnazije Naslov v oglas®emo ddelku »Jutra«.	25936-22
Dva boljša dijaka
sprejmem v čedno in pripravno sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25921-32
Dva dijaka
vrzamem n« stanovanj« z oskrbo, na Miklošičevi c. it. 94/H, levo. 25927-32
Dijake-
sprejmem po nizki eemi v vso oskrbo v Jenkovi ul. it. 20.	25916-22
2 dijaka aH gospoda
na hrano in stanovanje sprejme Kariž, Celovška cesta 96.	25940-22
Dijakinjo
Iz boljSe rodbine, sprejmem v vso oskrbo. Naslov
pove oglas
oddelek Jutra 25930-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje
ta hrano na Bleiweisovi cesti. Naslov pove osrlasni oddelek »Jutra«. 25922-22
Dijakinje
v prvovrstno oskrbo vs^mi uigodnicetmi sprejme boljša rodbin« blizu srv Jožefa. Naslov v og!as.. oddelku »Jutra«. 25977-22
3 dijakinje (ke)
»prejme boljša družin« po zmerni ceni z vso oskrbo v zračno sobo. Š. Š., Kri ževniška ulica štev. 4,1.
25978-22
Dijaka
r.iije^olca, sprejmem na hrano in stanovanje k sinu pe^iošolcu po zmerni ceni. So'ba je čist«, solnčna i.n prostorna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
25980-22
Nižješolca
sprejmemo na stanovanje k rvičješoVu (od^čmjaku), z vpo oskrbo. NafJ.ov v oglasnem oddelku »Jutra« 25960-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo, v separirano zračno in čisto sobo. Cena zmerna. Miklošičev« c. št. 16/IV.	25976-22
K dijaku
poceni sprejmem dijaka vso oskrbo. Mirna, svetla in separirana soba, nem ška konverzaoija ter brez-p-ač-n« pomoč pri učenju. Stari trg 26,'IIL 25967-32
Dijake
sprejmem na stanovanje v bližini srednje telin. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutri«.	25975-22
Dijake (inje)
na dobro hrano ta stanovanje za 400 Din mesečno spre ime Zmavc, Tržaška cesta 24/1.	25984-22
2 odrasli dijakinji
sprejmem v popolno oskrbo. Stanovanje moderno kopalnico. Klarvir brezplačno na razpolago. Cena zmerna. Naslov pove oglasni oddelek »Juti a«.
25963-22
Tri dijake
v drve leni sobi z vso oskrbo, v bližini obrtne šole sprejmem. — Verstovškova ulica 25. Mirie. 26000-22
Dve dijakinji
sprejmem v solnčno sobo. dobro oskrbo, v sredini
mesta. Klavir, it. 2/T. des.no.
Stari tTg 25985-22
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dta: za dajanj« naslova ali za šifro pa d Din. (31)
Komfortna
stanovanja
dvo-, tri-, štiri, in pet-sobna takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelek Jutra«.	25604-21
Dvosob. stanovanje
vsemi pritiklinami oddam takoj na Selu. Pre-dovičeva 19.	25912-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, v visokem pritličju takoj oddam v Zg. Šiška 176 — Špa.nčeva pot (Kosovo). 26036-21
Na Gosiposvetski c.
poieg kavarn« Evropa oddam 4 pritlične stanovanjske prostore s pritikinami, v pisarniške namene. Ponudbe na o^la«. odideiek »Jutra« pod S-.fro »Ugodn« lega«.	25943-31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in pritiklinami oddam s 1. oktobrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	259:9-31
Enosob. stanovanje
'»d-dam majhni d-užini brc* otnok. Naslov pove ogias. oddelek »Jutra«. 25098-21
Dvosob stanova me
šolnino, takoj oddam mirni stranki na Starem trgu št 26.	26022-31
Dve stanovanji
arieobno s kopalnic«, vsemi pritiiklitaaani in nekaj vrta, ter dvosobno s kabinetom ia vsemi pritiklinami oddam a 1. oktobrom na Vodovodni cesti U. 5.	26001-21
Dvosob. stanovanje
v najlepši legi pod Rožnikom poceni oddam maj-hni družini. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
26044-21
Komfortno
stanovanje
risokoprMičjio, 3 sobe, 2 ka.bi.neta, predsoba, kopalnica itd., najlepši položaj mest« ob gozdu, oddam poceni s 1. oktobrom. Na slov pove oglasni oddelek Jutra«.	26043-21
Stanovanja
Separirano sobo |
1 vhodom s stopnišča, ta- ' koj oddam na Gallusovem nabrežju 25.	26023-23
Mlajšega
sostanovalca
sprejmem. Naslov v o-e-las. oddelku »Jutra«. 28073-23
Sobo
čisto ta zračno, takoj oddam n« Miklošičevi cesti Sit. 15/IV, levo. 25&S1-23
Lepo sobo
tik univerze oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutre«.	25814-23
Veliko prazno sobo
sotačno, evetut. opremljeno in z rs o oskrbo jd dam pri igrišču »Ilirije«. Naslov pove o^l. oddelek »JutTa«.	25515-23
Opremljeno sobo
tik poljanske gimnazije oddam takoj boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25885-23
Sobo
v flelenburgovi ulici oddam. Nas o v v oglasnem oddelku »Jutr««. 25915-23
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. oktobrom v Cernetovi ul. št. 14 — Šiška. 25939-23
Vsaka beseda 50 par: n dajanj« naslova aH za Šifro t Din. (21-a)
Dvosob. stanovanje
s o ločn o, event. s kopalnico, išče čiste, mirna in solidna stranka brez otrok za november. Popolnoma nove stavbe izključene. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »709«.
