160. itnilki. I LMjMl, i tank, li jiliji l§n XLV. lelo. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravaiftvu prejcnian «*> leto.......K 24— ćete leto.......K 22*— pol leta........ 12-— pol leta.......m H--_ četrt leta ..••... 6*— četrt leta......, 5*50 na mesec.......2-— na mescc • . . • . . 1*90 Dopisi n*j se frankirafo. Rokopisi se ne vrača jo. UredaUtro: KnaflOTa mllca *L 9 ač tako, da se Nemcem vse obnese, Slovencem pa narobe vse izpodleti. Pri teh volitvah bi Slovenci \emcem lahko nogo nastavili, da bi gotovo pad li. Pa Slovenci so pošteni in ne rarajo prijeti za orožje. ki ni Čisto. ! >r. Karei baron Born oddaja effck-triko za razsvetljavo in menda tuđi kakor gonilno silo. Nekateri Nemci, ki plačajo imenovanemu baronu elek-triko samo za razsvetljavo. so vpregli elektriko tuđi v različne dru-?e jarme. Napravili so si, kakor se govori splosno po Tržiču, električne iikalnike, samovare. peči in ventila- torje. To seveda vse skrivaj in brez vednosti lastnika električne centrale, kateri je imel precejšnjo škodo, Ko je namreč baron Born dognal, kako mu jemljejo električni tok, se je to- gotil in pretil, da krivične^e ovadi kazenskemu sodišču. Ako bi bil raz- jarjeni baron uresničil svojo grožnjo, [ bi bilo odpad'o nekaj nemških in j nemškutarskih volilcev. Ker so vo- litve pred pragom, so se lepo poni/a- j li, prosili barona odpuŠčanja in mu 1 menda povrnili škodo. Tak i so Nem- j ci proti Nemcu, kakšni nai bodo po- j tem proti Slovencem! VenJar je Še »Josti roienih S!o-vencev m Slovenk, ki Nemcem bolj zaupajo kakor domačim. To so pač slepci, ki nikdar ne spiegledajo! ; Krivičnost nemskih veljakov pri-| ča tuđi to. V tr/iško ljudsko solo je ! všolana tuđi občina Sv. Katarina in 1 podobčina Bistrica. Podobčina Bistrica ima za podžupana Lavrencija i Alijančiča K volitvam v kra'ni šolski ; svet, ki so bile meseca funija t. 1.. je dal povabiti tržiski župan Janeza i Paplerja, posestnika v Bistrici št. 6, * k volitvam, ki bodo dne 19. iulija, i ker je prvo volitev c. kr. okrajno i glavarstvo v Kranju razveljavilo, pa j je dal poklicati Matevža Mokorela, } posestnika v Bistrici št. ?n.Torej vsa-: kokrat đrugega^ pa nobenkrat pra-? vega. Zakaj tako ravna župan Karei j B. Mallv? i Morda misli, da bo !ažje prego- l voriti Janeza Papleria in Matevža I MoMDrela. da bi potegniia z Nemci, i ker ništa tako izobražena in zaved- na, kakor Lovrenc Alijančič. Ali pa si je pustil s tem, da ni obvestil o vo- litvi nobenkrat pravega. odprta vra- ' ta za morebitno pritožbo. Nepošteno i je tako ravnanje in župan, ki je pri- j segcl, da se bo ravnal po zakonih, ne bi smei tako delati. Tako in ena- ko bi tuđi župan Karei B. Mallv ne postopal, če bi mu c. kr. oblasti malo bolj na prste gledale. Ali kaj. ko za Nemce ne velja kazenski zakonik. Vsakega drugega župana, ki županu- je tako. bi bili že pritisnili Tako se vojskujemo Slovenci v Tržiču, oprti sami nasc, brez pomoči od drugod. Pogum nam daic samo to, da vse. kar je krivično. ^ ratko trpi. da bo kmalu. kmalu kr:n tuđi krivic, ki jih delajo tržiski *emci Slovencem, dasi imajo od njih svoje bogastvo. Da bo na to prav kmaiu. volite vsi trž '- ~ venci in tržišk Slo- venke, ako ie v va^ samo še nekaj ponosa in samo še iskrica ljubezni do onega jezika, v katerem ste prvič iz-govarjali imeni: ata, mama, slovenske odbornike. Ako boste tako ravnali, vas bodo blagoslavljali vaši potomci in vas bo poveličeval ves slovenski svet. Verjemite domačinu več, kakor tu-jemu človeku. zanesite se na besedo onega bolj, kakor tega. Slovenci! Slovenke! pokažite se take dne 23. julija in ne boste se kesali. Župnik, testament in drž. priivnik. Župnik J. 2agar v Pečab mora biti jako predrzen človek, kajti na glavi ima velik kup masla, pa ven-der sili na solnee. Pred nekaj dnevi smo na kratko poročali, kako je ta župnik poskusil uleti par sto kron za bisago in sicer smo to poročali sele potetn, ko je bila stvar že izročena drž. pravdni-štvu. Župnik Žagar pa ni počakal, da dožene sodna preiskava. kako je s to njegovo zadevo, marveč je hitel nam poslati — popravek. Ta popravek bi mi prav lahko vrgli v koš, ker ne od-govarja predpisom tiskovne^a zakona. Priobčujemo e:a pa vender, že da bo javnost spoznate, kako predrzen je ta župnik. »Popravek« župnika J. Žagarja se glasi tako-ie: ^>S1. upravniščvu »SI. Naroda^. Popravek. Sklicujoč se na parag. 10. tisk. zakona z dne 17. dec. 1862. drž. zak. št. 6 ex 1863 zahte-vam z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem »testament — duhovnik — državni pravdnik« v št. 152 z dne 6. julija 1912 Vašesa lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da je pokojni Janez Stenko iz Peč pred svojo smrtjo delal pismeni testament. 2. Ni res, da so tri priče pod prisego potrdile. da je .?. Stenko voli! samo 400 K /a dve ust. sv. maši. 3. Ni res, da je župnik sam iz svoje volić v testament zapisal še okroglo lOfin kron za sv. maše in s tem poskusil oškodovati dediče; res pa je, da si je župnik s svinčnikom zazna-movnl le to, kar ic pokojni Stenko izrećno želei in prosil, da se zgodi po njegovi smrti glede sv. maš. Peče, dne 9. julija 1912. J. Zagar, župnik. Priznati moramo: župnik 2a-gar je predrzen človek. V dokaz tega naj nekoliko obširneje in natanč-neje pojasnimo ćelo to umazano te-stamentno zadevo: Dne 28. februarja 1912. je umri v Pecah št. 18 najbogatejši tamošnji posestnik Janez Stenko. Takoj po smrti je poslal župnik Jože 2agar so-dišču nekak zapis dto. Na sv. Matije dan, dne 2f>. fehruaria 1912. ki nosi naslov: »Zaznamek. Moja poslednja volja. Testament. (Velja ustmeno)«. V tem zaznamku je nazadnje zapisano: »Pričujoči: Jožef 2agar, Franc Barlič, t Janez Stenko, podpisal Jožef Ža^rar, Janez Wettoraz, Janez Mal. priče.« Ta zapis je spremil župnik 2a-gar na sodišče še s dopisom, v katerem sodišču zatrjuie, da je niegova vsebina v resnici prava in čista pokojnikova poslednja volja, in prosi sodišče, naj vse v smislu tega zapisa uredi, ker bi bila vsaka izprememba blagru Stenkotove hiše v kvar. Temu zapisu bi pripisoval gotovo vsakdo absolutno vero, saj je od pokojnika sames?a podkrižan, in od toliko prič podpisan. Ker pa so bili glasom tega za-znamka pokojnikovi starejši otroci, i. s. najstarejši sin Franc Stenko in najstarejša hči Barbara Ravnikar ze-lo znatno prikrajšani. so se začeli zanimati za postanek tega zaznamka. Zlasti so dognali, da isteka ni pokojni Janez Stenko sam podkrižaf, tem-več da je ta križ naredil župnik Jože Žagar. Med tem pa je sodišče že izro-čilo notarju g. Janku Rahnetu Sten-kotovo zapuščino v obravnavo. Sodišče je to storilo, ker niti od daleč ni moglo dvomiti o popolni resnično-sti zaznamka. Tuđi notarju Rahnetu se nišo vzbudili nobeni dvomi, in je ra/pisal obravnavo na dan 2. aprila 1912, pri kateri je obravnaval z de-diči na podlagi zaznamka. in odredil cenitev zapuščine na 18. in 19. aprila 1912. Se predno se je vršila cenitev, pa sta predlagala dediča Franc Stenko in Barbara Ravnikar zapri-seženo zaslišanje oporočnih prič, da bi dognala, kakšen testament je pravzaprnv umrli Janez Stenko na- redil — pismen ali ustmen, kot pismen bil bi namreč ta testament ne-veljaven, ker ga ni pokojnik lastno-ročno podkrižal. Sedaj je sodišče že odrejeno cenitev preklicalo in zaslišalo oporoč-ne priče Franca Barliča, Janeza Wettoraza in Janeza Mala dne 30, aprila 1912. Te priče so vse izpove-dale, da je pokojnik naredil ustmer testament, in da je župnik 2agai sam istočasno napisal sodiŠču predloženi zaznamek in istega. ne da bi ga bil prebral — kot rekoč sam, da je zapisal v lažji spomin pokojnikove poslednje volje — dal v podpis opo-ročnim pričam. Križ na tem zaznam-ku za Janeza Stenko je naredil župnik 2agar sam. Priče pa so podpisa-le zaznamek, ne da bi ga bile pre-brale, v zaupanju, da je župnik re? samo to zapisal, kar je pokojnik po-vedal. Vendar so v tem zaznamku sle-deče neenakosti z ustmeno — od vseh treh prič odločno potrjeno in zatrjeno poslednjo voljo pokojnikovo: »1. 2upni cerkvi v Pecah brez odbitih procentov izročam takoj pc moji smrti 600 K. 2. Za sv. maše pc moji smrti 200 K. 3. Za uboge iz žup-nije Peče 100 K. ki se izplačajo tako; po moji smrti. Vzame g. župnik in ? županom razdeli.« Ko so oporočne priče izpoveda-le vsebino ustmenega testamenta nišo vedele nič povedati o volilih ac? 1. in 2. Ko so bile na to izrečne vprašane. če je pokojnik kaj o teh volilih govoril, so to odločno zani-kale. In ko se jim je povedalo, da se nahajate ti volili v od njih podpisa-nem župnikovem zaznamku, so se priče nemalo zgražale in zopeJ odločno zatrjevale, da pokojnik teb dveh volil ni nikdar omenil. Pri volilu ad 3. so priče odločnc zanikale, da bi bil pokojnik določil. da vzame denar župnik in ga skupno z županom razdeli. O tem pokojnik sploh ni govoril, in je ob sebi umevno, da morajo dediči izplačat* legat županstvu, ki mora potem po-stavno z njim razpolagati. Vsi navzoči so bili, ko se je ta diskrepanca ugotovila, nemalo raz-burjeni, in Janez VVettoraz ie spontano povedal, da mu je župnik dejal. da mu je žal, da je zaznamek poslal sodišču, ko je izvedel, da bodo oporočne priče zaslišane. LISTEK. Ltpi stričtk. (Bel - Aml.) Francoski spisal Guy de Mau- passanL — Prevel O t o n 2 u - p a n č i č. (Dalje.) Skušal jo je odpehniti od sebe: »Zadnjič, ko sva bila skupaj, si omotala vse moje gumbe s svojimi lasmi, in toliko da se nisva radi tega z ženo sprla.« Osupnila je, potem je odkimala z glavo: »O, briga se tvoja žena za to! Najbrže te ie oštela, katera tvojih rnetres.* »Jaz nimam metres-« *Le nič ne govori! A zakaj me ne priđeš niti obiskat več? Zakaj ne maraš priti vsaj po enkrat na teden k meni na dine? To je strasno, koliko trpim; ljubim te, da ni več ene misli v meni, ki ne bi bila pri tebi; karkoli pogledam, tebe imam pred ^:mi; ne upam si več izgovoriti be-tle, ker se bojim, da izrečem tvoje e! Ti tega ne razumeš, ti ne! Ta-.\o mi je, kakor da so me zagrabili kremplji, kakor da sem zavezana v vrečo, sama ne vem, kako. Misel nate, ki je neprestano v moji duši, me tišči za k -. mi trga nekaj tuka] notri, v prsih, mi hromi noge, da mi ni moči hoditi. In vsa topa sedim po ves dan na stolu in mislim nate.* Cudoma jo je gledali. To ni bila več tista zajetna, bebasta punčara, kakor jo je pozna I od prej, nego obu-pana, zdvojena ženska, pripravljena na vse. A nejasen nacrt se je porajal v njem. Odgovori! je: »Draga moja. Ijubezen ne traja večne čaše. Ljubiš, pa se ločiš. Kadar pa trpi to tako doljsro, kakor med nama. postane to strahovita zapreka. Jaz ne maram več. Povedal sem ti resnico. Ampak, če hočeš biti pametna, me sprejemati in se vesti z menoj kakor s prijatejem. bom hodil zopet k vam kakor prejšnje čaše. Ali čntiš, da bi to zmogla?