DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
■Prr°9a "SL0™^U" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB• dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca« ya dobivajo zastbnj. 7 "\lT*X V	predniku „DOMOLJUBA« Ljubljana Trnovo-, naročnina in inserati pa opravniitvu v semeniskih ulicah 6t. 2. - Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se _Hska dvakrat, *n lit kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje.
&tev. 8.	v Ljubljani, 17. aprila 1890.	letnik m.
Volitve v mestni zbor.
Ta teden imamo v Ljubljani volitve za mestni zbor; prebivalci ljubljanski si izvolijo 13 novih zastopnikov, ki imajo skrbeti za koristi ljubljanskega mesta. Gibanje pri volitvah že mnogo let ni bilo tako živahno, kakor je letos; v tretjem razredu, ki je volil v ponedeljek, nastale so kar čez noč tri stranke, ki so nabile po vogalih trojne vrste kandidate; pa tudi v drugem razredu je bil boj med konservativci in liberalci prav živahen in tak se razvija tudi za prvi razred.
Prebivalci so zarad velikih davkov v mestu nezadovoljni; zarad slabih kupčijskih razmer, neugodnih letin se jim dohodki vedno manjšajo in zato težko zmagujejo velika bremena. Pač vsakdo si skuša olajšati svoj težavni stan in zrto se ljudje tako živahno vdeležujejo volitev, ker bi radi imeli do skrajne meje varčne gospodarje, ki izdajajo denar le za take stvari, ki so neobhodno potrebne. Tako n. pr. je veliko nevolje vzbudila med ljudmi novica, da hočejo mestni očetje napraviti popolno nepotreben vodomet, ki bi stal blizo tri tisoč gld.; res je čudno, da se gospodje na magistratu pečajo s takimi igračami ob času, ko njih someščani po ljubljanskem barju lakote omagujejo. Pri vsakem gospodarstvu velja zlato pravilo: Skrbi pred vsem za to, kar je potrebno, potem zato, kar je koristno in še le nazadnje za to, kar je prijetno. Tako treba gospodariti tudi z mestnim premoženjem, z denarjem, ki se zbira iz krvavih žuljev mestnih davkoplačevalcev. — Dalje moder gospodar vedno primerja svoje dohodke s troški in si nikdar sam ne naklada toliko stroškov, da bi jih ne mogel pokriti in plačati z dohodki. Ako ima priprosto, |
staro hišo, vsak skrben gospodar želi, da bi so-zidal lepo, pripravno hišo; vendar ako nima denarja za to, tega ne bo poskušal, zakaj dolga se je bati ravno tako, kakor greha. Vodo ima vsakdo rad zdravo in okusno; toda ako gospodarju teče voda memo hiše, dasi ne najbolja, bo vendar le dobro premislil, da li zmaguje troške za vodnjak, ki si ga želi izkopati itd. Povsod je treba, da gospodari varčno z vednim ozirom na svoje denarne razmere.
Volilni shodi za letošnje volitve so bili zelč pičlo obiskovani, tako, da narodnemu volilnemu odboru ni bilo mogoče pri shodu postaviti kandidate za tretji razred; pač pa so si jih izbrali volilci v drugem in prvem razredu. V tretjem razredu je vzlasti mnogo obrtnikov in popolnoma prav je, da obrtniki v tem razredu zahtevajo nekaj zastopnikov za-se; da je ta zahteva popolno opravičeno, o tem nihče ne dvomi; a letos so obrtniki hoteli imeti saj štiri svoje može; v tem se jim seveda ni moglo vstreči, zato so postavili pet svojih mož, za katere je delovala vsa liberalna stranka, a je ž njimi propala, ker morebiti polovica obrtnikov ni 7. njimi glasovala.
Tudi v drugem in prvem razredu ste dve stranki, konservativna in liberalna, ki sta in bote poskusile svoje moči. Sploh letošnje volitve kažejo, da ljubljanski prebivalci niso zadovoljni s tem, da se jim davki vedno množč, in da hočejo takih zastopnikov, ki bodo pred vsem varčno gospodarili z mestnim premoženjem, in se ozirali na slabo denarno stanje mestnih davkoplačevalcev.
Letošnje volitve v ljubljanski mestni zbor pa tudi pričajo, da ima Ljubljana še mnogo vernih,
konservativnih prebivalcev, ki se ne menijo za liberalne fraze, za prazno kričanje, ki gledajo na verno, zavedno prepričanje, ki žele mož v meslni zbor, kateri bodo delovali v prospeh stolnega mesta
ljubljanskega po našem starem slovenskem geslu:
Vse za vero, dom, cesarja! — Začetek je storjen, torej pogumno in modro na delo.
Kaj je novega po svetu?
Na Dunaju delavci ustavljajo delo; prvi so začeli zidarski pomočniki, bilo jih je vseh blizo 12 tisoč, za njimi so potegnili najraznejši rokodelci in obrtniki. Kdor vč, koliko moč da imajo na Dunaju judje, čudil se ne bo, da se tako slabo godi delavskim stanovom; zakaj judje imajo delavce le za orodje pri aiaSini, se ne menijo za njih položaj in gledajo le na velikanske dobičke. Sila in skrb za vsakdanji potrebni kruh primorala je uboge delavce, da si skušajo z ustavljanjem dela zboljšati svoj vsakdanji zaslužek. Daj Bog, da bi se novi obrtniški zakoni, postavljeni na trdno podlago krščanske zadruge, kmalu sklenili ter stalno vredili nezdrave razmere med delavci in delodajalci. — Državni poslanci so se zopet zbrali na Dunaju ter obravnavajo letni proračun; pri teh razgovorih se bo zopet pojasnilo politično stanje v Avstriji. — Zbor učenjakov, ki ga je sklical nemški cesar v Berolin, je končan; ta zbor je imel namen pretresati na vse strani delavsko vprašanje in priznati moramo, da bodo razgovori in sklepi tega zbora vplivali zlasti po onih državah, kjer to vprašanje celo nič ni vrejeno. — Bizmark sedaj počiva;
kakor je bilo spoznati iz njegovih zadnjih govorov, on ni rud šel, ampak je moral iti. Pri cesarju Viljemu I. imel je Bizmark vsled starosti cesarjeve vso oblast v svojih rokah; sedaj pa, ko je sedel na prestol mlad krepak vladar, tedaj se Bizmark ni mogel navaditi, da bi delil z njim svojo polno-močno oblast in ker tudi cesar ni hotel biti njegova senca, ter je bil v nekaterih važnih vprašanjih v nasprotju z Bizmarkom, zato seje Bismark moral umakniti v pokoj. Kakor železo zarujavi in se obrabi, tako se je zgodilo tudi z možem železa in krvi, — Na Španskem so uvedli splošno volilno pravico, lepo napravo, ako je ljudstvo zanjo politično zrelo. Po nušein mnenju pa bo ua Spanjakem splošna volilna pravica le voda na mlin repubbkancev, katerih v tej deželi vse mrgoli. — Na Ruskem so v zadnjem času jeli zopet rogoviliti dijaki po višjih šolah; več šol so vsled teh nemirov morali zapreti. Toda kaj to pomaga, ker ne morejo zapreti upornega duha, ki se širi med rusko mladino in kakor rak razjeda mogočno rusko državo. — V Parizu se pripravljajo nu mestne volitve, pri katerih bodo, kakor kažejo sedanje razmere, republikanci izgubili
Listek.
Evangelist.
Pred leti hodil je — in možno še dandanašnje — na Dunaj i v Jozetovem vso postno dobo vsaki dan, časi pa samo ob sobotah in nedeljah od hiše do hiše čuden mož. Poznal ga je vsak in v obče so ga nazivljali »evangelist«.
Zakaj ?
Poslušajte in uganili bodete sami.
