rV^irlnej otoSono v
Leto LXXDL, št. 231 a
ljubljena, sreda 11. oktobra I939
Cena Din 1.—
SLOfENSKI
tzhaja vsak dan popoldne tzvzemi) nedelje ki praznike, // tmeroti do 80 petit vrst 6 Din 2. do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst d Din 3, večfi inserati petit vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej H „Slovenski Narod* veljo mesečne v Jugoslaviji Din IZ—, 10 inozemstvo Din 25.—     (/     Rokopisi se ee vračate*
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljevo ulica star. 5 Telefon. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 bi 31-24.
Podružnice t MARIBOR. Graiski tro it 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesto, telefon it 26   ff   CEUE  celjsko uredništvo: Strossmoverieva ulico 1, telefon it  651
Stružnico upravo. Kocenovo ul 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvore 101 // OVENJ  GRADEC  Slomškov trg 5    //    Postno  hranilnico v Ljubljani it   10-35L
Litva - nov ruski protektorat! j:*----*
Snoči je bila podpisana zavezniška pogodba med Rusijo in Litvo — Rusija dobi s to pogodbo skoro neomejeno kontrolo nad Litvo, ki dobi zato Vilno — Rusija obvlada sedaj ves Baltik
Moskva, 11. okt. s. Agencija Tas je ponoči objavila naslednji komunike:
V dneh od 3. do 10. oktobra so se v Moskvi vršila pogajanja med ruskim zunanjim ministrom Molotovom in litovskim zunanjim ministrom Urbsisom o vprašanju sklenitve pogodbe za predajo mesta Vilna in viinske oblasti Litvi in o sklenitvi pakta o medsebojni pomoči med Rusijo in Litvo. Razgovorom so prisostvovali z ruske strani še Stalin. Potemkin in poslanik v Kovnu Pozdnjakov, z litovske strani pa namestnik predsednika vlade Gl-zalskas. poveljnik vojske general Rastikis in poslanik v Moskvi Naskijevicius. Dne 10. oktobra je bila podpisana pogodba o predaji mesta Vilna in viinske oblasti Litvi ter pakt o vzajemni pomoči. Pogodba se glasi:
Predsedstvo vrhovnega sveta SSSR in predsednik litovske republike sta na podlagi pogodbe o prijateljstvu z dne 12. VII. 1920, zasnovane na medsebojnem priznanju in ne vmeša vanju ter na podlagi pogodbe o nenapadanju od 28. IX 1926. prepričana, da je v interesu obeh strani in njune vzajemne varnosti, da skleneta ta dogovor. Za podpis sta opolnomočila zunanjega ministra Molotova z ene strani in zunanjega ministra Urbsisa z druge strani, ki sta se sporazumela o sledečem:
1. V interesu utrditve medsebojnega prijateljstva preda Rusija Litvi kot sestavni del njenega ozemlja Vilno in okolico v soglasju s priloženo karto. Točne meje odstopljenega ozemlja so določene v dopolnilnem protokolu.
2. Rusija in Litva se obvežeta, da nudita druga drugi vsako vojaško pomoč v primeru napada na Litvo, ali pa na Rusijo iz Litve, s strani katerekoli evropske države.
3. Rusija da litovski armadi pomoč v orožju in vojnem materijalu.
L Za varovanje državnih interesov obeh strani dobi Rusija pravico, da drži v Litvi točno določeno število svojega vojaštva na lastne stroške. Točna mesta posadk, njihove meje, število in druga vprašanja, tako glede nastanitve, administracije, jurisdikcije itd. za to vojaštvo bodo urojena s posebnim dodatnim sporazumom. Litovska vlada bo pod vzela vse potrebne ukrepe za izvedbo tega sporazuma.
5. V primeru grožnje napada bosta obe strani takoj podvzeli vse ukrepe, ki jih smatrata za potrebne za zaščito svojega ozemlja.
6. Obe strani se zavezujeta, da ne bosta sklenili nobene zveze ali koalicije, ki bi bila naperjetna proti eni izmed njiju.
1. Izvedba te pogodbe ne krši suverenih pravic nobene stranke in ne pomeni vmešavanja v državnem, ekonomskem, vojaškem ali drugem pogledu. Mesta, kjer bodo nastanjene ruske čete, ostanejo teritorij litovske republike.
8. Določila točk 4. do 7. ostanejo v veljavi 15 let. Ce nobena stranka ne smatra za potrebno, da jih odpove, se veljavnost pogodbe avtomatično podaljša za nadaljnjih 10 let.
9. Ta pogodba stopi v veljavo z dnem
ratifikacije, ki se mora izvršiti v 6 dneh v Kovnu.
Pogodba je sestavljena v dveh originalih v ruskem in litovskem jeziku. Moskva, 10. okt. 1939.
Molotov s. r. TJrbsis s. r.
Obsežnejša pogodba, kakor pa z Estonsko in Letonsko
London, 11. okt s. Po sodbi tukajšnjih političnih krogov se razlikuje pogodba med Rusijo in Litvo v dveh ozirih od pogodb Rusije z Estonsko in Letonsko.
1. V pogodbi niso označena točna mesta, kjer bo imela ruska vojska svoja oporišča, temveč je dobila Rusija splošno pravico, da postavi svoje garnizije, katerih mesta bodo pozneje določena.
2. Litva je za to dobila z ruske strani tudi kompenzacije.
Iz dejstva, da ruska oporišča niso točno navedena, je mogoče sklepati, da ima pogodba dalekosežnejši značaj od ruskih pogodb z Estonsko in Letonsko.
Nova meja
Kovno. 11. okt. br. Litovski listi poročajo, da bo šla nova rusko-litovska meja južnovzhodno od Vilne mimo Sventiana ter dalje severno proti letonski meji. Litovska bo na ta način dobila ozemlje, na katerem prebiva 500 do 600.000 prebivalcev.
Komentar »Pravde«
Moskva, 11. okt. s. Ob priliki podpisa pogodbe z Litvo prinaša današnja »Pravda« članek pod naslovom »Litva«, v katerem poudarja, da je bila Rusija vse od ustanovitve litovske države v zelo neprijateljskih odnosa j ih z Litvo. Odkriva tudi zanimivo dejstvo, da je lani. ko je Poljska hotela napasti Litvo, ta napad moral izostati zaradi ruske intervencije. Članek navaja dalje statistične podatke o Litvi. Ugotavlja, da obstoji prebivalstvo v 85*/o
iz Litovcev, 7°/o je Zidov, 2.4#/s Rusov in 4°'o drugih. Vilno, da je bilo vedno pravo glavno mesto Litve, ki pa so ga Poljaki nasilno odvzeli. Članek kaže posebno zanimanje za litovsko obalo, zlasti mesto Po-langa ter za železniška križišča, tako Sau-len. Janov in druga. Navaja, da šteje litovska vojska samo 24.000 mož. da nima skoro nobenega letalstva in mornarice Rusija varuje princip samoopredelitve na-
rodov s tem, da ostopa Litvi Vilno in vilnsko okrožje. Nova pogodba je dokaz miroljubne politike Rusije ter varovanja interesov malih narodov, kakor tudi njihove varnosti. Sedaj ie v Litvi zasigura-no gospodarsko in kulturno življenje. Nevarnost napada s strani imperialističnih držav na Litvo ie odstranjena. Nova pogodba služi splošnemu svetovnemu miru.