« Položila je obe goli roki Georgesu na crno obleko in je zamrmrala: »Vse zmorem, samo če te bom lahko videla.« »Torej dobro,* je dejal, »poslej sva prijatelja in nič več.« Zajecljala je: »Dobro.* — Potem mu je pomolila ustnice: »Se en poljub . . . zadnji.<* Narahlo se je branih »Ne, drživa se svoje besede.« Okrenila se je ter si otrla dve solzi. potem je potegnila iz nedrija zavitek papirjev, povezanih s trakom od rožnate svile, ter ga je ponudila Ou Rovu, »Na. To je tvoj delež od dobička pri maroški aferi. Tako sem bila vesela, da sem dobila to zate. Na, tak vzemi no . . .« Hotel je odkloniti: »Ne, tega denarja ne sprej-mem!« Tedaj pa je njo pogrdo: »A, tega mi pa sedaj ne smeš storiti! Denar je tvoj. samo tvoj. Će ga ne vzameš. ga vržem v obcestni jarek. Saj mi ne bos tega storil, Ge-orges?« Sprejel je mali zavitek in ga vteknil v žep. »Noter morava,« je rekel, »sicer dobis še pljučnico.« Zamrmrala je: »Naj, če bi le mogla umreti. Prijela ga je za roko, mn jo strastno. z besnim obupom poljubila, pa odhitela proti palači. On se je vračal počasi, v misli zatonljen. Potem je stopil, glavo po-konci, z nasmehom na ustnicah v cvetličnjak. Njegove žene in Larochea ni bilo več tam. Sploh so se Ijudje poraz-gubljali. Bilo je kazno, da jih ne ostane mnogo za ples. Zapazil je Suza-no, ki je držala svojo sestro pod pazduho. Obe sta prišli k njemu in sta ga prosili, naj bi plesal z njima in z grofom Latour-Yvelinom prvo četvorko. Začudil se je. »Kdo pa je že zopet ta?« Suzana je odgovorila poredno: »Nov prijatelj moje sestre.« Roza je zardela in je zašepetala: »Kako si zlobna, Suzeta, ta go-spod je prav toliko tvoj kakor moj prijatelj.« * Georges se je nasmehnil: »Že razumem.« Roza je bila jezna, jima je pokazala hrbet in je odšla. Du Rov je segel prijateljsko mladi deklici. ki je ostala pri njem, pod pazduho in ji je rekel s svojim laskajočim se glasom: »Poslušajte, mala moja, ali me imate res za svojega prijatelja.« >Seveda vas imam, lepi stri-ček.« »Ali mi zaupate?« »Popolnoma.« »Ali se še spominjate, kaj sem vam malo prej rekel?« »Glede česa?« »Glede vaše možitve, oziroma glede moža, ki se z njim poročite.« »Vem.« »Dobro, ali mi hočete nekaj obljubiti?« »Da, ampak kaj?« »Da boste prašali mene za svet vselej, kadar vas kdo zasnubi, in da ne sprejmete nobenega, predno se ne pogovorite z menoj.« »Dobro, meni je prav.« »In to ostane med nama. Niti besede o tem vašemu očetu ali materi.« »Niti besede.« »Mož-beseda?« »Mož-beseda.« Rival je prišel, ves v naglici: »Gospodična, papa vas kliče radi plesa.« Rekla je: »Pojdiva, lepi stri-ček.« Toda odklonil je. Sklenill je, da takoj odide. hotel je biti sam, da bi lahko premišljeval. Preveč novega je navalilo nocoj nanj, in šel je iskat svoje žene. Za nekaj časa jo je našel v bufetu, kjer je pila z dvema neznanima gospodoma čokolado. Predstavila jima je svojega moža, a njemu ni povedala njih imen. Za nekaj trenotkov je prašal: »Ali greva?« »Kadar ti drago.« Prijela se je njegove roke in vračala sta se skozi salone, kjer je bilo že manj ljudi. Madelena je vprašala: »Kje je Walterica? Rada bi se poslovila od nje.« »Ni treba. Pregovarjala bi naju, naj ostaneva pri plesu, in meni se ne ljubi več.« »Res, prav imaš.« Spotoma sta ves čas molčala. Komaj pa sta stopila v svojo sobo, mu je Madelena smehljaje rekla, še predno si je odpela pajčolan: »Saj še ne veš — presenečenje imam zate.« Zlo voljen je zagodrnjal: »Kaj neki?« »Ugani.« (Dalje prihodnjtt.) Sfr«* 2-______________________■■«*.._______________________________SLOVENSKI NAROD. ________________________________________16q ««*» Scveda se je o tetn takoj razve-đek) po ćeli moravski dolini in še dateč preko nje, da }e hotel župnik sebi, oziroma v korist cerkve oško-dovati Stenkotovo zapuščino za 800 K tn Uneti odi oči Ino moč pri raz-delitvi volila za uboge, Jaoeza Mal je župnik Zagar po zasfišanjti oporočnih prič vprašal: »Kaj so gg, na Brdu rekli; če so bili zeio hiimestinj-ski kaptan«. Ko se je nedavno tega mudil tod škof zaradi birmovanja ga je imel v Mestiniah sprejeti Mi-hael Gobec. Ali blizu tam toči nek »liberalec« tako izvrstno vino, da s je Gobec pred škofovim sprejemorr napii preveč korajže. Ko je škof do-Sci, se ie sicer >mestinjski kapian, šttrikrat pred njim poklonil, ali go vor se mu je utopil v premoćnem vi nu hudobnega »liberalnega« oštirja NI augd spraviti besede iz sebe Knez in škof dr. Mihael Napotnik ie v svoji modro*ti &poxnai položaj in mu napravit z lapidarnimi besedami konce: »Cujtc in bodite tretoi! Idi-mo dalje !€ Prepuštamo tealaziji braleev, da si naslikalo zadrego do-brega katoliikesa moža Oobca. Iz Slove^lKradca, 15. julija. 24-letni filozof Crncst Goti, sin tukaj-šnjega poštarja, je skoćil v soboto popoldne na graškem vseučiliŠću z 2. nadstropja in se ubiL Truplo pre-peliejo na tukajinje pokopaliŠće. Iz MaHbora. V soboto, dne 13. iulija je priredila čitalnica na vrtu »Narodnega doma« odhodnico gosp. Josipu Severju, ki ie prestavljen k davčnemu uradu v Sevnieo. Udeležilo se je odhodnice veliko število dam in gospodov, znamenje, kako priljubljena sta bila naš slavljenec in njegova mila soproga. Kot izboren pevec je sodeloval neutrudno v pevskem odseku čitalnice, kakor tuđi pri gle-dališčnih predstavah »Dramatičnega društva a, kjer ga bodo težko pogre-šali. Smemo reci, da je skoraj ni bilo prireditve v »Narodnem domu«, kjer bi ne bil on med prvimi. — Z iaska-vimi besedami se ga je spominjal go-spod dr. Medved in podani v imenu čitalnice njegovi soprogi prav Kp šopek. V imenu »Dramatičnega društva* mu je dal s prelepimi besedami gosp- Srećko Stegnar v darilo s šopkom okinčano palico, ki bi ga naj podpirala v narodnem delovanju in ga privedla zopet v Maribor nazaj. Da smo si pri tej priliki marsikatero zapeli in se prav dobro imeli, ni treba poudarjati, vse se je vršilo pod vtiskom: Na veselo sviđenje se en-krat v Mariboru! — Gospića Danica Robova i:: ^ - J V. H' -'.., abra la pri tej pnliki 14 K za družbo sv. Cirila in Metoda, znamenje, da se pri polni čaši in dobri volji spomi-njamo tuđi narodnih dolžnosti. Drobne novice. Umri je v Gradcu ptujski trgovce in posestnik Emil Vouk y 54. letu svoje starosti. — U b o j. V Jurkloštru so te dni po-pivali kmečki fantje. Skregali so se žc v gostilnu Ker jih je pa gostilni-čar spravil iz gostilne, so se tepli zu-naj. Pri tem sta se fanta Verini in Kreže lotila Franca Oalovška in sta ga z nožem na prsih in po trebuhu tako zdeiala, da je dva dni kasneje umri. Verinija in Krežeta so orožniki že prijeli in izročili celjskemu okrož-nemu sodišču. — Pos kušan uboj in samomor. V Raabi blizu Messendorta na Srednjem Štajer-skem je obstreiila 34letna Julija Gaisch svojo 3 in polletno hčerko in potem se samo sebe. Dekletce bo menda umrlo. Mati Ie to storila iz danes se neznanega razloga. Rorosho. Imenovanja v področju železni-škega ravnateljstva v Beliaku: Naslov višjega mspektorja je dobii inspektor v Gradcu Oskar E n -glisch; višji stavbni komisar je po-stal Oton Kulka v Selztalu; višji inspektor je postal Ad. Holeczek; železniški tajnik je postal dr. Josip Messner. Revident pri ravnateli-skem oddelku 1. Ivan Kustrin je imenovan za nadrevidenta. Istotako sta postala nadrevidenta Rudolf S i-b e r in Emil Sladeczek. Iz ječe ubegli defravdant. \ soboto so aretirali v Krak ovu in/enir-ja in arhitekta Karla Sofijevskeua iz Celovca. Defravdiral je denar pri raznih podjetnikib. za največ \>d je oscoljufal filijalko banke za Tirolsko v Bludencu. Ko so ga peliali pred preiskovalnega sodnika, ie Sofijevski pobe^nil. Toda stražniki so ga zopet ujeli in privedli v zapor. Nato se je vr zaporu zastrupil z arsenikom. Prepeljali so ga v bolnišnico, odko-der je včeraj zopet pobegnil, in sicer v sami srajci in spodniih hlačah. Do-sedaj ga se nišo našli, pobegnil je bržkone v Švico. Primorsko. m. letno poročilo I!, slovenske dekliske ljudske £ole družbe sv. Cl-rila in Metoda v Trstu. l;vr>doma je spis: Solski zdravnik. Na soli je po-ućevalo sedem šolskih moči. Kon-cem šolskega leta je bilo 335 učenk, i za višji razred sposobnih je bilo 294, nesposobnih 37, neizprasa.ie 4. Vse učenke so bile Slovenke. Letno poroćik) slovenske trgov- . ske sole v Trstu za Sol. leto 1911/12 i Na soli je poučevalo 10 učnih moči Koncem solskega leta je bilo v pri- - pravljalnem tečaju 30 učencev, v I i tečaju 24» v II. pa 4 učenci. Vsi se , bili Slovenci. I. red z odliko so dobil 3 učenci, I. red 27 učencev, 8 jih je i bilo pripuščeno k ponavljalnemu iz-i pitu, II. red je dobilo 11, III. red £ i učencev, neklasificiran je ostal er učenec. — Jeseni t. 1. se odpre v pod-' ročju že obstoječe deške tuđi dekliŠ- ka sola v Trstu in sicer za letos I - letnik, ako se zglasi najmanj 20 de . klic z dovršeno meščansko ali kake . tei enakopostavljeno solo. Vpisnku bo snašalB 9 K, ioMna 900 K letnlh, I piaCUiviU v 10 obrokih. li BMslaesa gospodarstva v Trsta. Trtaike obćmske kroge in sploh Lahe t Trstu ie xadJ>H oficiialni ko-munike, ki ga je izdalo namestništvo glede mestnega gospodarstva, silno razburiL 2^atrjuje|o nestrpno, da Je mestno gospodarstvo v polnem redu in da je neumestno, da priobčuje na-mestniitvo take komunikeje ravno sedaj, ko nameravt naieti mesto ogromne vsote za razne sole, kanalizacijo, vojašnice itd. Bridko se tuđi pritožujejo Lahi, da ie vlada pr*-povedala, zviiati gotove občtnske doklade za pokritle Irrednih stro-skov v Trstu, med tem ko so druga mesta tuđi zvi§ala doklade in ie to zvišanje vlada notrdila. Pri upravi javnega zaklada se je konstatiralo že pred meseci, da vlada pri tej upravi nerednost. Odkrili so na pri-mer goljufijo nekega laškega uradni-ka, ki je vpisaval v liste mestnih de-lavcev fingirana imena in prejemal mezdo za te delavce- Ogoljufal je občino na ta način za naimanj 2Cmk> kron. To pa je magistrat takoj na-znanil in drujje nerednosti, tako tr-dijo laški krogi, pri upravi mestnega gospodarstva ni. Velike tat vine v tržaški prosti luki. Vesti o velikanskih tatvinah, ki so jih odkrili že meseca marca. ko je prišlo tuđi več osumliencev v pre-iskavo, so povzročile med trgovci precejšno razburjenje. — Državno pravdništvo je ćelo zadevo do sedaj preiskavalo, pred kratkim pa je pre-iskavo vsled pomanjkljivih dokazov ustavilo. Prepovedana drama »La Nave«. Policija ie prepovedala tržaškim kinematografskim gledališčem predstavljanje d' Annunzijeve drame »La Nave*. Ženske v kopalisču. Včeraj popoldne se je kopala v ljudskem kopa-lišču v Trstu neka Vanda Remondi-ni. Ko je ležala sama v pesku na obrežju, se je priplazil neznan člo-vek od zadaj in ji je nenadoma od-rezal lase. Hekle je skočilo pokonci, toda zločinec je že preskočil ograjo in izginil. Zdraviliškt odbor v Opatiji je v svoji seji dne 6. julija t. 1. sklenil, da bodo v V o I o s k i stanu joči gost je v