Led na Dunttvu je že popokal in ž njim zginila tudi vsakoletna nevarnost. Od juga sem veje gorik veter in ljudje v mestu imajo često, dasi je še le marcij, ves dan odprta okna.
l'ra je deset dopoludne.
Na dvorišče trinadstropne hiše na Dunaji je vstopil visok, starikav in suh mož v sivi, že oguljeni obleki, iz žepa dene knjigo in ogleduje hišo, koja visoko ob vseh štirih straneh z dvora štrli v nebo,
tako da je vrhu videti samo štirikotje sivega ob-nebju. Mož se odkrije, odprč ki\jigo, »e prekriža ter jame globokim in resnim glasom, koji močno odmeva mej stenami:
»Poslušajte evangelij sv. Lukeža, poglavje 16., odstavek 19. do 31., ki se bere četrtek po drugi nedelji v postu.«
»Evangelist je tu!« oglasi se nekdo v pritličji. V vseh oknih prikažejo se glave možkih, žensk in otrok. Hišnik stoji v veži in zre radovedno v »evangelista«, in ko jame brati, se lepo odkrije in spoštljivo dene pipo iz ust. In evangelist bere dalje: »V onem času je rekel Jezus farizejem: Bil je nek bogat človek, ki se je oblačil v škarlat in baržun in napravljal dan za dnevom gostije. Bil je pa tudi prosj&k po imenu Lazar, ki je ležal pri njegovih vratih poln ulesov in ran, proseč drobtin, ki so padale z mize bogataševe, toda nihče mu jih ni dal: toda prihajali so psi in lizali njegove rane. Prigodi se pa, da je umrl revež in nesli so
nekaj sedežev. — Na Italijanskem so denarne zadeve državne v slilno slabem stanu, zato ima Krispi v zadnjem času vedno več nasprotnikov, ki se bodo ustavljali z vso silo, da bi se zopet povišali davki in ki hočejo blizo 100 milijonov prihraniti pri stroških za vojaštvo. Tega prihranila treba bi
bilo tudi pri drugih državah, zakaj, dokler bode vojaštvo zahtevalo od davkoplačevalcev toliko žrtev, dotlej ni mogoče, da bi se po državah zboljšale slabe denarne razmere. Narnestu surove sile mora zopet zavladati pravica in tedaj bo bolje na svetu.
Kaj je novega po Slovenskem?
Iz Blok, 11. aprila 1890. Kakor povsodi, kaže se tudi pri nas zgodnja spomlad. Lepo je, ko se vse v zelenje pripravlja, a vprašanje je, ako nas tako nenavadna zgodnja spomlad varala ne bode? Sicer pri nas zaradi burje in visoke lege ne prideluje vsak toliko na polji, da bi se lahko preživil, a imamo zopet gozd in voznino, s čemer si marsikateri potreben denar prisluži. Res je, če premislimo, da bi bilo za kmeta veliko bolje, ako bi ga zaradi vožnine nikoli na cesti ne bilo videti, ker največkrat se pripeti, da kmet gnoj na cesti pusti, vse seno pokrmi, a spomladi ni gnoja ne sena; vendar ljudstvo je vajeno vozariti in tega se ne bode kmalo odvadilo.
Za našo župnijsko cerkev dobili bomo nov kamenit veliki altar, ki bo stal do 13.000 gold.; nabranega je v ta namen že blizo polovica in upajmo, da se gorečnosti g. župnika in duhovnega svetovalca, kakor tudi vrlih faranov posreči, kmalu zbrati tudi ostali denar. Nov altar bo kras naši cerkvi in še našim potomcem bo pričal čez stoletja,
ga angelj i v Abrahamovo naročje. Umrl je pa tudi bogatin in bil pokopan v peklu. In v svojih mukah povzdigne svoje oči —«
(V prvem nadstropji zgine debeluhasta gospa
od okna.)
ter ugleda Abrahama v daljavi, siromaka Lazarja pa v njegovem naročji. Bogateč vsklikne rekoč: Oče Abraham! Usmili se me in pošlji mi Lazarja, naj omoči konec prsta v vodo in ohladi moj jezik: kajti veliko trpim v teh plamenih. In Abraham mu reče: Sin, pomisli, da si prejel mnogo dobrega v svojem življenji, Lazar pa samo slabo; zdaj se ta veseli in ti se mučiš. Vrhu tega je pa mej vami in nami veliko brezdno, da ti, ki od todi hote k vam, ne morejo in od vas ne k nam. Na to de bogatin: Tedaj te prosim, oče, pošlji ga na dom mojega očeta; kajti pet bratov imam in tem naj pov6, da ne pridejo na ta kraj muk in trpljenja. Abraham mu pa odgovori: Itnajo Mojzesa in pro-roke, te naj poslušajo. Na to on dč: Ne, oče Abraham, pride li kdo od mrtvih k njim, delali
kako so bili njih predniki vneti za lepoto domače cerkve. — Želeti bi bilo, da bi se tudi kapelanija naša popravila; kadar bi se še to zgodilo, tedaj bo pri nas v tem oziru res vse v najlepšem redu, v kar Bog pomozi!
Iz sv. fošta. Ker čislani »Domoljub« dohajaš tudi v naše hribe, hočem tebi priobčiti črtice nemile naše osode; iz teh bodo častiti čitatelji lahko spoznali, da smo tukajšnji po zdravju sicer čvrsti hribovci v resnici pa le mučenci, na vse mogoče načine stiskani. Bodi Bogu in sv. Joštu v čast, kar smo trpeli s stavbo cele nove farne cerkve.
Nismo pa še dokončali prve teže, že se nam je vsilila priprava za novo šolo, in kupil je krajni šolski svčt znano likebovo kočo z 7 orali (johi) zemljišča za 1365 gld., seveda na račun všolanih občin, kalere pa imajo dosti tehtnega izgovora, da je selišče stare sprhle koče predrago in da nič vrednega zemljišča niso dolžne plačati, in da za Kozjaški vrh primerno leseno šolo za 2000 gld. lahko postavijo, namesto da bi za znano kočo tudi
bodo pokoro. Abraham mu pa odgovori: Če ne poslušajo ni Mojzesa ni prerokov, še martj bodo verjeli, če pride kdo k njim od mrtvih.«
»To so besede današnjega sv. evangelija. Hvaljen bodi Jezus Kristus!« dostavi »evangelist« resno ter zapre knjigo.
Z oken so mu metali peneza v papirji. Evangelist je vse pobiral in se zahvaljeval na vse strani.
»Mama, dajte mi nekaj za tega evangelista«, prosi v prvem nadstropji doraSčujoča gOspica debelo gospo, mater svojo.
»Nič mu ne dam!« vsklikne razjarjena gospa. »Tacih reči bi se ne smelo trpeti. Bere nam tu le, da bodo bogatini pokopani v peklu. Sramota! Kaj si neki ti-le pomagači mislijo in pa vsa druga sodrga v hiši? Smejali se natii bodo. Saj nam tako zavidajo vsak boljši grižljej. Ko pride oče domov, mora to še danes dbjdViti rta policiji, da prepove temu slavnemu evangelistu njegovo obrt. Ta prosjak povč največje neotesanosti človeku Kar v obraz!«
so
tciilo šteli. katerej sc ebresu :n testni trojki že nek: ;u«di dc dveh jezer icnesii.
Slavne šoiske oblastaije so v prvem letu ofc-Mri.-tm rtsnrzu acer ovrgie. proia.alec k.:ce pa a«k; I« icGča« osece 'kupce toievaa sni«, in acer i* tihtnega vzroka. ker i« zarad. neke sebičnosti kapčtja cfc«?:aanx oi naanamla :a Jciska ofciast a-iia pravice Jez potrebo zemiji&a zadevati Ker ra sitna	aid dobrega ne donese. aočem
sravtti dcmoijuhn- nasvet m sicer. ca. bi občine promle. ia siars« šolske ofcfastmje odjenjajo n :rzna,o. ia izvanredm Traanec ?r. sv. iošta ca Soajaka a: kraj -a vsakdanjo šoic. ia,u -e s* tadi aa;haj3a aj. rahi. tamkaj ne hoče za vsakdanjo lete mkcu aoha,aio zadasta*: štev-ic 00: k.