25907-21/«
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, v centru ali v bližini, ako mogoče vili, išče z novembrom čista stranka 2 oseb. Po midbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirne osebe«.	25937-2l/a
Dvosob. stanovanje
išče profesor. Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod značk« »Aga«. 26038-21/a
Stanovanja iščejo
stranke potom Realiitetn« pisarn« Grašek Jože, Ma-sarvkova 12. — Hišni posestniki, prijavite!
25987 21/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par: n dajanj« naslova ali »a iilro 8 Dia. (28)
Dve sobici skupaj
svetli in čisti, v bližini gorenjskega kolodvora oddam 2 dijakoma (injama) za 300 Din, event. 1 zajtrkom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 26037-23
Gospoda
sprejmem n« stanovanje na Mestnem trgu št. 5/II.
26027-23
Prazno sobico
oddam v Einspielerjevi ul. št. 21.	25910-23
krepi kri, živce in apetlt!
Odraslim in otrokom!
Za popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do ti steklenic. — V apotekah pol litra Din 35.—. Po pošti razpošilja laboratorij »Alga«. Sušak. — 3 steklenice Din 110.—, 6 steklenic Din 220.— in eno zastonj, 12 steklenic Din 440.— in dve zastom
COdr.hreno »d min wij«1 o-e r»'i'ike in nar. udravja S Br. 4787 23./II1 193?
Veliko prazno sobo
z balkonom takoj oddam. Nnslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	25929-23
Sobo
oddam 8 osebam«. Na*1ov pove ogl. oddelek »Jutra« 25926-23
Prazno sobo
s pritiklinami oddam s 1. septembrom na Vodnikovi cesti 17, Ljubljana VII.
25952-23
Zračno svetlo sobo
oddam višjemu srednješolcu (ki) realne gimnazije, z oskrbo za 500 Din mesečno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiv dijak (taja)«.	25955-23
Opremljeno sobo
zračno ta solnčnio. s posebnim vhodom oddam v Kožni dolini, cesta VI/4.
25979-23
Opremljeno sobico
majhno, v strogem centru mesta oddam z oskrbo ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25966-23
Sobo
moderno opremljen«, mirno in solnčno, s separatnim vhodom s stopnjišča. oddam gospodu. — Stein-mann. Mirje, Marmontova M. 18.	25983-23
Opremljeno sobo
s .posebnim vhodom takoj oddam v Rožni ulici 3/1.
25990-23
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom. oddam blizu učiteljišča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25995-23
Opremljeno sobo
mirno in solnčno, oddam 2 boljšima gospodoma sli gospodičnama. Reber Si. 7 "?60C8-?3
~IJJ
Vsaka t**eda 50 par: 1« dajanj« naslova al) za iifro 3 Din. (23-a)
Učiteljiščnica
4. letnika, išče s 15. sep-tembrom stanovanje z vso oskrbo in soupo ebo k'e-virja. — Ponudbe z navedbo cene na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«.	25378-23'a
Slov. drž. uradnik
starejši vdovec, premeščen želi s 1. oktobrom skromno opremljeno sobo 4X4, s posebnim vbodom in do mačo hrano, v Kolodvorskem ali Kolizej. okraju. Ponudbe n« ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo soliden«.	25710-23/a
Opremljeno sobo
majhno ta skromno, v centru mesta iščem za takoj. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 22«.
26005-23/a
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din; xa dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (24)
Inozemec
išče v svrho skupnih izle tov mlado ta - samostojno damo, ki govori po možnosti francoski. — Dopise prosim na oglasni oddelek Jutra« pod »Gentleman«.
26033-24
Vsaka beseda 2 Din; za tujonje naslova ah šifre pa 5 Din. (35)
Mlada gospodična
inteligentna, s premoženjem, išče višjega državnega uradnika, v svrho ženitve. Zdravniki taiejo prednost. Resne, neano-nimne dopise na oglasni oddeek »Jutra« pod šifro »Herbst«.	25794-25
Industrijalec
27 let star, prijetne zu nanjosti, uglajenega simpatičnega vedenja, dobrosrčen, prijatelj družinskega življenja, z lepim indu strijskim obratom — želi znanje z gospodično, ki bi mu prinesla v zakon tudi primerno doto, s katero bi povečal svoj obrat. — Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Bodočnost«.	26055-25
[SK aSiOS
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (26)
Gramofon
His-M-asters«, skoraj nov naprodaj na Mestnem trgu št. 5/1 desno. 2594,1-26
za
OTROKE
Otroci kvarijo čevlje veliko bolj nego odrasli. Zato naj se kupujejo za deco samo naši čevlji res dobre kakovosti.