prihodnje plačevali samo po 2 K zdraviliške pristojbine od osebe in za teden. Občinska kriza v Pulju. Glede goljufij in sleparij pri mestni upravi v Pulju, prihajajo se vedno večja od-kritja na dan. Kakor smo že poroča-li. sta bila dva glavna krivca že ob-sojena pred okro/nim sodiščetn v Rovinju. Lebanu. mestnemu inženir-ju in enemu izmed največjih laških mestnih mogotcev, ki so ga pred kratkim aretirali. je preiskava že dognala njegovo krivdo in je dokazano, da je ogoljufal mestno občino za veliko tisočakov. V preiskavi sedi se z njim vred čez J0 magistratnih uradnikov in uslužbencev. Preiska-ve se še vedno nadaljujejo in iz F3u-Ija in Rovinja prihajajo poročila, da bodo v kratkem še več sokrivcev aretirali- Med vlado in bivšo večino v mestnem zastopu se vrše pogaja-nja in haje je prišlo do sporazumlje-nja v toliko, da se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Laska veči-na se je morala ukloniti in je dovoli-la zastopstvu mornarice ugodnosti in vpogled pri mestnem gospodarstvu, kar je pred razpustom občin-skega sveta odločno zavračala, kar je dalo povod razpustu občinskega sveta, reviziji in preiskavam glede mestnega gospodarstva, ki so konč-no odkrile tako obsežne sleparije laških mestnih uradnikov. Znižanje Istrske obali. Pred šti-rimi leti je konstatiral znani arheolog dr. A. Gnirs na podlagi studij starih pristanišč. da se istrska obala redno znižuje. Izračunal je. da je padla obala v zadnjih 2000 letih za 1*5 m. torej v enem letu približno za 75 mm. To trditev je pred kratkim potrdilo uradno poročilo hidrografič- Inega urada v Pulju. V teku 30 let se je pokazalo, da je vodna površina za 3*5 cm visja sedaj kot pred 30. leti. To je edino mogoče na ta način, da se obala znižuje. Dr. Gnirsova trditev je s tem utemeljena in dokazano je, da se istrska obala res znižuje, in sicer na leto približno za 1 mm. Morski »oni. Vesti, da so se pojavili ob Jadranski obali morski so-mi, se vedno bolj množe. Iz Pulja poročajo, da so videli v blizini otoka Brioni dva precej velika morska soma. Voikovi v Istri. OrožniŠtvo iz okolice Polja poroča, da so videli orožniki v blizini človeških naselbin dva velika volka, ki sta pa pred nji-mi takoj pobegnila v gozdove. Zlobna osveta. Iz Poreča poro- Ičajo, da je v zadnjih nočeh neki ne-znanec poreza! v vinogradu posest-nika Ivana Tableta čez 400 vinskih domaćih trt in izruval čez 300 američkih trt. Posestnik ima občutno škodo. Trte so vredne okrog 1000 K. > Dejanje je izvršil neznani zločinec, gotovo iz ma&Gvanja. Nagajivost ali nesporazum ljenje. Neka nezakonska mati iŠče oČeta svojega otroka. OČetovo ime ji ni znano, paC pa ve, da je moŽ po pokliču kapelnik in da službuje v nek em ister-sketn mesttt. Nezankonska mati se je obrnila na fvojo domovinsko občino in to je pisala obtinskemu uradu do-tičnega istrskega mesta, naj izvrši po-izvedbe po dotičnem kapelniku. Dopis je bil slovenski a je imel vendar uspeh, dasi je omenjeno mesto po većini laško. Dopis je zahteval poizved-be po kapelniku, občinski urad istrskega laškega mesta je pa poizve-doval pri — kapian ih, če kdo pozna to in to žensko in če je ž njo občeval. Vsi kaplani, kar jih spada pod to precej veliko laško občino so bili natančno zaslišani. Škoda, da jih nišo dali obenem tuđi fotografirati, da bi se videlo, kake obraze so delali. Verjetno je pač, da laški uradniki nišo dobro razumeli slov. dopisa in so na-mesto kapelnike zasiišali kaplane, mogoče je pa tuđi, da so kaplanom malo ponagajali. Sodba o aferi varaždinsko župana dr. Magdiča. (Telefonično poročilo.) V Zagrebu, 16. julija. Po brzojavnem sporočilu iz Varaždina je bila danes tamkaj razgla-šena sodba v procesu proti bivšemu poslancu in županu dr. Peri Mag-diću. Sodišče je dr. Magdića oprostilo od obtožbe po ?? )(\].. 209. in ?>\2. i\. z. in ^a obsodilo samo na globo .W) kron zaradi razžaljenja Časti po § 488 k. z., ker je razžaiil nekega frankovca sodnika Somogjija in dal zaušnico nekemu drugemu frankovcu dr. Uroiću. Ce uvažujemo današnje razrne-re na lirvaškem, moramo priznati, da so to pot sodniki sodili dokaj objektivno in pravično, da je dr. Mag-dić lahko z njihovo sodbo zadovoljen. Poskus, uničiti dr. Magdića, tega uglednega opozicijonalca, se torej ni posrečil. Dr. Magdić ni bil suspendiran od odvetništva, a tuđi ni bil obsojen, da izgubi advokaturo. To vest so spravili v svet madžaronski in klerikalni listi s povsem prozornim na-menom, da škodujejo dr. Magdiću in njegovi odvetniški pisarni. Dr. Magdić je bil obsojen samo radi prestopka razzalenja časti, zato I je docela nemogoče. da bi bil suspendiran in da bi izgubil pravico odvetnikovanja. Ker bi morala sedaj Cuvajeva vlada dr. Magdića uvesti nazaj v žu-pansko čast, si je poiskala izhod iz te zagate s tem, da je razpustila mestni občinski svet varaždinski ter imenovala za vladnega komisarja za mesto Varaždin okrajnega poglavar-ja dr. E. 5 p i e s s a. Dnevne vesti. -+- Gospod župan dr. Ivan Tav- čar je nastopil danes enomesečni poletni dopust ter je odpotoval na svoje posestvo na Vi sok em v Poljanskl dolini. Za časa dopusta bode pa vsak petek strankam za eventualne nujne zadeve ob navadnih uradnih urah na mestnem magistratu na razpolago. -f O praznih blagajnah je govorit deželni glavar dr. Sustersič na nede'jskem shodu v Mostah. Rekel je, da je njegova stranka dobila v roke prazne blagajne, ko je prevzela deželno gospodarstvo. Nikomur, niti poslednjemu dninarju nečemo ne-upravičeno očitati laži, kamoli mo-žu, ki igra danes prvo violino v de-želi, zato dr. Ivanu Šusteršiču ne moremo prihraniti očitanja. da laže, ako trdi, da je njegova stranka, ko je prišla v deželi na krmilo, našla v deželncm odboru prazne blagajne. Prav nasprotno je res: Ko so na-prednjaki izročili deželno upravo klerikalcem, so bile deželne finanec v najvzornejšem redu in blagajne se bile polite, saj so klerikalci prevzeli okrog 4 milijone kron gotovega de-narja. Ne trdimo tega samo mi, mar-več to potrjujeta tuđi klasični prič; Mandelj in pl. Šuklje, somišljenika Šusteršičeve stranke. Menda sta Xz dva moža dovolj verodostojna sve-doka, vsaj toliko zanesljiva, kakoi dr. Šustersič sam. In Če ta dva pro stodnsno izjavljata, da je bilo gospodarstvo prejšnje napredne deželno-zborske večine naravnost vzorno, ir če odkritosrčno izpovedujeta, da \i prejšnja napredna deželnozborskć većina predala klerikalcem pri izro-čitvi deželne uprave lepe novce, po tem je pač izven vsakega dvoma, d< takrat deželne blagaine nišo bil< prazne. Ako torej kdo in je to tud sam dr. Šustersič — kaj drugega tr di, potem vedoma govori neresnico Sicer pa se vsakdo lahko na podlag Ideželnih proračunov in računski! zaključkov prepriča, da gospod de že4ni glavar dr. Šustersič ni pra> posebno natančen, kadar gre za —» resnico! 4- Bogataš z dolgovi. Navadno se smatra za bogataša tistega, ki ima veliko svoje premoženje in ki ima na razpolago veliko svojega de-naria. Tako pojmovanje o bogastvu je bilo v običaju od sivih časov prošlosti do dneva današnjega. Danes pa so se pojavili pri nas proroki, ki ta poiem postavljajo na glavo. Kot prvi tak prorok se je pojavil »deželni finančni minister« Lampe, za tem pa je sedaj pricapljal tuđi »vojvoda vojvodine Kranske«, za takšnega se menda sam smatra, ker imenuje dr. Lampeta svojega »finančnega mini-stran« — dr. Ivan Šustersič sam. Po mnenju dr. Lampeta in Šusteršiča je namreč premožen in bogat tišti, ki tiči do ušes v dolgovih- Po Lam-pe*-Šusteršičevih nazorih si ne stoji dobro tišti, ki ima urejeno gospodarstvo in premoženje brez dolga, mar-več oni, čegar vse premoženje je zastavljeno za posojila tako, da je to premoženje skoro enako ničli. Okusi so sicer različni, toda realnost je samo ena. Zato se bojimo, da bosta Šustersič in Lampe kmalu prišla do prepričanja, da je sicer s kreditom operirati prav lahko in udobno, da pa je vsaj malo težje posojila vračati. A končno ima tuđi kredit svoje ine je. Kaj pa potem? Kranjska de-žela si je že sedaj jedva z naporom vseh sil izposlovala znano lOmilijon-sko posojilo, kaj pa, ako bo še po-trebovala nova posojila? In to ni izključeno, ker se deželni denar in izposojeni milijoni razsipljejo, kakor da bi blagajne ne imele dna. Takrat pa tuđi ne bo več kredita, in Šuster-šič se ne bo več mogel bahato biti po prsih, češ, »četudi nimamo svojega denarja, saj imamo pa kredit!« -r Pcslanec dr. Smodlaka in hr-vaško-slovenski klub. Državni po slanec dr. Josip Smodlaka je imel v Spljetu shod, na ka ter em je govoril o političnem položaju. V svojem govoru je rekel dr. Smodlaka med drugim: Da se jugoslovanskim poslan-cem ni posrećilo povodom brambne debate izvojevati spremembe vladnega sistema na Hrvaškem, za to je odgovoren edino >;Iirvaško-sloven-ski klub«, med čegar člani vlada po-polna anarhija tako glede hrvaškega vprašanja, kakor tuđi glede brambne predloge.<- — Poslanec dr. Smodlaka torej zjastopa isto mnenje kakor mi: da ie edino Šusteršičev klub kriv, da je še danes na lirvaškem na kr-milu komisar Čuvaj in da ni bil ab-solutizem že zdavna odpravljen. Ševe, Ouva] in Šustersič sta zaveznikaf Opetovano smo to že konstatirali, ne da bi si upal »Slovenec« to dei-stvo izpodbijati. -f Kompromis socijalnih demo-kratov s klerikalci v Mostah. Včeraj smo izjavili, da si ne moremo misliti, da bi socijalni demokratje skle-nili s klerikalci kompromis glede ob-činskih volitev v iMostah. po današnjih informacijah pa moramo naravnost trditi, da ta kompromis med klerikalci in socijalnimi demokrati faktično obstoji. Socijalni demokratje so namreč v III. volilnem razredu postavili za kandidate med drugimi tuđi te-le sodruge: Ulrika Bitt-n e r i a. kurjača juž. železnice, Ivana M a u s e r i a. kuriažča južne železnice, Lovra S t o i a n a, sprevodnika jnžne železnice, Antona M a t j a -š i č a, mizarja, in kot namestnika Ivana Glavana, premikača. Vsi ti socijalno - demokratski kandidatje pa se nahajajo tuđi na klerikalni kan-didatni listi, knr jasno izpričuje, da so socijalni demokratje 111 klerikalci v resnici sklenili kompromis glede moščanskih občinskih volitev. Ali je ta volilni dogovor sklenilo vodstvo socijalnodemokratske stranke ali samo njeni posamni pristaši v Mostah, to nam ni znano, vemo pa, da je to prava sramota za socljalno-de-mokratsko stranko, ki se hoče boriti za poštenost in pravičnost, v Mostah pa hoče s svojim kompromisom s klerikalci ščititi in obdržati na krmi-lu tistega Oražma, kateremu se je sodno dokazalo, da zapravlja občinski denar in da je jemal iz občinske blagajne razne vsote, vporabljajoč jih v svoje privatne namene- In vendar si je zapisala socijalnodemokrat-ska stranka na svojo zastavo poštenost in pravičnost! Kako je to načelo združljivo s strankinim postopa-njem v Mostah, kjer hočejo socijalni . demokratje s svojim kompromisom obraniti na krmilu koruptno Oraž-. movo stranko? Ne moremo verjeti, . da bi se tega kompromisa držali po-. šteni socijalni demokratje, tu se ven-[ dar zavedajo, da je ena izmed kardi-, nalnih točk socijalnodemokratskega , programa, neizprosna in dosledna . borba proti rimskemu klerikalizmu! + Močvirski odbor za gerenta i Oražma. Iz klerikalnih krogov se j čuje hvalisanje, da je ćelo močvirski i odbor stopil na strankarsko stališče in je dal za bodoče občinske volitve v Mostah klerikalcem volifno po-i oblastilo. Mi tega skoraj ne moremo i verjeti, da bi se bil močvirski odbor dal zlorabljati v strankarske narae-' ne. Borno videli na dan volitve! 