Ta strm in rise k: hrti r»em hujšim vTemjacm a baz^i p«:ctt18xx 2: nikakor za vsakdanjo — tukaj ,e '.e i- tr.krat v tednu ca ugodnem lasa — .a icie. kaier: i. g. dobu pase- . edno ie '-ste ihti zdrdujejo. katar je ctr;k:m doha,an mogoče.
Ce bi »e pa nesrečna koča oče:nam vendar .e zra-a 7s;iiU- kaitr „e rečeno. smo abege reve s piačili :b«ožen. brez ismi^ecja. In ia bi se konec storil aesrečai razprtiji .a i poa,šan, 1 p«ač-.lne butare bodečo pr;sili. ca, « ica po ::.ia,iu, a ckouAhaah brez vsake sile zocet popolnoma .e dnšnema pastama prepust; in na. se koča zopet za 'enimc rab t :a "ako bi btlo mogoče. da občine prostovoljno k i^cii pomaga,:. Ak o pa ne bi bilo * stavb«3 na K;z,aka aobeae pr„zanesi,.vost.. eda, se občine taisii.o nescame'-n. kapo,, koče .a sedmim oralo a pečeva npiran do najviše sodne
ofciastaije. znanim kipcem pa. kakor r*! zda. stoji, bi se zaaia oaloiit: težka betara .-ribe. katera zna posameznemu za koto itr. Občine bedo pa znahm nove stavbe :adi zadovoljne, menda za to. da bode :rez ačiteija prazna stala po«i goro. * e bi jo pa kaza.o staviti na vrhunca. bi imet vsa, :'arani štreno :a zimsk: zavet,«. ka:er«gi ubog. st. joščac. pn tam: cerkv: t"" Potsiednjsc le -e prosim prostora za vrstice nainr^: Neusmiljene liberalne iolske butare reSi aas željno pri^ako-v a n a verska *:.i. sicer pc?:aemo.
12 gore Mari;« Karwdjak8 oa Čeiajicak Vrl-za »Dcooi.iba« ta prav rad. precirazno. \ mak> :aka,šnjc iah':vn.,o d<jčaja v osm.a uztisjk. — Zda, aas prst.; p i šest možak: v k »KaioL poL ciruitva«. — Bukve irr:.-ne sv M:ion nam bo-io letos došie v ie _r-sia. Lee o- »tev.lo pr. 5«> dahovn.an.a. ki vrh :eaa še lastne 4o*.e n.mamo. Pn cerkvi .n okn:a cerkve se " zaira, ziecšuje 'ai.. da z-asu anan,ic zlecšiv ae snorejo zs-ic^tzc se na^jeidau in j;h pre-i vati t;. Ves pocre,;n,. pest., zracnast.. z bodefun ■-.in zaraščen, m s kamen.em pesau prostor okrog dnhcTc..ske cerkve je zrn., .n se stremeni, v prv-,etno zeien_ rodcvitai ir.Iek. s škarpam. t«po ofc-
zi'ian- — V postnem !asa so mo__otročiči rok
dan pred sv maš.: sv. kniev pot. kakor se to že neka. .et sem vsak. postni :as zodi. To je :<roliče •-ik: sp«;<drn,eva.o. da sc se pr. inejši vadili bran.a. kater; se je od slehernega tirjaJo, L je hotei k prvem;; sv. očna,.la prsroci- Tud: sv. Joieči mese^. smo vsak: ian s kra .k.m: /lasn.m. moutvioami po-:ast.„. — Na, še :comn.m. da se je slavni dežein.
Evangelist se še .eideakra: zanva_ na vse s:^an. •er edide.
•Ta .maie :adi še en krajcar«,, de.e '-.šn:ir, »pa še pr.<di".e. ka, poco-nega rad 5L_šLm.« 'llovei tako ma.okeda, shii bo i; o besedic«. »&:* p ian«. zama.. se eviajeLst. • Z-mes ,e b i .ec rvacgeti,. sme.e se ^eaavo iiSiJt. Ste ii v-.deii dečei-ašco imenr.no josc«i v prvem nidstr:p,_ kaa: ,e ,ezno skočila ;d okna. iarši. da .e fcc«ann priei v peke;?«
»Nimam 'asa. da bi se ozira, mec ;rm,em po ,iden«. ;djov<:n »ti moi.
»Nx vlažnem. Toda ,az sem jc pa iopre videi: «a, :ema ae £>:de aiia. na, cel: cd okna. kakor ,ej irage. 5aaa se hram z na, dzatjfi rečau. revaeaa čicvekn pa ne pnvoA:i m cr.^,eja. m škorjioe. ki pade z cjeae mze. To lepo stoji v itnain^em evaageiiji; 2iv dan msem debč od a,e zretier več za :dptran,e, nego deseu^c. Na. z Ecgcci' kliče evaageiiat odiaja4e zt b_se.«
-oi; v pritin!ji ieiaio ,e oekouko irevi^ev.
»Z/a bi vedel, da 4e to ^st.na. kar je ta bra_ potreei>ve,e bi preaatei to revo«, pravi mlad. sestradan po mo č n k.
»Zaka, Ci nek. ne bilo to res.*« odgovori na to starši. »~a, to stoj: v sv. evanzei.,..«
»nh. ka, evangei.. Ti ao-rana ,e .me; priv. Ku ci kade vsca. od mrtvih .n m. povedal, kake ,e on<d. na onem sveta, pa bi verjei. irogaoe pa ne Brai sem v sv;,ec živčen,, vse drage reči « »1 Jio« zadere se nan, mojster. »Kako f:-vor.te'? Nate h kr-jt,an r Verjamete U t to več. kar kak fcd brezverec aaiiečka. neg-: v sveti evange-. ? Takih besed-j ne trpjn'«
V tretjem naistrop,i je kvalo aeko-liko širuj — m.ada n p »-.letna dek-eta. Pogovarja.« x se tad: o ianašn.em evai^eu,:. .n koacčao de vaseio na,m_a,.ša. »Vse smo ab«:-|e. tore, pr.dem." v ne-resa. i o ,e uobro —!«
»Ljnba /osipv.a	odgovor jej prietoa
šivvja m jo pogleda resno »revščina sama ne vede še v nečesa Kazen siromak hoče tja pn'a. mora
odbor naših revežev usmilil in jim poslal 26 me-tričnih stotov koruze, za kar mu v imenu tukajšnjih revežev — Bog povrni! Potreba je letos, ker le samega krompirja se je po duhovnijskem oskrbni-štvu za tukajšnje duhovnjane pri c. kr. kmetijski družbi naročilo 2550 ki. za seme, ker je lansko leto močno pognil, ali ga pa je črv požrl. Tudi toča, slana in vrh tega še bolezni so nas obiskale lansko leto. Kašelj, plehi in koze pa še zdaj posamezne nadlegujejo. Ljudem je vse to tem nad-ležnejši, ker zdaj že mnogo let so uime, bolezni in take nesreče tukajšnji duhovniji nekako čudežno prizanašale, ko so po sosednjih duhovnijah marsi-katerikrat in sicer tudi že okrog in okrog našega grička razsajale, čez meje duhovnije pa vendar le niso prestopile. Upajmo, da poboljšanim Gospod zopet pokaže prijaznejše obličje ter nam blagoslovi našo delo z obilnim pridelkom.