1,000.000 ruskih vojakov čaka na finski meji
Finska se noče ukloniti ruskim zahtevam in se pripravlja na obrambo
London, 11. okt. s. Po poročilih iz Helsinkov je na finski meji zbranih 30 ruskih divizij.
London, 11. okt e. Glede na poročila iz Helsinkov, da je Rusija svojo vojsko zbrala ob finski meji in da je opažati živahno premikanje ruskih čet v severnem delu Rusije, so londonski dopisniki iz Finske sopročili, da je Rusija zbrala okrog 700.000 mož v bližini Lj en in grada in ima ob finski meji 250 000 mož. ki so od finske meje oddaljeni 35 km.
Evakuacija prestolnice in drugih mest
Helsinki, H. Qkt. s. Evakuacija finske prestolnice Helsinki se je pričela že včeraj. Danes vozijo is Helsinkov posebni vlaki ln avtobusi, da se evakuacija pospeši Sinoćnja zatemnitev mesta je trajala pol ure.
Stockholm, 11. okt. e. Reuter poroča, da se Je pričela evakuacija mest Helsinki. Viborg in Abo ter da je včeraj ie ena četrtina prebivalstva v Helsinkih zapustila mesto, ostalo prebivalstvo, to so večinoma žene in otroci pa bo zapustilo mesto danes.
Helsinki, 11. okt. e. Finske oblasti so demantirale vest. da je Finska odredila splošno mobilizacijo. Vlada ugotavlja, da je samo ukrenila vse potrebno, da bi mogla z uspehom varovati finsko nevtralnost
Stockholm, 11. oktobra o. švedska vlada je poklicala pod orožje 20.000 rezervistov.
tako da šteje sedaj švedska vojska 100.000 vojakov. Delna mobilizacija je bila izvršena zaradi pritiska Rusiie na Finsko, kar smatrajo splošno za ogražanje severnih držav.
Možnost posredovanja Švedskega kralja?
London. 11. oktobra, e. Reuter poroča iz Stockholma. da so v svojih uvodnikih nekateri Usti naglasili, da bi bilo potrebno posredovanje samega švedskega kralja za ohranitev miru na severu in da bi tako kraljevo inicijativo stotisoči Švedov pozdravili z navdušenjem
Intervencija Anglije?
London, 11. okt o Tukaj ne taje, da Je Anglija zelo zainteresirana v severnih državah in da bi vsako njihovo ogražanje smatrala za direktno naperjeno proti sebi, kar bi moglo biti celo razlog, da bi prišlo do vojne med Rusijo in Anglijo, če bi ruska vlada postavila Finski prevelike zahteve. Po informacijah iz Helsinkov Je zbrala Rusija ob mejah Finske okrog 700 tisoč vojakov, kar pomeni silno premoč nad finskimi obrambnimi silami. Finska je sicer mobilizirala vse svoje razpoložljive sile. gotovo pa je. da ne bi mogla odbiti ruskega pritiska.
Prevrat na Estonskem
Desničarska vlada je odstopila — Nova vlada je levičarsko usmerjena in napoveduje obsežne
Tallin, 11. okt s. Kakor se Je šele sedaj izvedelo, je estonska vlada ie v nedeljo zvečer neposredno po sklenitvi pogodbe z Rusijo podala ostavko. Predsednik republike Je takoj imenoval novo vlado, ki ji predseduje Ulrots, dosedanji predsednik estonskega parlamenta, U Je bil tudi član delegacije, ki Je sklenila pogodbo z Rusijo, Novi zunanji minister Je Ants, ki je bil prav tako član moskovske delegacije. Estonska Je imele dosedaj nekak avtoritarni režim, nova vlada pa pomeni znaten preokret na levo In bo skušala razmere v Estonski kolikor mogoče prilagoditi novo nastalim razmeram. Izvedene bo takoj agrarna reforma m Izdane tudi razne druge socialne reforme, da razlika med sosednjo Rusijo ne bo tako ogromna. Med pristaši prejšnjega In pristaši novega re-
žima je že prišlo do krvavih obračunavanj. V nekem spopadu Je bil snoči ubit tudi sin bivšega predsednika estonske vlade IImar Denison. Zadet Je bil od šestih revolverskih krogelj in je bil takoj mrtev Komunisti razvijajo živahno agitacijo in propagirajo proglasitev delavske diktature. Verjetno je, da bo prišlo do sličnega prevrata tudi v vseh ostalih baltiških državah ki so prišle sedaj pod izključni ruski vpliv.
Reva/, H. oktobra s. Sef estonskega generalnega štaba Laidoner je sprejel vabilo maršala Vorošilova, da v kratkem pose t i
Moskvo.
Riga, 11. oktobra s. Le tonska trgovinska delegacija odpotuje danes v Moskvo na pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Rusijo.
Beg Nemcev
iz baltiških držav
V 48 urah se morajo odločiti za izselitev ln najkasneje v 14 dneh odpotovati
Helsinki, 11. okt. z. Nemcem na Estonskem in Le tonskem je bil postavljen samo 48-umi rok, da se odločijo za vrnitev v Nemčijo. S strani eksponentov nacistične stranke se izvaja na Nemce hud pritisk. Vsi oni. ki se bodo odločili za sprejetje nemškega državljanstva, bodo morali do četrtka zapustiti Estonsko in Letonsko in se preseliti v Nemčijo. Le v onih primerih, kjer gre za likvidacijo večjih gospodarskih podjetij, je rok za preselitev podaljšan za dva tedna. V vseh nemških šolah na Estonskem in Letonskem je že ustavljen pouk. Prav tako so prenehali izhajati tudi vsi nemški listi, nemške trgovine in nemška podjetja pa so že zaprta. Nemci skoro v brezcenje prodajajo svoja posestva in svoje tovarne.
Berlin, 11. okt z. Po uradnih podatkih cenijo premoženje, ki ga bedo morali zapustiti Nemci v baltskih državah, na poldrugo milijardo mark. Ker morajo izseljenci prodajati svoje posestva in podjetja skoro v brezcenje, ne bodo dobili niti tretjino
i . Riga, 11. okt. s. V tukajšnje pristanišče je prispelo že 14 nemških ladij Računajo, da bo izseljevanje trajalo dva do tri tedne.
Berlin. 11. okt. e. Nemška javnost z največjim zanimanjem zasleduje izvajanje nemškega načrta o preseljevanju Nemcev iz baltiških držav. Obe komisiji, ki urejata ta Droblem preseljevanja v Risi in Revalu. delata s polno paro. Po izvršenem načrtu bo Nemčija na isti način preselila tudi Nemce, ki se nahajajo v tistem delu Poljske, ki ga je zasedla Rusija Gre za okrog 100.000 Nemcev v Vzhodni Galiciji in za okrog 48.000 Nemcev v Voliniji. Glede izselitve teh Nemcev v Nemčijo in v tisti del Poljske, katerega ie okupirala Nemčija, so se že začela pogajanja med Nemčijo in Rusijo.