160 Her. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. I' Zakai so Slo«*karil zmasati v ruiMjanski okolici. Pri okrajni uči. eijski konferenciji 6. t. m. so zma-«:ali Slomškarji pri volitvi zastopni-vov v okrajni šolski svet. To pa ni juda. V šiški in na Viču je mnogo jCtteljic, ki imajo Že drugo sknšnjo, i še nišo stalne. Tem se je kratko- nalo reklo, ali volite z nami. ali ne soste nikdar stalno nastavljene. IZmago so odločile edino učiteljice, Vi čakajo na stalno nameščenje. l>a -i pa katera ne bila volila napredno, --> jfh Slomškarji strogo nadzorova-. Treba bo skrbeti, da pridejo v avnost vsa imena tistih učiteljev, ki n volitvah na nedopušten način te--orizirajo. — Klerikaici to ples na kmetih. V«akomur je znano, da v Ljubljani a dela našim učiteljicanv na mestni sofi krivica. V Lichtenthifrnovem zavodu so sprejete samo najboljše učenke. Ako se katera ne uči, drugo teto ni več v zavodu. Tako imajo v ^mem razredu samo izbrane učen-ke. ki se več čas resno pripravijajo za vsprejemni izpit. Mnoge najboljše učenke gredo v sedmi ali sele v r»smi razred iz drugih šol^v ondotno solo. ker mislijo. da bodo bofj gotovo sprejete v učiteljišče. Ko bi v Lichtenthurnovem zavodu imeli učenke iz svojega rajona in ne izbrane iz vse dežele. potem bi bilo pri-Teroma toliko sprejetih, kakor iz drugih sol, če ne se manj. Le ne nripisovati zaslug onemu. ki jih ne zasluži ali vsaj v taki meri ne. — Okrašenje okenj, pomolov in veraod v Ljubljani. Kakor smo že poročali. ie ljubljanski občinski svet v svoji javni seji dne 4. juniia t. I. sklenil. da se dovolijo za najlepša, s vetlicami ali zelen jem okrašena oina, pomole ali verande na privatan pnslopjih tri nagrade in siojr iO K. m K in .10 K. Ražen tega se še -rujje stranke, ki to za^lužijn. odij. • jjejo s pismenimi priznanicami ter st jih imenoma pohvalno omeni v javni seji obCinskeica sveta v Lfub-n"i. RazsodiŠče za podeljevanje ad in priznanic si ogleda s cve- I'acami okrašena okna i. dr- spočetka ^eseca avgusta t. 1. ter poroča o ^pehu v prvi seji občinskega sveta "r> počitnicah. — L letno izvestje c. kr. državne obrtne sole v Ljubljani za šolsko teto 1911/12. Izvestje prinaša sliko no-''■'*: državne obrtne sole v Ljubljani, obsega sledeče oddelke: L de-Jsko solo za mehanično tehnič-kovinske) obrte; 2. stavbno obrt-•o solo; 3. mojstrsko solo za lesno kameneno kiparstvo; 5. specijalne :a>e za obrtnike; 6. javno risarsko *i mcKlelirsko solo; 7. žensko obrtno f»!o; 8. strokovne tečaje za nadaljno izobrazbo učiteljstva na obrtnih na-dalievalnih šolah. Na soli je pouče-»alo 30 učnih moći. Vseh nčencev je ilo na obrtni soli 275, med temi 66 I ienskega spola. O župnik« v lfciMiait*ki okolici in njegovi dekll se pripovedujejo prav delikatne stvari. Zasačil ga je hlapec v svinjskem hlevu, ko je ravno praktično izvajat navodila skokove znane brošure. Ime tega župnika zamolčimo. imenovali pa ga homo s polniin imenom, ako bo količkaj ro-govilil proti naprednjakom, Torej pozor tišti, ki se ga tiče! Letno porodio pet razredne ljudske sole v K ran ju za šolsko Ieto 1911/12. Poučevalo je osem učnih moči. Koncem solskega leta je bilo 199 učenk in sicer 196 Slovenk, 2 Nemki in 1 Hrvatica. Za %išji razred je bilo sposobnih 146, za višji oddelek 7, za višji razred ali oddelek je bilo nesposobnih 39, neizpraša-nih 7. Lmrl ie v soboto v Kostanjevici Unacij C e r o v, vpokojeni cestni nadzornik. Pokojnik je bil dolgoletni elan prejšnjega naprednega občinskega odbora in večletni odbornik Narodne Čitalnice. N. v m. p.! Druga letošnja žrtev Krk«. Dne 13. julija t. 1. so se kopali v Krki za moško bolnico bolnišnični uslužbenci pek France Piskar, vrtnar Janko Jemec, hlapec France Belcjan ter vratar, Jakob Onidica, ki opravlja v bolnišnici tuđi krojaška dela. Gnidica je znal kaj slabo plavati, zato si je bil privzel v pomoč desko, ki se mu je nenadoma izmuznila izpod života. Gnidica je takoj zlezel navpično na dno Krke. Gimna-zijec Julij Gregorec ga je potegnil iz Krke, toda bilo je že prepozno. Vsi poskusi oživiti tega 24 letnega mladeniča so ostali brezuspešni. To je letos že druga žrtev Krke. Kakor je Še znano, se je vtopil letos dne 12. junija četrtošolec Anton Koporc. Sama sta si jernata pravico. Pn zgradbi beiokranjske žele/nice v Lazih dela tuđi cez 70 let stari, a še krepki Miko Božičević s Hrvaškega. Stanoval je nekaj časa pri Avgustu Rothel, ne-kaj časa pa pri Francetu Klcmenčiču, vendar ni plačal stanovanja nikjer nič, ker mu denar ne gre rad izpod palca. Rothel in Klemenčič sta ga opetovano terjala, toda govorila sta vedno gluhim ušesom. Dne 8. julija pa sta ga pri-čakala, podrla na tla, ga vlekla na polje ter sta mu hotela siloma vzeti toliko denarja, kolikor jima je bil dolžan. Ker se je pa Božičević krepko branil, pravita Rothel in Klemenčič, da mu sploh ništa mogla ničesar vzeti. Boži-čevič pa trdi, da sta mu vzela denar-nico z vsem denarjem, ki ga je bilo nekaj nad 60 kron. Resnico iščejo. Posilstvo in umor. Pri trgovcu Valetu v Šentjemeju je baje služil za vajenca nek okoli 17 let star deček. Dne 13. julija je bale posilil neko štirinajstletno deklico, jo potem zadavil in sumi še dvakrat z nožem v prsi. Truplo je skril potem v seno. Ker je kapala kri skozi strop, so prišli zločinu na sled in so vajenca zaprli. Njunih imen še ni bilo mogoče poiz-vedeti. Vlom v Zagorici. V hišo Jožeta Bartelja iz Zagonce so dne 6. julija vlomili neznani storilci in odnesli iz zaklenjene omare tri bankovce po 100 K. Sum leti na nekega Štefana Prešička, ki je malo popreje delal po hišah v Kaneljevem pri Mirnipeči kot dninar, potem pa je nenadoma nekam izginil. Vtopila sta se. Dne 8. julija je kuhala proti poldnevu kosilo Ana Pavlin iz Polhovice pri Št. Jerieju. Okrog nje si je dal opraviti njet nekaj čez eno Ieto star, sinček Janko, ki je še-le shodil. Mati ni zapazila, kdaj se je izmuzal sinček iz veže. K je bilo treba iti h kosilu, ga je šla iskat in ga je našla vtopljenega nedalec od domaće hiše v neki luži. Mati se je tako vstrašila da se je onesvestila. — Dne 12. julija pa sta delala na polju zakonska Alojzij in Marija Može iz Gorenjih Kamene pri Pećini. S seboj sta imela petletno hčer Marijo, dočim sta bila pustila doma v hiši dva mlaj-ša otroka. Proti večeru pošljeta stariša hčerko Marijo domov pogledal k malima otrokama. Dekletce je odšlo, vr-nila se pa ni. Ko pridejo stariši domov, ne najdejo hčere. Gredo jo iskat ter jo sele pozno zvečer dobe v bližnjem potoku utopljeno in sicer komaj kakih 400 korakov od tam, kjer sta delala po dnevu oče in mati. Dekletce je šio menda domov grede čez potok in padlo v vodo, ki je tam skoro pol-drugi meter gioboka. Dekletce je bilo baje zelo pametno in mirno. Predavanje o elektriki in njenih gospodarskih korist ih v Ćešnjici pri Železnikth se bo vršilo, kakor se nam Šc dodatno sporoča. v nedeljo 21. ju-lija ob 4. popddne. Javne dražbe. Pri c. kr. okr. so-dišču v Ljubljani se bodo dražbenim potom prodala sledeča zemljišča: 1. 21. avgusta t. L ob 10. dopoldne hiša na Studencu-lg z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, viož. št. 62, kat. občine Studenec, cenjeno na 22.927 K 75 v. 2. 26. avgusta t. 1. ob pol 10. dop. hiša št. 1 v Sujici z gospodarskim poslopjem in zemlji-ščem, vlož. št. 1 kat. občine Sujica, cenjeno na 9900 K. 3. 27. avgusta t. 1. ob pol 10. dopoldne, hiša št. 29 v Ljubljani, Kolodvorska ulica, z dvo- 1 riščem, gospodarskim poslopjem in zemljiščem, vlož. št. 21 in 305, kat. občine t>t. Petersko predmestje, I. in II. del vi. št. 147, kat. občine Karlov-sko predmestje in vlož. št. 415 kat. občine Trnovsko predmestje, cenjeno na 35.778 K 25 v, 64.641 K 60 v, ,«55 K 20 v in 2786 K 76 v. Najmanjši ponudek znaša ad 1. 15.286 K 66 v, ad 2. 9000 K; ad 3. 27.889 K 12 v; 43.227 K 60 v, 2236 K 12 v in 1857 K H4 vin. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 16., sredo 17. in četrtek 18. julija 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Nevar-ni flirt. (Humoristično.) 3. V obližju reke Salzah. (Krasna potovalna slika.) 4. Klozensenovi dobijo dedišči-no. (Krasna veseloigra.) 5. Tujec. (Senzacijska nravna drama v treh dejanjih.) Samo zvečer. (Tujec^ ob-soja i^ralno strast boljših krogov in vsebuje vsled tega globoko segajočo moralo. Vsebina vzbuja napetost in je igra naravnost mojstrska.) 6. Idila na posestvu. (Humoreska. Igra Maks Linder.) V soboto, dne 20. julija: -Ožigosan.- (Hrama.) »Ekspresna ženitev.« (Velefina franejska veseloigra.) Samo zvečer. Komedijo je včeraj vprizoril neki možakar v Rožni dolini pri Ljubljani. Radi malenkostnega do-mačega prepira je znosil svojo jezo nad pohištvom, katerega je nosil iz sobe na dvorišče in z dvorišča nazaj v sobo in končno vse skupaj razbil in zmetal na gnoj. Prodecura je trajala cei popoldan in pozno v noč. Razume se, da je imel dosti gledalcev, na čelu teh je bil vojak, ki je vdrl v hišo in vrgel možakarja po tleh. Njegova žena je ves čas pridno sekundirala z jezikom, tako, da bi se ravno radi nje izeimil kmalu splošen pretep. Končno ni bilo hujše nesreće, kakor da pol Rožne doline ni imelo nočnega miru in da ima dotičnik po-hištvo na gnojišču. Aretaciji. Snoči je bil v Kolodvorski ulici aretiran 321etni delavec Alojzij Metelko, ker je litijsko orož-ništvo tukajšnjo policijo brzojavno obvestilo, da je tam napravil 32 K goljufivih dolgov, nato pa pobegnil v Ljubljano. — V nedeljo zvečer je bil pa na južnem kolodvoru aretiran pe-kovski pomoćnik Fran^Kovačič iz Komna, ker se je iz Šentpetra na Krasu do Ljubljane z vlakom pripe-ljal slepo«. Oba ie policija izročila pristojnemu sodišču. Dvonožna lisica se je predsinoč-njem pojavila na Karlovski cesti v hiši št. 18 ter iz neke kurnice odne-sla 6 piščancev. Delavsko gibanje. Včeraj se je z iužnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 35 Macedoncev. 40 Hrvatov in 10 Slovencev. Na I>unaj se je odpeljalo 17 Kočevariev. v Buchs je šio ,ir>. v Meb 25, na Dolenjsko 17. iz Dolenjsekga je prišlo pa 38 Hrvatov. 