26/28
D.
65-_
29/30 31/35 36/39 rjavi
D. 80.—
D.	90—
D.	110.—
+D.	5—
Zelo dobri čevlji za štrapac, črni ali rja-\i R. boks. podplat iz krupona.
36 — 41
Telovadni čevlji (sokolski) vel. 31—35 Din 32.—, vel. 42—46 Din 45___
LJUBLJANA: Tyrševa cesta la »Petovia«. MAKIBOK: Gosposka ulica 17. CEUE: Aleksandrova cesta 1.
8814
Striženje 5 Din
britje 3 Din
ObiSčite »Rapid«, Sv. Petra cesta št. 25. Najceneje, brez čakan;a in dobro 25948-30
Krznarstvo
Franc Kenk
Židovska ulica štev. 3 —
izvršuje po najnovejših pariških in dunajskih modelih vsakovrstna dela po najnižjih cenah. 26072-30
Inserirajte
v »Jutru«!
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali
za šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Dta. (29)
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v mirni enodružinski vili za 300 Din takoj oddam. Sredina it. 5 — Prule. 26039-23
Sobo
s epariramo, s souporabo kopalnice oddam v centru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26017-23
Sobo
zračno, separirano, z ali brez hrane, oddam v centru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26026-23
Gdč., ev. dijakinjo
sorejme boljša družina na sramovanje z vso oskrbo-Stari trg št. 28/111. levo.
26003-23
Mesarski stroji
novi in malo rabljeni poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesarski stroji«.
25958-29
Živali
Vsaka beseda l Din; za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (27)
S 1
Zelen papagajček
je ušel. Oddati ga je proti nagradi na Starem trgu št. 5.	25960-27
Jtforriiatijte
Vsaka beseda 1 Din;
dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
Opremljeno sobo
posebnim vbodom, od dam na Taboru 6/1. desn.o 26067 23
Hirolog-grafolog
V. Timofejev — sprejema obiske med 9. in 12. ter 4. in 6. uro v hotelu »Soča« na Sv. Petra cesti 5, Ljubljana.	25833-31
Mesečno sobo
eno ali d.vema posteljama, posebnim vhodom ta ra-rg»dom na cesto, oddam na A'eksandrovi ce-*ti 7/II, levo. 26069-23
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aii šifro pa 5 Din. (30)
Na Taboru
oddam opremljeno sobo t hrano ali bre^. Naslov v
,	,, ,,	* . i ocieuuui gu»a	v,
oglasnem oddelku	; L nadstropje. 25884-30
Moderniziranje damskih klobukov
po najnovejših modelih. Preoblikovanje 25. Din. — Salon »La femme Chic«, Šelenburgova ulic« št. 6,
120 H?
VODORAVNO LEŽEČ
(Verboundstroj pat. Schmidt št. 130) z ventilkrmilom (Ventilsteuerung) in kondenzacijo, proizvod Breitfeld, Da-nek & Co., Praga, zelo dobro ohranjen	8851
UGODNO NA PRODAJ
Interesenti dobe natančnejše informacije pri tt. »Petovia« d. d., Ptuj, Dravska banovina.
Prevzel sem staroznano
gostilno
pri Češnovarju
(Starem tišlerju)
v Kolodvorski ulici v Ljubljani
Točil bom prvovrstna vina in postregel z dobro ceneno hrano. Sprejmem tudi abonente na hrano. Lep senčnat vrt in prostoren salon, primeren za razne prireditve.
Cenjenemu občinstvu se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za številen obisk v novi gostilni.	S 888
Pepe Lončar
doslej gostilničar pri »Kaplanu«.
čitajte tedensko revijo ^ŽIVLJENJE IN SVET"
Veliko sobo
lepo opremljeno, s poeeb . nim vhodom, v centru me . sta oddam. Naslov pove j oelasni oddelek »Jutra«. 1 26065-23 !
				
■ v ' * * Pw ■ -v V; .ftV V S •>'■. .	. - \ \ :			V-G^-s.V J
Leno sobo
mirti«, solnčno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, nasproti banovine oddam. Vprašati v trgovini na Poljanski ce-gU &t. 7.	26066-2»
V»»k» beseda 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (18)
Vabimo na
žegnanje i j
gosti/no	pri Z movcu.
Sp. Kašelj	Zalog Pripo
ročat« se	Mici in Filip
Tomič.	25923-18
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob smrti mojega prerano umrlega soproga
VaCentina Žadifte
železniškega uradnika
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam pevskemu in glasbenemu društvu »Sloga«, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so mojega nepozabnega soproga spremili na njegovi zadnji poti.
ELA LADIHA in ostalo sorodstvo.
8862
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, .Vsi s Ljubljani.