Reval, 11 okt. s. Iz vse Estonske se zbirajo v Revalu Nemci, ki se pripravljajo na izselitev v Nemčijo ter čakajo na nemške ladje. Doslej je zbranih v mestu že več tisoč Nemcev, tako da prenočujejo deloma v zasilnih Drenočiščih Za ureditev zasebnih zadev Nemcev je bil usta-
novljen poseben odbor. Nemci so doslej imeli v rokah 8.5 odstotkov estonskih trgovin.
Pariz, 11. okt. s Havas poroča iz Moskve, da namerava Nemčija svoje poslaništvo v Rigi izpremeniti v generalni konzulat.
London, 11. okt. s. V nedeljo je nemSka podmornica v Severnem morju potopile švedski parnik »Vistula« (674 ton). 18 mot posadke se je rešilo v dva rešilna čolna. Eden od teh je včeraj prispel v Anglijo, drugega, ki ima na krovu kapitana in 8 mož posadke, pa še pogrešajo.
London, 11. oktobra s  Pretekli teden so angleške  kontrolne  postaje     zaplenile 28 tisoč ton blaga, namenjenega v Nemčijo . Od začetka vojne pa doslej je bilo skupno I zaplenjenih 315.000 ton
Nameni Moskve postajajo jasni
Italijanska sodba o politiki Rusije v Baltiku
Milan, 11. oktobra e. Po poročilih do pisnikov, ki jih imajo italijanski listi v baltiških  državah,   ni  nobenega   dvema več, da se je pričela likvidacija vseh baltiških držav. V pogajanjih z zastopniki baltiških držav v Moskvi Rusija ni prikrivala svojega namena   Stalin in Molotov sta v teh razgovorih zavzela popolnoma odkrito tn jasno stališče. Ko se je zastopnik Estonske Selters n. pr. pritožil nad ruskimi letalci, ki so še pred začetkom pogajanj leteli nad Estonsko, je Stalin odgovoril, da se ne čudi, če so mladi ruski letalci v svojem navdušenju to storili. Ko je estonski zastopnik omenil  da je Rusija poslala v Eston sko ne samo določeno štcilo svoje vojske, temveč tudi ogromno spremstvo, je Molotov odgovoril, da določenemu številu voj ske pripada tudi  določeno število pomož nega operacijskega materiala, in da je za-
radi tega Rusija poslala v Estonsko tudi VX) bombnikov, 1000 tankov in več sto strojnic. Ko je estonski zastopnik izjavil nato, da se je s tem Estonska prav za prav popolnoma predala ruski vojski, je Molotov obrnil pogovor na drug predmet in končno rekel, da mora estonsko prebivalstvo v skladu z novimi razmerami spremeniti svojo mentaliteto. Selters je končno opozoril na vse prejšnje pogodbe, ki jih je sklenila Estonska z Rusijo in s katerimi je bila Estonski priznana neodvisnost. Molotov je nato odgovoril, da se Rusija načeloma ne vmešava v notranje zadeve drugih držav, toda Estonska mora svojo notranjo gospodarsko socialno ;n kulturno strukturo prilagoditi novim razmeram, s čimer bo tudi onemogočen sleherni konflikt med rusko vojsko in estonskim prebivalstvom.
Mirovni alari v Berlinu
Včeraj so se v Berlinu in drugih mestih razširile vesti, da je sklenjeno premirje — Demanti je izzval veliko razočaranje
Berlin, 11. okt. e. S silno brzino se včeraj razširila po Berlinu vest, da je an gleška vlada podala ostavko in da je angleški kralj odstopil, da je tudi francoska vlada pred ostavko ter da je bilo na zapadni fronti sklenjeno premirje do 18. oktobra.
Mnogi so sprejeli to vest kot resnično in v mnogih berlinskih ulicah je bilo videti prizore, ki so spominjali na dneve novembra 1918. ko je bilo sklenjeno premirje. V Berlinu je vest povzročila velikansko navdušenje in veselje. Seveda je izzvala tudi radovednost in zanimanje tujih novinarjev, ki so se takoj obrnili na pristojna mesta za pojasnila. Vest ie bila opoldne dementirana kot docela izmišljena in neresnična.
Nemške oblasti so bile v nepriliki. ker so se vsi inozemski dopisniki obračali nanje z Istimi vprašanji. Takoj se ie vse ukrenilo, da se ugotovi, odkod se je ta vest razširila po Berlinu Nekateri so trdili, da io ie objavila neka nemška radijska postaja. Sodeč po naglici, s katero se te vest razširila, se zdi verjetno, da ie bila razširjena po radiu, vendar ie izključeno, kakor trdijo nemške oblasti, da bi io razširila katera izmed nemških postaj. Ce bi bila vest po radiu objavljena, se ie to zgodilo samo na ta način, da se ie kaka inozemska postaja vključila v valovno dolži-
ie [ no kakšne nemške postale Iz nemškega i- vira vest tudi zaradi tega ru mogla priti, ker bi izzvala med prebivalstvom Berlina razpoloženje, ki prav zdaj ni zaželjeno. Zato menijo nemški krogi, da ie bila vest razšrjena iz krogov, ki jim je do tega, da oslabijo nemško moralo Menijo, da so bili na delu agenti angleške tajne službe.
Berlin, 11. oktobra, e. Se vedno se ni posrečilo pojasniti, odkod se je razširila v Berlinu vest o sklenitvi premirja na zapadni fronti ter o odstopu angleškega kralja in padcu vlad v Londonu in Parizu. Večina prebivalstva v Berlinu je sprejela to vest kot čisto resnično in z največUm veseljem ter so množice živahno debatirale po ulicah in lokalih o možnih posledicah in o vzrokih- Zato je učinkovalo kakor strela z jasnega neba, ko ie sinoči bil objavljen nemški demanti teh vesti. V demantiju označujejo dogodek kot frivolno igro angleškega ministra za propagando. To vest ie razglasilo angleško ministrstvo za propagando, pravijo nemški listi, da bi skalilo atmosfero in da bi Anglila lažie izvedla svoje načrte proti Nemčiji, toda Angleži se motijo, če mislijo, da bodo s takimi manevri pri nemški javnosti uspeli
Amerika ne bo posredovala za Ne
cijo
Velik odmev Daladlerovega govora v amerUki javnosti
VPashlngion. 11. oktobra s Havas poroča, da bo po včerajšnjem odločnem Dala-dierovem govoru gotovo prenehala akcija nekaterih senatorjev-pristašev izolacijske politike, ki so skušali pridobiti predsednika Rooscvelta za posredovanje v evropski vojni. Iz okolice predsednika Roosevelta je bilo ponovno sporočeno, da bi bil Roo-sevelt pripravljen posredovati za mir samo, če bi to želeli Anglija in Francija, Po Daladierovem govoru pa ne more biti več nobenega dvoma, da Anglija in Francija mir na podlagi sedanjega položaja odklanjata. Na konferenci novinarjev je Roose-velt izjavil, da ni prejel še od nikogar predloga za mir aH posredovanje. Pristavil je, da ni verjetno, da bi Hitler želel premirje.
