GLASILO OBCINE PIVKA LETNIK 14 / SEPTEMBER 2024 / ŠT. 96 Iz obcinske hiše 3 Obcinski svet se je sestal na 12. redni seji Iz obcinske hiše 8 Anketa o prometu v obcini Pivka Gospodarstvo 11 Podjetje Sitor z najvecjim narocilom v zgodovini podjetja Doživite Pivko 18 Okusi Pivke 2024 Park vojaške zgodovine 25 V Parku vojaške zgodovine z ZgodoVikendom odprli jesensko sezono Naši kraji in ljudje 28 Slovesno ob predstavitvi obnove dveh kapelic na Kalu Naši kraji in ljudje 27 Petrovi v Narinu Dedišcina 36 Brezcasni Vilhar Dedišcina 38 80 let listine o ustanovitvi župnije Št. Peter Kultura 39 Odprtje likovne razstave »Samotne poti« Kultura 40 Glasbeno-literarni vecer »Naprej s pesmijo!« Zdravje 48 Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov: Dodatni prostori že konec septembra Obcinski svet Obcine Pivka se je 11. septembra sestal na svoji 12. redni seji. Svetniki so obravnavali in sprejeli Porocilo o izvrševanju proracuna Obcine Pivka za prvo polletje leta 2024. V tem obdobju so bili prihodki proracuna realizirani v višini 4.542.695 evrov, medtem ko so odhodki znašali 5.095.203 evrov, kar predstavlja 39,11 odstotno realizacijo sprejetega proracuna. V prvih mesecih leta je Obcina nacrtovala aktivnosti in javna narocila za vec projektov, katerih izvedba poteka v drugi polovici leta. Vec o polletnem izvrševanju proracuna si lahko preberete v clanku Projekta rekonstrukcije in dozidave gasilskega doma v Košani in izgradnja kanalizacije v Zagorju zakljucena, v teku pa so številni drugi projekti - pivka.si Predlog novega Odloka o organizaciji in delovnem podrocju obcinske uprave so svetnice in svetniki potrdili po hitrem postopku. Spremembe so potrebne zaradi prilagoditev zakonodaji in nacrtovane reorganizacije, katere namen je povecati ucinkovitost delovanja obcinske uprave, izboljšati komunikacijo in doseganje rezultatov. Nov odlok bo omogocil boljšo koordinacijo nalog, prilagajanje delovnih procesov ter ucinkovitejše izvajanje projektov, zacetek izvajanja pa je predviden za 1. januar 2025. Obcinski svet je potrdil Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na podrocju splošne in družinske medicine v obcini Pivka. Razlog za sprejem odloka je odpoved koncesijske pogodbe s strani trenutnega koncesionarja, ki opravlja splošno medicinsko dejavnost v obcini Pivka. Zaradi upokojitve koncesionarja in prenehanja dejavnosti, ki bo nastopila takoj, ko bo zakljucen postopek izbire novega koncesionarja, je potrebno izbrati novega ponudnika za opravljanje te javne zdravstvene službe. Obcina Pivka je za podelitev nove koncesije pridobila soglasje Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Svetnice in svetniki so obravnavali in po skrajšanem postopku sprejeli dopolnitev Odloka o predkupni pravici. Dopolnitve so usmerjene v vkljucitev novih obmocij, pomembnih za nadaljnji razvoj obcine na podrocju gospodarstva, turizma, stanovanjskega podrocja in infrastrukture. Namen dopolnitev je omogociti Obcini, da uveljavlja predkupno pravico na dolocenih nepremicninah, s cimer bo zagotovila ustrezno ureditev in razvoj obmocij, kot so Industrijsko-obrtna cona Neverke, obmocje Ravne in posamezna stanovanjska obmocja v naselju Pivka. Predlog vkljucuje tudi dolocitev predkupne pravice na specificnih zemljišcih v katastrskih obcinah Košana, Narin, Petelinje in Radohova vas. V drugem branju so svetniki sprejeli Odlok o lokalni turisticni vodniški službi na turisticnem obmocju Zeleni kras, ki doloca pravila in pogoje za opravljanje turisticnega vodenja na obmocju Zelenega krasa, ki obsega obcine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Svet se je seznanil s cilji priprave Obcinske celostne prometne strategije (OCPS) obcin Cerknica, Postojna, Pivka, Loška dolina in Bloke, ki jo je pripravil Prometni institut Ljubljana d.o.o. Ta strateški dokument bo usmerjal prihodnji razvoj prometa v regiji, s ciljem spodbujanja trajnostne mobilnosti, zmanjšanja emisij ter izboljšanja kakovosti življenja in zdravja prebivalcev. Pricakuje se, da bo koncna strategija potrjena do marca 2025. Na dnevnem redu obcinskega sveta so bile tudi kadrovske zadeve. Zaradi odstopa Danijela Kovacica Grmeka so v Odbor za finance in proracun imenovali Jano Gržinic, v Statutarno pravno komisijo Evgena Pahorja in v Svet JZ Turizem Pivka, kot predstavnik zainteresirane javnosti je Jani Frank. Namesto Janeza Smrdela, ki je podal odstopno izjavo z mesta clana Sveta za preventivo in varstvo v cestnem prometu, so svetniki potrdili Ivana Železnika. Svetnice in svetniki so podali svoje pobude in vodstvu Obcine zastavili vec vprašanj, na katere bodo prejeli odgovore do prihodnje seje obcinskega sveta. Obcina Pivka Projekta rekonstrukcije in dozidave gasilskega doma v Košani in izgradnja kanalizacije v Zagorju zakljucena, v teku pa so številni drugi projekti Obcinski svetniki so se sestali na 12. redni seji, na kateri so obravnavali tudi Porocilo o izvrševanju proracuna Obcine Pivka v prvem polletju leta 2024. Prihodki proracuna so bili realizirani v višini 4.542.695 evrov, odhodki so bili nekoliko višji, 5.095.203 evrov, kar prestavlja 39,11 % realizacijo prihodkov sprejetega proracuna. V prvih mesecih leta je Obcina nacrtovala aktivnosti in javna narocila za vec projektov, katerih izvedba poteka v drugi polovici leta. V zacetku leta smo zakljucili z rekonstrukcijo in dozidavo gasilskega doma v Košani,kjer so v prizidku zagotovljeni garažni prostori za gasilska vozila, garderoba, sejna soba in ostali pomožni prostori. Urejene so bile tudi parkirne in dovozne površine. Vrednost celotne naložbe: 983.193 evrov Viri financiranja: obcinski proracun V februarju 2024 je izvajalec Asfalti plus d.o.o. zakljucil z urejanjem krajšega odseka Tovarniške poti od hišne številke 6 do 8 v Pivki v znesku narocila 17 tisoc evrov. Vrednost celotne naložbe: 17.000 evrov Viri financiranja: obcinski proracun V sklopu ureditve otroških igrišc na obmocju LAS smo iz programa CLLD v športnem kompleksu, poleg otroškega igrišca v Pivki, uredili poti in postavili lesen paviljon. Vrednost celotne naložbe: 36.142 evrov Viri financiranja: ESRR 11.475 evrov, obcinski proracun 24.667 evrov Meseca maja smo zakljucili z izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v Zagorju. V sklopu del se je obnovilo še vozišce in prenovilo igrišce pri gostilni Stari Tišlr. Socasno z izgradnjo kanalizacije in obnove vodovoda je bila izvedena tudi elektro kabelska kanalizacija za kasnejše nizko napetostno in srednje napetostno zemeljsko omrežje. Vrednost naložbe: 753.224 evrov Viri financiranja: 505.239 evrov obcinski proracun iz namenskih sredstev koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem v okviru proracunskih let 2023-2025, obcinski proracun 247.984 evrov V januarju je bila podpisana pogodba o izvedbi sanacij in preplastitev delov lokalnih cest v obcini. Sanacija odsekov cest se trenutno izvaja v Neverkah, od hišne številke 2 do hišne številke 26, vkljucno s križišcem za Dolnjo Košano in Neverke 27 do Neverke 18 a, medtem ko so bile že izvedene sanacija poti do igrišca v Drskovcah, sanacija lokalne ceste v naselju Šmihelu in Narin, preplastitev dela ceste v Gornji Košani, ter ureditev odseka lokalne ceste v Kleniku od hišnih št. 56 do 1 ter 30 do 88. Vrednost celotne naložbe: 421.247 evrov Viri financiranja: obcinski proracun 421.247 evrov Obcina Pivka v Zdravstveni postaji Pivka ureja prostore za namene izvajanja zdravstvene dejavnosti fizioterapije. Ambulanta bo opremljena s cakalnico, pisarno, garderobo, telovadnico, 3 boksi za terapijo, WC za paciente in WC za zaposlene. Dela vkljucujejo ureditev tlakov, ometov, notranjih sten ter tudi sistemov za ogrevanje, prezracevanje ter hlajenje prostorov z drugimi potrebnimi strojnimi in elektroinštalacijskimi deli. Poleg gradbenega dela je predvidena tudi dobava in montaža pohištva in medicinske opreme. Dela bodo zakljucena do konca novembra 2024, zacetek opravljanja dejavnosti je predviden z januarjem 2025. Vrednost celotne naložbe: 207.003 evrov Viri financiranja: Ministrstvo za zdravje 144.000 evrov, obcinski proracun 63.000 evrov Na Kolodvorski 11 se izvaja rekonstrukcijo objekta, v sklopu katerega se ureja pet neprofitnih stanovanj s pripadajocimi prostori in parkirišci. Gradbena dela so v zakljucni fazi, v teku so še obrtniška dela. Investicija bo zakljucena do konca leta. Vrednost celotne naložbe: 890.862 evrov Viri financiranja: Sklad za okrevanje in odpornost 308.997 evrov, obcinski proracun 581.865 evrov V podružnicni šoli v Šmihelu je v teku ureditev ucilnice za nov oddelek vrtca, obnova sanitarij in kuhinje ter nabava celotne opreme. Poleg gradbenih del v objektu urejamo tudi zunanje površine, vkljucno z novim otroškim igrišcem. Vrednost investicije: 120.000 evrov Viri financiranja: obcinski proracun 120.000 evrov V Dolnji Košani smo letos zakljucili z ureditvijo balinišca v sodobno balinarsko središce z neto tlorisno površino 583,6m2. Namen investicije je bila posodobitev obstojecega štiristeznega balinišca z ureditvijo ustreznega temeljenja podlage, izravnavo in preplastitvijo vseh štirih stez ter razširitvijo za tribune, izvedbo razsvetljave in obrobe balinarskih stez. Pokrito balinišce z montažno kovinsko konstrukcijo z dvokapno plocevinasto streho zagotavlja osnovno športno infrastrukturo za interesno športno dejavnost ter športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostno vrhunski šport. Vrednost investicije: 252.077 evrov Viri financiranja: Fundacija za šport 60.235 evrov, MGTŠ 81.296,50 evrov, obcinski proracun 110.545,50 evrov Konec avgusta je bila podpisana pogodba za sanacijo fasade na telovadnici v Košani. V preteklem letu je obcina na telovadnici zamenjala strešno kritino, v telovadnici je bil položen nov športni pod in namešcena nova športna oprema. Med zamenjavo strešne kritine se je ugotovilo, da je zunanja obloga fasadne NF silikatne opeke neustrezna in nujnopotrebuje prenovo. V sklopu del bo poleg sanacije fasade namešcen nov strelovod, zamenjane bodo vhodna vrata ter izdelana betonska rampa pred vhodom, s cimer bo objekt dostopen tudi invalidom. Investicija bo zakljucena do konca leta. Vrednost investicije: 171.700 evrovViri financiranja: MGTŠ 100.000 evrov, obcinski proracun 71.700 evrov Uredili smo plocnik mimo Osnovne šole Pivka, ki je povezal parkirišce pri športni dvorani Skala z obema vhodoma v osnovno šolo, ter tako zagotovili varnejšo pot do šole. Vrednost naložbe: 12.000 evrov, Viri financiranja: obcinski proracun Iz obcinske hiše Zakljucek javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPN za vecstanovanjska bloka v Pivki 10. septembra se je zakljucila javna razgrnitev dopolnjenega osnutka obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za vecstanovanjska bloka v Pivki EUP PI 12/4 in zahodni del obmocja EUP PI 12/3 (OPPN). Javna razgrnitev slednjega je potekala od 27. julija do vkljucno 10. septembra. Predstavniki izdelovalca, podjetja Projekt Nova Gorica, predstavniki Obcine Pivka, vkljucno z županom Robertom Smrdeljem, so na javni obravnavi zainteresirani javnosti predstavili dopolnjen osnutek OPPN. Po zakljucku javne razgrnitve bo akt dopolnjen na podlagi sprejetih stališc do pripomb, ki so bile oddane med razgrnitvijo in na javni obravnavi ter bo pripravljen predlog prostorskega akta, s katerim bomo zaprosili nosilce urejanja prostora za drugo mnenje. Po pridobitvi mnenj bomo pripravili usklajen predlog OPPN za obravnavo in sprejem na seji obcinskega sveta. Soseska, namenjena mladim družinam Obcina Pivka je zacela projekt izgradnje neprofitnih stanovanj z nakupom 6811 m˛ zemljišca za Zdravstveno mesto navezave toplovod mesto navezave meteorna kanalizacija mesto navezave fekalna kanalizacija 1.0 21.6 1.0 23.6 23.6 18.966.1 18.3 2.0 RKO 18.3 postajo. Gradnja je nacrtovana v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS. Obcinski podrobni prostorski nacrt iz leta 2013 je na lokaciji predvideval izgradnjo doma za starejše obcane. Predvideno potrebo je zapolnila izgradnja doma na Bedinku. Obcina je pristopila k izdelavi podrobnega prostorskega akta, ki bo predstavljal pravno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja ter pripravo dokumentacije za izgradnjo neprofitnih stanovanj, namenjenih predvsem mladim družinam. Zacetek gradnje je nacrtovan v letu 2025 s predvidenim zakljuckom gradnje do leta 2027. Nacrtovana ureditev Na obmocju dopolnjenega osnutka OPPN je predvidena gradnja dveh vecstanovanjskih objektov, vsak s približno 25 stanovanji, kar skupaj pomeni okvirno 50 neprofitnih stanovanj. Stavbi bosta imeli pritlicje in šest nadstropij. Zasnovani sta sodobno. Poleg stanovanjskih objektov je nacrtovana skupna dovozna cesta z vso potrebno gospodarsko infrastrukturo, gradnja nove trafo postaje, vkljucno s parkirišci, igrišci in ekološkimi otoki. Obcina Pivka N Legenda: Meja obmocja OPPN mesto navezave elektro omrežje Oznaka obmocja OPPN Zemljiški kataster: parcelna meja številka parcele Prikaz predvidene situacije prostora: Obstojeci objekti Predvideni objekti v obmocju OPPN Predvidene zelene površine Obstojece ceste Predvidena cesta Parkirna mesta Predvidena intervencijska površina Oporni zidovi Peš poti Igrala, klopi ipd. Drevje, grmicevje 2.2 1.0 21.6 1.0 Predvidena protihrupna ograja(ni predmet tega nacrta) UVOZ/IZVOZ mesto navezave fekalna kanalizacija mesto navezave meteorna kanalizacija Obstojeca gospodarska javna infrastruktura: Vodovod obstojec El.vod N.N. nadzemni El.vod N.N. podzemni Telekomunikacijski vod Meteorna kanalizacija Fekalna kanalizacija Železniška proga _ tir Železniška proga _ os Predvidena gospodarska javna infrastruktura: Toplovod za potrebe objektov v OPPN - skladen z DOLB Toplovod predviden (DOLB) Vodovod predviden El.vod N.N. podzemni El.vod - fotovoltaika El.vod - polnilnice Javna razsvetljava Meteorna kanalizacija Fekalna kanalizacija Ukrep, ki ni predmet tega nacrta: Predvidena protihrupna ograja Izdelovalec prostorskega nacrta: Pripravljalec: Risba: Arhitekturno ureditvena situacija Pobudnik in investitor: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Merilo: 1 : 750 Vrsta dokumentacije: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Odgovorni prostorski nacrtovalec: Id. št. : Tomaž MOHORKO, univ.dipl.inž.arh. ZAPS 1418 PA PPN Obcinski podrobni prostorski nacrt za vecstanovanjske bloke v Pivki Sodelavci: Id. št. : -EUP PI 12/4 in del obmocja 12/3 mag. Bernardka JURIC,univ.dipl.gosp.inž. G 2329 ZAPS 1389 PA Teja SAVELLI, univ.dipl.inž.arh. Faza: ZAPS 1501 PA Andy HROVATIN, univ.dipl.inž.arh. Dopolnjen osnutek OPPN za javno razgrnitev Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: Številka projekta: Datum: Spremembe: Številka lista: 3393 16141 april 2024 Objava javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ter za dodelitev tržnih stanovanj Obcina Pivka obvešca, da je na svoji spletni strani www. pivka.si dne 16.9.2024 objavila Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ter za dodelitev tržnih stanovanj. Na spletni strani najdete poleg podrobnejših pogojev in meril za dodelitev stanovanja tudi vlogo za prijavo na razpis. Vlogo s priloženimi dokazili lahko oddate na naslov Obcine Pivka do vkljucno srede 9.10.2024. Za dodatne informacije lahko poklicete na tel. št. (05) 721 01 16 ali pišete na jana.lemut@pivka.si. Obcina Pivka Podpisana pogodba za prenovo fasade na telovadnici v Košani 27. avgusta sta župan Obcine Pivka Robert Smrdelj in predstavnik izbranega izvajalca v postopku javnega narocanja Nedeljko Dolgan iz podjetja Stanovanjska d. o. o. podpisala pogodbo za prenovo fasade na telovadnici v Košani. Vrednost pogodbe znaša 196.562,41 evrov, pri cemer bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport prispevalo 100 tisoc evrov. Dela naj bi bila zakljucena do novembra 2024. Nadzor nad izvedbo bo opravljalo podjetje Karsus d. o. o. iz Sežane, z nadzornico Veroniko Morelj. Neto tlorisna površina telovadnice je 490,42 m˛, skupaj s spremljajocimi prostori pa 774,16 m˛. V letu 2023 je Obcina Pivka izvedla vec izboljšav. Zamenjana je bila strešna kritina, v telovadnici je bil položen nov športni pod in namešcena je bila nova športna oprema. Med novo opremo sodijo koši za glavno in stransko košarko, semafor z odštevalnikom sekund, rokometni in futsal goli, šolski in tekmovalni kompleti za odbojko, oprema za badminton, slackline in novo plezalo. Prav tako je bilo urejeno zapisnikarsko mesto, shramba za orodje in namešcena nova premicna športna oprema, kot so mize za namizni tenis, žoge, blazine in sobno kolo. Dvorana je bila prepleskana, urejena je bila ograja na galeriji ter postavljena zunanja razsvetljava za preprecevanje vandalizma. Med zamenjavo strešne kritine v letu 2023 se je ugotovilo, da je zunanja obloga fasade iz fasadne NF silikatne opeke staticno neustrezna in nujno potrebuje prenovo. Zato je bil izdelan projekt za izvedbo (PZI) z namenom pravilne izbire podkonstrukcije in izvedbe energetske sanacije. Da smo lahko nadaljevali z deli v notranjosti, smo sanirali nujni del fasade neposredno pod streho, preostali del pa smo zaradi zagotavljanja varnosti zavarovali z gradbišcno ograjo. Cilj projekta je prenoviti preostali del fasade tako, da se obstojeca zunanja obloga pazljivo odstrani. Med armiranobetonskimi (AB) stebri, ki imajo razpon 5,5 metra, bo namešcena nova jeklena podkonstrukcija, ki bo omogocala sidranje notranjega siporex polnila ter vgradnjo toplotne izolacije. Na zunanjo stran AB stebrov bo dodana podkonstrukcija iz jeklenih horizontalnih elementov, ki bodo omogocali vgradnjo fasadnih panelov s skritim spojem, ki bodo energetsko in požarno ustrezni. Vmesni prostor bo zapolnjen z ustrezno toplotno izolacijo, ki bo prav tako energetsko in požarno ucinkovita. Poleg tega bodo izdelani zakljucni spoji na stikih z okni, fasadnim podzidkom in streho, ki bo v naklonu -brez atike. Na stiku fasade s tlemi bo urejena hidroizolacija, odvodnjavanje meteorne vode s strehe pa bo prilagojeno obstojecim peskolovom. Delno bo namešcen tudi nov strelovod. V sklopu prenove fasade bodo zamenjali dvoje vhodnih vrat, ki bodo razširjena, ter izdelana betonska rampa pred vhodom, s cimer bo objekt dostopen tudi invalidom. Sodobno pokrito balinišce v Dolnji Košani V Dolnji Košani je bilo 2. avgusta uradno odprto prenovljeno balinišce, ki zagotavlja sodobne pogoje za treninge in tekmovanja. Nova pridobitev obsega 583,6 m2 neto tlorisne površine in vkljucuje štiri balinarske steze, razširitev za tribune, razsvetljavo ter obrobe stez. Dvorana je pokrita z montažno kovinsko konstrukcijo in dvokapno plocevinasto streho, kar omogoca njeno uporabo skozi vse leto. Prenovljeno balinišce bo prispevalo k razvoju balinanja, saj zagotavlja boljše pogoje za tekmovanja in treninge ter omogoca redno organizacijo tekem prve lige. Naložbo sta namenu predala župan Obcine Pivka, Robert Smrdelj, in predsednik Balinarskega kluba Košana, Jože Štradjot. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Balinarske zveze Slovenije Primož Marinko,ki je Obcini Pivka in Balinarskemu klubu Košana podelil plaketo Balinarske zveze Slovenije. Prenovo balinišca je izvedlo podjetje Stanovanjska d. o. o., nadzor pa je izvajal Tomaž Bišcak iz Biro Bišcak d. o. o. Celotna investicija, vredna 252 tisoc evrov, je bila sofinancirana s strani Fundacije za šport v višini 60.235 evrov in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v višini 81 tisoc evrov. Balinarski klub Košana ima tradicijo z vec kot 40 let delovanja, vsakih deset let se zahvalijo posameznikom in skupinam za zaslužno delo v društvu. Priznanja za dolgoletno delovanje so prejeli: Mršnik Franc, Morelj Franc, Morelj Oton, Marija Smrdel, Kastelic Milan, Kastelic Renato, Sušelj Ivan, Miro Dougan, Sila Edo, Aljoša Morelj, Stanko Glažar, Bobek Slavko, Urh Ivan. Priznanja za pomoc pri izvedbi projekta balinarskega nadstreška so prejeli: Obcina Pivka, Balinarska Zveza Slovenije,Tadeja Zadelj ter Tomo Tiringer iz Športne zveze Postojna. Anketa o prometu v obcini Pivka Spoštovani obcani! Obcina Pivka pripravlja Obcinsko celostno prometno strategijo (OCPS), ki bo podlaga za pridobivanje financnih sredstev za izvedbo ukrepov s podrocja trajnostne mobilnosti v obcini. Pri nastajanju OCPS je eden od bistvenih poudarkov tudi vkljucevanje javnosti, prebivalcev obcine Pivka. V ta namen smo pripravili vprašalnik, kjer bomo lahko ugotovili vaše sedanje potovalne navade in zadovoljstvo o prometnih ureditvah. Vaši odgovori nam bodo v pomoc pri izbiri ustreznih ukrepov in ureditev za razvoj celotnega obmocja obcine. Obcinska celostna prometna strategija Obcine Pivka bo pomembno vplivala na razvoj trajnostne mobilnosti, boljšo povezanost vseh obmocij v obcini, zmanjševanje prometnih zastojev, izboljšanje kakovosti življenjskega prostora in zraka ter povecanje prometne varnosti. Anketo lahko izpolnite na povezavi https://www.1ka.si/ AnketaObcaniPivka ali prek QR kode. Obcina Pivka vabi vse zainteresirane, da na zemljevidu, ki se nahaja na povezavi canvis.app | a mapping platform. oznacite najbolj problematicne tocke v prometu v obcini. Za izpolnjevanje prijava ni obvezna, zemljevid se odpre po kliku na besedo NEXT. Navodila so na levi strani zaslona. Vaš prispevek je zelo dragocen in bo pomagal pri oblikovanju ukrepov trajnostne mobilnosti v obcini Pivka. Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujemo. Operacija Celostna prometna strategija je sofinancirana v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje obcinskih celostnih prometnih strategij (JR OCPS), ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021– 2027 v Sloveniji, prednostne naloge 5 »Trajnostna (cez) regionalna mobilnost in povezljivost«, specificnega cilja RSO 3.2 »Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vkljucno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in cezmejno mobilnostjo« Obcina Pivka Obisk predstavnikov srbskih in albanskih obcin v Pivki 17. septembra smo v Krpanovem domu v Pivki gostili 27 predstavnikov šestih srbskih in albanskih obcin, ki so v okviru projekta AGE+ obiskali Slovenijo. Namen obiska je bil spoznavanje inovativnih programov in storitev za starejše v okviru Slovenske mreže starosti prijaznih mest in obcin. Obiskovalce je pozdravil župan Robert Smrdelj, ki je predstavil obcino Pivka, razloge za vkljucitev v mrežo Starosti prijaznih mest in obcin ter izzive in dobre prakse na tem podrocju. Gostom je dobrodošlico izrekla tudi Jana Gržinic kot predstavnica Zavoda za turizem in clanica lokalne akcijske skupine za starosti prijazno obcino. Sledila je predstavitev programa Starosti prijazne obcine Pivka s poudarkom na prednostnih nalogah in aktivnostih, ki so trenutno v izvajanju. Obcina Pivka bo postavila soncne elektrarne na javnih objektih Obcina Pivka sodeluje kot vodilni partner v konzorciju pri projektu postavitve soncnih elektrarn skupaj z obcinami Ilirska Bistrica, Logatec in Komen ter Domom starejših obcanov Ilirska Bistrica. V okviru projekta bo postavljenih 1.096 kW novih soncnih elektrarn. Vrednost projekta znaša 1,36 milijona evrov, od tega bo konzorcij pridobil vec kot 800 tisoc evrov sofinancerskih sredstev. V obcini Pivka bodo soncne elektrarne namešcene na štirih javnih objektih, projekt pa bo zakljucen v prvi polovici leta 2025. Soncne elektrarne bodo namešcene na strehah štirih javnih objektovv obcini Pivka: Podjetniškem inkubatorju Neverke, Parku vojaške zgodovine Pivka, Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer in novem pokritem balinišcu Poziv k odgovornemu ravnanju na obmocju otroškega igrišca Na Obcini Pivka opažamo zelo neodgovorno ravnanje na obmocju otroškega igrišca, še posebej v paviljonu. Razbito steklo, ki se širi po potkah in travi, predstavlja resno nevarnost za otroke. Vsak dan se soocamo s problemom, ki ogroža varnost naših najmlajših. Obcanke in obcane prosimo za odgovorno vedenje: ne razbijajte nevarnih predmetov, smeti odlagajte v koše in ne poškodujte opreme ter objektov. Samo s skupnimi mocmi lahko poskrbimo za cisto, varno in prijetno okolje za vse družine in njihove otroke. Prosimo vas, da upoštevate pravila in za sabo vedno pospravite. Hvala za vašo odgovornost in skrb za naše skupno igrišce. Obcina Pivka v Košani. Skupna vrednost investicije v obcini znaša 551.455,98 evrov, pri cemer bo obcina prejela 268.369,90 evrov sofinancerskih sredstev. Skupna instalirana moc novih soncnih elektrarn v obcini Pivka bo znašala 367,63 kWp, pricakovana letna proizvodnja pa bo 430.650 kWh elektricne energije, kar bo pokrilo približno54 odstotkov skupne letne porabe. Projekt bo izveden v prvi polovici leta 2025. Trenutno v obcini Pivka še ni namešcenih javnih soncnih elektrarn, saj do zdaj ni bilo na voljo ustreznih financnih virov za njihovo postavitev. Obcina Pivka Tudi v Šmihelu je vrtec Na Podružnicni šoli v Šmihelu potekajo zakljucna dela za vzpostavitev novega oddelka vrtca. Obcina Pivka je pred letom dni predala namenu novo vecnamensko dvorano pri Podružnicni osnovni šoli Šmihel in s tem omogocila petnajstim šolarjem, ki obiskujejo podružnicno šolo, izredno dobre pogoje za športne in prostocasne aktivnosti. V prostoru, kjer se je prej odvijala športna vzgoja, pa sta Obcina in Vrtec Pivka tudi na pobudo staršev iz Šmihela in okolice uredila novo igralnico za predšolske otroke. Vpisanih je 13 otrok. V sklopu izvedbe je popolnoma prenovljeno: kuhinja, jedilnica, zbornica in igralnica s povsem novo opremo ter sanitarije. Ureditev obsega še Pred letom dni je velik del Slovenije zajela huda ujma. V prispevku septembra 2023 sem zapisal: »Slovenija je stopila skupaj. Ne samo ljudje, narod, tako kot pri osamosvojitvi, pac pa tudi celotna slovenska politika.« Po prvih dneh in tednih po ujmi, ko je bilo za nami najhujše, pa vladajoca Svoboda & co. ni izkoristila ponujene roke Slovenske demokratske stranke. V drugem zakonu smo predlagali številne izboljšave, ki bi omogocile hitrejšo obnovo. Predvsem pri odpravi birokratskih zapletov. Bili smo zavrnjeni. V celoti. Po letu dni ni zgrajen niti en nadomestni stanovanjski objekt. Še vec. Po letu dni ni izdano niti eno gradbeno dovoljenje za nadomestni stanovanjski objekt. Krepko smo zakoracili v drugi polcas mandata Golobove vlade. Najbolj dragocen cas za spremembe, ki bi šle v prid ljudem, je za nami. Golobova koalicija je imela sanjsko vecino. Triinpetdeset glasov in konstruktivno opozicijo, ki lani v najtežjih trenutkih ni kolesarila pred parlamentom, tako kot pred tremi leti v casu Covid krize tisti, ki vladajo danes, pac pa obula škornje in šla pomagat ljudem. Še vec. Predsednik Slovenske demokratske stranke je bil v škornjih in na terenu že takrat, ko je predsednik vlade Robert Golob v belih supergah v vladni palaci šele razlagal o škodi in kolikšna je. Udobne parlamentarne vecine Golob žal ni izkoristil v prid ljudem. Izkoristil pa jo je za brutalne in v veliko primerih nezakonite kadrovske zamenjave na vseh nivojih. »Cez ramo« pa je vrgel tudi nekaj lastnih ministric in ministrov, ki niso bili poslušni oz. so se zamerili njegovi novi spremljevalki. Po dobrih dveh letih se je državna poraba iz dobrih 12 milijard povzpela na 17 milijard evrov, javne storitve za ljudi pa zaradi tega niso nic boljše. Slabše so. Poletje so v Vrtcu Košana izkoristili za prenovo, ki prinaša še boljše pogoje za dobro pocutje otrok v vrtcu. V dveh igralnicah so zamenjali tla, kar bo prispevalo k prijetnejšemu bivanju otrok. Foto: L.F. vse varovalne ograje in vrata. Do konca septembra pa bo Obcina na zemljišcu, ki ga ima v najemu, uredila še vecnamensko otroško igrišce, ki bo namenjeno tako vrtcu, šoli, kot prostocasnim popoldanskim dejavnostim otrok ter ucilnico na prostem. Tako nova športna dvorana kot nov oddelek vrtca ter novo otroško igrišce bodo pomembno prispevali k razvoju kraja in nenazadnje tudi obstojupodružnicne šole v Šmihelu. Obcina Pivka Vlada je za razrednega sovražnika razglasila zdravnike in zdravstveno osebje. Pred dvema letoma so obljubljali 30 dni do specialista, danes pa je 150.000 ljudi brez osebnega zdravnika. V bolnišnici Trbovlje so pred kratkih zaprli pediatricni oddelek. Najmlajši so ostali brez zdravstvenih storitev. In to v Zasavju, kjer je Golobova stranka ne le na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma in pol, pac pa tudi letos na evropskih volitvah, dobila dalec najboljši rezultat. Pred dobrima dvema letoma so obljubljali 30.000 stanovanj, danes se gradijo samo tista, za katera je sredstva, predvsem iz Nacrta za okrevanje, zagotovila že prejšnja vlada. Minister Maljevac pa brezsramno reže trakove »njihovih« dosežkov, kot je to nedavno storil v Kopru ob dokoncanju stanovanj Dolinska na Olmu, kjer ne on, ne ta vlada nista za ta projekt storila nicesar. Verjetno bo podobno tudi oktobra, ko bo v neposredni bližini odprt Dom za starejše, za katerega je bila koncesija podeljena v casu vlade, ki jo je vodil Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. Po cem si boste torej zapomnili mandat vlade, ki jo sestavljajo Golobova Svoboda, Socialni demokrati in Levica? Gotovo po tanjših denarnicah vecine, razen redkih posvecenih, ki so blizu oblasti. In po Golobovih praznih obljubah, ki so se sesule v prah, še predno so bile izrecene. Pa po avtoritarni oblasti, ki jo na najbolj grob nacin pooseblja predsednica Državnega zbora s samovoljnim teptanjem Ustave. Pa po 10.000 zastarelih racunalnikih, ki že leto dni ležijo v skladišcu. Po propadajoci, mastno preplacani podrtiji za sodišce,… Spisek je dolg. Vse to gre iz vaših / naših žepov. In vse to omogocajo glasovi, ki so bili dani Svobodi, Socialnim demokratom in Levici. Zvone Cernac, poslanec Podjetje Sitor Stiskalnice d.o.o., vodilni proizvajalec hidravlicnih stiskalnic za proizvodnjo plasticnih plošc, je nedavno prejelo najvecje narocilo v svoji vec kot 25-letni zgodovini. Narocilo iz Avstrije, vredno vec kot 5,5 milijona evrov, vkljucuje štiri stiskalnice in kompleksno opremo za manipulacijo z orodji. Kljub nedavnim izzivom, vkljucno z motnjami na trgu zaradi vojne v Ukrajini in narašcajocimi cenami energije, je podjetje uspelo prebroditi težke razmere in potrditi svoj vodilni položaj na globalnem trgu. Direktor Rudi Tomšic poudarja, da bosta timsko delo in predanost kljucnega pomena za uspešno izvedbo projekta. »Ker obseg novih narocil presega zmogljivosti podjetja, bomo poskušali pridobiti dodaten kader, tako v proizvodnji kot v razvoju, poleg tega pa bomo skušali del opreme dati v izdelavo zunanjim izvajalcem,« je pojasnil. Priložnost za strojnike Ob tej priložnosti v podjetju vabijo predvsem strojnike, ki bi jim projekt predstavljal izziv. »V želji, da pridobimo nove kadre, ves cas stremimo k izboljšanju pogojev dela, zadovoljstvu zaposlenih in ustreznemu nagrajevanju. Po prejetju novih narocil smo v mesecu juliju povecali osnovne bruto place za deset odstotkov, hkrati pa še variabilni del place za deset tock. Tako da variabilni del place sedaj znaša približno 20 odstotkov, s cimer želimo spodbujati zaposlene k vecji ucinkovitosti,« je poudaril. Sitor je v zadnjih desetletjih postal sinonim za kakovost in inovativnost na podrocju hidravlicnih stiskalnic, namenjenih predvsem proizvodnji plošc iz umetnih mas, kot so polipropilen (PP), polietilen (PE) in ultra visoko molekularni polietilen (UHMWPE). Stiskalnice tega podjetja so prisotne pri proizvajalcih plasticnih plošc po vsej Evropi in Združenih državah Amerike, kar predstavlja kar 90 odstotkov njihove celotne proizvodnje. Preostalih deset odstotkov proizvodnje sestavljajo stiskalnice za gumarsko in lesno industrijo ter polproizvodi. Plošce iz umetnih mas imajo širok namen uporabe: v strojegradnji, rudarstvu, ladjedelništvu, medicini (transplantati), pri transportu sipkih materialov, predelavi hrane itd. Uspeh podjetja je zgrajen na osnovi dolgoletnih izkušenj in v tesnem sodelovanju s strankami, kar je omogocilo neprestane izboljšave in prilagoditve izdelkov po meri kupcev. Vendar pa je bilo zadnje obdobje za podjetje polno izzivov, predvsem zaradi motenj na trgu, ki jih je povzrocila vojna v Ukrajini, in zaradi podražitve energije, ki je mocno prizadela evropske kupce. Uspešno prebrodili izzive na trgu Nemški trg je v zadnjih desetih letih predstavljal vec kot 70 odstotkov prodaje podjetja. Vendar je vojna v Ukrajini povzrocila upad novih vecjih narocil iz Nemcije, kar je mocno vplivalo na prodajo. Rast cen energije je dodatno obremenila evropske kupce, saj so stiskalnice za plastiko velik porabnik zemeljskega plina ali nafte, ki sta tudi osnovna surovina za proizvodnjo razlicnih polimerov. Kljub tem težavam je podjetje krizo dokaj uspešno prebrodilo zahvaljujoc prejšnji zasedenosti proizvodnje ter novim narocilom, vkljucno z narocilom za angleškega kupca in prvim narocilom za japonsko tržišce. Na ruski trg so dobavili dve stiskalnici, vendar je nova narocila ustavila vojna v Ukrajini. Zaradi pomanjkanja novih investicij s strani obstojecih kupcev je podjetje v prodajnem oddelku povecalo prizadevanja za pridobivanje novih narocil. Poleg ponudbe hidravlicnih stiskalnic so zaceli nuditi tudi obnovo rabljenih stiskalnic, izdelavo rezervnih delov ter opravljanje storitev in proizvodnjo izdelkov zunaj svojega standardnega programa. Zaradi negotovih tržnih razmer so se odlocili prestaviti nacrtovano investicijo v izgradnjo nove hale in peskalnice, kljub že pridobljenemu gradbenemu dovoljenju in kupljenemu zemljišcu. Sitor Stiskalnice d.o.o. se kljub številnim izzivom, ki jih prinašajo trenutne tržne razmere in narašcajoce cene energije, izkazuje z inovativnostjo in uspešnim obvladovanjem težav. Najvecje narocilo v zgodovini podjetja ne le potrjuje njihov vodilni položaj v industriji, ampak tudi odpira nove priložnosti za rast in razvoj. Direktor Rudi Tomšic je preprican, da bo s timskim delom in inovativnostjo podjetje nadaljevalo uspešno pot, ob tem pa vabi nove strokovnjake, da se pridružijo njihovemu uspešnemu timu. S podporo in prilagoditvijo potrebam kupcev bo podjetje še naprej ostalo sinonim za kakovost in inovativnost v svojem sektorju. Alenka Furlan Cadež, foto: Sitor d.o.o LIV praznuje 70 let Podjetje LIV, ustanovljeno 3. septembra leta 1954, obeležuje 70 let. Fluidmaster Postojna, kot eno od petih podjetij naslednic nekdanjega podjetja LIV Postojna, danes del globalne korporacije Fluidmaster, nadaljuje tradicijo inovacij in razvoja na podrocju sanitarne in kopalniške opreme. Podjetje je prisotno v vec kot 90 državah in je sinonim za inovativne ter kakovostne izdelke, so sporocili v izjavi za javnost po tiskovni konferenci na sedežu v podjetju. Ob obletnici, 7. septembra, so v sodelovanju z Liv Systems pripravili slavnostni dogodek na sedežu obeh podjetij v Postojni. Na praznovanje so povabili zaposlene in njihove družinske clane, upokojene zaposlene, poslovne partnerje in lokalne goste, ki so uživali v vodenih ogledih, predstavitvah inovativnih izdelkov ter slavnostnem kosilu. Dva dni po dogodku, 9. septembra, sta podjetji organizirali še dan odprtih vrat, kjer je širša javnost imela priložnost spoznati podjetje, njegove inovacije in proizvodne procese ter se seznaniti z nacrti za prihodnost. Podjetje LIV je skozi desetletja imelo kljucno vlogo pri razvoju lokalne skupnosti, saj je zagotavljalo delovna mesta in spodbujalo gospodarski napredek regije – enako zavezanost ohranjajo tudi v podjetju Fluidmaster. Leta 2014 je ameriški Fluidmaster prevzel program sanitarne opreme podjetja od tedanjega lastnika, Kolektor Group. V desetletju od prevzema je Fluidmaster v Sloveniji dosegel znaten napredek, podjetje pa od leta 2017 posluje z dobickom, so zadovoljni v podjetju. Povprecna bruto placa v prvih šestih mesecih leta 2024 presega regionalno povprecje v predelovalni industriji za vec kot deset odstotkov, osnovne place pa so vsaj na ravni minimalne place. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 60.000 evrov, kar je vec kot dvakratno povecanje v primerjavi z letom 2013. Vizija za prihodnost Podjetje deluje kar na treh lokacijah, kjer najemajo prostore. Prostorsko stisko so reševali tudi s preselitvijo dela proizvodnje v industrijsko-obrtno cono Neverke leta 2022. Konec avgusta oziroma v sredini septembra prihodnje leto pa naj bi celotno podjetje preselili v tovarno, ki jo gradijo na Prestranku. Podjetje se usmerja v uvajanje inovativnih kopalniških rešitev, širitvi na nove trge in se osredotoca na trajnostne izdelke. Nov poslovni objekt v Prestranku, ki bo dokoncan v prihodnjem letu, bo omogocil nadaljnjo rast in izboljšanje operativne ucinkovitosti. »Izjemno ponosni smo na našo Fluidmaster d.o.o. Slovenija je del korporacije Fluidmaster, pomembnega globalnega proizvajalca sanitarnih in kopalniških rešitev. Podjetje ima sedež v Postojni in je znano po razvoju ter proizvodnji visoko kakovostnih vgradnih in nadometnih splakovalnikov, aktivirnih tipk, sifonov ter drugih inovativnih rešitev za kopalnice. Fluidmaster d.o.o. Slovenija je tudi pomemben regionalni center za distribucijo teh izdelkov po Evropi in Bližnjem Vzhodu. dedišcino in dosežke v zadnjih 70 letih, a še bolj nas navdušuje prihodnost, ki je pred nami,« pravita Aleksandar Bogunovic in Milan Potužák, direktorja Fluidmastra. »Naša osredotocenost na inovacije, kakovost in naše zaposlene nas bo vodila naprej in zagotavljala, da bomo ostali med vodilnimi v industriji še desetletja.« Ob praznovanju 70-letnice je Damjan Švigelj, direktor podjetja Liv Systems, predstavil poslovanje še ene izmed naslednic nekdanjega Liva. V podjetju, ki je vodilni slovenski proizvajalec, specializiran za proizvodnjo transporta koles, platišc ter ostalih izdelkov s preoblikovanjem plocevine, se pohvalijo z izvajanjem naložbe v višini 8,6 milijona evrov za obdobje 2024-2025 v širjenje kapacitet za proizvodnjo koles za kontejnerje. Poleg naložb v širitev proizvodnih kapacitet pa je podjetje investiralo 1,4 milijona evrov v trajnost s soncno elektrarno, ki prekriva celotno streho prostorov družbe. Podjetje LIV Systems si je zastavilo cilj nadaljnje rasti, saj naj bi z novimi naložbami v naslednjih štirih letih povecalo promet za 70 odstotkov, pojasnjujejo v podjetju. Alenka Furlan Cadež, foto: Blanka Markovic Kocen LIV Systems d.o.o. je vodilni slovenski proizvajalec, ki je specializiran za proizvodnjo transportna koles, platišc ter ostalih izdelkov s preoblikovanjem plocevine. Podjetje LIV Systems je znano po svoji zavezanosti k trajnostnemu razvoju, inovacijam in avtomatizaciji ter zagotavlja visokokakovostne in trajne izdelke z velikim poudarkom na zmanjševanju vpliva na okolje. Zaradi ucinkovitih proizvodnih metod in predanosti zadovoljstvu strank je podjetje postalo zaupanja vredno ime v Evropi. 6. septembra je bila v Cerjah novinarska konferenca, na kateri so se predstavniki primorskih živilskih podjetij in zadrug, povezani v neformalnem združenju »Po primorsko«, zavzeli za ohranjanje slovenskega lastništva podjetij v agroživilski panogi. Na državo bodo naslovili pobudo, ki bi javnim zavodom omogocila narocanje vec lokalnih izdelkov. Pobudnica povezovanja Anka Lipušcek Miklavic je poudarila, da bodo skupaj z župani primorskih obcin predlagali zakon, ki bo omogocal lokalnim dobaviteljem prodajo izdelkov v vrtce, šole in druge javne ustanove, kar bi prispevalo k vecji uporabi lokalnih živil. V skupino »Po primorsko« se povezuje enajst podjetij: Kmetijska zadruga Tolmin, Kmetijska zadruga Idrija, Vinakras, Mlinotest, Vinakoper, Klet Brda, Mlekarna Planika, KZ Agraria Koper, Kras, Pivka perutninarstvo in Delamaris. Na dogodku so sodelovali tudi župani primorskih obcin, ki so poudarili, da sta lokalno sodelovanje ter podpora domacim izdelkom kljucna za ohranjanje podeželja in krepitev lokalnega gospodarstva. Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka -Delamaris, je poudaril, da se lokalni proizvajalci soocajo z vse vecjim pritiskom. »Naša prizadevanja, da zagotavljamo dnevno sveže in kakovostne lokalne izdelke, so vse bolj ogrožena zaradi nenehnega zniževanja odkupnih cen, ki jih narekujejo veliki trgovci in zaradi vse vecje ponudbe izdelkov iz uvoza – predvsem pišcancjega in govejega mesa, mleka in drugih izdelkov, pri katerih smo lahko samooskrbni. Treba je razumeti, da takšni pritiski ne Pivka perutninarstvo je vodilni ponudnik visokokakovostnega pišcancjega mesa za peko in žar ter že pripravljenihpišcancjih izdelkov blagovnih znamk Pivka in Njami. Podjetje 80 % svojihizdelkov proda na domacem trgu, preostalih20 % pa izvozi v vec kot 18 držav po svetu. Pivka je v 100 % slovenski lasti in se ponaša s tradicijo, ki sega vse do leta 1959. Podjetje je prvi proizvajalec mesa v Sloveniji, ki potrošnikom ponuja stalen izbor slovenskega pišcancjega mesa iz skrbne reje, 100 % brez uporabe antibiotikov. Skrbna reja pišcancev poteka na 60 družinskih kmetijah, predvsem na Krasu in v Vipavski dolini. Prednost podjetja je celovit sistem nadzora kakovosti, ki pokriva vse faze od pridelave krmil, reje pišcancev do koncnega izdelka. ogrožajo zgolj poslovanja kmetij in živilsko-predelovalne industrije, temvec tudi dolgorocno vzdržnost celotnega sistema lokalnepridelave. Z zniževanjem cen se zmanjšuje možnost za nadaljnje vlaganje v kakovost, tehnologijo in kadre, kar lahko vodi v zmanjšanje konkurencnosti in dostopnosti domacih proizvodov.