Od Celja, 29. marca. (Na delo!) (Konec.) Kratek zapopadek po časnikih razglašenih govorov je ta-le: Slovenskemu otroku se mora slovenska beseda zabraoiti in ostuditi v šoli, to se ima doseči s šolskim društvom, ki so ga liberalci oživili pred desetimi leti in mu dali ime „Deutscher schulverein"; pa tudi slovenski kmet, slovenski obrtnik, slovenski rokodelec ne sme v svojej domovini biti doma, ako noče plesati, kakor mu »liberalni" Nemci godejo, in to hočejo doseči z novim društvom, »Siidmark" imenovanim. Govornikoma se je v imenu poslušalcev zahvalil g. dr. Foregger, ki je odvetnik ali advokat na Dunaji in ob enem državni poslanec, to čast so mu podelili večina vo-
tudi pridno hoditi v cerkev in ne samo na sprehajališča.«
In tedaj so govorili po vsi hiši o evangeliji.
Nekaj let pozneje zbranih je bilo pred to hišo vse polno ljudi, vzlasti imenitne gospčde — bilje pogreb one bogate žene, ki se je spodtikala nad evangelistom; umrla je kakor je živela. In tedaj se zopet prikaže evangelist, odpre sv. pismo in bere glasno: »Kaj koristi človeku, ako bi pridobil ves svet, ako pa škodo trpi na svoji duši.« In solznim očesom pogleda na rakev mrličevo, obdano z brezštevilnimi venci in dragocenimi trakovi. In zopet odprč knjigo ter bere glasno besede Gospodove. Kar ste enemu najmanjših dobrega storili, ste meni storili. — Zamišljeni so stopali pogrebci na pokopališče, duhovniku je zastajala beseda pri molitvah, vsem so globoko segale v-srce besede evangelistove.
Spraznilo se je že vse na pokopališču; le eden je še klečal pri novem grobu in molil: bil je — ubogi evangelist.
lilcev v Celji, v Brežicah, v Rogatci, v Vitanji, na Laškem ; po vseh ostalih trgih v celjskem in brežiškem okraji je večina volilcev na sloveuskej strani, in vse tote so na dan volitve preglasili mnogoštevilni Celjani. Omenjeni poslanec je pa, kakor se je dn4 18. marca letos v državnem zboru dokazalo, „fr»jmaurar", torej ud tiste po našem cesarstvu prepovedane družbe, katera si na vso moč prizadeva podreti »oltar in tron", t. j. uničiti kristijanstvo in odpraviti postavne vladarje, vzlasti na poti jim je slavna naša Avstrija. Iu kdor glasuje za take osebe, tisti se pregreši zoper Boga in zoper cesarja. Gospod je svojo zahvalo sklenil z opominom na vsakega Nemca, ko je konečno rekel: »Vstaui, in pojdi na delo!" Slovenci: zapomnimo si to! S pomočjo društva »Siidmark" bodo naši sovražniui nam kopali grob, ker nameravajo kupovati slovenska posestva ter jih prodajati nemškim gospodarjem, a toti bodo morali v službo jemati samo nemške hlapce, nemške dekle, nemške viničarje, nemške rokodelce. Pač naj bi se vendar enkrat že oči odprle še tistim katoličanom, onim kristijanom, ki se dozdaj niso zavedali ljube matere svoje slovenske in milega jezika materinskega ter so pri raznovrstnih volitvab nevedoč podpirali nasprotnika cerkve iu domovine, ker so brezverskoliberalne in večinoma k nam »privandrane" Nemce in ž njimi držeče nemškutarske Slovence rivali za mizo, sami pa sebe in za blagor slovenskega ljudstva zavzete domoljube potiskali za vrata, čast in poštenje pravicoljuDnim konservativnim Nemcem! Toda »liberalnega" Nemca in »liberalca" sploh poslušati nikar, če bi ravno obetal ali ponujal celo zlate gradove! V obče: Na slovenskih tleh bodi Slovenec gospodar, kakor je to na nemških Nemec, na francoskih Francoz itd.; v državljanskih, v občinskih, v šolskih zadevah imej na domačej zemlji ti besedo prvo, a ne še le po milosti tvojega »liberalnega" nasprotnika zadoj« ali celo nobeno. Zatorej tudi ti, konservativni in zavedni katoliški Slovenec, reci svojemu nezavednemu sosedu, zakliči mu besede: Vzdrami se, vstani in pojdi na delo !
Štajarsko. Prevzvišena gospoda knezoškofa: dr. Zwerger iz Gradca in dr. Mpotnik iz Maribora sta odpotovala v Rim, da se poklonita sv. Očetu Leonu XIII. Škof mariborski so pred svojim odhodom razposlali »pastirski list«, v katerem govorijo o visokem pomenu papeštva ter vernike opominjajo k ljubezni do sv. cerkve in njenega vidnega glavarja sv. Očeta. V Rim sta se odpeljala tudi kapelana gg.: Caf iz Maribora in Mikuš iz Konjic. — Opat in župnik v Celji postal je prečast. g. Ogradi, kanonik in ravnatelj v bogoslovnici v Mariboru. Zibelka mu je tekla v Gornjigradu, a duhovnik je postal dnč 25. julija 1860. — G. Rotnar, posestnik
__„	.	______ Ti if-faz	3 iiS> 4£ai 3» i"«i*S£i3Li
s asa*: e * *■■» .a * s » -"^i x ^	2*4. ^----
i-	-, t-«-	---—. _ -j?., T-ji. - — - * i—a.
2	snc<» aa. am. r r-au r j.	——— —	_
* a. tm* amamt * »m * *	* c - w«ta	^ "	"
nou* jor-;« kara t- sš ^^ " -taxt»*rat » asa - ^saaam r - .a
°aaxixMaa r -a.-.	"•»
- -.-j. "z.	_ -to. s
r. ma. r sa:-. -	- jat- -as.	aram* a ^^
v3Lia . ..iSiil r JEIifcl -i 2». -aiiau. —
ara -iawir- »arerataM. snsim * --i-- -
t* -5S««. _L1 --i. r-Tiffl. r -on.	-=. *urea*mc - ***	_
■IHMiriill iiBMfi-	-C «- — "jMIIMMB J*	» J"*	~ '	**
rt? ^ <. »kasete iti- .a. Jati r as.	-a- ara« ^ ~ ™ asom.	_ -6 .
—- m itumf a^H acptfH aiaip — "•<-	■ pa>rii j**	— ^	-11 ™B5*
jf^jSI "£Z i uL'.! 3
-v:rr: 5EEL	-t ~	«>
►	r-	" .. T -----■ Jt - ■»— - ■ .i TTi i —
iKn^čSL - aaaffis.	a..--: aa ararr " -—-
•iZus • ■ na- — ~ "s: »—v .i.žiat -	naa
——.' -t-- -fiBetra. rS« as. i rrsaa. a. e- aa	-j—-
UBi* jotiHBt. -««1 .-.ts-z* 1- .-—A air*. —	i ur T. . tc^-l — =>■ la«na=i
i wi.c-n. .1». saa r tsrs-a.	.-251 - visu-: jnzet -r. ri.
. a rrrti-i: .e «* st-	- ussic- — ^i-ar-%. t/ n r n iffc^cnsu-.set -saiii i—:
r 5Ct2L
^isen"«. rtctics.	»-nt- r ^»fr,
2 u—	iiii. -g.nr : t -5xa- na.. _ ^rv.^»rTst. •"r^c.m. i i e as: ac__ic.-— jr?-
en . .c j r 3r zstc. • a —iOutA. a-..--	v-t. a . - .... jb; ^»ait.jiis^a
-T~ii -fii- -iti: " nt(	T - .:. —t l.T HH. - JL a.
aa«i. Itusir - Tsunttn: .i aus. »»i-vtci..?- :	srzsi. •» <asisa .stara. : rmrr' .>
aam aisi. • • sh^mi t. cae • aaai « ■ --.i	a it, j. - "pt: tate; «±tiB
urrti. '-r iuuHi - •	jrar "-ra j^a r- •: ^ ■ w< - —■■
i - -at. « a 1 . .. j! ..USi '•'" - "ač.	i -a - £ ii2ISr13t 'Si r»fi' ■■— —»a.
s<k:. ~ are- i. _ ai io;»t -in- r	-.a i -m^a r-a.