Washington, 11. oktobra br. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je izjavil glede na kombinacije o ameriškem posredovanju za vzpostavitev miru v Evropi, da nc bodo Zedinjene države pod vzele v tem času nobene mirovne akcije in da ni bilo v zunanjem ministrstvu o tem nobenih razprav. Zedinjene države niso prejele niti od Nemčije, niti od Francije in Anglije
nobenega uradnega poziva, naj nastopijo
kot posredovalec
Washingion, 11. oktobra s. Brv« predsednik Hoover je včeraj objavil svoj predlog za izpremembo nevtrslnostnega zakona. Predlaga, da se prepove izvoz in prodaja vsega onega orožja, ki ga je mogoče uporabiti za napad ne civilno prebivalstvo, da pa se dovoli izvoz in prodaja orožja, ki lahko služi samo za obrambo civilnog* prebivalstva.
Italija tudi ne
jR/m. 11. oktobra o. V italijanskih političnih krogih demantirajo vse vesti o morebitni diplomatski intervenciji Italije v Parizu in Londonu v prid Hitlerjeve mirovne ponudbe. Prav tako poročajo iz Amsterdama, da sta tudi vladi Belgije in Nizozemske sklenili glede na svojo strogo' nevtralnost da ne moreta pod vzeti nobene pobude glede na nemško mirovno ponudbo.
Postani ln ostani član Vodnikovi družb ml
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, sreda, 11. oktobra 1939.
Štev. _>31
Hutterjev stanovanjski blok v Mariboru
uo.ooo din za nagrada in odkup najboljših osnutkov v mednarodnem natečaju • Domači
arhitekti so dobili prve nagrade
Maribor, 10. oktobra Veleindustrijec g. Josip Hutter namerava graditi velik stanovanjski blok in sicer na zemljišču ob Prešernovi, Maistrovi, Ciril Metodovi in ttazlagovi ulici, ki ga je kupil od unionsite Cruzbe za 000.000 din. To zemljišče bo zazidano z impozantnim stanovanjskim kompleksom, kjer bodo imeli svoja lepa, udobna in moderna stanovanja Hutterjevi uradniki ln vodilni nameščenci. Sedanje gospodarske objekte, ki stojijo na tem prostoru, bodo porušili, na njihovo mesto pridejo nove zgradbe v smislu načrtov.
Da zagotovi čim bolj posrečeno zazldavo tega zemljišča ter zgraditev stanovanjskega kompleksa, je razpisal veleindustrijec g. Josip Hutter mednarodni natečaj za osnutke, ki naj se nanašajo na obstoječi načrt stanovanjskega bloka na omenjenem prostoru. Za razpis je bilo v vrstah domačih, pa tudi tujih arhitektov izredno veliko zanimanje, saj je razpiaatelj natečaja zvišal prvotno vsoto 67.500 din, ki je bila namenjena za najboljše osnutke, na znesek 110.000 din. Bilo pa je tudi v vrstah arhitektov živahno zanimanje za to, kakšne odločitve in sklepe bo storila žirija, ki je bila sestavljena v svrho ocene predloženih osnutkov stanovanjskega bloka veleindu-strijca g. Josipa Hutterja. V žiriji so bili poleg g. J. Hutterja inž. šlajmer, ln2. Jože Jelenec, inž. Baran ter inž. Čopič.
Skupno se je odzvalo 12 projektantov. Žirija si je temeljito ogledala posamezne osnutke ter jih strokovnjaško proučila. Pri tem je prevladalo gotovo pravilno ter umestno stališče, da ne prihajajo v poštev pri idejnem natečaju gotove zasnove, ki so bile v Mariboru v zadnjem času že uporabljene Merodajni so bili vidiki, ki so bili Izraženi v pogojih razpisa in ki se naslanjajo na momente ekonomskih ter estetskih razmer v našem mestu. Žirija je pri proučitvi predloženih osnutkov dognala, da so vsi projektanti posvetili svojim osnutkom temeljito skrb in veliko truda.
Glede na nagrade pa je bila žirija mnenja, da ne more priznati nobenemu od pred-loženim osnutkov prve nagrade. Med osnutki nI namreč nobenega takšnega, ki bi prišel v poštev za realizacijo brez potreb-
Maribor, 10 oktobra.
Bekeffijeva veseloigra v šestih slikah pod naslovom »Neopravičena ura« spada v vrsto tistih odrskih del. v katerih se nam razkrivajo prezanimivi odnosi med šolo in vzgojitelji na eni strani ter dijaki na drugi strani. V povojni literaturi, ki se nanaša na to snovno obravnavanje, ie zaslovela predvsem Fodorjeva »Matura«, ki je doživela ob lanski uprizoritvi tudi v Mariboru prodoren uspeh. Poleg »Mature« pa zavzema nedvomno zelo vidno mesto »Neopravičena ura« Aleksandra Bekeffi-ja, ki jo je prevedel S. Samec.
V tej veseloigri ni globokih dušeslov-nih ali drugačnih življenjskih problemov Vse dogajanje se razvija nekje na življenjski površini brez globljih posegov k pravirom človeškega življenja Ni nobenih umetniških razodetij, nobene ambicije, ki bi kazala, da je hotel pisatelj ustvariti nekaj umetniško vekotrajnega. Odlikuje pa veseloigro prileten, zabaven potek sicer malo verjetnega dogajanja, sijajna odrska tehnika, ki oblikuje učinkovite prizore in obilo situacijske komike, čeravno tudi ta ne poteka iz globin človeške misli ter bistrine.
Režija je bila v rokah našega prvega režiserja Joška Kovica, ki ie ume! vtisniti predstavi prijetni tempo in dinamično vt-stitev posameznih prizorov V središču zabavne veseloigre je Lili Jagrova gdč. Branke Hasbergerjeve. Ta vloga ii ie nudila obilo prilike za popolno uveljavllenie njenega zanosa in igralske polnokrvnosti.
nih večjih ali manjših sprememb. Pač pa je žirija tehtno odredila tri skupine. V prvo in drugo skupino pridejo nagrajenci, v tretjo skupin opa oni projektanti, katerih nenagrajeni osnutki se bodo odkupili.
V smislu soglasnega sklepa atrije so bili določeni za nagrade sledeči osnutki: »axa«, »r«, »Eupallnos«, »Ecee , »M 1712«, nadalje osnutek, ki je označen z rdečo piko v Črnem krogu ter »MS«. V prvi skupini znaša skupna vsota nagrad 45.000 din. V tej skupini so tri nagrade po 15.000 din. Nagrajeni so osnutki »axa«. »Eupallnos« ter Ecce«. Avtorja osnutka >AXA« sta inženjerja arhitekta Jež in Hu-mek iz Maribora. Projektant osnutka >Eu-palinos« je inž. arh. Jaroslav Cemigoj iz Maribora, avtor osnutka »Ecce« pa je inž. arh. Saša Dev iz Maribora. Vrstni red nagrajencev se nanaša le na vrstni red pri odpiranju posameznih osnutkov.
Skupni znesek, ki je namenjen za nagrade v drugi skupini, je 40 000 din. Vsak od 4 nagrajencev dobi nagrado 10.000 din.
V drugi skupini so v smislu soglasnega sklepa žirije sledeči projekti: »R«, rdeča
točka v črnem krogu, »M 1712« ter »MS« Osnutek s>R« Je prispeval arh. A. P. Lav-renčič iz Beograda. Avtor osnutka rdeče točke v črnem krogu ni navedel naslova. Osnutek »M 1712« je izdelal inž. Herbert Drofenik, arhitekt iz Maribora. Osnutek »MS« pa inženjerja arhitekta dr. Josip Rit-trich in Josip Hruby iz Prage.