48 Slovencev se je povrnilo iz Du-naja. Izgubljeno in najdeno. Samuel Oruška je izgubil srebrno tobačnico. Služkinja Minka Lampetova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Prodajalka Ana Jetenčeva je našla zlat prstan. — Krojaški moj-ster Jožef Izlakar je našel škatuljo hele^a perila, katero dobi lastnik na Rimski cesti št. 5. Koncert Slovenske Filharmonije se vrši pod vodstvom gosp. kapelnika Teplega. jutri na vrtu hotela >Llovd« (posestnik Karei Tauses), Sv. Petra cesta št. 9. — Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. Shod jugoslovanshih uči- teljišinih abiturijentov in abitupijentk se je vršil danes dopoldne v dvorani Mestnega doma. Shoda so se udele-žili v lepem številu poleg absolven-tov vseh slovenskih učiteljišč tuđi abiturijenti iz Zagreba in Kastava. Brzojavno so pozdravili zborovalce y Ljubljani tovariši iz Banjaluke in iz Zagreba. Navzoči so bili tuđi zastop-niki učiteljskih orRanizacij, deputacija akademičneša fenjalnega društva »Sava« in zastopstvo »Organizacije svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva- Shod je otvoril gosp. Rode iz Ljubljane. Po pozdravu se je zahva-lil za naklonjenost ljubljanskemu županu gospodu dr. Ivanu Tavčarju in gospe Županji. Za predsednika shoda je bil iz-voljen nato gosp. Gustav Š i 1 i h iz Ljubljane, za podpredsednika gosp. Slavan Dubrović iz Kastave, za zaupnika gosp. Josip Z e m I j i č iz Maribora in za zapisnikarico gdčna. Jelica Božičeva iz Gorice. Pozdravili so zborovalce v nav-dušenih in pomembnih besedah, ki naj izražajo in začrtajo smer mladih učiteljev v bodočem življenju gg. nadučitelj in občinski svetnik D i m -n i k v imenu »LJubttanskega učltelj- skega društva«, nadučitelj Crna-g o j za »Slovensko deželno učiteljsko društvo za Kranjsko«, učitelj Jelene za »Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev« in Fran D e -q u a 1 v imenu »Svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva«. Referati, ki smo jih čuli na tem shodu, so bili zelo marljivo in skrb-no sestavljeni in so jih zborovalci vsprejeli z odobravanjem in splos-nim priznanjem. Predavali so gg. S i 1 i h iz Ljubljane o »Stanju in gibanju slovenskih učiteljiščnikov v zadnjih letih«, heprato iz Kastave »O stanju in gibanju hrvaških učite-Ijiščnikov«, G o m z i iz Maribora »O I ljudski izobrazbi izven sole«, Ciril I) e q u a I iz Ljubljane »O bistvu in vzgoji volje« in gdčna. Anica Crna-g o i e v a iz Ljubljane: »Ellen Key — učiteljica«. Zvečer se zbero abiturijenti in ahiturijentke k družabnemu sestan-ku v Narodnem domu, kamor vabijo vse svoje prijatelje. Narodno obramba. Veselica Ciril-Metodove podr. na Viču se preteklo nedeljo zaradi silnih nalivov ni mogla vršiti v pri-pravljenem obsegu. V naglici so pre-nesli najnujnejše stvari v salon, kjer se je vendar razvilo prav zabavno življenje. Občudujemo idealno požrtvovanost domaćih in ljubljanskih prija-teljic in prijateljev Ciril - Metodove družbe, da so prihajali na veselico v najhujšem dežju. Le toliko naklonjenosti se ima odbor zahvaliti, da so vkljub nepriliki dokaj veliki stroški kriti ter ^ io ćelo doseglo nekaj pre-bitka. — Odlični gostje so se v dvojni meri žrtvovali. Istotako so neutrudno marljive gospe in gospodične — pomnožene z ljubljanski mi tovaršicami — so se trudile in zbirale s podvojeno vnemo. Sploh je bila zabava v vseh notranjih prostorih in pod široko kapjo najprisrčnejša. Domžalska godba je igrala dobro in vztrajno plesne in kon-certne točke, v odmorili pa so mojstrsko peli pevci trgov. dr. Merkur. Pohvalo zaslužijo vse rodoljubne so-trudnice in vneti sodelovalci, ki so šli odboru krepko na roko. Zahvaliti pa se je tuđi vsem darovalcem dragoce-nih dobitkov. Ni je na Viču rodoljubne hiše, ki bi ne bila kaj prispevala, zato ni mogoče navajati vseh dobrotnikov. Tuđi razne ljubljanske tvrdke so darovale lepe dobitke, posebno založniki družbinega blaga. (Kolinska tov. zaloga čaja i. t. d.) Ker so pripravljeni krasni šotori ter ima odbor zaloge naj-boljsih pijač, dragocenih dobitkov i.t.d. in ker v ćeli Ljubljani in okolici ni tako krasnega veseličnega prostora, kakor je v Tramov vrt, se veselica najbrž ponovi prihodnjo nedeljo, kar se pravočasno razglasi. Vabimo pa že danes vse domaće in ljubljanske rodoljube, ki so bili zadnjič namenjeni na veselico. Odbor viške C. M. podruž. zasluži vsestransko naklonjenost, ker tako idealno vnetih delavnih in po-žrtvovalnih oseb ni kmalu v katerem odboru. Naj bi bili za zgled vsem podružnicam posebno cenj. predsednik, (župan Oblak, blagajnik jurist Peklej), odborniki Golob z gospo soprogo, Knez, Pribil in dr. Društvena naznanila. Veseiica na korist zgradbe So-kolskega doma v Postotni se v nedeljo dne 14. t. m. ni mogla vršiti, ker jo je onemogočil dež. Za društvo je to zelo težek udarec. Sicer je veselični odbor sklenil, da se preloži veselica na 21. julija t. 1., toda škoda je tako velika, da jo more izravnat le zelo do-ber obisk veselice prihodnjo nedeljo. Ako se veselica ponesreči, se bode morala zgradba „Sokol-skega Doma" za dogleden Čas odložiti, to pa bi pomenilo smrtni udarec „Sokolu" v Postojni, kajti brez telovadbe „Sokol" nima obstan-ka in pomena. Radi tega apeliramo na vse, komur je sokolska ideja na srcu, da se v nedeljo, dne 21. t. m. v največjem številu udeleže naše veselice. Opozarjamo, da bode tuđi prihodnjo nedeljo jama za vse one, ki se bodo legitimirali z vstopnico na veselični prostor odprta proti izvanredno zni-žani vstopnini za 1 K. „Kras," akad. društvo sloven. agronomov na Dunaju, vabi vse one abiturijente, ki so namenjeni posvetiti se zemljedeljskemu štndiju, v svojo sredo. Društvo jim nudi poleg čitalnice tuđi strokovno knjižnico. Natančnejše informacije glede studija vseh treh strok na zemljedeljski visoki soli da-jejo v času počitnic sledeči gospodje: Za gozdno tehnični studij : Viktor Sta-rovašnik, cand. ing. for. SIov. Bistrica, Štajersko. Za kulturno tehnični studij: Friderik Kutin, cand. cult. ing. Postojna, Kranjsko. Za poljedeljskih studij: Kro-pivšek Frančišek cand. agr. ing. St. Peter v Savinski dolini. Naslov društva: XVIII. okraj. Schoppenhauerstrasse 5.7 1. 8. _________ Razne stvari. * Napaden in oropan poštni voz. Iz Alžirja poročajo: Na cesti y Oaaradaio je bil v petek od domači-nov oropan poštni voz. Voznika in pet potnikov so umorili. * Zrakoplovec Vidmar. Iz Bel-grada poročajo: Zrakoplovec Vidmar se je v nedeljo dvakrat vzdig-nil v zrak. Enkrat ćelo v visino 1000 metrov. Poleti so se vsi posrećili. * Karbolna kislina namesto li-kerja. Iz Bukarešte poročajo: Pri svatbi poštnega uradnika Chiobano so dobili svatje namesto likerja kar-bolno kislino. Poročni par, starši in več svatov, skupaj štirinajst oseb je vsled zastrupljenja umrlo. * Nesreća na Bodenskem jezeru. V nedeljo popoldne se je na Bodenskem jezeru prevrnil neki čoln. Od sedem oseb, ki so bile v čolnu, so resili le eno osebo. Ko se je nesreća dogodila, je v sosednem čolnu vstalo par oseb, vsled česar se je čoln prevrnil. Od sedmih oseb tega čolna so resili le dve osebi. Osebe, ki so uto-nile, so bili le mladi ljudje, deklice stare petnajst do dvajset let. * Nesreća v rudniku Cadebi. Iz Londona poročajo: Uradno so dognali, da je bilo pri grozni nesreći v rudniku Cadebv 116 delavcev usmrćenih. Devet rudarjev leži še težko ranjenih v bolnišnici, vendar pa nišo v smrtni nevarnosti. Od reševalne ekspedicije se jih je ponesrečilo 31. Med mrtveci so inženir Bock iz Essena, inženir Hamer-field in pa uradnik Burg. Skoro vsi mrtveci so grozno izmesarjeni. * Angieške grozovitosti? Nem-ški listi tendencijozno poročajo o grozovitostih angleških družb v državi Peru. Peruanska Amazon-Com-panv je baje grozovito zlorabljala Indijance. Zaradi štiritisoč ton gumi-ja je pomrlo trideset tisoč Indijan-cev. Indijanci so umrli od glađu ali so jim glave odsekali, postrelili ali pa ćelo sežgali. Moški, ženske in otroci, ki nišo dovolj gumija skupaj znesli, so bili do krvi pretepeni. Se-veda so to nemška poročila! * Edison — kino. Iz Budimpešte poročajo: Neko tukajšne kinemato-grafično gledalisče ima ime »Edison-Kino«. Izumitelj Edison je pred par dne vi potom svojega dunajskega za-stopnika pozval lastnika tega kinematografa, naj izpusti ime Edison, ker sicer izgleda, kakor bi bil Edison v zvezi s podjetjem. Lastnik se pa ni odzvai temu pozivu. Tako je prišlo do pravde. Sodišče je razsodilo v prilog Edisonu. Razsodba je bila v drugi instanci potrjena. * Polom klerikalne banke. Naši klerikaici sumničijo naprednjake, da so krivi vseh gospodarskih polomov. Svojih polomov pa ne vidijo. Pred kratkim je v Florenci falirala klerikalna banka »Banca pel il clero^. Pri tej banki Je satno Vatikan, oziro ma papež izgubil poldrug milijon Hr. Vatikan, oziroma papež. je eden naj-hujših in najstrastnejših igralcev na borzi. In odkar je msgr. Folchi za-igral na borzi polovico Petrovega novčića, Vatikan še ni utrpel take škode. Pri banki, ki je bila pod nad-škofovskim nadzorstvom, so duhov-niki na vse mogoče načine sleparili. Najboljprizadetisopa siromaki, ki so svoje zadnje vinarje vložili v to blagoslovljeno banko. * Čudna milijonarka. Ena naj-bolj čudnih žensk v New Yorku je mrs. Juhe Lawrence. Ta dama skoro do svojega petdesetega leta ni žive-la v dobrih gmotnih razmerah. Kar naenkrat je pa podedovala po nekem sorodniku, o katerem ni prav nič ve-dela, lepo vsoto 160 milijonov kron. Takoj je postala popolnoma drugač-na. Kupila si je krasno palačo ter si dala napraviti okoli palače krasen park. V parku je dala nasaditi naj-lepše drevje. Kot navdušena bralka biblije je kupilal tuđi par ceder z Libanona, ki tvorijo sedaj takozvani Salamonov gaj. Kot služinčad si je najela same falirane evropske aristokrate, ki jih je lahko dobila v Ame-riki, posebrro ker ji je bila plača po-, polnoma postranska stvar. Tako je njena kuharica potomkinja neke stare plemenitaške rodbine, njen koči-jaž je pravi markiz. Za frizerja ima nekega nemškega barona, a za bolj navadna dela ima neko italijarrsko rnarkizo. Imela je tuđi svojega doma-čega slikarja, ki je imel nalogo, da jo naslika v raznih pozicijah, dočim ji je mlad pesnik zlagal verze, ki jih je pisala v svoj dnevnik. Vse to je pa stalo mnogo denarja. Ko si je pa hotela zgraditi svoje lastno gledalisče, so njeni sorodniki prosili sodišče, naj jo postavi pod kuratelo, ker sicer bi zapravila vse svoje premoženje. Pred sodiščem se je mrs. Lawrence bridko pritoževala, da ji niti njeni lastni otroci ne privoščijo tega veselja. Vse to pa ni pomagalo. Sodišče je poverilo upravo njenega premo-ženja njenemu najstarejšemu sinu, ki ga je ona zaradi tega zapodila od doma, ker se je zaročil z neko ple-zalko po vrvi. Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 160 štev. * Žrtva zrakoplovstva. Iz Jove poročajo: Zrakoplovec Stnith je padel iz visine 50 čevljev ter obleial mrtev. * Želazniška nesreća. Iz Chicaga poročajo: V predmestju Hinstaie je trčil neki brzovlak ob o&ebni vlak. Mnogog vozov je bilo razbitih. Do-zdaj so izvlekli iz pod razvalm 13 mrtvih in 20 težko ranjenih. Vendar je pa število žrtev še mnogo veČje. * Upor v noriinici. Iz Turina po-roeajo: V tnkajšnji norišniei je prišlo v noći na nedeljo do upora norcev v kriminalnem oddelku. Osemdeset mož je zvezalo štiri strežaje ter napoUilo ostale strežaje iz zavoda. Prišli so po-Ikisti, ognjegasci in vojaki, da napravi jo red. Vendar pa so se morali umaknith ker so norci zagrozili, da umore one štiri strežaje, ki so jih imeli zvezane. Norci so demolirali vse pohištvo. KončDO so napravili premirje, ki ga je posredoval policijski prefekt. * Automobilske nesreće. Z Du-naja poročajo : Pri povratku od konjske dirke v Kottingbrunnu je zadel neki avtomobil ob neki voz. Dunajski pt-satelj Leopold Jakobson in neka dama ter šofer, ki so bili v avtomobilu, so padli z avtomofcila. Dama je ostala nepoškodovana. Jakobson se je srartno-ne/arno poškodoval ter so ga odnesli vbolnišnico. —Iz Moskve poročajo: Pri avtomobtlsJu tekmi za carjevo ceno se je dogodila težka nesreća. Pri neki kurvi se je prevrnil neki avtomobii, ki je vozil s hitrostjo 100 kilometrov. Dva pasažirja sta bila na mesto mrtva. Dva šoferja so težko ranjena prepeljaii v bolni^nico. * Požarji. Iz Kaselja poročajo: Velika tovarna za kopita Baumeister v Bodenfeldc je predveerai^niirn -e leci v ;>ainostanu St. Gi-rulamo. Njeno zdravstveno stanje Je sedaj tako. da momentno ni treba operacije. V zadnjem času, predno je zbolela. se »e približala svojemu noža ter g£ prosila, da gre z njo in z njenim otrokom na sprehoci. ~ LJsodepolna zmota. Iz Bukare-šte porocajo. da so dali na ženitova-nju potnega »radnika Cliobana vsled pomote gostom karbolne kisline na-mesto likerja. Vsled tega sta umrla oba novoporocenca. njih starši in več drugih gostov v celem 24 oseb. * Najhitrejši vetrovi. Hne 14. marca 1905 .so določili pri Talmou-thu ob južni angleski obali največjo hitrico vetra, kolikor so jih doslej opazovali: hitrica je bila 166 kilometrov na uro. Ob zadnjih viharjih pa so določili letos 4. marca na istem kraju hitrico vetra 105 kilometrov na uro: ta hitrica je trajala šest ur. Še večja hitrica se določi sploh samo za kratke vetrovne piše; tako so določili 4. marca na imenovanem kraju tuđi hitrico skoro 158 kilometrov. Dne 22. februarja so dognali ćelo hitrico vetra 177 kilometrov. * Grozne postedice obsodbc. V Szatniarju na Ogrskem je žena po-ststnika Szekelvja bila zaradi neke-ga malega prestopka obsojcna tri dni zapora. Ko se je žena posla vi jala, da bi nastopila kazen, je kap zadela nje-nega moža. Sina je stvar U to razbu-rila, da si je prerezal žile in da so ga prenesli umirajočega v holnico. Obu-pana žena se je nato obesila. * Pijaco na »kredo«. V Budimpešti je izdal mestni magistrat ukaz, glasom katerega ne srne noben ?o-sniničar in kavarnar dajat* »na puf« gostu na pijaci več kakor za 4 krone. Kdor bi ravnal proti tej odredbi, ka-znovan bo z globo l*tfi K. * Milijonsko darik) v češke na-rocine svrhe. V Hizz\ n>. umri Ceh Pe-ter Mouska, ki je zapustil v Ceske narodne namene ve^ nego mihjon krcn. Med drugimi dobi bolsko društvo Komensky na Dunaju 10.UOO K. * Statistika ločenifi zakonov. Iz najnovejše statistike o stevilu fo-čenih zakonov v Evropi }e ra2vkkx>, da je bilo v Svici največ zmktmov ličenih Na lOO.OOft prebivalcev priđe na leto 43 loiitev zakona, na Fran-ceskem W na Dartskem 27, na Priis-skem 21, na Angleškem 17, na Nor-veSkem \S, na Holandskem in v Belgiji 14, na Bavarskem 13, na šved-*kem 10, v Avstriji 8, v Finlandiji 6, V Svici je ločitev zakona zelo po-ceni. velja le kakih 50 frankov. Novo švicarsko civilno pravo, ki stopi to jeto v veljavo, bo pa dovolilo še več-je olaišave. * HroiC rešil življenje. L. 1793. te neki rolad mož ušet grozovito-stim revolucije in se potikal okoli po Francoskem ter se skrival pred pre-ganjalci. Bavil se je z nabiranjem in studiranjem insektov. To edino ga je še zabavalo. Povsod je opazoval in nabiral insekte. Nedaleč od mesta Bordeau\ ga je dohitela usoda. Div-je, fanatične ženske so ga napadle ter ga \ lekle v je^o. Že čez ^est ur je bil obsojen na smrt. Drugega dne bi moral biti usmrćen. Ko je zaužil po-slednji obed. mu je ječar pripovedo-val, koliko jih vsak dan usmrte. Pri tem je omenil tuđi sodnega predsed-nika, ki se je ražen s svojimi krvavi-mi posli bavil tuđi z nabiranjem hro-scev in metuljev. Mladi obsojenec se je hitro odločil ter vzel iz svoje zbirke nekega jako redkega hrošča ter ga z iglico pripel na zama^ck neke steklenice. Ječar je zagledal hrošča, vendar ga pa v prvem hipu ni dobro \ idel in je smatral vso stvar zžr*ne-kaj jako nevarnega. Vzel je stckleni-co ter hitel ž njo k predseđniku sodi-šča. Ta je hitro pustil vse svoje posle ter hitel k jetniku. Kmalu sta postala priinteHa. Hrošč »c resi! mlađemu rr.o^u 2;\ ljenje. Ta mladi mož je po-znejši slavni naravoznanec Latreille, ki je 6. februarja 183A umri kot profesor entomologije v Parizu. Telefonsha in brzojavna poročilfl. Poljski rainister-krajan Dlugosz na Bledu. Bled, 16. julija. Danes ob 8. zju-traj je dospel semkaj poljski minister krajan ekscelenca Dlugosz na le-tovišce. iMinister je bil na kolodvoru slovesno sprejet. Ekscelenca Dlugosz stanuje v hotelu »Luizino kopa-Hšče -i. Nov Lloydov rekord. Trst, 16. julija. Generalno ravnateljstvo avstrijskega Llovda raz-£iasa. da je napravil novi parnik »Heluan-< nov rekord s tem, da ie progo iz Rovinja v Cappo Gallo pre-vozil s povprečno hitrostjo 19*75 milje v eni uri. Velik požar na Dunaju. Dunai, 16. iulija. V Pratru ie iz-bruhnil danes zjutraj velik požar v tamošnji mestni mlekarni. lf> oseb je hudo opečenih. nad 20 oseb ranjenih. Pri požaru bi se bila skoraj privodila velika nesreća, da ni prišla dunajska požarna bramba ob pravem času na lice mesta. V neki sobi je bilo od ognja obkoljenih 2rs nastavljencev mle-karne, ki so se le s pomocjo požarne brambe resili, pri čemur pa ie bilo mnogo nastavHencev ranjenih. Ćudne jezlkovne razmere. Praga, 1^». julija. Narodn' Listy« poročajo, da ie odvetnik dr. Halou-šck v Kladnu izročil sodniji Trstu neko nem$ko pritožbo. ta pa mu je pritozbo zavrniln ter zahtevala. da naj vloži pritozbo v italijanskem jeziku. Čeiko - nemška sprava. Praga, 16. julija. Včeraj je bil za češko-nemško spravo odločilni dan. Tuđi včeraj je bilo razpoloženje spravno ter je upati, da bo mogoće najdelj do srede prihodnjega tedna redigirati zakonske nacrte. Galiski deželni zbor. Lvov, 16. julija. Kakor se poro-ča, se sestane gališki deželni zbor 19. septembra za dva tedna, da resi proračun za 1912 ter nekaj drugih važnih zadev. V poštanskih krogih govore, da je odločilen za sklicanje de-želnega zbora izi 1 pogajanj odseka za volilno reformo, ki se sestane 9. septembra. Če se ta pogajanja ne zaključijo povoljno, deželni zbor najbrže ne bo sklican. Ogrska voHImi reforma. Budimpešta, 16. julija. Ogrsko notranje ministrstvo se trudi izdelati volifno reformo, ki jo hoče predložiti v jeseni zbornici. Predioga namera-va na novo urediti volilne in upravne okraje ter ćelo komitate, pri čemer gleda ministrstvo seveda pred vsem na to, da zagotovi Madžarom nadviado. Zločinka b*i*U. Zagreb, 16. julija. Pred zagreb-ško poroto je stalo včera] 10 kmetov iz zagreb^ke okolice, ki so se bili organizirali v pravo zločinsko bando, Eden izmed zločincev, Josip Mar- tić it bil r>bso)en na smrt, drtifi pa so bili obsojeni na ječo. iz AlbMit*. So*ub, 16. iuliia. Vojakom, ki so prišli iz Skadra in Elbasane se je posrećilo vstale, ki so se zbrali v blizini Tirane in Aldži Missarja, razkro-piti. Carigrad, 16. julija. Albanska šefa Idris Sefer in Ahmed Beidullali sta brzojavila v imenu okolišev Kara-dagh in Morava iz Oilana obema albanskima poslancema ter obžaljujeta nepresane boje, ki so se v zadnjih dnev ih razširiii tuđi na Prištino. Cetinie, \h. julija. Iz Skadra poročajo: Boji med Miriditi in turški-mi vojaki trajajo naprej. Tuđi neka-teri katoličani so se pridružili Miri-ditom. Vali v Skadru je ponudil pre-bivalcem orozje za boj proti Miridi-tom, mohamedanci pa so ponudbo kratkomalo zavrnili. Cetinie, 16. julija. Turski kor-donski vojaki so prekoračili pred-včerajšnjem mejo ter v boju ranili dva Crnogorca. Crnogorci so jih za-sledovali ter ustrelili šest turskih vo-jakov. Turki so hoteli nato ponoči spraviti svoje padle vojake čez mejo, kar se jim je pa samo deloma posrećilo. Upor med turskim vojaštvom- Carigrad, 16. iulija. Iz krogov opozicijonalcev poročajo, da so prišli štirje častniki, člani skrivne zveze >Za blagor armade, osehno vojne^a ministra prosit, naj odstopi.Grozili so inu s smrtjo. Vojni minister ie kazno-val častnike z zaporom, toda to je bilo le formelno, takoj na to ie poda! demisijo. Carigrad, 16. iulija. Pove'jnik orožništva v Kumanovem je po-begnil. Carigrad, 16. julija. »Tanin« po-roča iz iSmirne, da so razd^lili vstaši med vojaštvo in prebivalstvo proklamacije revoludjonarne vsebine. Policija je uvedla hišn3 preiskavo v tiskarni, kjer so bile te proklamacije tiskane, kakor v stanovanjih vseh častnikov. pri katerih so dobili te proklamacije. Solun, 16. julija. Iz Bitolja poročajo, du je začel poveljnik upornikov Tahian beg poganja z David pašo. Pogajanja so bila uspešna. Položaj pri Gilanu in Puštini je obupen. Carigrad, 16, julija. Opozicijo-nalni list ->Mušavat« je bil uradno ustavljen. Berolin, 16. julija. »Vossische Ztg.