•»»« ' • — su.rzzi-z. a.c rHi a ra i	-t j? r ..£i rr—jaasase . -«4-. a
'..a j^atui ~>- ra-- .2K- srn: a t	a: u s: - rr t»gg- -f«. tki vr .. sn-
M»'ii • —a - M a ••-• '»jut,..	me. asi. rzr vr*. Jama t -■•. —-»■ _a i
x i .aatte r-.i,ann; - .a -rz.si.-jx.	:_aaa —a.~>rt:a rr- -a 1. s
— T* 'up« w« jy.ir.asa	f-c^K 1 ac- • . :ar zaaa-i-. •. aa
—tise. j - a-:s	—	i^ar	x t: .na. jjj____ ata»r .. n Jra-
oura a bki -ta t« -aa. a»i.r .'c—f	EBL I ai,; :- -r -»-:- -
i^sau »o -g nanii a .jazu a m. a	,r«esi>uzxai a. a e a . - imi^ESic- uana a: « mea " aci-ree
^cis:ccara<e r	:crriisHa
-'**	j» «*	ui snu aob js-esa. a ^ .r?
mmmmi, ^um r :«,«ssc. a a	-s^bd	azsmae r aa. iu,..au a	,, imifn ' sna
^ - :vz:uuj	rB*--	* ^ -na	-r^.-. : aai.^ r™ * ^ ^ ; OK-S
«8»	ase. 3 u^ecij au-j « 2 zoaa	jasa	a »	a^i .r—c-
fr * jnas -a^au ,a a e- * ras mm	a -jsda. x •	vuo

ter je še enkrat vsadi. To čudovito hitro pomaga. Še bolj gotovo se ti posreči, če namažeš deblo in veje z mešanico iz apna in ilovice ter s tem pomanjšaš izpuhtenje vode skozi kožo. Dobro je tudi, okoli debla natrositi drobnega, segnjitega gnoja, da ostane zemlja vlažna.
Da redkvica in redkev ne postane puhla tako le preprečiš. Vzrok, da postane redkvica puhla, je ta, ker rastline ne rastejo jednako-memo, čemur je navadno kriva suša ali pa trda prst. Zato se priporoča površje pripravljenih gredic pokriti, najbolje s žaganjem ali pa, kjer imajo šoto, z ono nadrobljeno šoto, ki leži prav po vrhu in katero imenujejo naši barjani cunja. Tega žaganja ali šotnega drobiža se natrese eden ali; dva prsta na debelo; dobro je, to reč nekoliko časa prej z gnojnico politi in večkrat premešati. Ce se tako ravna, se redkvica ali redkev kaj lahko poseje v to, sicer se pa vseje v dobro zrahljano zemljo in tla se potem na rečeni način pokrijejo. Glavna reč je, da se skrbi za zadostno vlago, kar se veliko ložje doseže, če se tla tako pokrijejo; tudi prst ostane bolj rahla.
Kompostne kupe je kaj dobro z bučami ali tikvami obsaditi. Zakrije se ne lepi gnojni kup in pridelajo se prav debele, mesnate, nežne buče. Na eni rastlini naj se pusti kakih šest do osem buč. Ce postaviš zraven vsake rastline kako staro škropilnico, iz katere se skozi majhno luknjico vedno voda poceja, postanejo buče posebno debele.
Žtibčno živino ozdravil je skušeni živinorejec, kakor nam poroča, že mnogokrat tako-le: Hazun tega, da živini »žabico tolčem« na ušesih, vzamem debelo perišče zelja, ga dobro osolim, pomešam vanj par rumenjakov od jajca in zabelim z lanenim ali laškim oljem dobro premešam ter živini dam v gobec; prav mnogokratov se mi je obnesel ta pripomoček, kateri brez nevarnosti živini očisti čeva in jo s tem ozdravi.
Teletom nikar ne brani sesati kmalu ali precej po rojstvu; tudi mu nikoli ne kratiti mleka pri kravi, češ, da se bo preobjedlo. Preobje se le tako tele, kateremu v začetku jemljejo mleko, da je lačno; tedaj se lahko zgodi, da postane požrešno in se preobje. Sploh pa je malo zdravih telet, ki bi imeli dovolj mleka pri kravi, vzlasti ako ga nima posebno veliko. — Zato svetujejo živinorejci, naj se teletom, ki imajo pri kravi premalo mleka, dajejo štruklji iz krompirja namešani s pšenom; skušnja uči, da je po tej hrani tudi okusna telečja pečenka.
Proti steklini. Odlomek iz pisma jezuita Haghenbeeka, misijonarja Uraonov v Aziji na Ben-galjskem: »Pred nekoliko meseci sem prišel v
Barambai in sem stanoval pri premožnem bungari, ki sem ga krstil letos januvarija meseca. Tu je stekli pes ogrizel šest ali sedem oseb, med njimi dvoje mojih nosačev. Banil jih je jako. Precej sem velel razbeliti kos železa, da bi izžgal rane, pa domačini so mi rekli smehljaje: »Ej, Saheb, to ne pomaga. Imamo za steklino boljše zdravilo, bodeš videl.« Ko je zopet pritekel pes, tedaj zgrabi eden izmed ljudi palico in ga ubije na mestu, drugi mu zopet razpara trebuh in mu vzame jetra, razreže jih na kosce in jih razdeli med ogrizene, ki so jih pojeli surova in s krvjo oblita. — »Zdaj neso nič več v nevarnosti«, reko mi drugi. Ko še nisem hotel verjeti ter sem zahteval, da se jim morajo izžgati rane, privedejo mi človeka, kije imel globoke obrunke na nogah. Ta človek, ki ga je bil ogrizel velik stekli pes pred petimi leti, snel je kos njegovih jeter in od tedaj ni nikdar čutit nasledkov svojih ran. Kar sem pravil prej, zgodilo se je meseca marca, zdaj imamo že oktober, rane so se zacelile in ogrizenci se počutijo jako dobro. Kaj nam gre misliti o tem sredstvu in kaj bi rekel o njem Pasteur? . . . Domačini naši trdijo celo, da to zdravilo ozdravi tudi človeka, ki je že stekel.
Pravila »a valjenje. Ne pusti valiti pred začetkom marca in ne pred začetkom junija. — Nasadi le jajca od tistih kokošij, ki najboljše neso.
—	Jemlji jajca kolikor mogoče sproti iz gnezda, da ne bodo nekatera navaljena, sicer izlezejo piščeta neenako iz lupine. — Zapiši dan na vsako jajce ter jemlji za nasad k večjemu le 14 dnij stara jajca. — Jajca naj bodo čista, v zelo zamazanih se lahko živalice zaduše. Ako se med valjenjem kako jajce stare, druga jajca previdno umij v mlačni vodi; v gnezdo deni nove slame ali zvenene trave.
—	Ce le moč, ne nasajaj jajec od živalij, ki niso še eno leto stare. — Šesti dan preišči jajca, so li oplojena ali čista; čista, iz katerih se gotovo ne bo nič izvalilo, porabi v kuhinji. — Gnezdo bodi na mirnem kraju, varno pred drugimi živalmi ; rob naj ne bo previsok, da koklja ne stare jajec s tanko lupino, ko noter stopa. Skrbi koklji tudi za svežo (frišno) vodo in pičo, najboljša je koruza; vode in piče ne postavljaj tik gnezda, sicer koklja ne zapusti jajec, ker potrebno je, da se od časa do časa nekoliko ohladč; zraven tega pomaže gnezdo in jajca. — Prav dobro je, če ima blizo kje peska, praha ali prsti, da se more kopati. Da oprostiš valeče kokoši vsega mrčesa, potresi, predno koklja začne leči, nekoliko žveplenega prahu v gnezdo. Kokošja toplota napravi, da pridejo žvepleni sopari do vseh delov telesa ter pokončajo v kratkem ves mrčes z zalego vred. Ko potem koklja s svojimi mladiči gnezdo zapusti, je prosta wsega mrčesa.