Tako je bilo za nagrade porabljenih skupno 85.000 din. Od določene vsote 110.000 din ostane torej za odkupe 25.000 din, tako da pride na vsak odkupljeni osnutek vsota 5.000 din.
Projektanti so vsak na bvoj izviren način skušali rešiti nalogo, ki je bila določena za mednarodni natečar Izredno je zanimiva primerjava tehtnih zasnov. Nekateri so projektirah veaik stanovanjski blok kot nedeljen Pri drugih te nedeljenosti ni Večina projektantov predvideva velika, šti-risobna stanovanja z vaem najmodernejšim komfortom. Pri nekaterih osnutkih pa prevladujejo tudi manjša stanovanja. Posebno važen je bil problem fasade. Pri nekaterih projektantih je fasada uprav veličastna ter impozantna, pri drugih pa spet
eanBsejHeaMnvBes^^^HaaaBHKnennsjeaa
Rasbergerjeva   nam   le  predstavila eno
svojih najboljših in najbolj prepričevalnih kreacij. Izredno simpatičen ie bil Na-krstov dr. riaidiei Zelo ra/.fcibana in vihrava ie bila Trude Hoiimanova Danice Savinove. Razen tega so še sodelovali Danilo Gorinšek v komični vlogi Viljema Jagerja, M. Zakrajškova kot njegova žena. Just Košuta kot odvetnik. Ema Starčeva v vlogi njegove mondenske žene Lo-ne. Dobro podčrtan je bil Košičev profesor Kučera, prav tako profesor Wagner Pavla Kovica, ravnateljica Vide Kovičeve in profesorica dr Wurm. ki jo je podajala S. Gorinškova. Zanimivo ie da ie odrski delež dr. Wurmove skorai povsem adekvaten z vlogo dr. Mozoljčeve v »Maturi«, ki jo je tudi kreirala S. Gorinškova. Sijajen lik stremuške gimnazijke ie ustvarila E. Kraljeva. Romantično nastrojenega akademika Obbricha ie interpret.ral Edo Verdonik. Razen tega so še sodelovale v manj vidnih vlogah Ljuba čepičeva kot kuharica Rezi, Ana Tovornikova v vlogi sobarice ter Ida Zoharjeva kot prodajalka v slaščičarni
Vseh šestero slik je bilo smiselno opremljenih Kožuhovino za dame je posodila tvrdka P, Semko. Premieri ie prisostvovalo številno občinstvo, ki ie gledališče zasedlo do zadnjega sedeža Razpoloženje med občinstvom ie bilo odlično, kontakt med odrom in oubllko izredno intenziven »Neopravičena ura« te kakor lanska »Matura« Telo vžgala Občinstvo, ki si želi par priletnih zabavnih uric. si Vo to predstavo rado ogledalo. — V.
popolnoma neučinkovite, ker so poevečali pozornost reševanju drugih problemov, predvsem tlorisnih vprašanj.
Stanovanjski blok velelndustrijca g. Josipa Hutterja bo nedvomno najmonumen-talnejša gradnja povojnega Maribora. Zazidava bo v smislu razpisa štirinadstropna, oziroma petnadstropna. 8 takšno zazldavo velikega kompleksa bo dobil ta del mesta v bližini mestnega parka povsem novo lice in nov pečat. S podelitvijo nagrad je dovršena prva faza priprav za ta veliki stanovanjski kompleks. Sedaj bo sledila dru ga faza. to je čim bolj posrečene spremembe posameznih načrtov, ki bodo prilagođeni osnovni zamisli razpisa Sporedno bo sledil tudi razpis ofertalne licitacije za gradbena dela. Vse to bo povzročilo, da se bod.t priprave zavlekle preko zime in najbrž^ tudi do prihodnje pomladi.
V interesu Maribora samega je. da bi se gradbena dela čim preje pričela. Ne gre le za pridobitev veličastne stavbe, ai j k tudi za olajšanje stanja na našem mariborskem stanovanjskem trgu. Računati je namreč, da bo v novem Hutterjevem stanovanjskem bloku ob Ciril Metodovi, Maistrovi, Prešernovi in Razlagovi ulici najmanj 100 novih, najmoderneje opremljenih velikih stanovanj, v katera se bodo takoj po dograditvi vselili Hutterjevi uradniki ter uslužbenci. To število se bo v Mariboru zelo poznalo in bo imelo nedvomno svoje odmeve tudi pri visini najemnin.
Ta pobuda g. J. Hutterla pa ni prva. Delavci Hutterjeve tekstilne veletvornlce Imajo namreč na Pobrežju svojo lepo stanovanjsko kolonijo 25 stanovanjskih hISIc, k? so na zunaj in znotraj zelo lično ter prikupno urejene.
Odločitve žirije v zvezi z omenjenim stanovanjskim blokom so prinesle lep uspeh našim domačim predvsem mariborskim arhitektom, ki so imeli spet priliko, da dokažejo svoje odlične sposobnosti v zamisli ter izvedbi idejnih načrtov Spričo tega je tudi želeti, da bi bila grdabena dela poverjena domačim ljudem, ki naj se jim tudi želeti, da bi bila gradbena dela po-tudi pri praktični izvedbi pomembnega in velikopoteznega načrta.
4 do 5.50, biki za klanje 3 do 4 50. klavna krave debele 3.50 do 4.75, plemenske krave 3.50 do 4.75 krave klobasarice 2.25 do 8.25, molzne krave 3.75 do 5, breje krave 3.25 do 4.50, mlada živina 4 do 5.50, teleta 4 do 5.50. Prodanih je bilo 406 komadov. Mesne cene so bile: volovsko meso I. vrste 10 do 12 druge vrste 8 do 10. meso bikov krav in telic 6 do 12 telečje mesc prve vrste 10 do 12, druge vrste 8 do lt din Svinjsko meso sveže 10 do 15 din za kg.
— Spin Sen konj v reklamno t*blo. V
Slovenski ulici se je splašil konj, ki se je zaletel v reklamno tablo, ki je namešče na na hiši štev. 28 v Slovenski ulici, šipe na reklamni tabli so razbite in ima last nik omenjene reklamne table fotograf g Josip Japelj nad 300 din škode.
— Razne vesti. Doslej se neznani zli-kovec je s kamnom razbil šipe na oknu stanovanja zobozdravnika dr. Leva Kaca v 8. nadstropju hise štev. 22 na Aleksandrovi cesti. K sreči ni bil nihče pošKodo-van. Storilca išče policija. — Višjemu carinskemu kontrolorju Trifunu Vojoševiču stanujočemu v Cankarjevi ulici 36, je izginila iz kletnih prostorov 500 din vredna preproga. Tatvine je osumljena neka služkinja, ki jo sedaj išče policija, — Iz sta novanja postrežnice Alojzije Cerer v Smetanovi ulici 48 je doslej še neznani tat ukradel ročno torbico, v kateri je bilo 6 zastavljalnih listkov ter srebrna ženska ura. Cererjeva trdi da ima nad 3000 din škode. — Izpred kina »Esplanade« je izginila s kolesa Via dimi rja Kesusa sesal-ka, vredna 150 din. — V Stritarjevi ulici sta trčila kolesarja Josip Podaj in Vi-ljem Pesek Pri karambolu sta se obe kolesi pokvarili d očim sta kolesarja odnesla zdravo kožo. — Na cesti med Šoštanjem in Topolšico je neto avto zavozil v dvo-vprežnl voz posestnika Ivana Ferlinca Pri karambolu je dobil lažje poškodbe šolski upravitelj Alojz Menart.