< poroča iz Skoplja. da so turske čete obkolile Prištino in hočejo mesto, če treba, s silo zavzeti. Carigrad, 16. julija. Uradno poročajo, da bo sedanji mornariški minister Mahmud /Muktar paša nasled-nik bivšega vojnega ministra. Turska zbornica. Carigrad, 16. julija. Veliki vezir je razvil včeraj zbornici program, v katerem naglaša, da vstraja Turčija v vojni. Pač ni Turčija v principu proti miru, sprejeme ga pa samo pod ugodnimi pogoji, od katerih glavni je, da se ohrani turska suvereniteta nad Tripolitanijo. Carigrad, 16. julija. Zunanji minister Asim beg je prečital na to eks-poze o turski zunanji politici. Položaj Turčije je danes tisočkrat boljci kakor pred začetkom vojne. Ekspoze je skrajno opitimistično pobarvan. Zla-sti interesantni so podatki o razmer-ju napram drugim državam. Histo-rično prijateljstvo z Anglesko je moralo v zadnjem času premagati mnogo težkoč. Panes se kažejo stare tradicije prijateljstva v jasni luči in vzbujajo največje upanje za bodoč-nost. S Francosko veže Turčijo stara intimna in silna zveza. Oba zavezni-ka turžkega sovražnika, Avstrija in Nemčija, imata zelo delikatno stali-šče, vendar pa sta oba pokazala Tur-čiji svoje simpatije. Govor avstrij-skega zunanjega ministra Berchtol-da je dokaz za intimno zvezo med Turčijo in Ogrsko. Zatrjevanje. da obstojajo med Turčijo in Rusijo tež-koče, ni resnično. Bila so pač ne-sporazumljenja, toda ta so bila z dobro voljo od obeh strani odpravljena. Čedalje boli intimne so zveze z bal-kanskimi državatni. Vedno boli se razširja spoznanje, da je treba skup-nega nastopa in da se je treba varo-vati proti sčuvaniu od tretje strani. Nato je govori 1 veliki vezir, ki je na-glašal, da se trudi Avstro-Ogrska pomiriti balkanske države ter jim podeljuje dobre nasvete. Dotaknil se 1 je t-jd» razmer v Albaniji ter označil 1 nekatere zahteve Albancev kot ne-' sprejemljive. Nato je zbornica izrekla s 194 glasovi kabinetu svoje za-upanje. j Pcrsekuclla ruskeca ćasopis|a. i Petrograd, 16. juli ja. Policija je izvedla hišno preiskavo pri filijalki »Ruskega Slova« ter aretirala šefa. Policija je storila te korake zaradi indiskretnosti nekaterih listov glede p ruske politične policije. V zvezi s te-i mi hišntmi preiskavami je bil areti-- ran tuđi agent Rukovski, ki ie na su-• mu, da Je izdal nekatere tajnosti. Zrakoplovstvo. Petrograd, 16. iulija. Ruski vojni zrakoplovec, poročnik Zakučkij, Je padel včeraj s svojim Bleriotovim aeroplanom iz viSine 100 m ter je bil na mestu mrtev. Riisiia in Turkestan. Peking, 16. julija. Ruski poslanik je zahteval od kitajske vlade za-doščenje zaradi sto umorjenih Rusov v Turkestanu. Kitajska vlada o tem ničesar ne ve, zato je ruska vlada primorana, da porabi svoje lastne moči, da^ napravi v Turkestanu mir in red. Z Olimpske igre. Stockholm, 16. iuliia. Včerai so se razdelila darila zmagovalcem v olimpskih igrah. Prva darila je raz-delil kralj sam, srebrna darila pa prestolonaslednik. Občinstvo ie burno aklamiralo zmagovalce. Portugalska republika v nevarnosti. London, 16. julija. Iz Lizbone prihajajo brzojavke, ki slikajo položaj na Portugalskem kot zelo resen. Vlada je baje dognala, da je pretežna večina v Lizboni štacijoniranega 2. in 16. pešpolka ter 4. in 6. konje-niškega polka, zlasti večina častnikov, sklenila razviti rojalistično zastavo, kakor hitro prekorači Con-ceiros mejo. Neki častnik je to gibanje izdal in vlada je mogla upor za-dušiti. Conceiros je pobegnil v Sier-ro duaio. Koruna, 16. julija. Portugalske oblasti so izvedele, da priđe te dni hamtjurški parnik »Ambos< na portugalsko obal ter da ima s seboj mnogo orožja za portugalske rojaliste. I' .r:;.-. „■■•' ■_ f;bl^st: so ukrenile vse potrebno, da zajamejo parnik in kon-fiscirajo orožje. Zedinjene države. New York, 16. julija. Tajnik kon-servativno - republikanskega sena-torja Lafoletta je sporočil Wilsonu, da srne ta računati na podporo Laio-lettove stranke. Tuđi Clark je oblju-bii Wilsonu brezpogojno svojo po-moč. New York, 16. julija. Senatorju Villiamu Lorinerju je senat s 55 proti 28 glasovom odrekel senatorstvo zaradi volilnih sleparij in podkupo-vanja. ITALIJANSKO - TURSKA VOJNA. Carigrad. 16. julija. V merodaj-nih krogih se nezaupanje proti En-ver begu vedno veča, ker je baje njegova siavohlepnost velika nevarnost za kalifat. Prisego. da se hočejo bo-jevati v Tripolitaniji naprej. tuđi če sklene Turčija z Italijo mir, tolmačijo tako, da Iioče pregovoriti Arabce, da odpadejo od Carigrada ter ustanove samostojen kalifat, ki bi ga prevzel on, kot sultanov zet. V tem slučaju bi ga podpirale one države, ki imajo interes na tem, da se Arabci emanci-pirajo. Berolin, 16. julija. Neki turski državnik, ki se mudi tu. je odgovori! na vprašanje o miru, da so privatna mirovna pogajanja v teku, ki jih vo-dijo poglavitno levantski finaneniki. Nadalje je izjavil, da razmotriva Italija sedaj vprašanje posredovanja. Mllan, 16. julija. -Secolo« poroča iz Kaira: častnik Isaak Avad efendi je bil degrediran. ker ni pre-prečil prevoza vojne konterbande Čez egipčansko mejo. Carigrad. 16. julija. Uradno se poroča. da je tursko vojaštvo areti-ralo nekega Italijana. ki je zastrup-Ijeval studence pri Rektalini. Areto-vanec je izpovedal. da ima se mnogo drugih italijanov podobni nalog. Pročitane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. 1%~ vrše valni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da po^lja-jo redno vsak četrtek preci tane napredne časopise preteklega tedna v tajniški u rad (Wolfova nlica 10/1.) ali jiaj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. PoJeg teg-a zbirajo kra-jevna politična društva preči tane časopise v svojem okraju. Gospodarstvo. — Dru«! živlnski semen] v Đa-nialoki pri Kočevju se vrsi 23. iulija t. 1. Po odredbi dežclne vlade je hrvačka meja zopet odprta in je priča-kovati mnogo živine. — Srećke. Srbske obligacije iz 1. 1889. Glavni dobitek 65.000 K dobi serija 2547 št. 22, 10.000 K pa serija 2974 št. 16. tau&ii list ofestga 6 sirani. Isdajftteli In tdfOTonl artM^lks ValenUn KoplUr. LMtalsa 1b tlftk »Narodne tokara*«. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. iulija: Danica Petan, hči kniigovodie, 7 tednov, Emonska cesta 10. — Irma Grgurvić, železo^ strugarieva hči, 9 mesecev, Cesta v mestni log 26. Dne 16. iulija: Ivan Hafner, bivši mizar, 41 let, Radeckega cesta 11. — Oton Potočnik, krojač, 28 let, Ra^ deckega cesta 11. LJUBLJANSKI MESEfiNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PflOSVETO Letaik 2UUUL (1912). Uhaja po 4 pol« obt«i«n t vafiki osmtrfcl po tdOD pot nm motec ▼ ivoakib t«r «ojj *•• l«to g K ao h, pol let« 4 K 60 h, C«tn leta a K 30 h. Za vae neavstrijek^ đelele 11 K IO h Bt Utc PoMuneini sueski m đobiTtjo po 80 h. „Nirođna Tiskaroau v Izubijani. Najboljša ustna voda sveta. Serraaal/oz ieleznato Kina-vino Higijeoićna razstava na Danaja 1906: Državno odlikovanje in časUi diplora k zlati kolajni. ^ PttTiroća voljo do jedi, okrepča m živce, poboljša kri in je H rekonvalescentom ^c^^ ta malokrvnim |KBBB| zelo priporočeno od zdrav-m&AEtttt niskih avtoiitet B^^fl ss Izborni okus. », %^^J9 Večkrat odlikovano. a Had 7OOO zdravnlžkih sprićevaL 5 J. SKBRAVAUO, c. ii kr. dionii dobaritelj TBST-Barkovlje. 4464 Borzna poročila. L|Bbl]aDska ,Kreditna banka v Ljubljani* Ura4ni kuni tfanajske bone 16. julija U!2 ■•■•Sk»«l ftaplrll. Oftflftral BlaSOfC 4« 8 majeva renta .... 8755 8775 4-2« „ srebrna renta .... 9075 90 95 4°, avstr. kronska renti . . 87 55 87 75 4*o op- m • • 87^° 878° 4* t krantsko deželno posojlio 92*25 03-25 4*/, k. o. čdJke dei. banke . 9075 9175 traeha. SreČke iz I. MJ60 ■/• . . 449 — 461 - „ „ „1864..... 609- 621- „ tlske...... 280-50 292 50 zemeliske I. izdaje . 279— 291 ~ H. .. • 261'25 27325 „ ogrske hlpotečne . . 245 75 257 75 M dan. komunalne . 492— 504 — avstr. kreditne . . . 488— 500- M ijnblianske .... 69*i5 75-25 „ tvstr.rdeč. krila . . 55 50 6150 .. ©gr. „ M . . 34— 40- „ bazilika..... 31 - 35- „ tnrtke...... 238*25 24125 ••■■IO«. LJubljanake kreditne banke . ^4O— 445 - Avstr. kredltnega zavoda . . 653 50 654-50 Dunajske bančne družbe . . 530*25 53125 Južne želeinlce..... 97 40 9840 DrUvne žciexnJce . . . . 716-— 717- Alpine-Montan..... 99475 99575 CeJke »Udkorne družbe . . 363— 365 - Zivnottenske banke. . . . 28T5O 282*50 CckfeJ........ 1139 U42 Marke........ 11775 11795 Frankl........ 95*45 9560 Lif«......... 9475 9495 R«W|I......... 253-62» 25462^ Žitne oone v Budimpešti' Dne 16. julija 191Z Termin. PScnica za oktober 1912. . sa 50 kg H'35 Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 930 Ove« za oktober 1912 . . za 50 kg 93; Kftruza za iultj 1912 ... za 50 kg 887 Koruia u avgust 1912 . . za 50 kg S 81 Koruza za maj 1913 . . . za 60 kg 754 Meteorologe poratno. r«M mU m*$*m Md-I %**U\\ mim\ tlak Ur7* ** i* °H«»- i!£ |S VctroTi Nebo — i T*^* t mm iP- 3________________ 15 Z pop. 738-4 25-0 sr. svzh. đe» oblaČ. w 9. iv. 73ftS 19-3 si. szalL jasno 16. 7. xj. 73W> 16-1 brerretr. deloblai Srednja včerajSnja temperatura 198P, norm. 196°. Padavma v 24 orah 0K) mm. 16a Ite*.__________________________________________SLOVENSKI NAROD,___________________________________________________Stran 5. I 1 I Zahvala« I I 2a vze dokaze tskreoega softitja I I ob smrti gospoda I I Franca Sterletal i natelnifca *«l«satt*fce p*sta}« v p. I I itrekamo svojo Bajtoplejšo tahvilo, I I V LftvfclftaBl. dne 15. julija 1912. I i Žalujoči sorodniki. I I Zahvala. I I Ob prebritki izgubi našega iskre- I I no ljubijenega soproga oziroraaočeta, I I gospoda I JOSIPA TAVŽELJ * I I izrckauno tem potom za rse izkaza- I I mo tmino sožalje in za častno sprctn- I I stro oepozaboega pokojnika k več- I I nemu povitku vsetn odeleinikom I I iskreno zahvalo. I I Osobito se zahvaljujemo čast. du- I I i' itela, katera se toćno lW-i{""p in po najnižjih cenah tJu£-^^^3^ :: i^vršujejo. :: Velika zaioga gosiilniikiii okroollh niz. Citiki se ptr.ljija u zafe in brezpiauHJ .n (teštnni prosta ■■■iiiiiaviHHfiaBHfiBHBKHi I Uni zidana ii popolnoma suha, visoko pritlična, v krasni gozdnati legi v Savinjski dolini, z velikim sadnim in zelenadnim vrtom ter pol orala njive za detelo, se radi preselitve I MF~ ceno proda« *VB Zahtevajo se samo majhna naplačila. Ceneni življenski pogoji, dobra zveza, mnogo inte-ligence, prilika za lov in ribarstvo. — Po-nudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 2514 Kupi se 2 — 3 vagone obrabljenih nm ali U za podreti. 2520 Ponudbe na batel-Dobrova, p. Jesen ice. hotelska družba „Criglav" v likridaciji v £jubljani. Vabilo na izvanredni obioi zbor kateri se ima vršiti dne 1. avgusta t. L ob 5. uri popoldne v posvetovalnici mestne hranilnice v Ljubljani. DNEVNI RED: Poročifo Ifkvidacijskera odbora o poskusu i.ru^,c i\ stoJeč» na ^ atmosfer. ailll AUl^l) Pripraven za mlekarno IdlllUl dllUJ mlin. :: :: :: ~ \ Vodna turbina sSSSS.