— Devetnajsti dan gnjezdo izprazni in deni vanje druge slame ali vele trave. — Po gnjezdu delaj in stikaj le tedaj, kadar gre koklja jest.
Špinača se dobro obnese v vsaki dobro gnojeni in globoko razkopani zemlji. Ker nam daje prvo pomladanje soči\'je in je za bolnike ter prebolele enako tečna in okusna jed, kakor za zdrave, zato jo našim gospodinjam posebno priporočamo. Seje se meseca marca in aprila na prosto. Sevčda se mora gledati na to, da se očisti plevela in se ji tla kolikor moč zrahljajo. 0 suhem vremenu ji moramo pridno škropiti, če hočemo, da bode dobro rasla.
Nova zelenjava. Grah se vseje kolikor mogoče gosto o kakem času od marca do jeseni; ko zraste 6 palcev visok, se poreže in pripravi kot špinača. To je neki posebno okusno sočivje. Kolikor nežnejši so poganjki, toliko boljši so za kuho.
Da dobe konji lepo, svetlo dlako. Predno nastopi pomlad in jesen, se skuha vsak teden dvakrat ali trikrat za vsacega konja ena pest lanenega semena v kakih 7 litrih vode; ta voda se jim daje skozi štiri tedne mlačna piti. Dlaka gre potem lahko in dobro iz živalij in smolike ali ne bodo dobile, ali pa bode pri primerni previdnosti lahko prešla.
Mazilo za živinske rane. Mnogo imamo zdravil za rane, a nobeno ni tako dobro, kot naslednje mazilo. Vzemi finega strelnega prahu (smodnika) in masti ter strelni prah med mast dobro
pomešaj. Smodnik obstoji iz oglja in solitarja in obe te tvarini zabranjujete gnojenje. Če se n. pr. konji vsled hudega potenja ožulijo do krvi, ni boljšega, kot to mazilo, ki ne zaceli le hitro odprte rane, ampak tudi stori, da začne na ožuljenih krajih zopet svetla dlaka rasti. — Če po leti konje, tudi če so zdravi, s tem mazilom dobro namažemo ter je potem na vodi z milom (žajfo) in krtačo izmi-jemo, dobe svetlo dlako in tudi muhe in drugi mrčesi je manj nadlegujejo.
Kako si narediš podložek. Podložek, ki ne zmrzne in se ne stare ter se tudi dobro razločuje od frišnih jajec, napraviš tako-le: Vzemi kurje jajce, napravi na obeh konceh majhno ljuknico ter izpihaj iz njega vsebino. Potem napolni prazno lupino s kašo iz žganega gipsa in vode, ta zmes naj bo tako gosta kot smetana. Gips se kmalo strdi in kokoš ne more razločevati tega jajca od druzih, gospodinja ga pa zavoljo njegove teže ne more zamenjati.
Prebavljivost jajec. Da so surova jajca ložje prebavna, kot kuhana, je znano; manj pa je znano, kakšen razloček je v prebavnosti jajec, ki so na razne načine pripravljena. Želodec prebavi kurja jajca, surova in raztepena, v 1 uri 20 minutah, surova, a ne raztepena v 2 urah, mehko kuhana v 3 urah, trdo kuhana v 3 urah 30 minutah, ocvrta jajca ravno tako.
i ^ j,
- \-f^—; v
Razne vesti.
(Županom!) Če občinski odbor sklene kakšno reč, ki se dotika zasebne zadeve katere tretje osebe, in ako občinski predstojnik potem izvršuje sklep občinskih očetov, v tem slučaji ta tretja oseba lahko toži samo predstojnika. Tako odgovornost je onidan županom prisodilo vrhovno sodišče na Dunaji.
(Srečno mestece) in bogato je Klingenberg na Bavarskem. Drugod meščani plačujejo davke, tam jim pa mesto denar daje. Nedavno so meščanom razdelili iz mestne blagajnice okoli 15tisoč gold., vsak meščan je dobil okoli 70 gld. Lep dar za novo leto od mesta. Ali bomo v Ljubljani kedaj tako srečni?
(Čvrst odgovor.) Holandski minister Modderman, ki je umrl pred nekaterimi leti, je bil protestant, a veren, ter je posebno čislal tudi katoliško vero, ker je v svoji deželi videl tako lepe cvetove na drevesu katoliške cerkve. Neki dan pride k
njemu mlad gospod ter ga prosil za kako državno službo pri sodniji ali uradniji. Minister ga vpraša: »Katere vere ste?« Tujec pravi: »Jaz sem katolik, vendar na tem nič ni, ali sem te ali one vere, to me malo briga.« »Kaj«, pravi minister, »tako malo cenite svojo katoliško vero, tako malo ste zvesti svojemu Bogu? Jaz nimam za vas nobene službe, zakaj kdor svojemu Bogu ni zvest, tudi svojemu kralju ne bo zvest.« — Ko bi vladarji gledali na to načelo, trdneje bi stali prestoli in prosteje bi dihali podložni, ker pravično bi bile razdeljene polžnosti in pravice.
(Kedaj se čemo poveseliti?) Berač dobi pri gospodu 1 gld., gre v bližnjo gostilno, si naroči pečenko. Ko hoče začeti — vstopi dobrotnik v gostilno. — Kaj, vi sedaj tukaj pečenko jeste? — Da, odgovori: Kedaj pa hočem jesti pečenko? Ako nimam denarja, je ne morem, ako ga imam, je ne smem.
(Volitve.) V malem mestu na Francoskem bi bili radi imeli postajo železnično. Poslanec jo obljubi, a pozabi. Ali ga bodo še volili — nasprotnik je deloval zoper njega — a on je tič: Kaj hočete s postajo; kolodvor bote dobili in par železničnih prog, da se mesto povzdigne. — A vse pozabljeno. — Pridejo tretjič volitve. Sedaj ga vendar le ne bodo volili. — Še ga bodo — tiča; nekaj dni pred volitvami namreč začeli so se naenkrat kazati tuji vozovi, pesek, apno, opeko so vozili in ondi skladali. — Kaj bo? Kaj bo? To je za kolodvor, slišal sem, pravi voznik. Halo! kolodvor in kandidat je bil zopet izvoljen — pesek in opeka je še sedaj tam, a kolodvora ni in ga ne bo.