« Da je nujno ohraniti in spodbujati lokalno pridelavo, sicer bi lahko prišlo do zarašcanja krajine, kar bi povecalo tveganje za gozdne požare, je izpostavil Stojan Hergouth, direktor podjetja Kras d.o.o. Opozoril je, da brez sistemskih vzpodbud lokalna pridelava hrane tvega, da bo v prihodnjih letih zamrla, kar bi imelo negativne posledice za celotno regijo. Poudaril je, da mora država oblikovati regijske strategije, ki bodo podpirale kmetijsko pridelavo, in dodal, da bi morala javna narocila prednost dajati lokalnim dobaviteljem. Sodelujoci so poudarili pomen povezovanja za krepitev lokalne pridelave in gospodarstva ter uresnicevanje dolgorocnih ciljev, kot so ohranjanje tradicije in razvoj lokalnega okolja. Izpostavili so, da je za trajnostno ohranitev lokalne pridelave in kulturne krajine nujen celovit pristop, ki bo vkljucil vse deležnike. Domace lastništvo spodbuja naložbe v lokalno proizvodnjo in infrastrukturo, zmanjšuje tveganja v oskrbovalni verigi, krepi kroženje denarja v državi in zagotavlja vecjo podporo lokalnim kmetom, kar obenem povecuje tudi prehransko varnost. Alenka Furlan Cadež, foto: Po Primorsko Delamaris je ponudnik visoko kakovostnih ribjih izdelkov iz povsem naravnih sestavin iz lastnega razvoja in proizvodnje. Blagovna znamka Delamaris je sinonim tradicije ribjih jedi od leta 1879. Delamaris je edini slovenski ponudnik že pripravljenih visoko kakovostnih ribjih izdelkov iz povsem naravnih surovin. Narejeni so izkljucno iz ribe, zelenjave, strocnic, žitaric ter izbranih olj. Ribe z zelenjavo in v olju so brez aditivov – brez konzervansov, ojacevalcev okusa, barvil. Najbolj poznani izdelki so tradicionalna Turisticna pašteta, skuše z zelenjavo Izola Brand, Weekend in Picnic ter Fileti skuše v Mediteran olju. Vrhunska kakovost Delamarisa je priznana v vec kot 25-ih državah sveta. Med kampi na Pivškem Na Pivškem delujejo trije družinski kampi, ki privabljajo obiskovalce iz vseh koncev sveta. Kamp Plana v Selcah, pod vodstvom družine Ross Pantelic, Kamp Na Meji v Trnju, ki ga upravlja Marko Mezgec, ter Sunrisehill družine Fatur ponujajo edinstveno izkušnjo pobega od mestnega vrveža. Umešceni v slikovito naravno okolje omogocajo gostom, da se sprostijo in uživajo v pivških naravnih lepotah. Kako uspešna bo letošnja turisticna sezona, bomo podrobneje porocali ob njenem zakljucku v naslednji številki Pivškega lista. Za zdaj pa lahko razkrijemo, da se gostje vse bolj prilagajajo spreminjajocim se podnebnim razmeram, na kar se odzivajo tudi nekateri kampi s podaljšanjem svoje obratovalne sezone. Kamp Plana v Selcah Camp Plana & Bar 66 se nahaja na kmetijskem posestvu Plana, umešcenem v edinstvenem naravnem okolju pivškega krasa. Ponudba storitev kampa je poleg pristne prijaznosti usmerjena v izpolnjevanje osrednjega slogana Campa Plana & Bara 66: »Objem narave«, ki celovito odraža lepoto neukrocenega kraškega okolja, izjemno kakovostne pridelke lokalnih kmetij, ugodno klimo in ambiente iz naravnih materialov. Posestvo, ki je v lasti Gisele Ross Pantelic, ima bogato zgodovino kot center vzreje islandskih konjev. Vodenje je lastnica predala sinovoma, kamp sinu Maximilianu, kmetijo pa Julijanu. Zaposlujejo štiri osebe in ambiciozno nacrtujejo prihodnost. Redno se uvršcajo med najboljše kampe v Evropi, kar potrjujejo ocene gostov na portalu camping.info. V lanski poletni sezoni je Kamp Plana opravil kar 45 odstotkov julijskih nocitev v obcini Pivka, ko je kamp obiskalo približno 2800 gostov. Tudi letošnji obisk je primerljiv z lanskim, pove Maximilian Pantelic. Povprecen gost se po njegovi oceni zadrži v kampu med dvema in petimi dnevi, polovica pa je tranzitnih gostov. Najštevilcnejši so gostje iz Nemcije, Nizozemske, Belgije in Francije. V Kampu Plana ponujajo prostor za šotore, prikolice in avtodome, poleg tega pa se ponašajo s sodobnimi objekti. V bližini kampa je bungolov za najvec štiri osebe. Bar 66, ki je odprt za vse obiskovalce, med 8. in 22. uro, poleg sprejemnega prostora nudi tudi raznoliko ponudbo pijac ter jedi iz lokalne kuhinje. Po predhodnem narocilu pripravljajo raznolike in okusne zajtrke, iz lokalnih sestavin, kvalitetnih domacih kmetij. Obiskovalce pa vabijo v restavracijski del tudi v popoldanskem casu. Poleg osnovnih storitev nudijo izposojo koles, jahanje, igranje odbojke, biljarda in pikada. Za najmlajše so na voljo peskovnik in igrala, gostje pa se lahko osvežijo v manjšem bazenu. Na posestvu se pasejo tudi islandski konji. Vsako leto dodajajo nove aktivnosti, da gostom omogocijo cim bolj pester in zanimiv oddih. V naslednjih petih letih nacrtujejo na posestvu, ki meri 30 hektarjev, ureditev sob ali bungalovov. Infrastrukturi dodajajo tudi vsebino. So soorganizatorji dogodkov, kot so dirka Gravel, ki je bila 15. septembra, in Car meet, 28. septembra. V prednovoletnem casu želijo ponuditi tudi gostinsko ponudbo za podjetja in zakljucene družbe, saj restavracija sprejme v notranjosti do 80 oseb. Razmišljajo tudi o organizaciji božicnega sejma po vzoru tujih mest. Kljub prostorskim možnostim za organizacijo vecjih dogodkov, pa vodstvo kampa Plana poudarja, da to ne sodi v njihovo vizijo. Penzion in kamp Na Meji v Trnju Družinski penzion in kamp Na meji, ki ju vodi Marko Mezgec, nudita obiskovalcem pristen stik z naravo, mir, sprostitev ter vrsto udobnih namestitev, ki zadostijo vsem potrebam popotnikov. V letošnjem juliju jih je obiskalo že 600 gostov, v povprecju so ostali tri dni. Najvec gostov se je pripeljalo iz Nemcije in Francije. Na voljo so dve dvoposteljni sobi, dve triposteljni sobi, ena štiriposteljna soba ter dva prostorna apartmaja. Sobe so opremljene z lastnimi kopalnicami, balkoni z razgledom na Pivško dolino ter okoliške hribe, apartmaji pa nudijo tudi kuhinjo, teraso ter v enem izmed njih celo finsko in infrardeco savno. Penzion nudi gostom tudi možnost pranja in sušenja perila, kar je še posebej prirocno za daljše bivanje. V pritlicju je jedilnica, kjer vsako jutro, ob predhodnem narocilu, goste pricaka zajtrk iz domacih dobrot. Poleg jedilnice je manjši prostor, kjer si gostje lahko sami pripravijo caj ali kavo ter uporabljajo skupen hladilnik. Za tiste, ki išcejo bolj neposreden stik z naravo, je Kamp Na meji idealna izbira. Na voljo je 15 prostorov za kampiranje in »glamping« hišica za dve osebi. Kamp je opremljen z otroškimi igrali, igrišcem za košarko, prostorom za žar in številnimi koticki za sprostitev. Gostje, ki se pripeljejo s kolesom, pa lahko svoje kolesa varno shranijo v zaprti garaži. Marko Mezgec se zaveda, da je gostom potrebno ponuditi vec kot le prenocišce. Zato penzion vkljucuje domaco klet, kjer lahko obiskovalci poizkusijo domace žganje in likerje, ter mini trgovinico z unikatnimi izdelki iz lesa. Na voljo je tudi degustacija medu iz domacega cebelnjaka. V prihodnosti pa se obetajo spremembe, saj se Marko Mezgec namerava postopoma umakniti iz vodenja kampa in penziona, ter vodenje prepustiti svojemu sinu. Kamp The Sunrise hill V mirni naravi Drskovc, kjer se stikata kamnita kraška pokrajina in zeleni notranjski gozdovi, že šesto leto uspešno deluje Kamp The Sunrise Hill. Zaposluje tri ljudi, v casu turisticne konice pa ekipi na pomoc priskocijo tudi študenti. Kamp, ki obratuje med majem in septembrom, je letos v juliju zabeležil kar 20-odstotni porast gostov v primerjavi z lanskim letom. Najvec obiskovalcev prihaja iz Nemcije, Francije, Nizozemske in Belgije, kar polovica pa jih je t.i. prehodnih gostov, ki ostanejo le kratek cas. Vse vec pa je tudi tistih, ki se vracajo že tretje ali celo cetrto leto zapored, kar kaže na zadovoljstvo gostov s ponudbo in lokacijo kampa. Kamp The Sunrise Hill s svojo edinstveno lokacijo privablja predvsem tiste, ki želijo svoj prosti cas preživljati na svežem zraku in v neokrnjeni naravi. Ljubitelji narave bodo navdušeni nad nepredvidljivimi presihajocimi jezeri in rekami, ki poleti izginjajo, za njimi pa ostajajo slikovita cvetoca polja, obdana z urejenimi sprehajalnimi potmi. Kamp je tudi odlicna izhodišcna tocka za športne aktivnosti, saj okolica ponuja urejene pohodniške in kolesarske poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti v regiji. V kampu poleg klasicnega kampiranja ponujajo tudi nocitve v treh tradicionalnih lesenih glamping hišicah – dveh za dve osebi in eni za štiri osebe. Gostje imajo na voljo popolnoma opremljeno skupno kuhinjo s teraso, prostor za peko na žaru ter skupne sanitarije. Za športno aktivne goste je omogocena brezplacna uporaba koles, ljubitelji jahanja pa lahko obišcejo bližnji ranc z islandskimi konji. Kamp ni le destinacija za aktivne popotnike, temvec tudi za tiste, ki išcejo mir, tišino in sprostitev. Z odlicno lego, ki omogoca cudovit razgled na bližnja hribovja, kamp privablja goste, ki želijo ubežati vsakdanjemu vrvežu in se potopiti v spokojnost narave. Kot so nam zaupali v kampu, gostje pogosto raziskujejo okolico, obišcejo presihajoca jezera, Šilentabor in Grad Kalc ter izkoristijo priložnost za celodnevne izlete po Sloveniji. Alenka Furlan Cadež Car lesa tudi v Pivki Razstave Car lesa že vec kot desetletje in pol krožijo po Sloveniji in spodbujajo rabo lesa ter ozavešcajo potrošnike o trajnostnem pomenu predelave lesa in uporabe lesnih izdelkov. Kot pravijo v Društvu za zašcito lesa Slovenije in Svetu za les, se današnja družba premalo zaveda pomena lesa za okolje, s tem pa tudi za zdravje in dobro pocutje cloveka. Prepricani so, da bo imel les odlocilno vlogo za prihodnost, pa ne (le) kot energent, ampak kot gradivo za objekte in najrazlicnejše izdelke. Projekt spodbuja izdelavo in uporabo lesenih izdelkov, ki bodo na letošnji razstavi, od 27. septembra dalje, na ogled tudi v Krpanovem domu v Pivki. Za prihodnost cloveštva ne bo pomembno, kako proizvesti cim vec energije, ampak kako z manj energije in emisije toplogrednih plinov ter manjšimvplivom na okolje proizvajati izdelke in graditi objekte, poudarjajo organizatorji. Družba se cedalje bolj zaveda, da je treba proti podnebnim spremembam ukrepati, tudi s preusmeritvijo gospodarstva na uporabo »zelenih« materialov, med katerimi kljucno vlogo igra prav les. Skrajni cas je, da po 200 letih iz industrijske preidemo na okoljsko evolucijo, menijo in opozarjajo, da bi morali biti les in drugi bio-materiali tudi v ospredju ekonomske politike Slovenije. Slovenija ne razpolaga z rudnimi bogastvi ali lastnimi energetskimi viri, ponaša pa se z lesnim bogastvom, ki predstavlja neizmerno priložnost za preusmeritev slovenske industrije v energetsko varcno in okolju prijazno »bio-gospodarstvo«. »Les je pomemben tudi kot gradivo, ne pa le kot kurivo, kar že vec kot 25 let enostransko financno podpira Eko-sklad Slovenije, kar negativno vpliva na podnebne spremembe in okolje,« pravijo organizatorji in poudarjajo da se trajnostni razvoj zacne z zmanjšanjem porabe energije. Rešitev pa namesto v alternativnih virih energije (AVE) vidijo v alternativnih materialih (AM). Z namenom promocije predelave lesa in rabe lesnih izdelkov Društvo za zašcito lesa Slovenije in Svet za les letos že šestnajsto leto zapored pripravljata razstave Car lesa, ki se selijo po vsej Sloveniji. Med 27. septembrom in 14. oktobrom bo razstava na ogled tudi v Krpanovem domu v Pivki. Slovesno odprtje bo 30. septembra ob 17. uri. dr. Dunja Mahne, foto: Franc Pohleven Podjetno nad izzive – tretji javni poziv RRA Zeleni kras je 16. julija 2024 objavila tretji javni Primorsko-notranjski regiji, ki še niso bile vkljucene v razpis za vkljucitev v projekt Podjetno nad izzive -podoben program. PONI Primorsko-notranjske regije, ki je namenjen posameznikom z inovativnimi poslovnimi idejami. Glavni Rok za prijavo je 4. oktober 2024do 12. ure. Vec informacij cilj programa je, da udeleženci pridobijo potrebna znanja na: info@rra-zk.si. za uspešen razvoj in zagon lastnega podjetja. Prijavijo AFC se lahko osebe s stalnim ali zacasnim bivališcem v V IOC Neverke so na voljo sodobni poslovni prostori V Podjetniškem inkubatorju Neverke so na voljo sodobni Za ogled prostorov in dodatne informacije pišite na: info@ in urejeni poslovni prostori. Prostor je primeren za inkubator-perspektiva.si ali poklicite na 051/311 656. podjetniško dejavnost, seminarje in poslovne dogodke. Zavod za turizem Pivka Jesenski urnik v Centru Dina in Ekomuzeju V septembru in oktobru nas lahko obišcete: • Center o velikih zvereh Dina -Ponedeljek – petek: 10.00 – 15.00 -Sobota, nedelja in prazniki: 10.00 – 17.00 • Ekomuzej Pivških presihajocih jezer -Ponedeljek – petek: po dogovoru -Sobota, nedelja in prazniki: 10.00 – 17.00 Za obcane in obcanke obcine Pivka velja prost vstop v obe razstavišci. V casu jesenskih pocitnic bo za Ekomuzej in Center DINA veljal pocitniški urnik. Med 28. in 30. oktobrom bodo potekale razlicne brezplacne pocitniške aktivnosti – vabljeni, da se nam pridružite. Zavod za turizem Pivka Že tretjo sezono smo na Zavodu za turizem Pivkapripravili poletne pocitniške vsebine za otroke. Ce smo prejšnji dve leti udeležence vabili predvsem pred Krpanov dom, smo letos dogajanje selili tudi izven centra Pivke. Predstavniki policije, vojaki, podjetje Kovod, Kulturno društvo Lipa Pivka, Notranjski muzej, Cebelarsko društvo Pivka, Center za krepitev zdravja, Kino Pivka, Društvo upokojencev, ekipa PVZ in Kegljaški klub Pivkaso svoje aktivnosti odlicno predstavili na plošcadi pred Krpanovim domom ali v njem. Novost je bil racunalniški tecaj za mlade Digi mladi. Razlicne vsebine o racunalnikih so otroci spoznavali kar 22 šolskih ur. Tecaj je pripravila Ljudska univerza Postojna s ciljem, da mladi pridobijo kljucne digitalne vešcine in samozavest za ucinkovito uporabo in jih spodbudi k ustvarjalnosti. V Krpanovem domu so otroci sodelovali na slikarski delavnici, z raziskovanjem Dine praznovali njen rojstni dan in izdelali smrekov namaz. Mladi za Pivko so vodili otroške aktivnosti na mivki. Zaceli so z odbojko, po tekmi pa gradili pešcene gradove. Dvakrat smo otroke povabili pred Ekomuzej v Slovensko vas. Prvic smo jih popeljali na sprehod z lovcem, drugic so spoznavali delovanje Mladih nadzornikov (Young rangers) s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in projekta LIFE WolfAlps EU. Posebno zanimive so bile dejavnosti na terenu. Kmetija Slavec v Knežaku ponuja otrokom veliko užitkov z domacimi živalmi in odlicnim sladoledom, ob dvorcu Ravne so otroci z zgodovinarjem Igorjem Gardelinom primerjali zgodbe iz pravljic in resnicno dvorsko življenje. Oskrbnik hlevov Lipice, vrtca za lipicance, jim je predstavil pasmo in njihovo vzgojo. Pri Petrovih v Narinuso se naucili, kako nastane kruh. Na koncu so zamesili vsak svoj hlebcek in ga odnesli domov. Predstavniki podjetja Publicus so udeležence njihove delavnice odpeljali v Zbirni center Pivka v Neverke. Poucili so jih o pomenu locevanja odpadkov, jim predstavili center, delavnico so zakljucili s šaljivimi igrami. S Planinskim društvom Postojna so kljub vrocini osvojili Primož in ob poti spoznavali posebnosti naših krajev. S pomocjo beležke DINAmicna Pivka so odkrivali naravno in kulturno dedišcino starega centra Pivke. Zanimivo dopoldne so preživeli v Depojih državnih muzejev v Pivki. Poletne aktivnosti smo zakljucili v Trnju s spoznavanjem sveta netopirjev. Otroci so iskali njihovo zatocišce v cerkvi nad zakristijo. V casu obiska so seveda spali, so namrec nocne živali. Vsakodnevno zanimivo dogajanje, ni kaj. Hvala staršem in starim staršem za spremstvo in prevoze otrok na posamezne tocke. Hvala vsem izvajalcem, ki so se potrudili, da so bile vse skupne ure poucne, pa nikoli dolgocasne. Prepricani smo, da so se udeleženci delavnic veliko naucili, se vmes zabavali in sprošceno družili. Zavod za turizem Pivka Vabilo k vpisu v otroški abonma Pišcanec Peter za sezono 2024/25 Zavod za turizem Pivkavabi starše k vpisu otrok v otroški abonma Pišcanec Peter za sezono 2024/25. Abonma, ki je namenjen otrokom med 3. in 8. letom starosti, vkljucuje pet izbranih predstav, ki bodo med oktobrom 2024 in marcem 2025 na sporedu vsak tretji cetrtek v mesecu ob 17. uri. Sezono bo odprla predstava Buca Debeluca (Gledališce Pravljicarna) 17. oktobra, sledile pa ji bodo Vidkova srajcica (Gledališce FRU FRU) 21. novembra, brezplacna praznicna predstava Praznicna pomoc (Lutke Pika Poka) 19. decembra, Velik lonec, majhna miš (Hiša otrok in umetnosti) 16. januarja, Hišica iz kock (Hiša otrok in umetnosti) 20. februarja in Pošastozavri in jabolko spora ter delavnica Dežela dinozavrov (Gledališce Bicikleta in KUD Galerija C.C.U.) 20. marca. Cena abonmaja za sezono znaša 24 evrov in vkljucuje vstopnico za enega otroka ter odraslega spremljevalca. V primeru vpisa vec otrok iz iste družine je cena za drugega in vsakega naslednjega otroka 22 evrov. Vpis v abonma se je pricel 1. septembra in bo potekal do razprodaje mest na recepciji Krpanovega doma v Pivki. Odprta je od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro ter ob vikendih med 10. in 17. uro. Za vec informacij lahko poklicete na telefonsko številko 030/644-799. Zavod za turizem Pivka Okusi Pivke 2024 in dan odprtih vrat skupine Pivka-Delamaris Približuje se zakljucni dogodek letošnjega programa "Doživite Pivko" -Okusi Pivke 2024! Kulinaricni festival, ki se bo odvijal 29. septembra, obljublja pravo poslastico za vse gurmane in ljubitelje okusne hrane. Pripravite se na nepozabno doživetje v Pivki, kjer se bodo lokalni okusi združili s številnimi aktivnostmi za vso družino. Kulinaricna razvajanja Devet ponudnikov bo pripravilo vrsto razlicnih jedi, ki bodo temeljile na lokalnih okusih. Namesto klasicnih obrokov boste lahko ponovno kupili bone, ki vam bodo omogocili, da poskusite vec razlicnih krožnikov. Po okušanju lahko glasujete za svojo Naj jed Pivke 2024. Pika na i? Lahko boste prejemnik prakticne nagrade, najboljši ponudnik po mnenju obiskovalcev pa bo nagrajen s simbolicno plaketo. Tržnica in mednarodni okusi Na tržnici se bodo predstavljali ponudniki s svežimi lokalnimi proizvodi. Poleg domacih okusov vas bodo razvajali tudi prijatelji iz Brodskega Stupnika s svojimi dobrotami Slavonije, bavarsko pivo iz pobratenega Duracha pa bo poskrbelo za pravo osvežitev. Glasbeni užitki Celoten dan bo obarvan z glasbo. Zaceli bomo s Postojnsko godbo 1808 ob 11. uri, nato pa bodo na odru nastopile številne glasbene skupine, vkljucno s Fanti spod Šilentabra, Klapo Jadran iz Tivata, Drumaricami iz Brodskega Stupnika ter lokalnimi in nemškimi harmonikaši. Za plesno popestritev bodo poskrbele plesalke in plesalci skupine Colorado Country Line Dance. Slavnostno odprtje Dogodek bosta s pozdravnimanagovoroma otvorila Majda Godina, podžupanja obcine Pivka, in Janez Rebec, direktor Skupine Pivka – Delamaris. Aktivnosti za vse okuse: Nacrtujemo izvedbo pohodniškega, kolesarskega in konjeniškega izleta. Štart bo pri Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer (Slovenskavas 10, 6257 Pivka) ob 9.00, zakljucite pa ravno v casu za kosilo na Okusih Pivke 2024. Za naše najmlajše obiskovalce bo pri Krpanovem domu na voljo tudi otroški koticek, da se bodo starši lahko medtem razvajali z gurmanskimi poslasticami. Ob 11:30 in 15:30 si bodo lahko ogledali tudi kamišibaj predstavi z naslovom Drevo volkov, kjer stoletno kostanjevo drevo oživi in nas popelje skozi skrivnosti narave, predstavi pa bo sledila otroška ustvarjalna delavnica. Dan odprtih vrat Skupine Pivka – Delamaris V Skupini Pivka – Delamaris organizirajo prvi Dan odprtih vrat, ki bo potekal vzporedno z Okusi Pivke 2024, v prostorih njihove tovarne na Kalu 1, Pivka. Proizvodnja ta dan ne bo obratovala, zato si boste lahko z vodicem ogledali prostore, ki so naceloma skriti pred ocmi javnosti. Obisk je brezplacen. Ogledali si boste lahko prostore industrije mesa in proizvodnje konzerviranih izdelkov. Prijavite se lahko preko QR kode ali s klikom na povezavo na spletni strani https://visitpivka. si/dozivite-pivko/ Se vidimo na Okusih Pivke 2024! Zavod za turizem Pivka 7. septembra smo doživljali Pivko z Vilharjem Prva sobota v septembru je v Zagorju tradicionalno namenjena spominu na velikega domacina Miroslava Vilharja. Letos smo se ga spominjali prav na njegov rojstni dan, rojen je bil namrec 7. septembra 1818 v Planini. Dogajanje je bilo v soboto zelo pestro, na vec lokacijah, v organizaciji Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar iz Zagorja, Zavoda za turizem Pivka, RRA Zeleni kras, Študijskega krožka Vilharjeva pot za vse generacije in sodelavcev Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera. Pohodniki po Vilharjevi poti smo se zbrali v Zagorju, pozdravil nas je predsednik VS Zagorje Tomaž Cesnik. Zgodovinarka Tatjana Lutar nam je povedala nekaj zanimivosti o zagorski cerkvi in njenih, v Vilharjevi pesmi opisanih zvonovih, pevke Jezerke so nam pred odhodom pesem z izvirnim naslovom Zagorska tudi zapele. Na poti proti pokopališcu sv. Barbara v Knežaku, nam je domacinka Tina Kirn razložila vec o izviru Pivke in o cloveških ribicah, ki jih ob izbruhih veckrat najdemo na tem mestu. Na pokopališcu so kulturni nastop v spomin Vilharju pripravili clani KD Tušcak Bac. Sprehodili smo se do Kalca, kjer je že bilo živahno. V delavnici Raznoživost pivških jezer so otroci spoznavali življenjski prostor netopirjev in jim izdelali dom. V glasbeni delavnici pa smo izvedeli nekaj podrobnosti iz življenja Miroslava Vilharja in za pokušino slišali moderne interpretacije dveh njegovih pesmi. Pohiteli smo proti Zagorju, zvecer smo na koncertu v Pivki slišali še ostale Vilharjeve v sodobni preobleki in imenitnih izvedbah. Miroslav Vilhar je bil slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in casnikar. Ceprav Obcina Pivka praznuje obcinski praznik na dan slavnega tabora na Kalcu, se njegove velicine premalo zavedamo. Narodni buditelj, «notranjski slavec«, se je poleg stikov z zavednimi izobraženci zbližal tudi z domacini, jim svetoval in pomagal. Silvo Fatur o njem pravi, da je na Pivko zanesel vse, kar se je pomembnega zgodilo na Slovenskem: citalnice, besede, tabore in liberalno misel o Sloveniji. Pivka se je šele ob njegovem delu zbudila. Hvala vsem, ki ste prispevali k pestremu sobotnemu praznovanju in tudi drugace pomagate ohranjati Vilharjevo bogato kulturno dedišcino. 