* Kotd za kuhanje SSS^i Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« niođ Mart te dobro zaana ia priljubljena radi ajenega povtem pravilnega posJovasja la čistega narodaiega stališča, se je povspela ¥ minolem poslovnem etm do prave poslovne dovršeaosti, kar moramo z veseljem priznati toliko v narodnom, kolikor v gospodarskom ozim. — Toplo priporočamo ta zavod nailm ćttateljeam, ieleč, na} bi se poslnievaU rajši n|ega9 negoli razUčnlh tnjili, nam sovrainih zavarovalnic, ako bi se zeleli zavarovati na iivl)en|e. Me inasa^mo aasega deaarja nasla narodnim nasprofcukom, ker }ih s tem le krepimo, a same sebe slabimo. Nai denar na] osta|a v domaćih rokah, kjer nam potem še vodno koristi! Poslovno poročilo in računski zakliuček naše „Prve češke11 iz 1.1911 s DovoijnjefBO si sporoćiti Vam lanskoletne uspehe našega zavoda in Vam podati nekoliko 'ozadevnih številk, s katerimi naj Vam dokažemo, kako lepo se razvija naš zavod, saj Vas mora stvar že z narodnega stališča zanimati. .Prva češka* je v Avstriji edina slovanska delniška zavarovalnica, kar mo--anio povdariti, saj je delniški prncip danes povsod priznan kot najboljši, kakor govore toza-ievne ŠtevilkC jasno. Leta 1910. n. pr. so si bili pridobili delniški zavodi naše stroke za 617,200.467 kron novih zavarovanj, vzajemni pa samo za 252,739.164 kron; to je gotovo izvrstno priporočilo ielniškega principa. Res lepi in od leta do leta hitro narasćajoči uspehi našega zavoda dokazu-ejo, da je bila njegova ustanovitev ne samo upravićena, ampak z gospodarskega stališča ćelo noj no potrebna. V minolem letu smo dovršili poslovni nacrt, ki smo si ga bili sestavili, in res smo dosegli vse, kar smo pnćakovali. Z rezervami, ki smo si jih ustvarili, smo spravili naš posel do :ake visine, da lahko piačujemo prav vse poslovne stroške vsako leto sproti iz naših dohodkov — ni nam jih tTeba amortizovati v fK>zneje dospevajočih anuitetah, kakor delajo to drugi mlajši :avodi. Da se izognemo kurznim izgubam, ki so posledice sedanjih plošno slabih denarnih -azmer, smo se odločili naložiti prebitke svojih gotovin na drugi, stanovnejši način ter si kupili Pragi tri hiše na levem voglu Vaclovega trga in Pfikopov (Špinka). katere pod* remo, da si :arn sezidamo palačo „Krona", ki nas bo stala štin milijone kron in ri se bo gotovo mnogo x»lje obrestovala, nego li različni vrednostni papirji, V minoli poslovni dobi leta 1911. smo prejeli 3208 novih pont; 'b za 13,100.796 — kron :avarovanih vsot in za 28.13510 kron zavarovanih rent; od teh smo pn li in spisali 2534 novih :avarovalnih Hstin za 10,369.033'— kron zavarovanih vsot in za 4,935*10 kron zavarovanih rent. V isti dobi so narasle zavarovane vsote na 46,299.557*60 kron in na 21.08858 kron zavarovanih -ent; sprejete zavarovalnine pa so znašale že celih^l ,940.881 42 kron, kar je gotovo prav krasen uspeh. —Leta 1911. smo imeli 70 smrtnih slučajev, za katere smo izplačali v gotovini 169266 — *ron, ter izpisali za 59.000-— kron nadomestnih zavarovalnih listin, za katere smo naložili v go- tovini 38.57874 kron. Cistega dobička je bilo leta 1911. za 87.097*18 kron, od katerega smo izplačali 4° o dividendo, to je 80.000-— kron, prebitek, to je 7.097-18 kron smo prenesli na nov račun. Družbino premoženje je naraslo na 9,233.532*39 kron, to je premoženje, ki bi bflo v ponos vsakemu velikemu zavodu! Ti podatki dokazujejo najbolje uspešno delovanje našega zavoda, ki daje nam Jugoslovanom tadi znatne podpore. Uspehi, ki jih je dosegel naš zavod že po 12 letnem poslovanju, so resnično kar najboljši in lahko smo ponosni nanje, saj so se drugi zavodi dosedaj lahko pohvalili s slič-nimi uspehi sele po 20 ali 30 letih svojega delovanja. Da izvršuje naš zavod v polni meri tuđi svojo dobrodelno nalogo, to nam dokazuje najbolje dejstvo, da je v primerno kratki dobi svojega obstanka že izplačal skoraj milijon in dvestotisoč kron po svojih umrlih zavarovancih. Ta okolnost jasno priča o važnosti in koristi življenskega zavarovanja posebno v posameznih slučajih prezgodnje smrti, kakor tuđi o tem, da je naš zavod nenavadno kulanten. Kako potrebno je življensko zavarovanje, dokazujejo tuđi sledeči podrobni podatki o smrti naših zavarovancev: 9 jih je umrlo, ki nišo bili niti še eno leto zavarovani; 7, ki so bili zavarovani 1 do 2 leti; 7, ki so bili zavarovani 2 do 3 leta; 6, ki so bili zavarovani 3 do 4 leta; 5, ki so bili zavarovani 4 do 5 let; 30, ki so bili zavarovani 5 do 10 let; 6, ki so bili zavarovani nad 10 let. Te številke dokazujejo, da je življensko zavarovanje najlepša oskrba za ostale rodbine, Razveseljiv vzrast „Prve češke", ki si pridobiva vedno več tal ne samo v čeških, ampak ludi v jugoslovanskih deželah, vzbuja pozornost ravnotako v ožjih gospodarskih krogih, kakor tuđi v širši Češki in slovanski javnosti sploh, in laskava poročila ter laskave ocene, ki se javno pogostoma javljajo, so zavodu najlepše priporočilo. V družbinem vodstvu, njenem upravnem svetu in ravnateljstvu so Tfcožje, ki slove v gospodarskem svetu in kateri jamčijo, ne samo, da nikoli ne usahne veliko zaupanje, ki ga vživa „Prva češka" med vsem slovanskim svetom, temveč, da bo to zaupanje vedno naraščalo in ž njim tuđi zavodov razvoj. i Hnpiuni flint« roi)r- FERH. TOmiB, predceđnlk; ekscelenca JUDr. FRAlfJO FTEOLE^, bi^il trg. mialgter, JUBr. JOSIP DOLAMSKT, VILJEM HAUNER, JpIulDI Jltl. V9JTA KAHUR, vrhovni ravpateij, 0ENRIB MAŠTALHA, poslaaac, ce». gvetaik JOSIP SCHROTTEB, LJUDEVIT WOREL, JUDr. JOSIP ŽIŽKA. PRVA ČEŠKA 9^££%JFMm NA ŽIVLJENJE Vrhovno zastopstvo v Trstu. Bilančni račun. | imov.na: "«_ v - ..* '~T Dolg: K v K v 1. Gotovina dne 31. decembra 1911..........i 1 4.489 65 I i. Delniška glavnica...... V 7 7 7 7 7 7 "... 2,000.000 00 2. ; Razpoložljiva imovina pri kreditnih zavoditi in hranijnicah 1 404.203 49 2. Zavarovalninska rezerva......■> odštevši delei za 5,497J211 22 3. Lastna palača .Krona' (sedaj v stavbi)........t 2,344.188 50 j 3. Zavarovalninski prenosi......[ T«Ta« v lutniri -------- " 285.680 49 1 7. Nedvignjene dividende za leto 1908......... 96 — 7 7em ekniižna oosoiiia.............'. - - 1,302.090 19 8. Nedvignjene dividende za leto 1909......... 208 — 8 ! PoS fla na vreE n- papirje........I . . ' 14 000-9. Nedvi|n ene dividende za leto 1910......... 888 -i ! Po^i a na Lstne police ...... * 307-304 70 10" Pasivni Prebitki z «zavarovatelji........... 49.972 57 IO P~o a zadruearn ........... • ■ 229-749 17 1 "• RazliCni npniki................... 196.394 78 Hi ! Atoivni preSki z^rezavarovatelji * ! '. ! ! '. '. . . . • \ 3.030 44 | 12 Založeni deP6t za rezavarovanje........... 877.647 -, 12. i Terjatve pn podružmcah in neplačane pobotnice v listnicah 64.8 8 97 1 3. Založene kavcije.................. 83.630 74 . 13. ! Terjatve pri ^astopnikih in razlićnih dolznikih..... ^9-4™ 6° 1 M- .Preb'tek...............,,.,...... 87.097 18 14. 1 Založeni depot za prevzeta rezavarovanja....... in'nnn ~~ 1 15. Inventar...................... flq -^ 7i I ^ ■•""" *! ! 9,233.532 j 39 1 9,233.532 39 i— i i i i I l S*"1 6-_____________________________________________________SLOVENSKI NAROD._______ _____________________________ 160 Stev. Infti&t trariln tim i ifafti *• *• * m* Mm O$ebni Itredit ■ilH.in1tarin.if!t!!!fn. ajslaincti lit •b naiagodaejših pogojih. — Predstroskov ni. — Več v prospekti?: Hrantlne vloge. H ttiliMi i mamm mmmm p . 4l t*,t • Bfcmi ripmi ■ ■■* ati I flM p 9 k . m m ^ m . :;ai,is. Stuije Vftog:.......K 4,500 000 jMStVO defežev: . . . . K 5,600 000 Pojasnila rtajei Josip Košem. Ljubljana. Krakovski nasip 22, m m*+* *** ■ **** * # i • M *- unifci I Spržena zavaravanja človc&tga žhr- g| T^ J^^V ¥ W^%>** Zavaroje postopja in premicnine proti ljenja po najraznovrstnejiih kombina- ** *^ *P požarnim Skodam po najnlžjih cenah. cijah pod tako ugodnim i pogoji, ko .% • •■• ViajtMit laflPaVtllia bftnk« V PPigii ••• • ••• Škode cenjuje tako) in najkulantneje. Dobcna druga zavarovatnka. Mmmrw*k tmmM ■ It,71fcjst*t4. — "uTaiaBi mšškmtišm* *■ kapttallf« E 115,3tO.§O3*fL U2iva najboljši sloves, koder poštuje, ziastt je ugodno *aWovanje na N ******* Tzajcmaa avamaltica wMšt države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Dovo!iujc l2 čistegTdobička udatno doživetje in smrt z manjSajotimi se ————^_— vM »«|««mm« tfai«. ■ podporo v narodne in občnokoristne 101 ^1*«11- »^ teKrtM oiintii i Littiaii "fmefiz^e^isi i tamki nliti fln. IZ. -•■ n»™e°- i Crsouskl lokal prostoren, z vcČjimi izložbeni mi okot iii« ali Uk#| prtnm duoajska tvorniska firma za ustanovi tev trgovine na drobno, — Najbdiia lega za nadrobno prodato: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponud-he z navedba cene in event. skico pod ,Vmrwirte 50094 xu Daaai, Posunu 88. Naznanilo prodaje. Podpisano upraviteljstvo konkurznega sklada J«sipa FerenčaJf«, IrfVTC« ▼ Breticah naznanja, da se proda vsa zaloga obstojcca iz matrofakhrnega in spcceriiskcga blaga, železa, nsnja, oprave, deloma tudi pohištva Lt. 9. Prodala se bo zaloga povprek. Vsa zaloga je sodnijsko cenjena na 2SJ018 K 83 vin. Ponadbe vložiti je pri podpisanem up^11 ;^T;>tvu do 5. avgnsta 1912. Vsak ponudnik mora poiožiti kot varščino 10 \ cenilne vrednosti, to fc zncsek po 2300 K, kalera varščina zapade v prid konkurznemu skladu, ako bi kupee ne izpolnii pogojev. Kupnino položiti je pred prevzetjem blaga, blago pa se mora odpe-Ijati v 14 dneh, račnnjeno od dneva. ko bo kupee o sprejemu njegove ponudbe obveščen. Upraviteljstvo ne prevzame nikake odgovornosti za množino in kako-vost zaloge. Inventarni zapisnik je na ogled pri u pravite! jstvu, katero razkaže na zahtevo ćelo zalogo in ki daje vsa potrebna pojasnila. Brezice, dne 15. julija 1912. Dr. Ljudevit Sttker, •dvetnik ▼ Breiicavh kot upravitelj konkurznega sklada. Naznanilo prodafe. Podpisano upraviteljstvo konkurzne mase Karla Lenčeta mm Laverei orodaialo bode IV- od 22. juUJa 1912 dalje ~mf vso v konkurzno maso spadajoćo in v Laverci se nahajajoč9 vinsko zalogo na lira mesta iz proste roke. Na prodaj bo: okoli 1800 hl belega In rde-čega vina ter crnine, večje število bramnih sodov (Lagergebinde) 8 sknpno ^sebino okoll 1300 hl, neka) sto transportnih sodov, d< ije kletarsko orod|e, kakor pumpe, pipe, cevi i. t. d., dalje okoli sto steklenic sampanlca in vina v bntelikab, okoli 570 litro? iganja ltd. Obenem prodala *E>9 ▼ pisara! sUvbenika 0. Roberta aamielpvskeoa, Rimska cesU 2. i ~ ■ Hotel pri pošti v Kranjski gori 2494 se priporoČa cenj. izletnikom, turistom in potnikom. — Novo opremljen ! — Lepa poletna stanovanja Dobra kuhinja. ratnik Jakob Pecar. 'V' 2472 Skatlje i ; za zalogo i | moćno Udelane s pleMnatimi ro-ćaji in naplmnimi taslicami ixde« , iuje solidno tn nalcenefe ! ljubljanska karfonažna tovarila Ji.totiliiHjMi. krojač prve vrste ^E I Ijubliana. iklošićeva cesta 8. ^m I se priporoča. ▼ B ■ Zaiocja 2092 I I angleškega blaga. [ ft ••■ m^'^^m^mm^m^mm^^m^mm^'^m^ ■ |4fc4l4fc|R| f^ P° vse natečaj za službo oWro£ ~u ga zdravnika v Idriji podaljša 2505 do 25. julija 1912. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. julija 1912. \ jOngZešTco skZadišče obZek, Hg ( O. cFfernatoviČ tm 1 ( LfuJbZjcunjJL, JMestni trg štev. č> W M poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečkey i| ■P ter poletne damske konfekcije z globoko redu- iJS ij = ciramzni cen&zni. = 2^ Zaradi opustitve I raznih vrst perila in Švicarskih vezenin posameznih I prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah, I Opreme za neveste I Platno, Šiton in švicarske vezenine se kupijo zelo I ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, opraye za I -• .* .• / -• .* kavo, nogavice in žepni robei...' .* / .* .' .* Glavna zaloga i li * priv. tavaren platna in vseh platnenih izdelkov Norbert Langer Se S6hne I znano najboljŠi izdelki, originalne tovarniŠke cene. I Opreme zoouorolenčke. I T\nif\n QL^i*• e Uubijana, selen- I /-illlUlft ^D