(Nasledki slabega berila.) Iz Pariza poročajo: 30. marca je prišel pozlatar Brajzar na policijo ter je prosil, naj ga zapro. »Ako me ne zaprete, umoril bom svoja otroka. Dolgo časa že ne morem po noči spati in prevzame me grozna želja, končali svoja otroka. Večkrat sem že vstal po noči ter se z nožem v roci bližal spečima otrokoma, hoteč ju zaklati; v zadnjem hipu sem se še zdramil, da nisem storil te hudobije.« Gosposka mu vstreže ter ga zapre v norišnico, a tudi tam vedno grozi, da bo pomoril svoje otroke. In kaj je temu vzrok? Urajzar je prebiral ostudni roman Zolov »Človeška živina«, o katerem Zola sam pravi, da vtegne vzbujati morilne misli. Ali bi ne bilo bolje, da bi Zolo zaprli, ki je kaj tacega spisal? Kar je naj-grjega, spravi ta pisatelj v povesti ter jih pošilja med svet. Žal, da ima mnogo posnemalcev po svetu. P2no zaslugo vendar ima Zola: svojim otrokom ne daje brati svojih povesti. Hči njegova mu namreč reče nekega dne: »Oče, vedno slišim, kako da ste imeniten pisatelj, kako lepe povesti da pišete; čudno se nam torej zdi, da nam ne daste brati svojih spisov, da bi jih poznali.« — »Dal vam jih bom brati«, reče oče in napiše povest »Sanje«, ki pa je res lepo pisana brez spodtakljivih stvari; to je izvršil svojim otrokom. Tako ljudje spoznajo svoje zmote in vendar jih nočejo zapustiti. Ako bo sodba ostra človeku, ki je enega pohujšal, kam se bo skril, kdor jih je z grdimi spisi pohujšal in one-srečil na tisoče. — Ne jemati torej v roke grdega berila 1
(Freimaarer in anarhist.) Pred sodiščem v Neufchatel-u na Švicarskem stali so anarhisti Ni-collet, Darbelloy in Heusi, ker so nek uporen plakat nabili po zidovih. Kot pravdnik in tožitelj bil je freimaurer Stockmar, zloglasni liberalec. Anarhist Nir se je sam zagovarjal; med drugim prosi, da mu dovolijo prebrati pesem, obsegajočo to-le: Vi kralji, kedaj pride ura, ko bodo z orjaškimi rokami ljudstva »zdrobila otročje igrače, s katerimi jih pita vaša
prevzetnost, ko bodo mrtvi zavriskali v svojih grobovih? O kralji, kedaj napoči gotova ne oddaljena ura, ko se vzbudi človeška vest, ko bodete ustrašeni pobegnili, ko bodo prestole, žezla in meče s šafoti vred vrgli v ogenj, ko bo zemlja naša; pesmi bodo žugale in krvava kupa tirjala bo zadnjo kapljo. Ta kri bo vaša, zatiralci. In pot, katero bo nastopilo človeštvo, pokazale mu bo božji namen: Bratovstvo! — »Sodniki, porotniki, vprašam vas«, pravi zato-ženec, »ali niso ti verzi bolj uporni, nego moj razglas ? Dobro: Kdo jih je zapisal ? Tukaj sedi, to je pravdnik in tožnik moj Stockmar. Dne 1. nov. 1871 1. bile so v časniku : Tribune de Peuple« z njegovim podpisom. Ako ste pravični, posadite Stockmara k nam na zatožno klop ; v teh verzih dal nam je vzgled, ki smo ga posnemali. Mi smo njegovi učenci in posnemalci.« Vspeh teh besed je bil poseben— zatoženci so bili oproščeni.— »Germania« dostavlja: Prizor ta je znamenit. Dandanes stavijo pred sodišča socijaldemokrate in anarhiste in zoper te se vzdigujejo tudi freimaurerji liberalci. Ali ne morejo reči i ti tem: Vi ste nas tako učili! Vi ste nam pot pokazali. — Zastonj proti socijalizmu boj, dokler je šola v rokah brezvercev.
(Kako je Maur poplačal ubijalca svojega sina.) V starodavnih časih sta živela na Španjolskem dva naroda: Španjolci in Mauri. Tudi sta bila različne vere: Španjolci . . . kristijani a Mauri . .. mu-hamedovci, ter so se neprestano med seboj prepirali.
Enkrat se je prepiral neki Španjolec z Maurom in začela sta se cel6 pretepati. Španjolec sune Maura z nožem in le ta se zgrudi mrtev na zemljo, Španjolec pa pobegne. Bežal je ter že precej daleč dospel, kar opazi, da ga preganjajo.
Ogledaval se je siromak, kam bi se skril. Zapazi vrt, ki je bil obzidan z nizkim zidom. Ni dolgo razmišljal, nego preskočil zid, da se v vrtu skrije. Pa komaj je skočil z zida v vrt, že stoji pred njim gospodar. Španjolec pove na to gospodarju vse, kar se je zgodilo, ter ga poprosi, da ga ne bi izdal. Gospodar vrta se ne začudi čisto nič, saj se je čulo v tem času prav pogostoma o takih krvavih prepirih in ubojstvih.
»Dobro" — pravi gospodar — »ne bom te izdal."
Strese jabolko, razpolovi ga ter dA eno polovico Španjolcu, rekoč: »Na jej---bodi moj
gost."
Gospodar vrta je bil Maur, a pri Maurih je bila taka navada, da niso pustili tujca žaliti, nego so ga varovali kakor svojega rojaka; in kdor bi ž njimi okusil od enega grižljeja, le-ta bi jim bil gost.

i Jen.«. -tat .. »rfctiiif	>■•.•»
jw. uuamu . >. f u .t	e««-'- * '
. .«« ..rai.c	4V etfuua/ •••• -f
S 1SU1U1	* I	4 ■ . ..	;
9l<f» -J4SU.
>.»r • • ' »uiai JU1" **»*» -
»
SJ ytv
m« '	A ■
iu ■ **t s. *. r
• - latet!.
»nut —	— .a«	i a
-*•». i	— .. 'me um	-
uw> .i Jc?	jrwtw ui; — . . •: •	- v if rr
- .ijitiui - — 1CUB caum* mi

	
	---- MMt i ili- na m
	
	
	liMHl »lil
	

iTT!
»UŠLA.
t
m
" i ■ jf
t«	M*	'M	
t«		IU«3	(7 »
* m *
m»i
:moavjrase ~nt».
—-.tj.; cjekto . aano
Uf«? - "Ml.
-n>iwi . s*«	; i ■■■*
mutum t >n M na *»t '•**» * . » ■»««, -i
iti* •	-TU..M	- tU i
reH ««>	«r-r«a -	--
i« • a-	--vrtu	—	u
*	uram tU;:.
'Wtf '.—rt* _ —k t
t9n
. i i <£SSLEH i
"J2CK
•^isrraia
rn	—rr-
HI jitill
1»mw« ter?
J .TJ*«*,
K'
i/TCTi a I!II B m ]
iirp - —*
JRi« i isn j; . n
-t - 58.
iO. J

jfll
a

j-a
pyna. ^ ■mn <ai» mu i
m. -..a r8
n. i -	.. .
SUi. . - . i^.." . .i,
ji* a. l *n»
hrmiiiu'1 mi sa mmmm
. 3 A i
		
T T ~		"JT3
ifti. a- I t - i
i iN "-u
V"
no. u. U- J
ta i.
> »T«, j
: ^ l . d-a. i
S
J » O « t» 00 IO 4 5>l 1-
S & 3' 'S
cc r- p (M oo m ^ m «
>0 O h m
i) H
X
::?
h
©
3
S ^ to
8
rt ri cd rt ij rt
d, o, a o. a rt cj ct rt cj
iO (M (M O
S
*» ® "2 = i & £ £ 2 S S 2
H H V C S H
iS!
za kmetijstvo in vinorejo!
nijnovejSft sestava v raznih velikostih.
Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatižne stiskalnice za zeleno pičo
Mlatilnice, čistilnice in vitaia, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje.
Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevanje gratls in franko.
Razprodajalcom najugodnejši pogoji.	(10—2)
F" Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo, ms
			
govuvs	: x iz 1 z x x 1 1 1 x x x 1	t 1 izzzzzzrz	zzzzziz:::
J. PSERHOFER-ja
M goli.
itotjfiT i uuiiiivr riirja na Dnnajl,
1.9 Hingersti-asse ^tev. 15.
Kri ^iKttliio kroglico, poprej univerzalne krogljice imenovane, zaslu/.ijo po vsej pravici poslednje ime, ker je v resnici premnogo boleznij, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni maie zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Škatljica s 15 taoimi kroglicami stane 21 kr., 1 zavoj
s 6 ikatljloami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, slane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 8 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev i) gld. 20 kr. (Menj nego jeder) zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da sc zahtevajo izrecno
■-■■«» f«* m-	Ic vldiMtilne	j ■
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovnera navodilu za rabo ime J. Pserhofer in sicer v rudečl barvi.
Balzam za ozebljine j. Pserhoferjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. Steklenica 50 kr.
Američansko mazilo za protin i gid. 20 kr.