Mariborske gledališč-
Sreda  11. okt. Zaprto. (Gostovanje v Celju.)
Četrtek, 12. okt.   ob 20.: Neopravičena
ura  Red C. Petek, 13. okt Zaprto. Sobota. 14. okt. ob 20.:   Celjski grofje
Red B.
*
Zakasneli gledališki abonenti se opozarjajo, da ae je vrstni red sicer že pričel, da je pa tu pa tam še nekaj sedežev na razpolago. Treba pa se je čim preje prijaviti pri gledališki blagajni.
Iz Cella
—c Drevi bo gostoval« v Cel ju mariborsko Narodno gledišče. Nova sezona Mestnega gledališča v Celju se bo pričela danes z gostovanjem mariborskega Narodnega gledališča, ki bo uprizorilo ob 20. Shawovo komedijo »PvgmaUon«. Predstava je za abonma.
—c Ljudsko vseučilišče v Celja je na obenem zboru v ponedeljek zvečer izvolilo dosedanji odbor ki mu že 18 let predseduje vladni svetnik g. Emflijan Lilek. Na novo je bil izvoljen v odbor učitelj g. Janko Pogačnik. Na ljudskem vseučilišču je bilo v lanski sezoni 17 predavanj, med njimi 8 skioptičnih. Predavanje je obiskovalo povprečno 65 oseb. Društvo ima 136 članov nasproti 112 v prejšnjem poslovnem letu. Nova senona predavanj se bo pričela v kratkem. Predviden je tudi poseben pedagoški teden s vrsto pedagoških predavanj.
—c Dva napada. Pri kožuhanju sta se v petek sprla 26-letni posestnikov sin Karel Rezec iz Trobnega dola pri Laškem in Za-puškov hl»T>pr \t. Velikih Grahovš pri La-
■m. V prepiru je pograbil hlapec samokres in ustrelil Rezca v trebuh. Istega dne je v Donački gori pri Rogatcu neka dni-narioa s kolom napadla 44-letno dninarico Marijo Mikuličevo in jo močno poškodovala po obrazu. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnico.
—c Nesreča ne p©«va> Pri delu v tekstilni tovarni >Metki< v Celju je stroj v ponedeljek popoldne zgrabil 221etno delavko Marijo Jel&čevo z Lave prt Celju in ji zmečkal desno roko v zapestju. V ponedeljek si je 181etui trgovčev sin Avgust
Debenjak iz Celja pri padcu na Polulah zlomil levo ključnico. Istega dne je padel 261etni Drago Vei-bič. zvaničnik iia sie-skem načelstvu v Laškem, doma po stopnicah in si zlomil levo nogo v členku. V nedeljo zvečer je skočil 431etni železniški sprevodnik Florijan Kolone z Zidanega mosta na postaji Jevnici pri Ljubljani ob odhodu osebnega vlaka na stopnice vago.
Maiibor, 10. oktobra Posestnik Anton slamberger iz Zirkov-cev se je te dni mudil v Mariboiu, kjer je dvignil 18.000 din. ki mu jih je izplačala neka zavarovalna družba kot zavarovalnino za pogorelo gospodarsko poslopje, šlamberger je denar htanil v neki železni kaseti, ki jo je zaklenil v omaro.
Pri Slambergerju je že več let zaposlena kot služkinja 251etna Genovefa Majhe-nič, ki je sicer pridno delala, bila pa je skoraj vsak dan vinjena. Ker je Majhe-ničeva vsak dan nosila v mesto mleko, si je g. šlamberger vinjenost svoje služkinje tolmačil tako, da se pač vsak dan sestane s kakšnim fantom, ki ji plačuje zapi-tek. Te dni pa je posestnik šlamberger izvedel od nekega soseda, da njegova služkinja Majheničeva pije na polju oziroma travniku, kjer je pasla živino. Tudi je g. Šiaraberger do znal, da je Majheničeva v neki zrkovski gostilni menjala tisočak, šlamberger je šel takoj pogledat v svojo železno kaseto in ugotovil da mu manjka tisočak. O zadevi je takoj obvestil orožnike, ki so Majheničevo zaslišali in preiskali. Našli so pri njej okoli 600 din gotovine. Pri zaslišanju je Majheničeva iz-
Ljubljana, 10. oktobra. Nekatere je začela resno skrbeti letošnja nadprodukcija žganja. Skrbi jih predvsem zaradi tega, ker bo žganje šlo težko v denar. Ce kdo pri tem še pobožno zavije oči, češ. kaj bo, ko se bodo ljudje začeli utapljati v povodnji žganja, je za tem vzdihom več hlnavščine kakor iskrenosti. Pri nas so bili doslej še vsi tisti redki preroki, ki so pridigali ljudem, da je žganje strup, deležni zasmeha. Žganje spada pri nas v folkloro, žganjekuha na kmetih med domače praznike kakor koline In žgane pijače veljajo za zdravilo Ne samo med kmeti, temveč tudi med meščani, ln sicer med tiste vrste zdravil, ki jim »bolniki« najbolj zaupajo. . Znanstveno obravnavanje alkoholizma pri nas je zgolj teorija in težko je reči koga. razen znanstvenikov še zanimajo izsledki takšnih obravnav. Da se za mnogimi znaki degeneracije našega ljudstva skriva žganje, je bilo že večkrat ugotovljeno, a ta ugotovitev nikog-ar ne gane. kakor če ugotoviš: včeraj je deževalo . .. PREVEČ ŽGANJA — PREMALO KRUHA
Kdor vse to kljub vsemu dogleda do dna. navadno resignira, češ, saj ne moreš nič spremeniti! V resnici je težko spremeniti ves način življenja preprostih ljudi in če ne spremeniš tega načina, ne moreš tudi odpraviti alkoholizma. Vsi, ki hočejo zatirati alkoholizem pri nas, se morajo pač zavedati, da pitje alkoholnih pijač na deželi pogosto samo nadomestuje kruh. Marsikje žganje zjutraj nadomešča zajtrk. Pri težkem delu se kmečki delavci krepčajo z žganjem in vsaj zdi se jim, da delajo mnogo lažje, če jih podžiga žganje. To že spada povsem v način življenja na kmetih, kar velja zlasti za vinorodne kraje Najpreprostejši način uporabe sadja in tropin se jim zdi prekuha van je v žganje. Za žganjekuho pa ne prihajajo v poštev samo slive, temveč, tudi kakor rečeno, tudi tropine. Med žganjem bo sicer letos prevladovala sllvovka, vendar Imamo pri nas vsako leto, tudi ko ni eliv, dovolj prilike
tožiti nad nadprodukcijo žganja. Toda navadno pri tem vzdihovanju nad »zastrup-ljenjem z žganjem našega ljudstva« pozabimo pripomniti, da imajo pri nas ljudje Žganja toliko preveč, kolikor imajo premalo kruha.