6. septembra 2025 se bomo zagotovo ponovno podali po Vilharjevih poteh, njegova dela in življenje pa bomo odkrivali tudi ob drugih priložnostih. Zavod za turizem Pivka, foto: Marjeta Marincic Kino je v današnji popularnosti malih ekranov pomembno gonilo za vse ljubitelje filmske umetnosti. Prav tako je prostor za druženje, izobraževanje in sprostitev. Ponuja nam možnost kolektivnega ogleda filma, tako kot so si tudi nekoc gledalci ogledovali filme. Ker se zavedamo pomembnosti kinematografije in filma, v Kino Pivka pripravljamo novo kino sezono s pricetkom v oktobru. Filmski program bo po novem razdeljen v tri sklope. Mini kino - program namenjen mlajšim gledalcem. Cilj Mini kina je nauciti mlajše generacije prepoznavati kvalitetnejše vsebine. Poleg filmskih vsebin bomo nudili tudi filmske delavnice za lažjerazumevanje, kako animirani filmi sploh nastanejo. Art kino -program namenjen vsem tistim, ki cenijo filmsko umetnost in tistim, ki si jo želijo vzljubiti. V sklopu Art kina bomo predvajali kvalitetne filmske vsebine, evropske/ neodvisne produkcije in avtorske filme. Art kino program bo na sporedu ob cetrtkih, pred projekcijami pa bodo krajši uvodniki, kjer bomo gledalcempredstavili posebnosti filma. Preostali kino program pa se bo osredotocil na predvajanje komercialnih filmov, ki so po kvaliteti na višjem nivoju in zato vredni ogleda na filmskem platnu. Programi so strokovno in skrbno izbrani tako, da zajemajo vse interesne skupine, in jim nudijo kvalitetne vsebine. Za lažjo orientacijo po programih nas v oktobru ob zacetku kino sezone pricakuje nova vizualna podoba Kina Pivka. Prav tako se bo možno prijaviti na novi e-novicnik, ki bo informiral o mesecnem programu. Novo sezono bomo odprli v cetrtek, 3.10., s filmom Jutri je še en dan (Art kino) ter dobrodelno projekcijo (soorganizacija s KŠOPP) filma Konca se z nama v soboto, 5.10. Vec o programu si lahko preberete tudi na naši spletni strani -https:// visitpivka.si/kino-pivka/ in spremljate našo Facebook stran. Vabljeni ste tudi, da se v oktobru prijavite na novi e-novicnik (informacije bodo objavljene na spletni strani). Ob novem programu in podobi pa imamo tudi novo programsko vodjo, Silvijo Šutej. Magistrirala je na Fakulteti za humanisticne študije v Kopru, ljubezen do filma pa je razvila v otroštvu. Poleg študija se je skozi leta udeleževala strokovnih predavanj o filmu, prav tako pa je redno zahajala na relevantne filmske festivale v regiji (Motovun film festival, Liffe, FeKK, Kino Otok, itd.). Že v lanski filmski sezoni je zacela sokurirati filmski program in uvedla art kino projekcije, ujeti pa jo je bilo mogoce tudi ob filmskih uvodnikih pred projekcijami art filmov. Poleg uvodnikov in kuriranja programa je izvajala tudi delavnice animacije v kinu, njena želja pa je približati filmsko umetnost tako mlajši publiki kot vsem ostalim. Se vidimo v kinu! Kino Pivka, foto: Valter Leban Poletje v Centru o velikih zvereh Dina Pivka Med poletnimi pocitnicami, ko so ucenci in ucitelji na zasluženem odmoru, je v Centru Dina nekoliko manj živahno, saj ni vsakodnevnih obiskov šolskih in vrtcevskih skupin. Kljub temu pa to ne pomeni, da pri nas ni dogajanja. Prav nasprotno, cas pocitnic prinaša vec individualnih obiskovalcev in družin, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije in Evrope. Poleg individualnih obiskovalcev smo v tem casu gostili tudi razlicne pocitniške in oratorijske skupine, ki so pogosto prispele z vlakom, kar je še dodatno popestrilo njihovo doživetje. V sklopu brezplacnih pocitniških aktivnosti, ki jih organizira Zavod za turizem Pivka, smo izvedli številne raziskovalne sprehode in delavnice. Center Dina praznoval 3. rojstni dan 2. avgusta je bila na vrsti prav posebna pocitniška aktivnost, saj smo praznovali Dinin rojstni dan. Opremljeni z naglavnimi svetilkami smo v zatemnjenem centru reševali nalogein uspešno odkrili kljuc omarice, v kateri se je skrival ustvarjalni material. Izdelali smo si odlitke stopinj velikih zveri in se posladkali s sladoledom. Ste vedeli, da lahko rojstni dan v Centru Dina praznuje tudi vaš otrok? Zabavne in poucne naloge ter ustvarjalna delavnica so odlicen nacin za rojstnodnevno praznovanje. Izvedeni program z imenom DINAmicna zabava je nastal v LAS projektu (Do)živite v urbanem okolju in je en od štirih programov, ki se izvajajo pod krovnim imenom DINAmicna Pivka. Center o velikih zvereh Dina DINAmicna Pivka Na vroco poletno sredo smo se v manjši, a zelo radovedni skupini, podali na DINAmicno raziskovanje. Osnova program, ki je nastal v okviru LAS projekta (Do)živite v urbanem okolju, je raziskovalna beležka, ki vsebuje številne naloge in uganke. Od Krpanovega doma smo se podali po okolici, iskali razlicne gozdne plodove in izdelali zvocni zemljevid. Slikarska delavnica Volcja vreca in Izdelava smrekovega mazila Avgusta smo pripravili dve ustvarjalni delavnici na temo s tehniko šablonskega lista ustvarjali podobe volkov. Z velikih zveri in njihovega življenjskega prostora. Pod Mojco Poje pa so raziskovali uporabne lastnosti smole in vodstvom akademske slikarke Karmen Bajec so otroci izdelali mazilo Smrekomaz. Lov na kakce (delavnica LIFE WolfAlps EU) Julija je delavnico vodila Vesna Oražem Mihelic iz Zavoda za gozdove Slovenije,ki je v okviru projekta LIFE WolfAlps EU pripravila aktivnost »Volk v nahrbtniku«. Med drugim smo s pomocjo umetnih iztrebkov, ki jih je izdelala akademska slikarka, spoznavali sledi velikih zveri. Nato smo se podali na lov za pravimi iztrebki in bili zelo uspešni! Le nekaj metrov stran smo naleteli na svež medvedji kakec, poln pešk divje cešnje. S pomocjo seta za odvzem genetskih vzorcev smo izvedli vzorcenje in kakec oznacili z leseno palicico. Kasneje smo na poti našli še nekaj dni star medvedji iztrebek ter dva starejša volcja iztrebka. Zaradi hude vrocine smo raziskovanje nadaljevali v Ekomuzeju, kjer smo si ogledali lobanje, odlitke odtisov šap in druge pripomocke. Obcina Pivka usmerja sredstva Evropske unije tudi v varstvo narave Obcina Pivka je po crpanju sredstev Evropske unije med uspešnejšimi slovenskimi obcinami. Sredstva EU uspešno usmerja v novo infrastrukturo (npr. sistem cišcenja odpadne vode, cestna infrastruktura idr.), energetsko ucinkovitost, turisticni razvoj obmocja ter tudi varstvo narave. Zadnja tri leta je Obcina izvajala projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA, s katerim so na obmocju Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera izboljšali in ohranjali stanje nekaterih evropsko pomembnih vrst in življenjskih okolij Nature 2000. Z omenjenim projektom in pridobljenimi sredstvi EU so na obmocju Krajinskega parka prispevali k zmanjšanju zarašcanja in obnovi travnikov za izboljšanje stanja metuljev in ptic, obnovi kalov za dvoživke, urejanju zatocišc za netopirje. Izvedli so najobsežnejše cišcenje jame v Sloveniji in tako prispevali k varstvu okolja in podzemnega sistema ter tudi pitne vode. Aktivnosti so usmerjali tudi v nadgradnjo turisticne infrastrukture in tako v celoti prenovili Ekomuzej Pivških presihajocih jezer, kjer obiskovalec spozna posebnosti Pivške pokrajine – presihajoca jezera ter druga življenjska okolja posebnih rastlin in živali ter ljudi, ki tukaj živijo. Projekt se je letos spomladi skupaj z drugimi 20 projekti uvrstil v finale natecaja »EU projekt, moj projekt«, ki ga izvaja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Uspeh in pomembnost EU sredstev za varstvo narave so prepoznali tudi širše, saj je bil projekt na podlagi spletnega glasovanja okronan s tretjim mestom med finalisti natecaja »EU projekt, moj projekt«. KP Pivška Presihajoca jezera Raznoživost Zgornje Pivke Z dogodkom »Raznoživost Zgornje Pivke« so v Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera predstavili rezultate projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA in posebne predstavnike parka. Udeleženci delavnic so spoznali življenje netopirjev, naših nocnih sosedov, in zanje izdelali netopirnico. Spoznali so posebnosti pivških mokrotnih in suhih travnikov, ki slovijo po izjemnih rastlinskih in živalskih predstavnikih, pri njihovem upravljanju pa so kljucni pivški kmetje. V ambientu gradu Kalc so udeleženci spoznali izjemna drevesa in njihovo vlogo. Dogodka so se udeležili tudi udeleženci tradicionalnega pohoda po Vilharjevi poti, ki ga organizirajo v Zagorju v spomin na slovenskega pesnika in narodnega buditelja Miroslava Vilharja, ki je KP Pivška presihajoca jezera živel in deloval na obmocju Zgornje Pivke. Pivška presihajoca jezeraso dala ime krajinskemu parku, ki obsega Zgornjo Pivko in Javornike v Obcini Pivka. In od tu vode podzemeljsko odtekajo proti Planinskemu polju z vodnim virom Malni. V casu visokih voda pa se podzemne vode razlijejo na površje in zapolnijo strugo reke Pivke in kotanje Pivških presihajocih jezer. Krajinski park s svojim varstvenim režimom prispeva tudi k varovanju kraških voda, ker na primer prepoveduje vecje posege v prostor. Pomeni pa tudi obogatitev našega obmocja. S tem ko je bil dodan na zemljevid naravnih parkov Slovenije, je to obmocje postalo bolj prepoznavno in privlacno za naravoslovni turizem. Naš park je v desetih letih obstoja z vrsto aktivnosti prispeval k vecji prepoznavnosti Pivških presihajocih jezer kot edinstvenega hidrološkega sistema oz. jezerske družine kar 17 presihajocih jezer (11 od njih jih leži v parku, ostalih 6 pa v sosednjihdveh obcinah). Ta jezera ne ogrožajo naselij, nasprotno so naravne vrednote oziroma lepote, zato se njihovega pojava lahko veselimo. Morda simbolicno je bil krajinski park ustanovljen ravno v letu 2014, ko so se zadnjic pojavile izjemno velike ojezeritve Pivških presihajocih jezer, in to kar dvakrat; prva z viškom februarja/marca in druga z viškom novembra/decembra, predvsem nam je ostala v spominu prva, ki se je pojavila po žledu. Upravljanje s krajinskim parkom vkljucuje veliko izzivov, kot je ohranjanje travišc pred zarašcanjem, usmerjanje obiskovalcev in izvajanje nadzora v naravi, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, sožitje z divjimi zvermi in cišcenje onesnaženih jam. S temi aktivnostmi krajinski park tudi prispeva k izboljšanju kakovosti življenja domacinov v ohranjenem naravnem okolju in krepi svojo povezovalno vlogo na tem obmocju ob sloganu »Varujemo, ker spoštujemo«. Park bi postal še mocnejši v svojih prizadevanjih za ohranjanje narave preko morebitnega zavarovanja ostalih Pivških jezer, predvsem v Obcini Ilirska Bistrica, s katero meja krajinskega parka razdeli skupino jezer v okolici Gradu Kalec. Tina Kirn Z mladimi biologi na poletni šoli spoznavali delo s podatki Zadnji avgustovski teden smo v Ekomuzeju in krajinskem parku gostili udeležence Poletne šole z naslovom »Podatki o naravi – od terena do informacijskega sistema«. Poletno šolo so organizirali strokovnjaki skupine za speleobiologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v okviru projekta LIFE NarcIS, s katerim se vzpostavlja celoviti informacijski sistem za slovensko naravovarstvo. 13 udeležencev je teden dni spoznavalo postopke zbiranja in urejanja naravovarstvenih (bioloških, gozdarskih in drugih) podatkov, s predavatelji razlicnih strok. Poleg predavanj, ki so bila vsebinsko prav tako zanimiva za ekipo parka, so spoznavali tudi razlicne metode zajemanja podatkov na terenu. S samostojnim delom po skupinah so obdelovali podatke, urili vešcino urejanja podatkov in spoznavali informacijski sistem NarcIS. Potrdili so tudi, da prostori novega Ekomuzeja nudijo zelo dobre pogoje za izvedbo podobnih dogodkov v prihodnje. Poleg pregleda obmocja in podatkov je ekipa krajinskega parka s poletno šolo pridobila veliko novega znanja, predvsem s podrocja pridobivanja in urejanja podatkov, ki so nujni za oblikovanje naravovarstvenih ukrepov v prihodnje. V program je bilo vkljuceno tudi spoznavanje krajinskega Hvala ekipi doc. dr. Maji Zagmajster in Anji Pekolj iz parka, tako smo udeležencem predstavili zgodovino in skupine za speleobiologijo in sodelavcem projekta LIFE delovanje krajinskega parka, skupaj pa smo se odpravili NarcIS, da smo jih lahko gostili. tudi na terenski ogled. Zelo nas je veselilo, da so ob zakljucku udeleženci izkazovali navdušenje nad izvedbo KP Pivška presihajoca jezera, foto: SubBio Lab poletne šole, obmocjem in interpretacijo v Ekomuzeju. 100 let Franca Primožica Ob stotem rojstnem dnevu je bilo Francu Primožicu podeljeno castno clanstvo Društva prijateljev Parka vojaške zgodovine (PVZ) v zahvalo za veliko naklonjenost, ki jo izkazuje Parku. Franc Primožic je živa prica pestrega zgodovinskega dogajanja celega stoletja, ki s svojimi pricevanji nenehno opominja na pomen prizadevanj za mir v svetu. Franc Primožic, rojen 9. avgusta 1924, je bil leta 1942 mobiliziran v nemško vojsko in poslan na vzhodno fronto, od koder je pobegnil k sovjetskim partizanom. Leta 1944 se je vkljucil v II. tankovsko brigado NOVJ in se v Sovjetski zvezi izšolal za tankista. Najprej je postal voznik, kasneje pa poveljnik tanka T-34. Bil je udeležen pri preboju sremske fronte in v vec drugih spopadih, pri cemer je s svojim tankom preživel dva neposredna zadetka nemške protitankovske obrambe. Po koncu vojne je moral odslužiti še vojaški rok v jugoslovanskiarmadi in je bil demobiliziran šele konec leta 1947. Glede na to, da je v in ob tanku T-34 preživel cela tri leta, smo ga, v okviru praznovanja njegovega stotega rojstnega dne, v PVZ zapeljali z muzejskim primerkom tega legendarnega tanka. Vitalni stoletni Kamnican je doživel neverjetno življenjsko pot vse od otroških dni, ko se je kot predvojni primorski begunec preselil iz Gorice v Kamnik, do mobilizacije v nemško vojsko ob pricetku druge svetovne vojne, dezertiranja k sovjetskim partizanom na vzhodni fronti in prikljucitvi jugoslovanski vojski, kjer je služil kot tankist. V pretresljivem pricevanju se je dotaknil tudi težkega povojnega obdobja, ki ga je na lastni koži doživel kot nekdanji pripadnik Hitlerjeve mladine in nekdanji sovjetski vojak. Kljub nasilni izkušnji fašizma, nacizma in tudi povojnega režima ter številnim preizkušnjam, ki jih je kot Vitrina meseca: Utrinek iz 1991 – Crni Vrh nad Idrijo Park vojaške zgodovine (PVZ) je v zacetku leta prejel zbirko predmetov Lucijana Trošta, ki je kot zacasna razstava predstavljena v »Vitrini meseca« avtorja Petra Požarja in bo na ogled do jeseni. Za podarjene predmete se iskreno zahvaljujemo. Na vrhuncu vojne za Slovenijo, v noci na ponedeljek, 1. 7. 1991, je ob 2.35 zjutraj mocna eksplozija unicila vojaško skladišce Jugoslovanske ljudske armade v Crnem Vrhu nad Idrijo. Vojaki JLA, ki so skladišce varovali, so po tem dogodku pobegnili. Iskali so jih milicniki postaje milice Idrija, milicniki postaje Ajdovšcina, posebna enota milice in 2. vod diverzantskega odreda, ki je istega dne dopoldne na Colu postavil zasedo in zajel pobegle vojake. Predmete, razstavljene v vitrini, so izgubili oz. odvrgli pripadniki JLA med bežanjem po eksploziji. Dan po eksploziji jih je našel Lucijan Trošt, ki je sledil stezi od Zatrepa proti dolini Bele. Odkril je celado, bojni nahrbtnik, dve zapakirani bombi M75, šotorsko krilo, nabojnik avtomatske puške kalašnikov skupaj z naboji ter del obcestne table Crni Vrh. Lucijan Trošt je bombe in naboje dal v unicenje, ostalo pa je obdržal. Najvecjo najdbo pa je odkril skoraj 30 let po dogodku, ko je ponovno pregledoval vsebino bojnega nahrbtnika. V njem je našel prej spregledan okrogel košcek papirja, na katerem sta bila napisana ime in priimek verjetno takratnega lastnika: KALARAIC PREDRAG. Kljub vztrajnemu iskanju in poizvedovanju nismo uspeli ugotoviti, za koga je šlo in kakšna je bila njegova usoda. Park vojaške zgodovine Park vojaške zgodovine (PVZ) je bil skupaj z Univerzo Alma Mater Europaea (Institutum Studiorum Humanitatis), Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije in podjetjem Krasen Kras soorganizator Erasmusove poletne šole Heritologija (Erasmus Summer School on Heritology), ki sodi v mešani intenzivni program (Blended Intensive Programme) v okviru programa Erasmus+ in je potekala od 8. do 12. julija. Castni pokrovitelj poletne šole je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Heritologija je veda o varovanju in širjenju poznavanja kulturne dedišcine s pomocjo muzejev in spomenikov. Preucuje razlicne trenutne in pretekle prakse predstavljanja dedišcine in venomer išce tudi nove nacine prezentacije kulturne dedišcine ter z njo povezanih zgodb javnosti. Udeleženci poletne šole heritologije so poslušali številna predavanja, se udeležili enodnevnih ekskurzij in delavnic eksperimentalne arheologije, obiskali pa so tudi razlicne muzeje ter druge znanstvene in kulturne institucije. Teme predavanj so zajemale dedišcino na sploh, pomen njene pristnosti, identitete in vrednot, ki jih prestavlja, dobre prakse interpretacije in komunikacije dedišcine med znanostjo in javnostjo, ter vlogo muzeologije, muzejev ter njihovega poslanstva. V okviru predavanj je bila predstavljena tudi vloga novihin razvijajocih se tehnologij v muzejih. Celotna sekcija izobraževanja je bila namenjena obdelavi obcutljive in sporne dedišcine, na primer dedišcini konfliktov in njenemu družbenemu pomenu, dotaknili pa so se tudi vprašanja, kako tovrstno dedišcino predstaviti javnosti. Udeleženci šole, skupaj jih je bilo 36 iz razlicnih evropskih držav, so 11. julija, obiskali tudi PVZ, kjer jim je direktor, mag. Janko Boštjancic, pripravil predavanje »Muzeji in težka dedišcina vojaške oborožitve«, pri cemer je dal poseben poudarek vprašanju, kako Park osvetljuje obcutljive teme preteklih in žal tudi trenutnih vojn in konfliktov v svetu. Predavanju je sledil ogled razstave »Enigma: Skrivnostno zakulisje vojne«, ki je bila letos tudi nagrajena z Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke v muzealstvu. Park vojaške zgodovine Park vojaške zgodovine je na povabilo Zavoda za turizem Poleg Parka so na delavnici sodelovali tudi pripadniki Pivka sodeloval na eni izmed pocitniških aktivnosti pred Slovenske vojske iz pivške Vojašnice Stanislava Krpanovim domom. Na delavnici so otroci tako izdelovali Požarja, ki so predstavili svojo delovno opremo in skupino periskope, grbe, modele helikopterjev in letal. Mladi ogreli s kratko vojaško vadbo. udeleženci so v spomin prejeli tudi prakticne nagrade. Park vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine je ta konec tedna kljub ne najboljšemu vremenu program tradicionalnega ZgodoVikenda kar pokal od pestrega dogajanja. Ekipa Parka je v sodelovanju s partnerji pripravila vecdnevni muzejski dogodek, namenjen intenzivnemu spoznavanju in doživljanju zgodovine. Kot uvod v ZgodoVikend je v petek, 13. septembra, v muzejskem kompleksu potekala tradicionalna Vestirnga s seznanitvijo vojaških obveznikov generacije 2006 v organizaciji Uprave za obrambo Postojna. Obvezniki iz pivških vasi se niso ustrašili slabega vremena in so se ob tej priložnosti – tako kot generacije nekoc – pripeljali na bogato okrašenih nabornih vozovih. Sobotno dogajanje je v veliki meri zaznamoval Dan odprtih vrat Vojašnice Stanislava Požarja v Pivki, pestro pa je bilo tudi v Parku, saj je bil že dopoldne organiziran voden pohod do podzemne utrdbe na Primožu, v samem muzeju pa so se cez cel dan vrstili vodeni ogledi po muzejskih razstavah ter projekcija novega dokumentarnega filma Puncuh: Pravicnik v Varšavi. Vrhunec sobotnega dogajanja je predstavljalo odprtje nove razstave »Slovenija pod toco bomb – zavezniška bombardiranja 1944–1945«, s katero smo ob osemdesetletnici v Parku obudili zgodovinski spomin na takratno dogajanje. Razstavo je slovesno odprl slovenski pisatelj Tone Partljic. V sklopu ZgodoVikenda je bila prenovljena tudi fotografska razstava Vojaškega muzeja Slovenske vojske Slovenska vojska – v službi domovine. Ta vikend se je ob 30. obletnici Antonijevega rova v Parku zacelo tudi gostovanje razstave Centra za upravljanje z dedišcino živega srebra Idrija. ZgodoVikend se je v velikem slogu zakljucil v nedeljo, 17. septembra, ko so muzejski utrip popestrile razgibane vsebine sodelujocih partnerjev. Obiskovalcem sta se kot del osrednjega programa predstavili Slovenska vojska in Policija, pri cemer so sodelujoce enote poleg staticne predstavitve tehnike pripravile tudi dinamicen prikaz akcijskega delovanja na terenu. Enota za specialno delovanje (ESD) in 15. brigada vojaškega letalstva in zracne obrambe sta poskrbeli za vsesplošno navdušenje obiskovalcev ob prikazu reševanja sestreljenega pilota. Gasilci iz PGD Postojna so prikazali reševanje poškodovanca v prometni nesreci, posebno atrakcijo pa so predstavljali gasilci starodobniki PGD Studeno. Obiskovalci so si lahko od blizu ogledali delovanje in opremo Društva slovenskih milicnikov, pripadnikov Uprave za zašcito in reševanje in Civilne zašcite. Na svoj racun so prišli tudi ljubitelji živali, saj so si lahko ogledali predstavitvi Kluba vodnikov reševalnih psov Postojna ter Rehabilitacijskega in trening centra za konje Napolitano. Eden od vrhuncev nedeljskega dogajanja je bila brez dvoma slovesnost ob koncu prve faze obnove policijskega colna P-111, na kateri je minister za notranje zadeve mag. Boštjan Poklukar za obiskovalce slovesno odprl prenovljeno plovilo in notranjost colna. Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi generalni direktor Policije mag. Senad Jušic. ZgodoVikend, ki je z novo preobleko nasledil nekdanji Festival vojaške zgodovine, je ta vikend privabil v Pivko vec kot 5.000 obiskovalcev. Obiskovalci so se domov vrnili bogatejši za kopico novih muzejskih izkušenj. Park vojaške zgodovine Petrovi v Narinu V Narinu se že vec kot dve desetletji odvija edinstvena zgodba, ki prepleta preteklost in sedanjost, tradicijo in trajnost. Majda in Darko Knafelc iz kmetije Petrovi že 23 let odpirata vrata svoje domacije obiskovalcem, ki želijo izkusiti pristno povezanost z naravo in dedišcino prednikov. Program »Od zrna do kruha«, ki sta ga zasnovala, ni zgolj izobraževalni projekt, temvec globoko osebna izkušnja, ki obiskovalcem omogoca vpogled v življenje in delo naših prednikov. Za Majdo in Darka je ohranjanje dedišcine temelj trajnostnega razvoja. »Vse, kar imamo danes, so nam podarili predniki. Vsaka stara skleda, seme ali pesem nosi svojo zgodbo,« poudarjata zakonca, ki verjameta, da je spoštovanje preteklosti kljuc do bolj trajnostne prihodnosti. V svetu, kjer se vse vec pozornosti namenja ohranjanju narave in trajnostnemu nacinu življenja, program »Od zrna do kruha« ponuja edinstveno priložnost za vpogled v preteklost. Obiskovalci se naucijo, kako so naši predniki skrbeli za zemljo, pridelovali hrano in živeli v skladu z naravo. Program podpira programski svet nacionalnega projekta Eko šola kot nacin življenja. Celovita izkušnja od njive do mize Program »Od zrna do kruha« obiskovalcem ponudi celovito izkušnjo, ki vkljucuje spoznavanje narave, kulturne in tehnicne dedišcine. Ob prihodu na kmetijo se obiskovalci najprej srecajo z znacilnostmi stare kmecke hiše, ki stoji kot opomnik na case, ko so ljudje živeli v tesni povezanosti z naravo. Sledi predstavitev orodij in strojev, ki so jih uporabljali za pridelavo pšenice – od rocnega sejanja in žetve s srpom do mletja pšenice na starih mlinskih kamnih. Posebnost programa je v tem, da se obiskovalci lahko sami preizkusijo v uporabi starih orodij. Otroci in odrasli se zavedajo, koliko truda in spretnosti je bilo potrebnih za pridobivanje osnovnih sestavin za kruh. Program vkljucuje tudi prakticno delavnico, kjer se obiskovalci naucijo zakuriti krušno pec, mesiti testo in oblikovati svoj hlebcek kruha, ki ga nato specejo v krušni peci. Program pa ni omejen zgolj na peko kruha. Obiskovalci se sprehodijo skozi crno kuhinjo, kjer lahko opazujejo ogenj na ognjišcu, kotlicke, v katerih so babice kuhale, in broštoline, kjer so pražile kavo. Spoznajo, kako so nekoc likali, prali in kako so pripravljali domaci pralni prašek. Na kmetiji srecajo tudi domace živali, kot so macke, kužki, mini koze in kokoši, na pašniku pa pasejo govedo. Pri Petrovih so vrata odprta za vse –od najmlajših iz vrtcev do srednješolcev in skupin s hendikepiranimi otroci. Vse aktivnosti so prilagojene in dostopne tudi z invalidskimi vozicki. Program se prilagaja starosti in interesom skupine, po dogovoru pa pripravijo tudi delovne liste, ki dopolnjujejo aktivnosti. Ob koncu obiska vsakdo odnese domov svoj hlebcek kruha. Majda Knafelc se z veseljem spominja, kako so otroci, ki so prvic obiskali njuno kmetijo, danes že odrasli, mnogi pa se vracajo kot ucitelji s svojimi ucenci. To je najvecje priznanje za njuno delo in dokaz, da vrednote, ki jih gojita, živijo naprej v novih generacijah. Pogled v prihodnost Ceprav Majda in Darko Knafelc še vedno z vso energijo in predanostjo izvajata program »Od zrna do kruha«, že pogledujeta v prihodnost, z željo, da bo dedišcina Petrovih živela naprej. Zavedata se, kako dragoceno je njuno delo, in želja po ohranitvi programa je mocna. Veseli ju, da bo družina skušala ohraniti ta edinstven stik s preteklostjo tudi za prihodnje rodove. Domacija skriva številne ne-razstavljene predmete, ki jih je varcno shranila Darkova nona Franciška, poznana kot babica, ki je pomagala porodnicam v okolišu. Med njimi so šolski zvezki, šolske uniforme, predpasniki, kombineže… pa tudi dokument iz leta 1908, v katerem je Franciška zaprosila tedanjo deželno vlado za opravljanje svoje dejavnosti. Njuna srcna želja ostaja, da bi svoje znanje in vešcine zabeležila tudi na filmskem traku, kar bi omogocilo še širšo dostopnost tega bogatega izrocila. 25.avgusta so na Kalu ob prazniku sv. Jerneja slovesno predstavili obnovo dveh kapelic, ki sta pomemben del kulturne dedišcine Košanske doline. Kapelica Svete družine, postavljena leta 1891, in kapelica na Prepilu iz leta 1656, sta bili temeljito obnovljeni v lanskem letu. Po nedeljski maši je obnovljeni kapelici blagoslovil župnik Zdenko Štrukelj. Vsi prisotni so lahko prisluhnili tudi krajši predstavitvi o zgodovinski vrednosti in izvedenih obnovitvenih delih na kapelicah ter povabilu, da lahko še vec zanimivosti preberejo v publikaciji, ki so jo vašcani pripravili posebej za ta velik dogodek. Restavratorska dela je izvedlo podjetje Gnom d.o.o. iz Šentvida pri Sticni v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dedišcine iz Nove Gorice. Obcina Pivka je obnovo financirala iz obcinskega proracuna, za kar je namenila 38.600 evrov. Kapelica Svete družine Kapelico je leta 1891 v domaci vasi postavil Jakob Mankoc, rojen leta 1812 pri Kašetnih na Kalu, ki je v Trstu zgradil uspešno kariero kot veletrgovec z lesom, pri cemer je postal eden najbogatejših tržaških Slovencev. O kapelici »iz rezanega kamna« je 30. decembra 1891 pohvalno porocal tržaški list Edinost. V tem prispevku so omenjeni tudi inženir Scalmanini iz Trsta, domaci kamnosek Miha Stegu (Stegel) in slikar Ogrin z Vrhnike, ki so nacrtovali, postavili in opremili kapelico. Med obnovo kapelice, ki je izdelana iz klesanih kvadrov kraškega apnenca, so bila izvedena številna dela: prenovljena je bila kamnita streha, tlak v notranjosti, stopnišce in oporni zidovi. Izvedena je bila drenaža, kovinski deli vrat in ograja so bili ocišceni in pobarvani, restavrirane pa so bile tudi notranje poslikave. Posebno odkritje med obnovo sta bili poslikavi pod kovinskima plošcama v notranjih nišah, ki ju je naslikal slikar Josip Macarol iz Križa pri Tomaju, podpisan kot J. Mazzaroli. Podobe sv. Cirila in Metoda ter sv. Roka, datirane v leto 1891, so bile temeljito restavrirane. Kapelica na Prepilu Nasproti vecje kapelice Svete družine stoji, na prvi pogled manjša, skromna kamnita kapelica na Prepilu, ki pa ima veliko kulturnozgodovinsko vrednost. Njen spodnji del z majhno locno nišo je zidan iz navadnega lomljenega kamna in je bil ometan. Gornji del v obliki hišice z locno nišo in dvokapno kamnito streho pa je imenitno kamnoseško delo iz domacega sivega apnenca. Nad lokom niše je razprto vklesanaletnica njene postavitve: J 6 S 6, se pravi 1656, ki dokazuje, da je najstarejše nabožno znamenje te vrste v Košanski dolini in še v dosti širšem merilu. Izdelal jo je kamnosek Janez Sever, ki je sredi 17. stoletja imel kamnoseško delavnico v Dolnji Košani. Obnova kapelice je vkljucevala izvedbo armiranobetonskega temelja in izgradnjo novega opornega zidu iz armiranega betona za kapelico. Sledila je obnova znamenja, na katerem se je temeljito ocišistilo kamnite surovcev, iz katerih je bilo znamenje zgrajeno, ocistilo vse fuge in stike med kamni, in nazadnje rekonstruiralo tonirani omet. Po koncanem slovesnem blagoslovu se je druženje nadaljevalo ob pogostitvi, ki jo je pripravila vaška skupnost. Vaška skupnost Kal, foto: Megi Avsec 15. avgusta je Odbor za varstvo kulturne dedišcine biosfernega obmocja v sodelovanju s TKŠD Urbanšcica, Zavodom za varstvo kulturne dedišcine Slovenije OE Nova Gorica in JZ Park Škocjanske jame izpeljal že šesti tradicionalni romarski pohod k Mariji Vnebovzeti v Vremskem Britofu. Pohod, ki se je zacel pri farni cerkvi v Dolnji Košani, je pritegnil vec kot štirideset romarjev iz razlicnih krajev Slovenije. Romarji so po blagoslovu župnika Zdenka Štruklja obiskali cerkev v Gornji Košani, kapelo na Cepnem in cerkev na hribu nad vasjo. Pot jih je nato vodila prekoŠpitala nad Dolnjimi Vremami do romarske cerkve v Vremskem Britofu, kjer jih je pricakal župnik Slavko Obed. Udeleženci so prejeli romarske podobice in razglednice, domacini pa so jim predstavili zgodovinske in umetnostne posebnosti cerkva ter krajev. Poseben car dogodku so dodali kulturni vložki. V Cepnem je romarje pricakal sprejem pri družini Pulin in kulturni program, ki so ga popestrili nastop Kvarteta flavt 4F iz Nove Gorice ter deklamacije pesmi domacinke Dore Hrvatic. Organizatorji pohoda so poskrbeli tudi za predstavitev drugih zanimivosti ob poti. Pri tem je pomembno vlogo odigral odbornik Miro Križnar, ki je bil nepogrešljiv pri organizaciji in izvedbi dogodka. Zahvale za uspešno izvedbo so namenjene tudi predsedniku vaške skupnosti Cepno Danilu Belcicu in vašcankam Cepnega. JZ Škocjanske jame, foto: Katja Prunk Volk Spomenik NOB v Volcah ni pozabljen Poletje je cas sprostitve, ko na zasluženem dopustu vsakdo išce nacin za pozabo vsakdanjih obveznosti: na morju, v planinah ali pa uživa kar v domaci senci. Res ni cas za brskanje po preteklosti ali obiskovanju kulturno zgodovinskih pomnikov. Obiskovalec, namenjen v vas Volce, pa pogosto postoji in ustavi korak ali vozilo na zacetku vasi, ob spomeniku NOB, ki je posvecen vašcanom in umrlim v casu vojne. Sredi brezovega gaja stoji na pokoncnem kamnu pomenljiv zapis. Govori o aprilu 1943, ko so fašisti požgali 21 domacij iz mašcevanja upornim vašcanom, ki so pomagali partizanom. Spomenik, urejen pred nekaj leti, obkrožajo gredice cvetja in zelenja. Zasaditev in urejanje je delo vašcanke Milke Bišcak, ki je ljubiteljica lepega, zlasti cvetja. Tudi njen dom v bližini je prava paša za oci in obcudovanja vreden cvetlicni gaj. Za njeno požrtvovalno delo in skrb smo neizmerno hvaležni! Tudi z urejanjem spomenikov in obeležij NOB izkazujemo Obcinski odbor ZB za vrednote NOB Pivka, foto: Jože spoštovanje in hvaležnost do padlih za svobodo. Pavzin Štirinajsti zaporedni cikel potepov ob baklah v Zagorju Glede na letošnjo številcno udeležbo obiskovalcev lahko sklepamo, da bakle, ki spremljajo naše potepe, še ne bodo ugasnile tako kmalu. Letos so nam bile avgustovske sobote vremensko precej naklonjene, saj je bilo na vrtu pri gasilskem domu prijetno posedeti in se v ob fotografijah odpraviti do Toskane, Francije in indonezijskih otokov. Alenka Frantar nam je za uvodni potep predstavila svoje lanskoletno potovanje po toskanskem delu Italije. Marc Vadnjal je predstavil svoje nedavno potovanje po precejšnjem delu Francije in nas pogostil s francoskimi rogljicki in siri. Indonezijska otoka Flores in Sulavezi pa sta vzbudila mocno zanimanje pri poslušalcih, saj je Katarina Zadravec po predavanju z zadovoljstvom še nekaj casa odgovarjala na številna vprašanja. Društvo se ob tej priložnosti zahvaljuje tako popotnikom, ki so bili pripravljeni svoje izkušnje deliti z drugimi, kot tudi Slovenski otroški zbor 2024 Mladi pevci naše obcine že vrsto let sodelujejo v Slovenskem otroškem zboru. Letos je avdicijo opravilo dvanajst pevcev iz Košane in Pivke: Tia Belovec, Vita Juvan, Julija Kobal, Julija Kristan, Maja Morelj, Ambrož Penko, Nika Sotlar, Maja Stavanja, Rebeka Šabec, Jernej Šprohar, Žiga Turnšek in Veronika Uršic. Teden dni so pevci z vseh koncev Slovenije preživeli v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.Dnevi so bili vecinoma napolnjeni z glasbo in petjem, našel pa se je cas tudi za druženje, zabavo ter razne delavnice in seveda za ogled nogometne tekme. Skupaj z gostujocim pevskim zborom Toronto Children's Chorus iz Kanade so mladi pevci pripravili dva koncerta – v baziliki Marije, Božje Matere na Sveti Gori in v Veliki dvorani Marjana Kozine v Slovenski Kamišibaj in ustvarjalna delavnica 13. avgusta se je v »knjižnici pod krošnjami« na kmetiji Slavec v Knežaku dogajalo veliko zanimivega. Program so pripravili clani Kulturnega društva Lipa Pivka v sodelovanju s kmetijo Slavec. Zbralo se je blizu 30 otrok, ki so pozorno spremljali pripoved Kettejeve pravljiceŠivilja in škarjice, ki jo je v kamišibaj tehniki povedala Irena Margon. Nato je sledila ustvarjalna delavnica, ki jo je vodila zavzeta clanica KD Lipa Pivka Anita Boštjancic. Ob njenem vodenju so otroci ob pomoci staršev izdelali prakticne papirnate škatlice in ugotovili, da se lahko uporabi star odslužen papir, škatlice pa so uporabne za marsikaj. Pred koncem druženja so otroci obiskali še živali na kmetiji, koze, oslicke, pse, najbolj pa so se zabavali ob petih mladih muckah. Gregor Slavec, lastnik kmetije, je otrokom postregel z odlicnim domacim sladoledom, narejenim iz kozjega mleka, ki ga pridela na kmetiji. Ponovno lep obisk je dokaz, da je bilo prav, da smo letos že drugic pripravili srecanje na kmetiji Slavec. V juliju so clani Planinskega društva Postojna preživeli na Gornjem Jezerskem. Osvajali so okoliške vrhove in uživali Poletni tabor v Nadanjem selu Tradicionalni poletni tabor je letos potekal 23. in 24. avgusta, ko so se poletne pocitnice vašcanov zakljucile, zakljucku pa so se bližale tudi šolske pocitnice. Vsako leto se tabora udeleži vecina vaških otrok. Tako je bilo tudi letos. Prvi dan tabora se je dogajanje odvijalo v vasi, kjer so otroci ustvarjali, igrali v športnih igrah ter kurili ogenj, pekli hrenovke... Naslednji dan pa smo se družine odpeljale na kopališce ob reki Reki. Otroci so tam uživali v vodnih vragolijah, v druženju z vrstniki in v pikniku v naravi. Tabor je bil prav gotovo nepozabna dogodivšcina pred zacetkom šole. Martina Samsa Shod v Radohovi vasi 10. avgusta ob godu Svetega Lovrenca je radohovska mladina izpeljala že drugi vaški shod. Po lanskoletnem debiju je bilo letos organizacijsko še bolje izpeljano. Otroškega teka skozi vas se je udeležilo kar 30 otrok. V vecernih urah so obiskovalce zabavali kar štirje nastopajoci. Duo Fijona Herlic in Miha Žele, Ella Roš, Kataliza in CeanUp Crew. Vsi nastopajoci prihajajo iz lokalnega okolja in se jim zahvaljujemo za nastop. Vaška mladina je poleg igrišca izdelala in postavila jurcka, ki bo služil tudi za ostale prireditve,ki se jih nacrtuje v prihodnje. V nedeljo po Sv. maši so organizatorji izpeljali še pogostitev za blagoslov ob Sv. Lovrencu. Hvala vsem prostovoljcem, sponzorjem, Turisticnem društvu Pivka (Peter Ženko), vašcanom in vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji dogodka. Z odzivom in obiskom so organizatorji dobili potrditev in zagon, da prireditev v popoldanskih družabnih, izobraževalnih in umetniških aktivnostih. N.Š. 1.septembra je Marija Kristan iz Trnja praznovala 103. rojstni dan. Gospa Marija je zadnjih 12 let v oskrbi v zavodu Talita Kum v Postojni, kjer so ji omogocili manjše prijetno praznovanje rojstnega dne. Vošcit smo ji šli tudi vašcani in predstavniki vaške skupnosti Trnje. Tisti, ki so bili njeni sosedje, se jih je še spomnila in bila je zelo dobro razpoložena za pogovor, tako da smo tudi mi doživeli nekaj urno prijetno druženje. Zato gospa Marija, hvala za to priložnost, saj nam je bila cast skupaj z vami praznovati tako visoka castitljiva leta vašega življenja. Vaška skupnost Trnje Pohod po dolini Suhorce Vaško društvo Suhorje je 7. septembra organiziralo tradicionalni pohod po dolini potoka Suhorce. Izkoristili smo zadnje soncne dni. Tokrat je pohodnike pot vodila od Vaške hiše na Suhorju, preko Podsel, mimo ostankov opekarne (Frnaže) do Ložka in nato ob potoku Suhorca do Šmagurja. Tu so se pohodniki malo ustavili ter se nato vrnili po isti poti. Posebej zanimiv je bil za pohodnike povratek nazaj, saj so se lahko peljali s tradicionalnim prevozom -"na bali". Pohod je bil zakljucen z druženjem ob joti, frtalji, sladicah in dobri volji. Vaško društvo Suhorje Romarji iz Duracha na Šilentabru 5. septembra se je skupina 40 romarjev iz Duracha, ki jih je vodil Christoph Furch, ustavila v naših krajih. Odpravili so se namrec na romanje v ta del Slovenije, obiskali razne kraje, seveda z obvezno Postojnsko jamo. V cetrtek so se podali na ogled Eko muzeja v Slovensko vas, kjer so se po naši lepi navadi in gostoljubnosti pogostili s kraškim pršutom, ki ga je spretno rezal Edo Štavar. Popoldne pa so obiskali cerkvico na Šilentabru, kjer je gospod Niko Štrancar daroval sveto mašo. Pred zacetkom maše je vse prisotne pozdravil Ernest Margon, predsednik društva prijateljstva Most. Pri maši je sodelovala Vokalna skupina Studenec, po maši pa so pevci zapeli še nekaj ljudskih pesmi. Irena Margon, foto: Ernest Margon Poklon msgr. Francetu Boletu V Knežaku so se v nedeljo popoldne, 25. avgusta 2024, domacini, prijatelji in sorodniki poklonili spominu zaslužnega rojaka iz Koritnic, duhovnika, medijskega in karitativnega, misijonarskega in mladinskega pionirja msgr. Franca Boleta. Pred kneško župnijsko cerkvijo, v kateri je bil leta 1932 kršcen, so postavili spominsko obeležje. Kipar Mirsad Begic je v kovinski bust na kamnitem podstavku vtisnil lik ustanovitelja Ognjišca. Slovesno sveto mašo, ki so se je udeležili mnogi verniki od blizu in dalec, je vodil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Z njim je somaševalo cez 20 duhovnikov, med njimi tudi odgovorni urednik revije Ognjišce Božo Rustja in direktor radia Ognjišce Franci Trstenjak. Škof Bizjak je spomnil na Jozuetove besede, ki je postavil kamen, ki naj bi ljudi spominjal na Gospoda. “Z istim namenom kakor Jozue velik kamen smo tudi mi postavili spomenik ocetu Francu, naj nas klice k vedno vecji zvestobi do Gospoda in do njegove Cerkve,” je med slovesno sveto mašo poudaril koprski škof. Pri sveti maši sta pela domaci otroški in mlajši mešani zbor, sodelovali so tudi drugi sodelavci. Po sv. maši je škof Bizjak pred cerkvijo blagoslovil kip in mu odprl pot za ogled in za spomin današnjim in vsem bodocim rodovom. Nato je v polni cerkvi sledil kulturni program -akademija, ki so jo pripravili sodelavci Radia Ognjišce. Z besedo in videoposnetki so predstavili Boleta in njegovo uspešno medijsko in drugo prizadevanje in delo. V župniji Knežak so bili še posebej pocašceni, da se je dogodka lahko udeležila Lea Zajc, sestra Franca Boleta. Kneški otroci so ji v spomin na dogodek podarili sliko slavljenca, ki so jo sami narisali. Njihov izdelek je bila tudi broška, iz mase oblikovan plamen-simbol Ognjišca, ki so ga podarili tudi škofu. Po uradnem delu programa je pred cerkvijo sledilo druženje ob prigrizku in pijaci ter zvokih harmonike. Kljub zelo vrocemu popoldnevu so si verniki vzeli cas za ogled kipa in slikanje pred kipom. Vsi so se strinjali, da je novo spominsko obeležje velika obogatitev za kneško župnijo in domaci kraj. Lojze Milharcic, foto: Rok Mihevc Obisk Ekomuzeja Pivških presihajocih jezer in Centra o velikih zvereh Dina Vsako poletje po Sloveniji potekajo oratoriji. Gre za tabore, namenjene osnovnošolskim otrokom, ki jih navadno v sklopu župnij organizirajo prostovoljci. Njihove dejavnosti med drugim obsegajo športne aktivnosti, petje, dramsko igrico, ustvarjanje, molitev in skupno spoznavanje izbrane katoliške tematike. Letošnji oratorij pod okriljem Oratorija Slovenija nosi naslov Blagor zvestim, otroci pa spoznavajo zgodbo preroka Daniela. Ta je najbolj znan po svojem bližnjem srecanju s smrtjo, saj je živ prišel iz levje jame, ker je Božji angel zverem zavezal žrela in Daniela tako nagradil za njegovo zvestobo. Na oratoriju Mengeš, kjer sem v avgustu sodelovala kot animatorka, je sreda vedno nekoliko drugacen dan, cas je namrec za izlet. Ko smo izbirali svoj cilj, so nas levi iz Danielove zgodbe spomnili na velike zveri. Tako smo se družno odlocili, da je cas, da obišcemo tudi Pivške konce. Ker nas je bilo skoraj 170, smo se razdelili na polovico. Starejši otroci so zavili proti Slovenski vasi v Ekomuzej Pivških presihajocih jezer, kjer so se po ogledu razstavišca odpravili tudi na sprehod do jezera. Vode v njem sicer ni bilo, a so kljub temu uživali v drugih lepotah narave. Mlajše otroke je vodnica pricakala v Centru Dina. Po vodenem ogledu in raziskovanju so si ogledali še film o risu, medvedu in volku ter na ustvarjalni delavnici izdelali vsak svoj taumatrop. Sledila je malica pred Krpanovim domom, nato pa smo se peš odpravili še do župnijske cerkve sv. Petra, kjer smo imeli zakljucno sveto mašo. Polni novega znanja in vtisov smo se odpeljali nazaj proti Mengšu. Karolina Marc Na povabilo župana Obcine Brodski Stupnik, gospoda Gorana Jelinica, smo se partnerji LAS med Snežnikom in Nanosom in predstavniki Obcine Pivka 13. septembra odpravili na pot v Slavonijo. V petek so v Brodskem Stupniku praznovali Dan obcine. Najpomembnejši dogodek