Prašek proti potenju nog škatiji ca 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam Za gUS0 llakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice)
Angleški Čudežni balzam steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr. Fijakarski prašek proti kašlju itd., škatljica 35 kr„ s frankovano pošiljatvijo 60 kr.
Tannochinin-pomada f-gfd"erhoforJft'najboljše 8red8tvo za pospeševanje rasti,
TT •	,	prof. Steudela, domačo sredstvo proti ranam, oteklinam itd., lonček 50 kr., s
Univerzami OD11Z j^nkovano pošiljatvijo 75 kr.
TT .	1	v* im „ „„i A. W. Bullrioh-a. Izvrstno domače zdravilo proti posledicam slabega
Universalna čistilna sol	škatljica 1 gw.
Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-macovtične specijaliteto in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbi na zahtevanje točno in cenfi. -Pošiliatve pa pošti izvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa proti povzetju. - Ce se denar naprej pošlje (najbolj po poštnej nakaznici), jo poštnina dosta nižja, nego pri posiljatvam s povzetjem.	(U-5)
Navedene špecijalitete dobijo se tudi v Ljubljani pri lekarnarju O. Pioooli-Ju.

las, škatljica
Deželna lekarna
Ludovlka
v LJUBLJANI,
priporoča prečast. gospodom du-poskušeua in po najboljših pred-
pri Jariji Pomagaj"
u
t m
Mestni trg št. 11,
hovnikom in p. n. občinstvu svoja pisih pripravljena zdravila, kot:
Prašek za Ščurke. Škatljica 30 kr. Rudeči dunajski sok zoper kašelj. Stekl 40 kr. Ruska inažu za ozeblino, jako dobro sredstvo. Lonček 40 kr.
Salicilno kisla ustna voda. Stekl 50 kr. Salicilno kisli zobni prašek. Škatljica 30 kr. Sirup Iz planinskih zelišč proti kašlju, hripa-vosti, pljučnim boleznim itd. napravljen iz pravih planinskih zelišč. Stekl. 50 kr., duc. 5 gld.
Strup za podgane, najmočnejše sredstvo. 20 kr. Strup za stenice. Steklenica 40 kr. Tinktura za rast las. Steklenica 60 kr. Tinktura za kurja očesa, bradavice in trdo kožo. Stekl. 40 kr., »/» duc 2 gold.
Univerzalni jedilni prašek, izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju sploh jako priljubljen. Škatljica z navodom rabe 50 kr.
Univerzalni zdravilni obliž (flajšter) zoper vsakovrstne rane, vnetje otekline itd. Škatljica 30 kr.
Ustna voda dr. Duflos-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. 60 kr.
Voda za člščeuje obraza, pege, ogrce, grinte in druge nečistosti kože. Stekl. 80 kr.
Zobne kapljice. Stekl 10 kr., duc. 90 kr. Zobni prašek po dr. Heiderji z dodatkom sali-cilno-kislega natrona je jako priljubljen. Škatljica 30 kr.
Železnato klueško vino pokrepča želodec. Cena butelji I gold. 20 kr.
Železnato salo iz kitovih jeter najboljše vrste, za krepčanje slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl. 60 kr.
Želodčne kapljice Marije Pomagaj Napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog Brezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere imajo lastnost vsakovrstne žeio-dečne bolezni ozdraviti. Stekl. 30 kr., duc. 3 gold.
Medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, parfumi, itd. vedno v zalogi.
Živinska zdravila. "•HJ
Homeopatlčne kaplice za prašiče zoper vse pra šičje bolezni. Stekl. 30 kr.
Prašek za prašiče po poskušnjah potrjen proti perečemu ognju, vraničnemu in pljučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr.
Konjski cvet za utiranje udov, trganje, oteklino, spahnenje sipe na kolenu. Stekl. I gld. Liter 2 gold.
Poskušeni konjski prašek. Zoper vsakovrstne konjske bolezni. Ako se konju vedno po malo daje tega praška, obvaruje se ga čestokrat nalezljivim boleznini. Zavitek 50 kr.
Poskušeni mlečni iu goveji prašek. Ta prašek je skuseno čistilo krvi ter izganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr. _	P»sJe krogljice proti pasjim boleznim. Škat. 50 kr.
Homeopatičnn lekarna. Deželna lekarna pri »Mariji Pomagaj" je, kakor znano, najprva in najstarejša homeopatična lekarna na Kranjskem. Napravljajo se te zdravila iz posebne dobrote in čistote ter najtočneje. Isto tako se dobe vsa zdravila po receptih napravljona, vedno sveža in najboljše vrste. Po pošti se vsak dan dvakrat razpošilja
Cenik pošljem, ako se naroči, gratis in franko, v katerem je še veliko več in bolj natančno popisanih zdravil. Prosim vljudno, me p. n. občinstvu priporočati,
Angleški čudoviti balzam, 1 stekl. 10 kr., duc. I gold., 5 duc. 4 gold.
Aromatičui tobačni prašek, glavo krepčajoče sredstvo. 1 stekl. 20 kr, duc. 2 gold.
Bastlerjeve kapljice zoper kolero, občno znano branilo proti koleri, kolerinu in koliki. Stekl. 35 kr.
Cvet zoper gušo in napeti vrat. Stekl. 20 kr., duc. 2 gold.
Cvet zoper luskine, najboljše sredstvo za odstra-njenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. Cena z navodilom rabe 80 kr.
Cvet zoper protin in revmatizem za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodisi akutnih ali kroničnih. Cena steklenici 50 kr. duc. 5 gold.
Dorševo ribje olje najboljše baže, katero jedino zapisujejo zdravniki proti kašlju, škrofeljnom itd. Mala stekl. 50 kr., velika 90 kr.
Eilzabetna ustna voda, Stekl. 50 kr.
Frmnceva zdravilna esenca, proti boleznim v želodci in na jetrih, mrzlici itd. Stekl. 10 kr., duc. I gold., 5 duc. 4 gold.
Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 50 kr. in I gold.
Grenko, tudi želodec krcpčujoče vino, iz naj-zdravilnejših gorenjskih rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr.
Iforstova voda za oči proti unetim očem, njih kataraličnim afekcijain. Cena stekl. 50 kr., duc. 3 gl.
Kapljice za bledične, dobro sredstva proti pomanjkanju krvi. Stekl. 40 kr.
Kapljice za krč, neprekosljive, 36 kr., duc. 3 gld.
Kapljice zoper mrzlico. Stekl. 30 kr., duc. 3 gold.
Kineška pomada pospešuje rast las. Lonček 50 kr.
Kri čistilne krogljice proti vsem boleznim, ki od želodca prihajajo. Cena škatijici 21 kr., zavitek s 6 škatl. in navodom rabe I gld. 5 kr., 6 zavitkov 5 gld. 25 kr.
Kri čistilni čaj Ktillerjev. Majhen zavitek 75 kr., velik I gold. 30 kr. z navodom rabe vred.
Krogljice za bledico dr. Blaudu (pocukrane) proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). Škatljica velja 60 kr.
Krogljice za trakulje, gotovo sredstvo proti tra-kulji. Cena z navodom 2 gold.
Malaga-vino najboljše vrste za prebolele. Stekl. 'It litra 60 kr., >/i litra I gld. 20 kr, liter 2 gld. 20 kr.
Marijluo-celjske kapljice, slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Steklenica 20 kr., duc. 2 gold., 5 duc. 7 gold. 50 kr.
Maža za gušo, lonček 35 kr.
Maža za kile, za vsakovrstne tudi zastarane I gld.
Obliž zoper kurja očesa, Luzerjev 60 kr., ravno tak od mene le 40 kr.
Pagliano-sirup, pravi iz Florencije, varuj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold.
(17)
Z velespoštovanjem
Lud. Grečel,
lekar.
Izdajatelj: M. Kolar.