KAJ PA SADNT SUŠILNICE? Morda bo kdo na to odgovarjal, češ, saj zdaj skušamo ljudi odvaditi prevelikega pijančevanja in nesmotrene uporabe sadja z zidanjem sadnih sušilnic po vaseh. Akcija za sušenje sadja je vsekakor silno potrebna in se je moramo vsi veseliti. Želimo ie, da bi bila kmalu v vsaki vasi vsaj po ena sadna sušilnica. Vendar tega še ne bomo tako kmalu dosegli. Žganjekuha bo s povečanim sušenjem sadja v resnici omejena, vendar to še ne pomeni, da bi ljudje ne cenili več žganja, odnosno, da bodo cenili bolj suho sadje. Se vedno bo dovolj sadja za žganjekuho, dokler bo žganje Imelo takšno veljavo med ljudstvom ln tudi med meščani, kakršno ima. Spomnite se samo. kako so naši meščani srečni, če lahko kupijo steklenico žganja pod roko in da je nekaterim izletnikom glavni namen izleta, kako bi se oskrbeli z žganjem! In kako bi naj spreobrnili kmečke ljudi, ki cenijo žganje kot nalžlahtnejšo pijačo in kot najučinkovitejše zdravilo?!
ZAKAJ SO SUŠILNICE POTREBNE Sušilnice sadja so res Izrednega pomena za naše pod©**lj« in so potrebne že ne glede na žganjekuho. Koliko sadja še vedno zgnije ob dobrih sadnih letinah na kmetih, ker ga ne morejo konzumirati! Vprav neverjetne bi se zdele številke o neizkoriščenem sadju ra kmetih, če bi jih kdo izračunal. V sadnih okrajih, oddaljenih od večjih mest ter živilskih trgov, zgnije celo mnogo zelo žlahtnega sadja, n. pr. breskev. S tem ni rečeno, da ljudje sadja sploh niso su-Slli. Nasprotno, v vinorodnih krajih je že stara kultura sušenja sadja. Toda ljudje prav jeseni poerosto ne utegnejo sušiti sadja, ker je tedaj naiveč dela. a sušenie je precej zamudno. Dobro sušeno sadje iz vinorodnih krajev navadno ne prihsla na trg, ker ga ljudje porabilo sami. Krhljl pa. ki so naprodaj na ljubljanskem trgu. so skoraj neužitni, te zaradi samega konzuma dobrega suhega sadja v mestih je treba ustanavljati sadne sušilnice.
ZAKAJ NIHČE NE UGRIZNE V TO JABOLKO...
Težko je reči, zakaj se ob priliki razprav, kako bi koristno uporabili sadje in omejili žganjekuho, nihče ne vpraša, zakaj
na. Zaradi močnega sunka pa je padel e stopnic na tla. Pri padcu se je poškodoval
po čelu ter si zlomil in izpahnil desno roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
celjsko gledališče Sreda,   11.   oktobra  ob  20.: Pvgmalion.
Gostovanje    mariborskega gledališča
Otvuntvena piedstava.
povedala, da je dobila tisočak ou nekih lovcev, ki so imeli lov, denar da je aobila zaradi tega, ker je povedala, kje so srne Orožniki tem;: zagovoru seveda niso verjeli in so Majheničevo ponovno zaslišali. Končno se je služkinja vdala in povedala, da je denar ukradla svojemu gospodarju. Dejala je. da ga je kradla radi tega. ker ni imela denarja, da bi si kupila cigarete in vino. Denar je kradla s pomočjo ponarejenih ključev, ki so jih našli orožniki v njenem kovčegu.
Ker pa je sL.mberjrerju v zadnjih mesecih na tajinstven način izginilo 7000 din, ki jih je imel prav tako shranjene v kaseti v omari, domnevajo, da je tudi ta denar ukradla Majheničeva. Zanimivo je, da sta si prav zaradi tega denarja skočila zakonca Slamberger v lase. ker sta drug drugega osumila tatvine cenarja. Sedaj pa je zadeva pojasnjena in ni vzel denarja nihče drugI kakor Majheničeva. ki si je privoščila vsak dan dobro malco. Tudi je preiskava ugotovila, da je kar na veliko plačevala raznim osebam, zlasti moškim, velike cehe.
Majheničevo so orožniki aretirali ter jo odgnali v sodne zapore.
žganjekuha in primerno obdavčena, zakaj
kotli niso zapečateni. Prejšnje čase žganjekuha ni bila prosta. Bila je znatno omejena, čeprav so mnogi kmetje kuhali žganje ilegalno. Kmetje so videli seveda v ukrepih proti prosti žganjekuhi omejevanje svobode in z davščino se niso mogli nikdar sprijazniti. Morda se jim je zaradi tega zdelo žganje še bolj dragoceno, da so ga še tem bolj cenili. Toda obdavčitev žgan jek uhe je imela vendar tudi dobro stran: konzum žganja je bil manjši. Vemo, da velja za sovražnika kmetov, kdor zagovarja obdavčenje žganjekuhe, vendar nas to ne more zadržati, da bi ne zapisali resnice o žganjekuhi. Med ukrepi za zatiranje prevelike produkcije žganja bo morala biti U reden! vsekakor obdavčitev, ki bo še najučinkovitejša V to jabolko pa letos ni hotel nihče ugrizniti in zdi se. kakor da so se nekateri skrivaj celo veselili prebogatega blagoslova žganih pijač . ..
Nekateri se pa tudi resno vznemirjajo zaradi nevarnosti letošnje nadprodiikrljV žganja. Napovedujejo poboje in druge zločine v pijanosti, ki jih je pri nas tako ve* dno mnogo. Vendar to še ni najhujše, tako očitne zle posledice prevelikega uživanja alkoholnih pijač; hujše so posledice, ki se ne pokažejo takoj, škoda, ki je nepopravljiva. O tem bi naj spregovorili biologi in zdravniki. Naša inteligenca bi ne smela biti slepa in gluha za tako usodne pojave. Nekateri naši znanstveniki so sicet začeli tudi pri nas raziskovati alkoholizem, a njihovi izsledki bi morali zanimati pred" vsem tiste, ki vodijo usodo našega ljudstva.
Tatovi niso izbirčni
Litija, 10. oktobra Ko si je naša trafikantka, ki ima kiosk na levem bregu Save ob mostu, hotela zakuriti v trafiki, n! hotelo vleči Traf -kantka je pogledalR. kaj je z dimnikom. Bila je zelo presenečena, ko je opazila, da ji je nekdo ponoči ukrade! — dimn k Pločevinaste cevi, ki so štrlele iz kioska Tatovi res niso izbirčni.
Tudi Se lanove na gra-£ki E>obravi je oni dan obiskal rokomavh. Gospodinja je h la sama doma s hčerjo. Ker je pes močno lajal in cvilil, je gospodinja šla rK>gumno pogledat, kaj je. Opazila je. kako se pes mikasti z nekim moškim, ki je pa pobejr-nil, čim mu je posvetila v oh?-az Pes je bil močno ranjen. Selanov pes je v kratkem času zdaj že drugič pregnal tatove Tzku-pil jo je tudi prvič, ko'ga je tat peM z neko kislino.