dneva je bila otvoritev novega Predelovalno podjetniškega inkubatorja. Praznovanje smo sicer zaceli s sveto mašo in polaganjem venca k spomeniku žrtvam zadnje vojne. Praznicni program se je nadaljeval v novem inkubatorju. Župan nas je popeljal po prostorih, namenjenih predelavi orehastih plodov, pripravi satja za cebelarje, kuhanju marmelad in kompotov, destilaciji in v hladilnice. Skupaj je v vec hladilnicah dovolj prostora za 150 ton jabolk. Nekatere so opremljene za shranjevanje z nižjo vsebnostjo kisika. Novi prostori so namenjeni predelavi in shranjevanju sadja kmetij širšega obmocja županije. V casu gradnje inkubatorja so pripravili vec izobraževalnih delavnic za sadjarje in ostale pridelovalce, celotna investicija je stala vec kot šest milijonov evrov. Navdušenje ob otvoritvi so z domacini delili visoki gostje z županije, ministrstev in župani sosednjih obcin. Po slavnostni seji obcinskega sveta so podelili nagrade najbolj zaslužnim obcanom. Sledila je vecerja za goste ob spremljavi tamburašev, v centru mesta pa je poslušalce navdušil nastop Maje Šuput in skupine Enjoy. V soboto se je odvijala manifestacija 38. stupnicka trgatev. Dopoldne smo si v spremstvu župana Jelinica ogledali ostale nove pridobitve obcine, najprej prenovljeno lovsko koco namenjeno druženjem in praznovanjem vseh obcanov. V vasi Lovcic je urejen družabni prostor za razlicne dogodke in obnovljena šola. Atraktivna turisticna tocka je hotel Stupnicki dvori sredi vinogradov z odlicno restavracijo in bogato vinsko ponudbo. Obcina Brodski Stupnik je ucinkovita v crpanju evropskih sredstev. Kljub nizkemu proracunu na ta nacin uspejo financirati tudi velike projekte. Cudovita narava, bogata gastronomska ponudba in gostoljubnost omogocajo turisticni razvoj tega podrocja. Zvecer smo na glavnem trgu na eni izmed številnih stojnic predstavili našo obcino. Nastopil je Martin Krpan, mladi harmonikaši Andraž, Patrik in Matija so kljub dežju poskrbeli za odlicno vzdušje, številne obiskovalce smo pogostili s pršutom. Zanimive so se jim zdele predvsem podobe velikih zveri in naših jezer, s katerimi smo okrasili stojnico. Kulturno umetniški program je bil zelo pester, nastopile so hrvaške folklorne skupine iz domace obcine, drugih delov Hrvaške in Bosne. Pivko so na koncertu imenitno zastopali clani Vokalne skupine Studenec. Prav za to priložnost so se naucili slavonsko pesem, kar so domacini nagradili z aplavzom. Zabavni vecer so za vse nastopajoce popestrili tamburaši skupine Satir, slavonskemu kolu smo se z veseljem pridružili vsi prisotni. Ob pavzi tamburašev so za nadaljevanje veselja spet poskrbeli naši trije harmonikaši. V nedeljo smo se od gostiteljev poslovili in se odpravili proti domu. Slavonci so odlicni gostitelji, zavzeto ohranjajo tradicijo, ponosni so na svoje korenine in slavonsko dušo. Rodovitnost tega podrocja ponazarjajo izredno bogate narodne noše, v posameznih folklornih skupinah so starejši in mlajši plesalci. Živ je spomin na »branitelje«, junake zadnje vojne, verski obredi so še vedno prisotni ob vseh družinskih in javnih dogodkih. Pevke Drumarice iz Brodskega Stupnika so v Pivki nastopile že lani. Letos bodo zapele na koncertu Glasba brez meja v soboto, 28. septembra, ob 19. uri v Krpanovem domu. V nedeljo pa bodo popestrile Okuse Pivke pred Krpanovim domom s slavonskimi dobrotami. Lepo vabljeni! Jana Gržinic Tudi letos smo konec avgusta v Šmihelu pri Pivki uspešno izvedli štiridnevni oratorij. Naslov letošnjega je bil Ostanem zvest!, osrednji junak pa prerok sv. Daniel. Skozi vse štiri dni smo spoznavali njegovo težko, a poucno življenjsko pot. Dogajanje, ki smo ga animatorji skrbno pripravljali že dlje casa, se je za 38 otrok iz vec župnij pricelo v nedeljo, 25. avgusta, in se zakljucilo v sredo, 28. avgusta s sveto mašo. V ponedeljek so nas obiskali tudi policisti iz Policijske postaje Postojna, ki so nam predstavili policijsko opremo in nas -upam, da zadnjic -pustili, da si ogledamo tudi njihovo vozilo -marico. Animatorji smo otrokom pripravili razlicne igre, med njimi tudi vodne, pri katerih smo se v sicer vrocem vremenu vsaj malo ohladili. V torek smo se odpravili v Polhov Gradec, kjer smo med sprehodom po gozdni poti spoznali življenjsko zgodbo polha. Pot nas je nato zanesla proti Horjulu, kjer smo si od blizu ogledali medveda, kamele, tigre, volke. Gre za živali, ki so bile rešene pred nemarnimi lastniki, nekatere so prišle celo iz cirkusa. Namen skrbnika živalskega vrta je, da živalim pomaga in jim polepša še zadnje trenutke življenja ter jim tako dokaže, da so na svetu tudi dobri ljudje. Ne bomo pozabili tudi obiska sestre Andreje Godnic, ki se nam je pridružila že v nedeljo in nam predstavila svoje življenje v misijonu. Skupaj smo se naucili tudi špansko pesmico. Skozi vse štiri dni smo imeli ustvarjalno delavnico, na kateri smo iz dasmase, zobotrebcev in volne izdelovali levcke. Naucili smo se tudi nove pesmi, ki smo jih zapeli v sredo pri zakljucni sv. maši. Otroke je letos spremljalo 20 animatorjev iz Šmihelske doline, Pivke in tudi okolice Sežane. Veseli smo, da smo se zbrali v tolikšnem številu in otrokom polepšali zakljucek poletnih pocitnic, v katerih smo tudi animatorji neizmerno uživali, se kaj novega naucili, spletli nova prijateljstva in se med seboj mocno povezali. Radi bi se zahvalili gospodu župniku Marjanu, ki nam je vse to omogocil, in kuharicam Marici, Bernardi, Boži ter Mirki, ki so skrbele za naše lacne želodce. Ekipa že komaj caka na drugo leto, ko bo šmihelski oratorij praznoval že deseto obletnico! Doroteja Kaluža 100 letnica Alojza Sedmaka 13.septembra smo praznovali rojstni dan Alojza Sedmaka – dan, ki ga bomo še dolgo nosili v srcu. Castitljivi jubilej spoštovanega vašcana Juršc, skromnega, družinskega cloveka, z zanimivo življensko zgodbo. Sprejel nas je v toplem domu, kjer ob vzorni skrbi hcerk preživlja jesen življenja. Clani ZB za vrednote NOB Pivka in Postojna, nekaj prijateljev in sorodnikov, clani pevske skupine Studenec smo njegov rojstni dan obogatili s cestitkami in petjem. Ob torti in obloženi mizi nam je pregledno in sprošceno opisal svojo življensko pot. Vstop v osnovno šolo – pouk v neznanem italijanskem jeziku, otroška leta, ki jih je kot pastircek preživel v Selcah. Delo z ocetom na cesti. Še mladoleten je bil vpoklican v italijansko vojsko. Po razpadu Italije, se je prikljucil partizanom v Šercerjevo brigado, kjer je nadaljeval partizansko pot vse do osvoboditve 1945. Nemci so ga ujeli, izkopati si je moral celo grob, veckrat je bil zaprt in mucen. Po srecnih okolišcinah se je ponovno Brezcasni Vilhar Posveceno Veri Dobaj, potomki Miroslava Vilharja, in njenim sorodnikom Z namenom oživljanja in ohranjanja dedišcine, posebej tiste, ki ji institucije posvecajo premalo pozornosti v domacem okolju, sem pred vec kot desetletjem pricela z izvajanjem Študijskega krožka Naravna in kulturna dedišcina Zgornje Pivke. V letih 2016–2019 smo predstavili sistematicno povezano tematiko Vilhar grad Kalc poezija fotografija spomin. Združili smo jo v Tradicionalni pohod »Po Vilharjevi poti«, ki v spomin na Miroslava Vilharja od takrat organizirano poteka vsako leto, in sicer na prvo soboto v septembru, v sodelovanju s Kulturno-prosvetnim društvom Zagorje in zadnji dve leti z Zavodom za turizem Pivka. Ob 200-letnici rojstva Miroslava Vilharja (1818 –1871) je študijski krožek izdal na vecjem formatu prikazan »Rodovnik rodbine Miroslava Vilharja« ter v sodelovanju s fotografi Zgornje Pivke brošuro »Poezija Miroslava Vilharja in grad Kalc v fotografiji«. Po izidu knjige »Rodovnik Rodbine Vilhar« avtorja Matjaža Vilharja l. 2015 so naju zaceli kontaktirati razlicni ljudje od vsepovsod; obcasno sva se skupaj srecevala z njimi, zanimale so jih razlicne povezave in knjiga nasploh. Pridobivala sva nove podatke in uživala v srecanjih, ki so nama odpirala nove dimenzije poznavanja Vilharjeve rodbine. Zaradi kriterija iskanja in zapisovanja dejstev je bilo ugotovljenih precej narobe zapisanih ali povedanih informacij. Lepega dne se je tako oglasila tudi Vera Dobaj, praprapravnukinja Miroslava Vilharja, ki živi v Kanadi, s skromno željo po izvodu knjige o rodbini, kateri pripada. Takole nam je zapisala: »Pisateljske žilice nisem podedovala po Miroslavu Vilharju, delno je za to seveda tudi ta razlog, da že vec kot 45 let živim v zemlji, kjer uporabljam vsakodnevno drugacen jezik in tako se v slovenskem jeziku težje izražam pri pisanju … Že kot otrok se spominjam, kako je moja mama s ponosom pripovedovala o njenem pra, pradedu Miroslavu Vilharju. Ne prepogosto, je pa tu pa tam z veseljem zasledila iz casopisa kakšen clanek o Miroslavu Vilharju, katerega je izrezala in si ga shranila. Na svojega pra, pradeda je bila zelo, zelo ponosna. Tudi sama je rada pesnevala in to še posebno hudomušnice. Z mamo sva v preteklosti kar dvakrat obiskali grad Kalc in Planino. Hodili sva po ozemlju, kjer se je rodila njena pra, babica Josefina Vilhar, in si probale v duhu predstavljati, kakšno je bilo takratno njihovo življenje. Josefina Vilhar se je kasneje porocila z Ludvikom Premrou in se z njim za stalno preselila v Maribor, kjer se potomci njene rodbinske veje še danes nahajajo. Ko smo živeli v Mariboru, se o Vilharju ni kaj dosti govorilo, vedeli pa smo, da je Vilhar dosti bolj upoštevan v Ljubljani.Žal pa se v casu najinega obiska na Kalcu in Zagorju nisva zavedali, da v teh krajih še vedno domujejo sorodniki Miroslava Vilharja. Po res skoraj neverjetnem nakljucju sem imela leta 2016 priliko navezati stike z Marjeto Marincic in njenim bratom Matjažem Vilhar. Srecanje z njima je bilo enkratno. Izmenjali smo si dokumentacijo, hodili okoli gradu Kalc, šli na pokopališce, kjer je pokopan Miroslav Vilhar … Cas je prehitro mineval, mi je pa ta dan ostal v lepem in prijetnem spominu. Rojaki iz Zagorja in Ilirske Bistrice so mi ob srecanju podarili knjigo. Za pozornost se vsem srcno zahvaljujem.« V zacetku septembra 2017, ko smo skupaj z Vero obiskali Sv. Barbaro, pokopališce v Knežaku, kjer je Miroslav Vilhar pokopan, se seveda nismo mogli izogniti temu, da do 200 letnice rojstva Miroslav Vilhar še ni dobil nagrobnega napisa. Skupaj nam je uspelo obnoviti piramido na grobu družine Vilhar in postaviti plošco z napisi njemu in clanom družine, ki so živeli in umrli na Kalcu. V objavo za javnost smo zapisali: »Ljubitelji kulture in rodoljubi s ponosom razglašamo, da sta na dan rojstva Miroslava Vilharja, 7. septembra 2018, nagelj in rožmarin ob prižgani svecki razglasila prvi obstoj spomenika Miroslavu Vilharju, ki so ga po tradiciji izdelali pivški kamnoseki. Nagrobna piramida, ki jo je Miroslav Vilhar postavil svojemu ocetu Francu, je prenovljena, postavljena spet na pravo mesto groba, kjer je pokopan tudi Miroslav. Dodatno je ob vznožju piramide postavljena spominska plošca, ki prvic v zgodovini nosi zapisano ime pokojnega Miroslava Vilharja iz leta 1871.« 7. septembra 2018 smo se skupaj udeležili vecerne srcne in ponosne proslave ter uprizoritve igre Jamska Ivanka v Planini, Vilharjevem rojstnem kraju, ob 200 letnici njegovega rojstva. Ob tej priložnosti se je z Vero srecal tudi Igor Marentic, župan Obcine Postojna, in ji poklonil spominsko darilo. Tudi za postavitev spomenika Miroslavu Vilharju v Planini leta 1931 so sredstva zbirali rojaki v Clevelandu, v Ameriki, kar nam prikazuje veliko narodno zavednost in pripadnost naših rojakov, živecih v tujini, slovenskemu narodu. Vilharjeve pesmi so zacele tudi zaradi našega Jureta Pockaja, priznanega baritonista, ljubitelja Vilharjevih verzov in skladb, zveneti bolj ponosno, državne proslave in prireditve ter znani posamezniki sporocajo zgodbo pomena Lipe in drugih ponarodelih, Vilharjevih verzov … Da je bil Vilhar v preteklosti spoštovan in cenjen v slovenskem prostoru, pricajo tudi drugi spomeniki, poimenovanja šol in ulic v razlicnih mestih. Žal pa smo si v premalo cenjenih prizadevanjih enotni, da Vilhar od odgovornih institucij, zlasti v domacem okolju, ki so dolžne ceniti, ohranjati in promovirati skupno kulturno dedišcino, še ni dobil pravega epiloga, ki ga je vreden. Povezovanje ljudi in vsebin po naših moceh morda ne bo odlocilno v dvigovanju slovenske zavesti in zavedanja, kdo nam je ustvarjal svet, v katerem živimo. Ce pa bodo naša prizadevanja prepoznavna kot en sam košcek v mozaiku premika v ohranjanju kulturnih vrednot, se lahko mirno potrepljamo po rami ob dejstvu, da smo uporabili svojo moc besede na pravi nacin. Letos se skupaj veselimo dodatnega preboja brezcasnosti v pomenu naprednega ustvarjalca, ki ohranja sodobnega duha. Vilharja, velikega ljubitelja narave, smo predstavili tudi na lovskem dogodku v marcu. S svojim projektom je RRA Zeleni kras nadgradila spomin na delo in življenje Miroslava Vilharja z interpretativno glasbeno literarno delavnico »Vilharjev naboj« pri gradu Kalc in s samostojnim glasbeno-literarnim vecerom o življenju in delu Miroslava Vilharja »Naprej s pesmijo!« Tu pa se zgodba o Vilharjevi ustvarjalni kulturni dedišcini nadaljuje in povezuje cez mejo na Hrvaško in dalje …, pravzaprav v obratni smeri. Iniciativa Društva Sklad Bakar o prvih, prej nepovezanih predstavitvah Miroslavovega sina Serafina pri nas, je naravnost cudovita, še posebej ker prihaja iz srca ljudi, ki se prav tako kot mi trudijo ohranjati kljucne vrednote skupne identitete ne glede na jezikovne ovire, kar presega razumevanje rodbinskih povezav! Srecanja z Vero Dobaj in njenimi najbližjimi le utrjujejo ponos in cast, da smo se po nakljucju, ki to najbrž ni, povezali zaradi vrednot zavedanja in hvaležnosti našim prednikom. Naprej naj zvenijo pesmi, ki preglasijo vsakršne ovire in dvigujejo zavest vseh generacij. Na Kalcu prebivam, kjer Pivkin je vir, po zemlji slovenski krog mene je mir … (Miroslav Vilhar, Na Kalcu) Marjeta Marincic Vilharjeva 80 let listine o ustanovitvi župnije Št. Peter Raziskovanje preteklosti in zgodovine domacih krajev je vedno znova izziv. Še posebej zanimivo je takrat, ko sežemo dalec nazaj. Letos je minilo 80 let, odkar je bila vasi Št. Peter podeljena listina o ustanovitvi samostojne župnije. Tržaški škof Anton Santin je z dekretom, datiranim 29. junija 1944, prav na praznik našega zavetnika, sprejel odlocitev o ustanovitvi župnije. Pred to pomembno odlocitvijo je tu delovala duhovnija Št. Peter, ki je spadala v slavinsko župnijo. Dekret je bil uresnicen z vrocitvijo župnemu uradu v Slavini 2. marca 1947 in prav ta dan se šteje za zacetek samostojnega delovanja pivške župnije. Pa poglejmo nekoliko v zgodovino nastanka in delovanja župnije Pivka. Cerkev in kršcanska skupnost sta bili na tem kraju že v letu 1300. Ta zapis lahko najdemo v izvlecku listin oglejskega patriarhata. Besedilo se glasi: »Manjše fevde na Postojnskem so leta 1300 za casa patriarha Petra Gere dobili razni vitezi. Med temi sta goriška vojna veterana Henrik in Girald dobila fevd zemlje v vasi Št. Peter na Pivki.« (Zbornik Prispevki historicnega društva za Kranjsko, december 1855. Prevod besedila dr. Anton Požar, marec 1996). Že ta zapis prica, da je tu bila majhna vasica, poimenovana po farnem zavetniku sv. Petru. Prvotna cerkev je bila sezidana 1652. leta na istem mestu na hribu, a kmalu premajhna. 1780 je bila ustanovljena duhovnija Št. Peter, ki je sodila v slavinsko župnijo. Podatki so povzeti po navedbah v knjigi Postojinsko okrajno glavarstvo (1889), ki so jo napisali »ucitelji v okraji« in v knjigi Slavina duhovnika Janeza Zabukovca (1910). Do leta 1830 je duhovnijaŠt. Peter spadala pod tržaško škofijo. Od tega leta dalje je sodila k ljubljanski škofiji in postojnski dekaniji. Število prebivalstva je narašcalo in cerkev je bila premajhna, zato so naši predniki v dobrem letu dni od 1853 do 1854 cerkev razširili. Janez Zabukovec je dejal, da je to bil pravi podvig, in cerkev omenja kot klasicen primer »pivškega« sloga z zvonikom in klonico v procelju cerkve. Naj omenimo še zanimivost, da je leta 1807 cerkev dobila krstni kamen, ki je dolgo služil svojemu namenu, danes ga ni vec v cerkvi in se hrani v župnišcu. Verniki so ves cas skrbeli za svojo cerkev, zato želimo predstaviti še zgodbo glavnega oltarja od leta 1907 naprej. Glavni oltar je bil do leta 1907 še lesen, obletnica njegove posvetitve pa se je praznovala vsako leto 8. februarja. Prvotno je cerkev imela tri lesene oltarje. Župljanom stari oltar ni bil všec. Bil pa je tudi v slabem stanju in potreben popravila. Zato so ga na belo nedeljo v letu 1907 po službi božji zaceli podirati. Nadomestili so ga z novim oltarjem iz marmorja. Oltar je delo kamnoseka Feliksa Tomana iz Ljubljane. Novi oltar so domacini placali s prostovoljnimi darovi, veliko pa so prispevali tudi domacini, ki so odšli »s trebuhom za kruhom« v daljno Ameriko. Oltar je blagoslovil knezoškof Anton Bonaventura Jeglic 17. julija 1907, istocasno je posvetil tudi cerkev. Sveti Peter sedi na tronu, na obeh straneh oltarja stojita apostola, sv. Pavel na evangelijski strani, sv. Andrej pa na listni strani. Zanimive podatke smo dobili iz Kronike duhovnije Šempeter na Krasu med leti 1904 in 1913. Kot zanimivost navajamo, da se je posvetitve udeležilo 11 duhovnikov in 2 bogoslovca. »Ljudstva je bilo brez števila. Po posvecevanju je bilo birmanih 127 otrok,« je še zapisano v kroniki. Iz teh zapisov lahko vidimo, da je bila potreba po samostojni župniji takrat velika, saj je število prebivalstva stalno narašcalo, ljudje pa so poleg materialne blaginje skrbeli tudi za duhovno rast. Do ustanovitve samostojne župnije je bilo treba pocakati vse do 29. junija 1944, ko je bil izdan dekret. Zanimiv zapis v zvezi s tem dogodkom se glasi: »Na predlog stolnega kapitlja, župnika v Slavini in župana v Št. Petru na Krasu, in da bodo verniki tega važnega središca na Krasu mogli biti deležni vseh sredstev zvelicanja,« se je škof odlocil »dosedanjo kaplanijo sv. Petra odtrgati od župnije matere v Slavini in ustanoviti novo župnijo,« kot je zapisal »za vecne case«. Prispevki vernikov so povzeti po pogodbi ob ustanovitvi kaplanije (1807). To je bilo 18 kubicnih metrov drv, 17 kvintalov pšenice in 10 kvintalov rži. V dekretu so tudi natancno dolocene meje nove župnije. Župnija Št. Peter obsega »poleg svojega središca Št. Petra še sledece vasi -Gradec, Petelinje, Radohovo vas in Hrastje pri Št. Petru«. Kasneje je bila v župnijo vkljucena še Slovenska vas (nekdaj Nemška vas). Župnija Št. Peter je dejansko zacela samostojno delovati 2. marca leta 1947. Prvi duhovnik, ki je deloval v pivški župniji, je bil gospod Anton Hostnik iz Medvod, nasledili so ga Marijan Hrvatin, tržaški Slovenec. Za njim je župnijo upravljal dr. Anton Požar, doma iz Petelinj, ki je deloval do leta 1958 in poskrbel za cudovito poslikavo župnijske cerkve, delo akademskega slikarja Staneta Kregarja, ki je poslikal celoten prezbiterij s prizori iz življenja sv. Petra. Kregarjevo delo v Št. Petru je dr. Požar natancno dokumentiral. Zaradi modernega sloga slikanja so župljani sprva zadržano sprejeli novo podobo cerkve, a so se kmalu navadili nanjo in prizore iz življenja sv. Petra vzeli za »svoje«. V pivški župniji so službovali še naslednji duhovniki: Andrej Ercigoj, sledil mu je Slavko Hrast v letih 1971 do 2000. V njegovem obdobju so dobili nov veliki zvon, obnovljene so bile cerkvene orgle, restavrirana sta bila kipa Matere božje z detetom in kip Srca Jezusovega ter Križev pot. Sledilo je obnavljanje podružnicnih cerkva, kapelic in znamenj. V letu 1979 do 1981 je bilo zgrajeno novo župnišce. Leta 2000 je pivško župnijo v upravljanje prevzel gospod Marjan Škvarc, ki poleg pivške župnije sedaj upravlja še šmihelsko in košansko župnijo. Letos, 2024, pa je prevzel skrb še za župniji Trnje in Zagorje. Župnija je doživljala razlicne spremembe, tako v materialnem kot duhovnem smislu. Vloga današnje župnije pa je skrb za versko in duhovno življenje ljudi v casu, ki ponuja veliko materialnih dobrin, duhovne vrednote pa potiska na stran. Skrb prednikov je zaveza za nas, ki danes živimo v tem kraju, da ohranjamo ne le stavbo, kar je najlažje obnoviti in ohraniti, marvec moramo skrbeti tudi za duhovno podobo današnjega casa. Irena Margon, foto: Ernest Margon Otvoritev razstave 1. in 2. likovne kolonije ter predstavitev vasi Suhorje 16. avgusta je bila v galeriji Krpanovega doma v Pivki otvoritev razstave likovnih del, ki so nastala na dveh likovnih kolonijah v majhni brkinski vasi Suhorje lani in letos. Vsakokrat se je udeležilo preko 10 slikark in slikarjev. Letos smo srecanje umetnikov obogatili tudi z likovno delavnico za otroke, ki so z veliko vnemo sodelovali in na svoj nacin ustvarjali. Na ogled je bilo tudi nekaj njihovih umetnin. Razstavo je postavil kurator Bagrat Arazyan iz Centra za sodobno umetnost Pivka in clan KD Lipa. Prvic je bila razstava postavljena v vaški hiši Suhorje takoj po koloniji, nato smo jo v dogovoru z Zavodom za turizem Pivka postavili tudi v obcinskem središcu. Dodali smo tudi lanske slike. Kulturni program so oblikovali flavtistka Julija Cevec, Vokalna skupina Studenec iz Pivke, mladi harmonikar Jan Živec in predstavnice Vaškega društva Suhorje Kristina Dekleva in recitatorki Pia in Martina Volk. Prireditev je povezovala predsednica KD Lipa Irena Margon, ki je pripravilaprogram in razložila, kako so zaceli sodelovati s Suhorjem. Skupna skrb za ohranjanje kulturne dedišcine je povezala Brkince in Pivcane. V svojem nagovoru je spregovorila direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinic in poudarila, da zacenjajo s ciklusom predstavitev vasi in njihovih ustvarjalcev. Cestitala je Suhorcem za aktivnost in ustvarjalnost, saj so prepoznavni, ceprav živijo na robu pivške obcine. Kristina Dekleva je v svoji predstavitvi opisala vas, vašcane, njihove znacilnosti in tradicijo in se še posebej zahvalila za veliko podporo prizadevanjem za ohranitev Suhorce Andreju Suši iz Sežane in Ernestu Margonu, ki se je v pivški obcini poleg Suhorcev edini javno zavzel za ohranitev doline Suhorce. Slikar Janez Ovsec pa je predstavil likovna dela. Otvoritev razstave s prireditvijo je bila posneta, zato si jo je mogoce ogledati na lokalni televiziji VASCOM. KD Lipa Pivka Otvoritev likovne razstave »Samotne poti« slikarja Jožeta Valencica V petek, 6. septembra 2024, je v Krpanovem domu v Pivki potekala otvoritev likovne razstave »Samotne poti« domacina Jožeta Valencica, priznanega slikarja in pesnika. Dogodek, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Šmihel v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka, je privabil številne obiskovalce. Otvoritveni nagovor je imela direktorica Zavoda za turizem Pivka Jana Gržinic, za glasbeno tocko pa je poskrbel moški pevski zbor Izvir. Osrednji gost vecera, Jože Valencic, je navdušil z recitacijo Soneta iz cikla Kolesarski soneti ter pesmi Vecer v planini, kjer je mojstrsko prepletel svojo ljubezen do narave z osebnimi življenjskimi izkušnjami. Ime razstave »Samotne poti« nosi enak naslov kot Valenciceva pesniška zbirka, kar še dodatno poudarja povezavo med njegovim literarnim in likovnim ustvarjanjem. Valencic ni le vrhunski pesnik, ampak tudi slikar, kar potrjuje razstava njegovih del, ki bo v galeriji Krpanovega doma na ogled do 3. oktobra. Poleg umetniškega ustvarjanja se je Valencic v mladosti zapisal tudi v športno zgodovino. Bil je clan jugoslovanske reprezentance, udeleženec olimpijskih iger v Münchnu, veckratni državni prvak v cestni vožnji, zmagovalec Dirke po Srbiji, Sloveniji in Hrvaški ter dvakratni balkanski prvak v kolesarstvu. Vecer je zakljucil domaci glasbenik Pavel Kaluža, ki je s svojo avtorsko pesmijo in priredbo pricaral prijetno vzdušje. Prireditev se je nadaljevala z druženjem ob pogostitvi, kjer so obiskovalci ob sprošcenem klepetu sklenili bogat kulturni vecer. Meri Kaluža, foto: Nataša Železnik Kovšca RRA Zeleni kras je v sklopu Interregovega projekta Tartini Bis v soboto, 7. septembra, pripravil glasbeno­literarni vecer Naprej s pesmijo!, posvecen Miroslavu Vilharju. Glasbena skupina Ensemble Contemporanea s sopranistko Kristino Kolar in hrvaškim ženskim zborom Sklad je odigrala 13 Vilharjevih skladb v sveži priredbi Zdravka Plešeta. Na dogodku so predstavili tudi Tartinijevo variacijo na temo slovenske ljudske pesmi Cuk se je oženil. Glasbeni program je s pripovedjo o življenju in delu Miroslava Vilharja povezala dramska igralka Marijana Brecelj. Ta veliki mož je povezal in utrdil slovenski nacionalni prostor. S svojim literarnim, glasbenim in politicnim delovanjem je dokazal, kako ucinkovito orožje je slovenska beseda, tako v obrambi pred tujo politicno in kulturno nadvlado kot v boju proti lastni brezbrižnosti. To je bilo tudi eno pomembnejših sporocil tega vecera. Poleg vecernega dogodka je na prvo septembrsko soboto na gradu Kalec potekala tudi glasbeno-interpretativna delavnica Vilharjev naboj. V družbi glasbenikov in interpreta kulturne dedišcine Andreja Rijavca so se udeleženci seznanili z Vilharjevim življenjem in delom ter prisluhnili njegovim pesmim. Delavnica je bila namenjena predvsem delavcem v turizmu, kot so turisticni vodniki in strokovni delavci v turisticnih organizacijah in agencijah. Interpretacijski model sobotne delavnice o Miroslavu Vilharju je lahko v pomoc pri ustvarjanju novih turisticnih produktov in zgodb. Namen aktivnosti, ki jih RRA Zeleni kras izvaja v okviru projekta Tartini Bis, je ohranjanje in raziskovanje kulturne dedišcine Miroslava Vilharja ter kakovostna uporaba le-te na turisticnem in izobraževalnem podrocju. RRA Zeleni kras Srecanje klap v Gornji Košani Na zadnji poletni dan, v soboto 31. avgusta, je v Gornji Košanipotekalo tradicionalno, tokrat že deveto "Srecanje klap" v organizaciji domace klape Škvadra. Srecanje je pritegnilo veliko množico domacinov od blizu in dalec ter ostalih ljubiteljev klapskega petja in imeli so kaj slišati. Nastopilo je pet razlicnih klap, in sicer: Klapa Škvadra, Klapa Bela Istrijana iz Šmarij, Klapa San Lorenco iz Portoroža, ženska klapa Fritule iz Kopra in gostujoca klapa iz sosednje Hrvaške Klapa Mirakul. Vsaka klapa je imela v uradnem delu programa na voljo tri skladbe. Vecina jih goji tradicionalne dalmatinske napeve, od koder tudi izvira klapsko petje, vse skupine pa se dotaknejo tudi drugacnih zvrsti glasbe, od narodne do popularne, prepevajo jih v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. V Košani je seveda najbolj odmevala dalmatinska pesem in prav vse klape so ponudile publiki odlicne, navdušujoce nastope. Po uradnem delu programa je klapa Škvadra ponudila še "dodatek". Na odru sta se jim na kitarah pridružila še mojstra David Penko in Alen Klebcar in skupaj so zapeli še lepo "porcijo" skladb in z njimi navdušili glasbe željno obcinstvo. O sami lokaciji je škoda izgubljati besede. Cudovito poletno prizorišce na zelenici ob vaški cerkvici in naravni "amfiteater" pod njim ponujata cudovit pogled in pašo za oci kot tudi akusticno doživetje za ušesa. Nic cudnega, da se je fantom poklonila še narava in jim podarila prekrasen, topel a ne vroc poletni vecer. Vecer, ki ga bodo obiskovalci še dolgo v mrzli zimi nosili v srcu. Silvo Celhar, foto: Jože Pavzin Pevska skupina Studenec je sodelovala na slovesnem zakljucku jubilejne, 10. regijske likovne kolonije, ki jo je Slovenska skupnost Tuzla organizirala konec avgusta v Bosanskem kulturnem centru. Slovenska skupnost v Tuzli je izredno aktivna. Poleg šole dopolnilnega pouka slovenšcine in likovne sekcije v njej uspešno deluje tudi Ženski pevski zbor Slovencice, ki pod vodstvom Mirele Ibrahimovic-Mehanovic prepeva slovenske pesmi kot tudi sevdalinke. Slovencice so bile spomladi gostje Studenca v Pivki, tokrat pa so pivškim pevcem izdatno povrnile gostoljubje. Studenec se je obcinstvu predstavil s pestrim programom slovenskih ljudskih in zimzelenih melodij ter požel navdušene aplavze. Prireditve se je poleg vidnih predstavnikov kulture v Tuzli udeležil tudi namestnik veleposlanika v Sarajevu, Zvone Žigon, ki je pozdravil tvorno sodelovanje med Pivko in Tuzlo. Spomnimo, pred casom so bili na tamkajšnje kulturne prireditve veckrat povabljeni tudi pevci MoPZ Pivka. Simpaticno druženje se je nadaljevalo v pozne vecerne ure. Pevci pa so vroce poletne dni v Tuzli izkoristili tudi za kopanje v slanih jezerih Pannonica, tamkajšnji veliki turisticni atrakciji. Studenec je tako uresnicil svoj drugi letošnji projekt. Konec junija so pevci prepevali v Durachu, cakajo pa jih še nastopi v Brodskem Stupniku na Hrvaškem ter v srbski Subotici. Seveda pa bodo tudi na domacih odrih nanizali še kar nekaj nastopov in tako zaokrožili še eno plodno pevsko sezono. Irena Rep, foto: Magdalena Avdic 11. srecanje klap v Novem Vinodolskem Klapa Škvadra je 27. julija nastopila na prireditvi 11. ljetna smotra klap v Novem Vinodolskem. Nastopilo je deset klap, med njimi dve slovenski: poleg naše klape še kamniška Mali grad. V prelepem ambientu v središcu mesta na Korzu hrvatskih branitelja se je zbralo veliko število gledalcev. Da je bil vecer lep, so pokazali tudi obiskovalci, ki so vse klape nagradili z dolgimi aplavzi. Prijazne gostiteljice srecanja, ženska klapa Puntape, so poskrbele, da se je druženje ob dobri hrani in pijaci nadaljevalo še pozno v noc. Klapa Škvadra, foto: Jože Pavzin Vitavox z novo pevko in svežo skladbo Domaca skupina Vitavox je pred dobrim letom ostala brez pevke Vite Jordan, ki je odšla po poteh samostojne glasbene kariere. Po nekaj mesecih iskanja in cakanja pa so se našli skupaj z mlado pevko Niko Ožbolt. Nika prihaja iz Begunj pri Cerknici in se prvic podaja v »bandovske« vode. Glasbeno in vokalno se je svoj cas »brusila« pri Barbari Tanze in njenem zavodu VoiceUp Slovenija, sicer pa vecino casa preživi v Ljubljani, kjer je študentka fakultete IAM. Pevsko in ustvarjalno se najbolj najde v rocku in funku, elektronska glasba pa ji krade srce in plesne korake. Skupina je skupaj z Niko posnela novo pesem, s katero se Nika prvic predstavlja širši javnosti. Pesem »Hvala za laži« govori o razocaranju in bolecini, ki ti jo lahko zada le nekdo, ki si mu zaupal in verjel. Govori o tem, kako je spoznati pravi obraz nekoga. Predvsem pa govori o tem, kako je po takšnem spoznanju pomembno, da se poberemo, se ne pustimo ponižati in poraziti in da pokoncno nadaljujemo svoje življenje. Avtor skladbe je prekaljeni glasbeni macek Dare Kauric, posneta pa je bila pri producentu Zvonetu Kukcu, v studiu Transformator, v Ljubljani. Dare je prispeval tudi scenarij za videospot, ki je bil posnet na razlicnih lokacijah Nova razstava v Hiši kulture povezuje galerijo in javni prostor Razstavno sezono v Hiši kulture odpira razstava z naslovom Kulturo s ceste v Hišo … in nazaj. Izhodišce za razstavo je projekt Kulturo na cesto!, ki sta ga zasnovali Jovana Đukic in Maša Pušnik kot promocijsko spodbudo mladim v kreativnem sektorju na Krasu. Potekal je v obliki dveh kulturno-umetniških dogodkov v javnem prostoru v Sežani (2021 in 2022), ki sta se odvila z namenom predstaviti mlade kreativce in kreativke s Krasa, jim ponuditi možnost, da zavzamejo svoj prostor, pokažejo svoje delo in se med seboj spoznajo. Izhajal je iz ugotovitve, da v Sežani primanjkuje prostorov, kjer bi se mladi kreativci zbirali, si izmenjevali ideje in razstavljali svoje delo. Ustvarjalne prostore so zato vzpostavili kar na ulicah Sežane – zakupili so plakatna mesta, obicajno namenjena oglaševanju, jih preoblekli v belo barvo in tako ponudili »ulicni atelje« za ustvarjanje v živo. Udeleženci in udeleženke dogodkov so se povezali v neformalno skupino in se odlocili, da razišcejo, kam jih lahko pripelje skupna vizija – razstava Kulturo s ceste v Hišo … in nazaj je eden izmed njihovih prvih projektov. V skladu z izhodišcnim projektom je razstava zasnovana kot interakcija med zaprtim razstavnim prostorom in ulico. Kot uvod v razstavo sodelujoci – to so Ana Batistic, Jovana Đukic, Petra Grmek, Rina Jurjevcic, Anja na Pivškem, pod režisersko taktirko Jakoba Ješelnika. Skladbo lahko slišite tako na lokalnih radijih, kot tudi na razlicnih spletnih platformah, ki ponujajo tovrstne glasbene vsebine, ter seveda na uradnem facebook, instagram in spotify profilu skupine. Vabljeni k poslušanju, vabijo v skupini Vitavox. AFC, foto: Vitavox Majcen, Tim Matkovic, Maša Pušnik, Zala Reberc, Ana Stevanovski, Ana Šcuka, Eva Švigelj in Kresna Dara Valecic – predstavljajo zgodovino projekta Kulturo na cesto! v obliki skupne umetniške publikacije. Sledi predstavitev individualnih umetniških del, ki so nastala na umetniški rezidenci v Istri, kjer so sodelujoci skozi osebno, intimno videnje skupnega urbanega prostora skušali odgovoriti na vprašanja, kam sodi umetnost, kje se lahko z njo srecamo in kdo vse jo (so)ustvarja, in prek tega razmišljali o nastajanju, prezentaciji in percepciji umetnosti v razlicnih prostorih. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ Mojca Grmek V okolici osnovnih šol v Košani in Pivki ter podružnicni osnovni šoli v Šmihelu je ponovno slišati razigrane glasove in smeh otrok. V Košani je v prvi razred vpisanih pet prvošolckov, v Pivki 45 in Šmihelu šest. Na prvi šolski dan so jih obiskali župan Robert Smrdelj, podžupanja Majda Godina in predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ernest Margon. Vsem prvošolkam, prvošolcem ter ostalim ucenkam, ucencem in dijakinjam ter dijakom želimo veliko novega znanja, uspehov in prijetnih doživetij. Obcina Pivka Skupaj poskrbimo za varnost na šolskih poteh Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Pivka se je 28. avgusta sestal s predstavniki Obcine Pivka, kjer so razpravljali o ukrepih za zagotovitev varnosti otrok na šolskih poteh. Predsednik sveta Ernest Margon je clane odbora seznanil z aktivnostmi ob zacetku šolskega leta ter podelil OŠ Košana priznanje Agencije za prometno varnost za sodelovanje ob tednu mobilnosti na podrocju prometne varnosti. Ob zacetku šolskega leta so prostovoljci tudi letos dežurali na šolskih poteh, zlasti v prvih septembrskih dneh. Na povabilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se tudi letos pridružili clani Združenja šoferjev in avtomehanikov Postojna, ki so spremljali promet v bližini šol in ob prehodih za pešce. V sklopu teh aktivnosti je ucence prvih razredov obiskal predstavnik policije, ki jih je seznanil s pravili varnega ravnanja v prometu. Najvec za varnost naših šolarjev pa lahko naredimo prav starši in ostali udeleženci v prometu. Starši lahko svoje otroke poucite o nevarnostih v prometu, z njimi prehodite šolske poti in se zavedate, da ste sami vzor varnega Uvrstitev ucenk OŠ Pivka na turnir šampionov na ameriško univerzo Yale V casu od 10. do 16. julija 2024 je v Stockholmu potekalo svetovno tekmovanje imenovano Stockholm Global Round2024. Udeležile so se ga tudi 3 ucenke in 2 uciteljici z OŠ Pivka. Tovrstna izkušnja je bila hkrati zahtevna, a tudi nagrajujoca, saj nam je ponudila priložnost za intelektualno in kulturno rast. Naša pot se je zacela 10. julija navsezgodaj zjutraj, ko smo z ucenkami Niko S., Špelo M. in Tajdo S. odpotovale z Letališca Pulj, in sicer v spremstvu dveh uciteljic anglešcine, mentorice Karin Primožic in organizatorke potovanja Tanje Stavanja. V Stockholm smo prispeli z željo, da bi predstavili našo šolo in skupnost na tem imenitnem svetovnem akademskem dogodku. Tekmovanje se je zacelo z navdihujoco otvoritveno slovesnostjo v zgodovinskem gledališcu Intiman. Sledil je obisk Skansena, muzeja na prostem, kjer so se udeleženci tekmovanja s celega sveta lahko s pomocjo lova na zaklad spoznali med seboj. Naslednji dnevi so bili polni izzivov: tekmovalci so se pomerili v debatah, pisanju esejev ter reševanju individualnih in skupinskih kvizov, pri katerih so bila vprašanja vezana na predelano snov s šestih razlicnih podrocij. Poudariti je treba, da celotno tekmovanje poteka le v angleškem jeziku. Poleg tekmovanja je dogodekponudil dragoceno priložnost tudi za kulturnoizmenjavo. 15. julija smo namrec sodelovali na kulturnem sejmu, kjer ni šlo zgolj za spoznavanje drugih kultur, pac pa tudi za praznovanje raznolikosti in ucenje drug od drugega. Prosti cas smo udeleženke namenile raziskovanju Stockholma in njegove bližnje okolice. Odpravile smo se na izlet z ladjico, obiskale smo vec znanih muzejev, med katerimi je bil tudi muzej, posvecen glasbeni skupini ABBA, ogledale smo si še muzej Vasa, pa pomorski muzej in švedski zgodovinski muzej. Slednji nam je ostal še posebej v spominu, saj smo se v okviru »Vikinškega poletja« tam preizkusile v peki starodavnega vikinškega kruha, si izdelale vikinški nakit, se naucile nekaj vikinških run, se preizkusile v vikinških igrah, v samem muzeju pa smo na interaktiven nacin izvedele marsikaj o bogatizgodovini Švedske. Raziskale smo tudi staro mestno jedro s cudovito kraljevo palaco in Nobelovo hišo. Tekmovanje se je zakljucilo 16. julija s podelitvijo nagrad. Naše ucenke so osvojile 2 žlahtni zlati medalji in kar 13 srebrnih medalj. Poleg tega so se kvalificirale na naslednjo in zadnjo stopnjo, in sicer na Tournament of Champions ali Turnir šampionov, ki vsako leto poteka na znameniti univerzi Yale v ZDA. Letos bo tekmovanje potekalo od 14. do 20. novembra 2024. Tekmovanje samo je bilo nepozabna izkušnja tako za ucenke kot za ucitelje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sponzorjem in županu obcine Pivka, ki so nas podprli s financno pomocjo in materialom za kulturni sejem, obenem pa srcno upamo, da nas bodo tudi v prihodnosti ponovno financno podprli, da bomo to pot lahko nadaljevali in da bomo lahko dosegli tudi naslednji mejnik. Mentorica, Karin Primožic Od prvih izzivov do žurke Peljati otroke v današnjem casu v neko naravno okolje in koristno preživljati cas v njem ob igri, gibanju, raziskovanju ipd. je na zacetku pravi podvig. Cutiti je strah, mogoce tudi nejevoljo tako pri nas vzgojiteljih kot pri otrocih. Vendar se z mocno željo, motivacijo, vztrajnostjo in veckratnimi ponovitvami, to prav zagotovo spremeni v sprošceno, samozavestno, igrivo in radovedno odkrivanje naravnih okolij in vsega, kar nam le-ta ponujajo. V neposredni bližini našega vrtca so travniki, gozd, potocek, vzpetine in presihajoca jezera. Zakaj jih ne bi izkoristili za raziskovanje, smo pomislile. In tako se je pricela naša zgodba o uspehu, ki jo je letos pisalo kar šest skupin. Otroci so skozi celo šolsko leto z obiski gozda gradili medsebojne odnose, razvijali lastno domišljijo, urili medsebojno sodelovanje, interakcija med njimi pa je Za izlet z vlakom smo si pivški upokojenci tokrat izbrali obisk Škofje Loke. Zjutraj se nas je na železniški postaji v Pivki zbrala kar velika skupina. Zaradi obnovitvenih del, ki jih Slovenske železnice izvajajo na skoraj vseh odsekih prog, smo na pot krenili z obcutno zamudo. Tudi v nadaljevanju našega popotovanja se je tako priporocen javni prevoz izkazal za svojevrsten izziv: malo na vlak, pa na avtobus, pa spet malo na vlak, pa malo zamude tu, pa malo zamude tam…ampak cilj smo dosegli, pot pa je minila v prijetnem klepetu in druženju. Škofja Loka je res ocarljivo staro mesto z bogato zgodovino, zanimivimi zgradbami, mostovi in cerkvami, ki obiskovalce ocara kljub temu, da v samem mestnem jedru izvajajo obnovo komunalne infrastrukture in so nekatere ulice prekopane. Sprehodili smo se preko znamenitih mostov, po slikovitih mestnih ulicah, si ogledali notranjost dveh cerkva, najdlje pa smo se zadržali na Škofjeloškem gradu, ki se dviguje nad mestom in v njem domuje Loški muzej. Muzej obsega pritlicje, prvo nadstropje in klet in na ogled ponuja kar 26 razlicnih muzejskih zbirk, od arheoloških, zgodovinskih, kulturnozgodovinskih, etnoloških, prirodoslovnih, športnih zbirk, zbirko znamenitega Škofjeloškega pasijona in še veliko drugih zanimivosti in je resnicno vreden ogleda. Pred povratkom smo si privošcili še kosilo, potem pa ponovno malo na avtobus, pa na drugi avtobus, pa na vlak in proti veceru smo se, sicer nekoliko utrujeni, pa vseeno zadovoljni in veseli vrnili v Pivko, saj je bil za nami zanimiv dan in prijetno druženje. Društvo upokojencev Pivka Zahvala dobrim ljudem za pomoc in podporo Leta 2013 so moji mami postavili diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Bila je neizmerno boleca izkušnja, ko sem se soocila z dejstvom, da me nekoc ne bo vec prepoznala. Mama je živela sama v Pivki, naši obiski iz Ljubljane pa so ji prinašali veselje in olajšanje, vendar enkrat tedensko ni bilo dovolj, da bi premagali vse izzive, ki jih je prinesla bolezen. Njene stiske so se kazale v nerazumnih nakupih, dvigih denarja in tavanjih po Pivki v najhujši vrocini. V tej težki preizkušnji so mi pri skrbi za mamo na daljavo nesebicno pomagali številni dobri ljudje iz Pivke, kar je omogocilo, da je lahko dlje casa ostala v svojem domu. Redno so me obvešcali in sodelovali: njena osebna zdravnica, delavke CSD Postojna, zaposleni na takratni Banki Koper, prostovoljci Prvo soboto v avgustu je bilo v Dolnji Košani veselo. V Društvu košanske mladine smo kot vsako leto organizirali vaško veselico, shod v Dolnji Košani. V soboto je nastopila skupina Gadi, s katero smo plesali do jutranjih ur. V nedeljo pa je ob zvokih Ansambla Petan potekal še srecelov z bogatimi nagradami in lov na pršut. V ponedeljek smo se clani društva z vozom zapeljali še po okoliških vaseh in se poveselili. Hvala vsem obiskovalcem, ki so se prišli zavrtet na shod, hvala pa tudi vsem sponzorjem, ki so nam olajšali organizacijo! Društvo košanske mladine Kšoppov turnir v odbojki na mivki 17. avgusta je Klub študentov obcin Postojna in Pivka(KŠOPP) na odbojkarskem igrišcu pri dvorani Skala izvedel turnir v odbojki na mivki, ki je privabil številne ljubitelje športa in gledalce. Zbralo se je 12 ekip, ki so se vse do zadnjega borile za lepe nagrade. Lepih akcij ni manjkalo, prav tako dobre hrane in hladne pijace. Organizatorji so kljub dežju, ki je za nekaj casa prekinil turnir, z izvedbo dogodka zelo zadovoljni in ga bodo zagotovo še kdaj ponovili. Cestitke ekipam Little Spikers, Smrkci in Leteci kozli za osvojene stopnicke. Kšopp Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Postojni: Dodatni prostori že konec septembra Župana Obcin Pivka in