Vstopila sem v bol/šv l tubi ionsko mesarijo, da bi kupila za prihodnji dan mesti. Ker je bilo precej odjemalcev, sem ostala bolj zadaj in — čakala. Pri tem sem bila nehote priča nasledn temu doendku
V lokal je privihrala na videz neka bolj-ia služkinja in se s Milo prerita k pultu. Vrgla je pred mesarja zavitek, oblastno rekoč: »Dajte mi kaj drugega, tega nai mucek noče iestifm
Ljudje so se namuznili, nekateri so počili v smeh Seka ženska ki ie videla na razgrnjenem papirju, tisti res lep kos dui-mka, je pripomnila:
— P hi, takele duHce bi Se jaz Jedla, pa da jih maček noče zreti . . ./
Vsi so se zasmejali.
Mesar se je prvi zresnil Gotovo se mu to ni prvič pripetilo.
— Če pa tega noče jesti, — pa »šn'ce/-ček« vzemite!— Ogledal se je, kje bi bil kak boljši kos za zrezek, ki b' teknil mucku. Odrezal je lep kos ter g« na papirju položil pred deklo.
— To je vendar premalo za 2 dinar jal — se je razburila.
— Pa kupite za 5 din, če hočete, da bo vaš mucek sit!
Služkinja je pograbila meso in se predla iz prodajalne. Kavgoči so se po smejali.
Ali je potreben tu v današnjih dneh, ko imajo ponekod 500 gr. mesu na teden — pa ne za mucke če ga sploh zase dobe — ie kakšen komentar? _
NAROBE SVET —- Tisti trije gospodje, ki si sedel včertj z njimi v kavarn . so bili gotovo tvoji dobri znanci.
— Da, črnolasi je ded sivolasi njegov sin, plešasti p« njegov vnuk.
Mariborske in c
— Športne novice. Prihodnjo nedeljo ne bo na področju LNP nobenih prvenstvenih tekem, pač pa bo drugo kolo pokalnih tekem LNP. V Mariboru bo tekma med ISSK Mariborom in SK Železničarjem, v Murski Soboti pa se bosta srečala SK Mura in Čakovečki SK.
— Nočno lekarniško službo imata tek. teden Vidmarjeva lekarna pri Sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20—05. ter Sa-vostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3. tel. 22—70.
— Z državnega tožilstva, šef državnega tožilstva dr. M. Zorjan je odšel na dopust. V odsotnosti ga zastopa državni tožilec g. dr. Trampuž.
— Motorno kolo v konja. Nedaleč od Pod-lehnika je za vozilo motorno kolo v kmečki voz. Konj je dobil tako usodne poškodbe, da so ga morali zaklati. Motocikllst je odnesel k sreči le lažje poškodbe.
— Ritmična in ortopedJčna glmnastiKa sta važna činitelja za harmonični razvoj telesa duha in duše. V Mariboru je veliko zanimanje za tečaj Mirjane Janeckove v Narodnem domu.
— Nova tržnica, »Delavska Politika« poroča v številki 116: »Seja mestnega sveta se bo vršila v četrtek dne 12. t. m. v mestni posvetovalnici. Na tej seji bodo med drugim razpravljali tudi o načrtu za zgraditev nove tržnice in o najetju posojila v znesku din 4,800.000 iz kaldrmln-skega fonda za dograditev carinarnice. Končno se bo torej pričel mestni svet vendarle bavi ti z vprašanjem zgraditve nove mestne tržnice, za katero že leta in leta moledujejo mariborske gospodinje, kakor tudi vsi prodajalci blaga na trgu. Vprašanje mestne tržnice je kakor rečeno važno za vse prebivaltvo v našem mestu, »ato bi bilo prav, da mestno poglavarstvo pojasni javnosti, kje namerava graditi in kako Izgledajo načrti nove mestne tržni' ce. Sedanji občinski svet tvorijo svoječas-no imenovani mestni gvetniki, »to Birse plasti nimajo vpliva na komunalne aade-y©( o katerih pa bi morali seveda odločati le davkoplačevalci po svojih v tajnih volitvah Izvoljenih mestnih svetnikih. Pri določitvi prostora, kjer na bi stala nova rrestna tržnica, se je 2?asti treba ozirati na to, da bo v sredini meeta, kjer so s*- I
tkoliške novice
danje skušnje pokazale, da je trg v Stross-majerjevem drevoredu mnogo preoddaljen,
zlasti za gospodinje iz Melje, in magda-
lenskega predmestja.«
— Kulturne novice. Drevi bo v dvorani Delavske zbornice predavanje prof. Teply-ja o francoski revoluciji v okviru nove predavalne sezone tukajšnje »Vzajemnosti«. — Ljudska univerza v Mariboru začne svojo novo predavalno sezono v petek 13. oktobra. Ob lSOletnici velike francoske revolucije predava univ. docent dr. Ivan Zwitter iz Ljubljane o pomenu francoske revolucije. — V kratkem otvori svojo novo predavalno sezono tudi Ljudska univerza v Studencih.
— Iz neprevidnosti sam zažgaJ hišo. V Topolsici je »gorelo gospodarsko poslopje tesarja Antona Brložnika Poslopje je zgorelo do tal ln trpi Brložnik okoli 12.000 din škode. Orožniki so v teku preiskave glede vzrokov požara zaslišali tudi Antona Brložnika, ki Je priznal, da je v gospodarskem poslopju izgubil gorečo cigareto, ki je pa ni pobral. Ogorek cigarete je zanetil slamo in tako se je ogenj razširil na vse poslopje. Orožniki so Brložnika zaradi malomarnosti ovadim državnemu tožilstvu.
— Poškodbam je podlegel. Poročali srno o težki prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti pri Limbufiu, ko je obležal pod kolesjem avtomobila COletni tesar Anton Sauprl iz LimbuAa. Sauperla so odprem ili v mariborsko bolnico, kjer pa Je kljub prizadevanju zdravnikov, da bi mu rešili življenje, podlegel poškodbam in umrl.
— Mestna občina nadaljuje % nakupom hiš v Stolni ulici. Na Četrtkovi seji mestnega sveta mariborske mestne občine je tudi točka, ki se glasi »Dražba in nakup hise Stolna ulica 10. Pavlic Terezija«. V smislu svoječasnega sklepa mestnega sveta bo mestna občina sčasoma pokupila vse hiše na desni strani Stolne urice, ki jih bo podrla Na ta načdn bodo lahko Stolno ulico razširili, kakor to predvideva novi regulacijski nacrt Maribora.
— Sejemske novice. Na mariborski živinski sejem dne 10. oktobra so prignali kmetje 7 kanj, 33 bikov, 130 volov, 370 krav in 9 telet, skupno 549 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.75 do 5. poiaebeli voli 3.25 dO 3,75, plemenski voli
»Neopravičena ura« v mariborskem
gledališču
Tudi četrta premiera v leto3n]i sezoni je dosegla
lep uspeh
Z gospođarf evim denarjem je plačevala cehe
Zanimiva zgodba o ukradenih sedmih tisočakih
Zakaj žganjekuha
ni obdavčena?
Obdavčenje bi bilo Se najučinkovitejše sredstvo proti
preveliki produkciji žganja