Postojna Robert Smrdelj in Igor Marentic sta 29. julija z direktorjem podjetja Adaptacije -vzdrževanje d.o.o. Miranom Mihalicem podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno obrtniških del pri ureditvi ambulantnih prostorov za izvajanje programa Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) v vrednosti 192.805 evrov. Vrednost celotne izvedbe projekta, ki poleg obnove vkljucuje tudi pripravo dokumentacije in nabavo opreme ter nadzor, pa znaša 266.520 evrov. Zaradi narašcajocih potreb po zdravstvenih storitvah na podrocju duševnega zdravja otrok in mladostnikov je širitev programa nujna Naložba bo omogocila potrebno širitev centra, ki je bil ustanovljen novembra 2019 in doslej oskrbel 1.413 pacientov. Ceprav deluje z omejenimi prostorskimi in kadrovskimi viri, je center postal pomemben vir podpore za otroke in mladostnike iz obcin Pivka, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loški Potok, Loška Dolina, Logatec in Idrija ter tudi za uporabnike iz drugih delov Slovenije. Njegov pomen presega meje regije, saj v celotni koprski enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije podobni programi obstajajo le še v Zdravstvenem domu Piran. Trenutno so cakalne dobe za zdravstvene obravnave v centru dolge, in sicer od 1,5 leta za nujne primere, napotnice s stopnjo nujnosti »zelo hitro«, ter vec kot dve leti za redne primere. Zaradi narašcajocih potreb po zdravstvenih storitvah na podrocju duševnega zdravja otrok in mladostnikov je širitev programa nujna. Z nacrtovanimi naložbami bodo v centru pridobili dodatnih šest ambulantnih prostorov, ki bodo ustrezali zahtevam za delo klinicnih psihologov, specialnega pedagoga, socialnega delavca, klinicnega logopeda ter logopeda. Ob tem bo CDZOM dobil tudi prostore za delo v manjših skupinah, kar bo omogocilo izvajanje celovite in kakovostne obravnave otrok in mladostnikov. »Prostori, ki bodo zagotovili ustrezno in pravocasno obravnavo otrok in mladostnikov na podrocju duševnega zdravja, bodo urejeni v neposredni bližini že delujocega Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kar bo omogocalo vsakodnevno timsko delo strokovnih delavcev, ki se med seboj povezujejo v strokovne time. Do centra bo omogocen tudi ustrezen dostop za gibalno ovirane uporabnike,« je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Postojna, prim. Irena Vatovec, dr. med., spec. druž. med., in poudarila, da je izvedba projekta glede na potrebe v okolju, predvsem pa strokovni vidik in pomen kakovostne obravnave otrok in mladostnikov na podrocju duševnega zdravja, ena od prioritet in zavez, zato so veseli sodelovanja z obcinama, ki sta prepoznali nujnost izvedbe. Od leve: Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, Eva Sojer Borsellino iz ZD Postojna, župan Obcine Postojna Igor Marentic, Miran Mihalic, direktor podjetja Adaptacije­vzdrževanje d.o.o., Fotoatelje Postojna Celovita obravnava duševnega zdravja otrok in mladostnikov CDZOM ponuja celostno obravnavo otrokom in mladostnikom s številnimi duševnimi in razvojnimi težavami. Strokovna ekipa, sestavljena iz specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, klinicne psihologije, logopedije, specialne pedagogike, socialnega dela in delovne terapije, je osredotocena na reševanje vedenjskih in custvenih motenj, nevrorazvojnih motenj (kot so motnja aktivnosti in pozornosti, avtizem in Aspergerjev sindrom), motenj hranjenja, depresivnih epizod, anksioznih motenj, govorno-jezikovnih motenj in ucnih težav. »Obravnava v našem centru je vedno prilagojena potrebam posameznega otroka ali mladostnika,« je za Pivški list pojasnila Nina Mlakar, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije. »Postopek lahko poteka pri enem od strokovnjakov, na primer pri logopedu ali psihologu, ali pa vkljucuje celoten tim, odvisno od narave težave. Obicajno je otrok ali mladostnik obravnavan le pri enem strokovnjaku, vcasih pa tudi pri dveh hkrati,« je povedala. Strokovnjaki centra tesno sodelujejo tudi z razlicnimi institucijami, vkljucno z vrtci, šolami, centri za socialno delo in pediatri, kar omogoca usklajen pristop k reševanju težav otrok in mladostnikov. Celotna izvedba projekta, ki vkljucuje obnovo, pripravo dokumentacije, nabavo opreme in nadzor, je ocenjena na 266.520 evrov. Obcini ustanoviteljici sta za sofinanciranje projekta zaprosili za sredstva v skladu s sklepom Vlade RS o pogojih sofinanciranja investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Nacrtovani prihodki iz tega naslova za Obcino Pivka znašajo 56.134 evrov, za Obcino Postojna pa 118.390 evrov. Lastna udeležba obcin pri sofinanciranju je predvidena v višini 22.889 evrov za Obcino Pivka ter 69.107 evrov za Obcino Postojna. Gradbeno-obrtniška dela bodo predvidoma zakljucena do konca septembra, cemur bo sledila še namestitev opreme. Polno delovanje CDZOM bo omogoceno z zaposlitvijo manjkajocega kadra. Alenka Furlan Cadež Meseca septembra obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom »Cas za ukrepanje proti demenci, cas za ukrepanje proti Alzheimerjeve bolezni«. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) obvešca javnost, da smo julija lani v Sloveniji dobili drugo Strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, letos januarja še Akcijski nacrt. Oba strateška dokumenta sta bila potrjena na vladi in naslavljata problematiko demence s številnimi ukrepi. NIJZ želi prebivalcem sporociti, da je pomembno, da ukrepa tudi vsak posameznik, saj za zmanjševanje tveganja za demenco lahko veliko storimo sami tako, da poskrbimo zase in za svoje zdravje. 21. septembra vsako leto pa obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Po podatkih NIJZ je Alzheimerjeva bolezen najpogostejši vzrok demence in predstavlja okrog dve tretjini vseh primerov demence. Demenca je širši pojem, ki zajema razlicne vrste in oblike. Strokovnjaki se vse bolj strinjajo, da je Alzheimerjeva demenca faza Alzheimerjeve bolezni. Demenca je splošni izraz za bolezen, ki prizadene clovekove možgane, zaradi cesar se pojavljajo motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom ter negativni vplivi na vsakodnevne aktivnosti posameznika. Demenca se scasoma poslabšuje. Trenutno ni zdravila, s katerim bi lahko demenco pozdravili, so pa zdravila, ki upocasnjujejo napredovanje bolezni. Kljub temu pa lahko tudi sami vplivamo na nekatere dejavnike tveganja in si tako zmanjšujemo tveganje za demenco. Dejavniki tveganja »V letu 2024 so raziskovalci na podrocju demence potrdili dva nova dejavnika tveganja za demenco: povišan holesterol v krvi in slabšanje vida. Tako imamo zdaj 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za demenco, za katere je na voljo dovolj dokazov, da pripomorejo k njenemu nastanku. Ti so: slabša možnost izobraževanja, predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni pritisk (tlak), sladkorna bolezen, visok holesterol, debelost, telesna neaktivnost, kajenje, cezmerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija, slabšanje vida, ce ni zdravljeno,« je povedala prim. doc. dr. Barbara Lovrecic, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine, svetnica z NIJZ.Ob tem je dodala: »Vsi našteti dejavniki tveganja so spremenljivi, kar pomeni, da nanje lahko vplivamo, in ce bi jih preprecili, bi po ocenah strokovnjakov lahko preprecili ali zamaknili pojav demence v skoraj polovici primerov, natancneje v 45 odstotkov primerov«. Med dejavniki tveganja za demenco poznamo tudi nespremenljive, torej tiste, na katere ne moremo vplivati. Najvecji nespremenljivi dejavnik tveganja za demenco je starost. Med te dejavnike sodijo še spol, ženske so bolj prizadete, genetika in zgodovina bolezni v družini.« Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno »Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno. Pomembno je, da skrbimo za zdravje srca, ohranjamo telesno in psihicno kondicijo ter imamo dobro socialno mrežo in smo socialno povezani. Najvec dejavnikov tveganja za demenco se pojavlja že v srednji življenjski dobi, med 40. in 65. letom starosti. Za dejavnik tveganja, povezan s kvaliteto izobraževanja, je pomembno poskrbeti že v zgodnjem življenju, v starejši življenjski dobi pa je pomembno poskrbeti za dejavnike tveganja, ki so povezani z onesnaženostjo okolja, težavami z vidom in socializacijo. Za vse ostale dejavnike tveganja je dobro poskrbeti že v srednji dobi,« je povedala prim. doc. dr. Barbara Lovrecic. Deset preprostih napotkov za zmanjšanje tveganja za razvoj demence 1. Bodite telesno aktivni. 2. Izogibajte se kajenju in cezmernemu pitju alkohola. 3. Spremljajte svoje vrednosti krvnega pritiska, holesterola, sladkorja v krvi ter telesno težo in jih ohranjajte znotraj priporocenih vrednosti. 4. Ostanite socialno povezani in radovedni. 5. Jejte uravnoteženo in zdravo prehrano, bogato z žiti, ribami, strocnicami in zelenjavo. 6. Izbirajte zdrave nacine za spopadanje s stresom. 7. Ohranjajte svoje možgane aktivne, preizkusite nekaj novega, zacnite nov hobi ali se ucite novega jezika. 8. Poskrbite za svoj sluh, izogibajte se dolgotrajni izpostavljenosti glasnim zvokom in nosite slušni aparat, ce vam sluh opeša. 9. Zmanjšajte tveganje za padce in poškodbe. Razmislite o namestitvi ograj na stopnicah in oprijemal v kopalnicah. 10. Zmanjšajte svojo izpostavljenost onesnaženemu zraku, kot so izpušni plini zaradi gostega prometa. Ženska futsal (dvoranski nogomet) reprezentanca Slovenije se je v zacetku septembra v dveh pripravljalnih tekmah pomerila z ustrezno reprezentanco Madžarske, dvakratno polfinalistko na evropskih prvenstvih. V Gornji Radgoni so Madžarke slavile 4 : 1, gol je dosegla Tina Jesenovec, v Nagykanizsi pa so zmagale 2 : 0. Slovensko zasedbo zadnji vikend v tem mesecu cakata še dve trening tekmi proti selekciji Hrvaške, v Zagrebu in Mariboru. V reprezentanci Slovenije je bilo med 15 igralkami tokrat kar tretjina (5 igralk) iz ŠD Košana. Na fotografiji reprezentance Slovenije so: 12 Sanela Balic, 10 Teja Keržic, 6 Tina Jesenovec, 9 Anja Žvokelj, 14 Maja Srebot. Ekipa ŠD Košana ima novega trenerja Damjana Ljubica, ki prihaja iz Ilirske Bistrice. Po treh sezonah je nadomestil dosedanjega trenerja Miho Osojnika, ki je s košansko ekipo v minuli sezoni osvojil naslov pokalnega prvaka in državnega podprvaka Slovenije. Ekipa ŠD Košana ostaja skorajda v nespremenjeni postavi, poslovila saj je le Ajdovka Šejla Cibukcic, prišlo je kar pet novih igralk: Sara Ljubic iz Ilirske Bistrice, vratarka Alenka Bric (Ajdovšcina), Hrvatica Dušanka Juko Jukic (Rijeka), Vita Dodic (Divaca) in Patricija Steklacic (Ivancna Gorica), dve sta za Košanke pred leti že nastopali. Brane Fatur, foto: NZS NK Košana je odprl sezono s tekmo proti Taboru Sežana Clanska ekipa NK Košana se je poleti pod vodstvom novega trenerja Smiljana Lukmana pripravljala na tekme v Enotni primorski nogometni ligi. Na domacem stadionu na Vidmu so odigrali nekaj pripravljalnih tekem z razlicnim uspehom. 28. avgusta so zaceli sezono 2024/25 s pokalno tekmo proti drugoligašu Taboru iz Sežane, ki so jo pricakovano izgubili z 0:3. Renee Lenzi je državni prvak med kadeti Kljub porazu so se Košanci dobro upirali, še posebej se je izkazal vratar Matej Zadnik. Za Tabor je v drugem delu zaigral tudi mladi Miha Morelj iz Gornje Košane, ki že nekaj sezon igra za mlajše selekcije sežanske ekipe. Brane Fatur, foto: NK Košana Renee Lenziiz Suhorja, clan Strelskega društva Vremšcica, je 1. septembra na 34. Državnem prvenstvu v Pragerskem s 332 tockami osvojil naslov državnega prvaka med kadeti. Strelsko društvo Vremšcica Tudi v letošnjem letu smo v Košarkarskem klubu Pivka Perutninarstvo organizirali košarkarski tabor v Savudriji, ki se ga je udeležilo 50 nadobudnih košarkarjev in košarkaric, starih od 8 do 15 let. Otroci so marljivo trenirali in tekmovali pod budnim ocesom trenerjev kluba. Poleg treningov in tekem smo otrokom ponudili obilo drugih Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka organiziral državni prvenstvi dvojic U-14 in U-18 V nedeljo, 1. septembra, je Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka uspešno organiziral državni prvenstvi dvojic U-14 in U-18. V mlajši kategoriji otrok je nastopilo devet ekip, med njimi tudi domaca ekipa, v kategoriji mladincev pa je nastopilo osem ekip, med njimi dve domaci dvojki. Prvenstvo smo izvedli v balinarski dvorani Rešta in na zunanjih balincih od 8. ure zjutraj do 18. ure. Veliko število gledalcev je videlo lepe in športne tekme. Uvrstitve: U-14 1. mesto KOLEKTOR Idrija 2. mesto ORLEK ORO MET Pivka v zasedbi: Hana Gruden Hiti, Miha Širca, Žan Štunf 3. mesto KOZLEK Kuteževo 4. mesto HRAST Kobjeglava U-18 1. mesto KOZLEK Kuteževo 2. mesto PLISKOVICA 3. mesto POSTOJNA 4. mesto ZMAJCKI KRIM Ljubljana V nedeljo je v Bistrici pri Tržicu potekalo tudi državno prvenstvo clanic – pari. Na prvenstvu so nastopile tudi tri dvojke iz ženskega Balinarskega kluba Pivka ORO aktivnosti (kopanje, odbojka na mivki, vecerna animacija, vodna igrala). Vsak izmed otrok je prejel tudi simbolicno darilo. Pohvaliti je potrebno vse otroke, saj so bili zelo pridni, tako na treningih, kot v prostem casu. Vsi se že veselimo prihodnjega tabora. Jure Kotnik Karin Škapin tekmuje za Fr. Mathews Cork Iz pivške obcine in njene okolice prihaja kar nekaj športnikov, ki z velikimi uspehi nastopajo v tujini. Med njimi je tudi košarkarica Karin Škapin, katere oce in sorodstvo izvirajo iz Pivke. Karin se je s košarko zacela ukvarjati že v osnovni šoli, igrala je za vec slovenskih klubov ter bila clanica mlajših slovenskih reprezentanc. Že šest let pa uspešno igra v tujini. V preteklih letih je nastopala na Hrvaškem, kjer je igrala za prvoligaške ekipe na Reki in v Pulju ter se vedno uvršcala med najboljše igralke in strelke. Njene odlicne predstave so pritegnile pozornost tudi v Italiji, kjer je v sezoni 2023/24 igrala za drugoligaški klub Fasano. Klub je sezono zakljucil na nehvaležnem 4. mestu in se ni uvrstil na turnir za preboj v prvo italijansko ligo. Karin, 25-letna Pivcanka, ki stanuje na Prestranku, je bila s povprecjem 16 tock druga strelka ekipe in sedma najboljša strelka lige. Njen osebni rekord v ligi znaša 27 tock. Kot je sporocila za Pivški list, v novi sezoni igra na Irskem, za ekipo Fr. Mathews Cork. FINANCNI URAD SVETUJE RSS (Real Simple Syndication) ali »resnicno na izbrane novice > Sprejmite s tem, da kliknete na preproste objave« gumb Subscribe • RSS novice se bodo privzeto osveževale vsakih 10 je spletna tehnologija, ki omogoca samodejno minut obvešcanje o novostih na spletnem mestu. Novice se • RSS nastavitve lahko tudi spreminjate (cas v dolocenih casovnih intervalih samodejno prenesejo v osveževanja, nacin obvešcanja, dodajanje/brisanje nabiralnik vašega RSS odjemalca. Uporabniki ste tako prejemanja novic, ...) vedno v koraku z najbolj svežimi informacijami, hkrati pa • Ikono RSS si lahko tudi pripnete v vrstico zgoraj­vam je prihranjeno zamudno brskanje. desno tako, da bo stalno vidna > Kliknete na ikono Razširitve (ikona puzzle) > Pripenjanje razširitve (ikona Za prebiranje novic preko RSS potrebujete odjemalca -žebljicek, desno od ikone RSS Feed Reader) program, ki v urejeni obliki prikaže informacije, dobljene iz razlicnih RSS spletnih virov. Po namestitvi odjemalca Na spletu je na voljo veliko razlicnih RSS odjemalcev sami dolocite RSS spletne strani, iz katerih boste zbirali kot: novice. • Samostojni programi za branje RSS novic • RSS odjemalci, vkljuceni v program za e-pošto Namestitev RSS novic v brskalniku Chrome (namizni • RSS odjemalec preko spletnega brskalnika racunalniki, prenosniki) • iz Spletne trgovine Chrome si namestite RSS Feed Na spletnem mestu Financne uprave RS lahko Reader > Dodaj v Chrome > Dodaj razširitev spremljate naslednje RSS spletne strani z vsebinami v • Lahko se prijavite z racunom, kar omogoca slovenskem jeziku: sinhronizacijo med vašimi napravami, sicer prijava Uvodne strani ni potrebna in jo lahko preskocite (Continue without • Prebivalci account > Next > Skip > Next > Next > Done) • Podjetja • Za namestitev RSS novic FURS pojdite na stran RSS • E-storitve novice (dostop tudi prek glavnega menija na strani www.fu.gov.si) in izberite iz seznama novice, ki jih želite ODIS-FU: obvestila o delovanju informacijskih sistemov namestiti (Prebivalci, Podjetja, eStoritve, ...) FURS • S klikom na posamezno povezavo bo brskalnik Portal eDavki zaznal, da gre za RSS in vam ponudil, da se narocite S.......... .. ........... Zagotovite si hitro in kakovostno izdelavo kljucev za do.ove. .isarne in vecje o.jekte ..ole. vrt.e...... OSTALA PONUDBA: -kljuke za vrata -cilindricni vložki -pametne kljucavnice D...... ...: -digitalna kukala Ponedeljek - Petek: 051 669 066 8:00 - 16:00 Selce 17, 6257 Pivka Malica od 12:30 - 13:00 www.slavecpro.si Sobota in nedelja: zaprto Obvestila in oglasi V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 721 22 32 • Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 721 22 40 PIVKA ZACNEMO 8.10.2024 VPIS DO Vadba v telovadnici OŠ PIVKA 27.9.2024 ZA OTROKE OD 2 - 8 LET STAROSTI INFO: zmajckovatelovadba@gmail.com ali GSM: 031 371 331 Samanta Novi TUCSON. Pripravljen na vse. Povprecna poraba goriva: 1,383 – 7,816 l/100 km, emisije CO2: 31,4 – 177,68 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Vec informacij je na voljo pri pooblašcenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specificni porabi goriva in emisijah CO so na voljo na www.hyundai.si. Avtoplus TPS d.o.o., PE SEŽANA Partizanska c. 75d, 6210 Sežana sezana-servis@avtoplus–tps.si, sezana-prodaja@avtoplus–tps.si Vpis v 8. 10. 2024 5. 11. 2024 3. 12. 2024 14. 1. 2025 18. 2. 2025 21. 11. 2024 POLŽ ŠTEF SE UCI VLJUDNOSTI | Pravljicna Frtina 19. 12. 2024 CAROBNI PRAZNIKI | Zavod Enostavno Prijatelji 23. 1. 2025 KDO JE NAPRAVILVIDKU SRAJCICO? | Festival Velenje 20. 2. 2025 VRVICA, KI JE REŠILA SVET | KUD Transformator 20. 3. 2025 POVODNI MOŽ AMBROŽ | Plesni teater Ljubljana vpis od 2. septembra do 8. oktobra 2024 | www.kulturnidom-postojna.si Obvestila in oglasi Pivški list, september 2024 Doživite Pivko: »Glasba brez meja«, mednarodni koncert. Nastopajoci: Klapa Jadran iz Tivata, Drumarice iz Brodskega Stupnika, Ansambel MIR 4 iz Duracha, Fantjespod Šilentabra. Vstop je prost! 19.00 Zavod za turizem Pivka Krpanov dom Pivka Shod Šmihel Nastopajoci: Tanja Žagar, Ansambel Štravs 14.00 motoshod 20.00 veselica Društvo mladine Šmihelske doline Šmihel Brezplacna otroška kamišibaj predstava DREVO VOLKOV Predstavi bo sledila otroška ustvarjalna delavnica. Vabimo vas tudi na ogled razstave »Volk in mi: od razumevanja do sobivanja«, ki bo v Krpanovem domu na ogled od 28. septembra 2024. 11.30 in 15.30 Zavod za turizem Pivka – Center DINA Plošcad pred Krpanovim domom Pivka Odprtje razstave Car lesa 17.00 Društvo za zašcito lesa Slovenije, Svet za les, RRA Zeleni kras Krpanov dom Pivka Doživite Pivko z okusi OKUSI PIVKE 2024 in dan odprtih vrat Skupine Pivka – Delamaris 11.00 – 17.00 Zavod za turizem Pivka, skupine Pivka – Delamaris Plošcad pred Krpanovim domom Pivka, Kal pri Pivki Sonja Vulpes, grafike, osebna razstava 4. – 25.10.2024 19.00 Društvo Hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki Jesenski pohod po Brkinskih gozdovih Dolžina: 8 km, trajanje: cca 4 ure. 9.30 Vaško društvo Suhorje, prijave: 041 425 183 (Brigita) pred vaško hišo v Suhorju Kino vecer: Konca se z nama, romanticna drama 19.00 KŠOPP Krpanov dom Pivka Nadaljevalni tecaj šivanja in krojenja 8.30 Ljudska univerza, prijave: 05 721 1283 v prostorih šole v Zagorju MPIP na terenu 14.00 Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva Krpanov dom Pivka Otroška predstava BUCA DEBELUCA (Abonma Pišcanec Peter in IZZVEN) Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje in traja 35 minut. 17.00 Zavod za turizem Pivka Krpanov dom Pivka Otroška delavnica ob razstavi Sonje Vulpes 4. – 25.10.2024 10.00 Društvo Hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki Pocitniška delavnica Podrobnejši program in lokacije bodo objavljeni na spletni strani www. visitpivka.si. 9.00 – 12.00 Zavod za turizem Pivka Krpanov dom Pivka Razkrivanje vodnih skrivnosti zgornje Pivške doline: Najnovejša odkritja Predavatelj: dr. Cyril Mayaud z Inštituta za raziskovanje krasa. 18.00 Ekomuzej Pivških presihajocih jezer Pocitniška delavnica Podrobnejši program in lokacije bodo objavljeni na spletni strani www. visitpivka.si. 9.00 – 12.00 Zavod za turizem Pivka Krpanov dom Pivka Pocitniška delavnica Podrobnejši program in lokacije bodo objavljeni na spletni strani www. visitpivka.si. 9.00 – 12.00 Zavod za turizem Pivka Krpanov dom Pivka Boštjan Kavcic, skulpture, osebna razstava 8. – 29.11.2024 19.00 Društvo Hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki Otroška predstava VIDKOVA SRAJCICA (Abonma Pišcanec Peter in IZZVEN) Predstava je primerna za otroke od 2. leta dalje in traja 35 minut. 17.00 Zavod za turizem Pivka Krpanov dom Pivka Otroška delavnica ob razstavi Boštjana Kavcica 10.00 Društvo Hiša kulture v Pivki Hiša kulture v Pivki