izhaja vsaki tore* in eoboto. Ako pade »a ta dneva praznik, dan poprej. üredniätvu se naha|a v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor )e naslavljati pisma. SeftanbJrana piwna se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. H'lhopiHt dopisov se ne vračajo % TELEFON št. 201. .Gortea* stane na kto 10 K, i* pol let 5 K, za četrt leta 250. Cpravnistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" alica Vetturlni it. 9. I* OglftM se plačuje od tveterostopne petH vrste po 14 vin., za večkratm natis primeren popusi. PoHam«*?ne ttevilkt* stanejo 8 vin. in ae prodajajo » raznih gontkih trafikah. St. 69. V Gorici, v torek dne 29. avgusta 1911, Lcto XIII. I Razmofrivanja o načrfu občinskega vol. reda. Piše deželni poslanec dr. Stepančič. (Dalje.) Načrt n a Š e g a volilnega reda nam dä na vprašanje, kdo ima pravico voliti, sicer kratek in točen od- govor, toda gospoda čitatelji na] sodijo, ni li glede nizkih zneskov rentnega- in osebno dohodninskega davka, preveč ugoden. ToČka 2. §.a 8. načrta določa nam- reč tozadevno: V stznamek volilcev se vpišejo davkoplačevalci v navzdol- nem redu po letnem znesku v občini plačanega neposrednega davka. — Zadnjih pet dvanajstink teh volilcev tvori glasom § 9. St. 3. tretji volilni razred. Naš načrt ne dd tedaj nikake pred- nosli onim volilnim opravičencem, ki placu'ejo zemljiški, hišni odnosno občni pridobninski davek, nad onimi, ki plačujejo n. pr. le rentni odn. osebno dohodninski davek. Isto tako ne dela nikake razlike med volilnimi opra- vičenci, naj plačujejo občinskim dokla- dam podvržene davke ali ne. Po načrtu ima vsakdo volilno pravico uže v tre- tjem volilnem razredu, če plačuje ludi samo najnižji osebno dohodninski odnosno rentni davek. Občana, kateri bi plačeval n. pr. samo 7 K 20 vin. osebne dohodarine, moralo bi se po načrtu vpi- sati v seznamek volilcev in bi imel volilno pravico — ne glede na to če, odnosno koliko časa biva v občini — v razmerju plačanega zne- ska v tretjem volilnem razredu, in sicer tudi pred volilci, ki plačujejo realne davke. Temeljem zakona za Dolenje- A vs tri js ko bi dotičnik ne imel v prvih treh razredih nikake volilne pra- vlce, ker ne plača več od 20 K nepo- srednega-, med zemljiški-, hišni-, odn. pridobninski davek ne spadajočega davka. Glasom zakona za večje občine na Predarlskem bi tudi ne imel iz gonnavedenega razloga volilne pra- vice, pač pa glasom istega zakona za manjše občine, kateri .določa za slične davke plačilo zneska 50 K ali ma n j o d 50 K, to pa iz razloga, ker ta zakon ne pozna splošne kurije. — Vendar bi moral dotičnik v tern slučaju redno bivati v občini n a j m a n j uže dve leti in bi volil, ker bi ne bilupisanv seznamek volilcev, v tretjem volilnem razreda za davko- plačevalci realnih davkov. Po zakonu za Kranjsko bi se dotičnika, ker ni od njega plačana vrsta davka podvržena obč. dokladam, tudi ne vpisalo v seznamek volilcev; glasom določila § 15.c št. 4 bi pa tudi v dru- gem volilnem razreda ne imel volilne pravice, ker ne znaša plačani znesek 20 K. — Kar se tiče rentnega davka gresta volilni red za Kranjsko in naš načrt pa celo tako daleč, da dovoljujeta volilno pravico v drugem odn. v tretjem volilnem razredu tudi onemu. ki plačuje odnosno ki bi plačal samo 2 v i n a r j a takšnega davka. To je menda vendar ne- koliko odveč, posebno sedaj ko imamo odnosno ko vstanavljamo četrti razredl Prepuščam Čislanim Čitateljem, da si temeljem sličnih primerov sami pred- očijo, do kakšnih praktičnih posledic se pride, ako se vzame podlago to ali ono od v govoru stoječih določb, in naj po- tem sklepajo, katera navedenih dolocb bi odgovarjala najbolj našim razmeram. Važno ulegne bit! vprašanje, iz kakšnega vidika so se postavili na- vedeni zakoni, na tako različna stališca, in zakaj hoče. naš načrt, ne dabisledil tozadevno uže obstoječim zakonom, ustvariti zopet nekaj novega ? So morda bile posebne krajevne razmere pri tern merodajne, ali pa so navedena navskrižja le navidezna, tako da imajo morda vendar vsa določila neko skupno jedro? Kar se tiče zakonov za Dolenje- Avstrijsko in Predarlsko je jasno, da sta hotela dati onim volilnim opravičencem, ki plačujejo zem'jiski, h i š n i odnosno pridobninski davek, prednost pred onimi ki piačujejo ostale neposredne davke, kajti priznavata jim voliino pravico v prvih treh telesih po viso- kosti plačanega davka, in sicer v / s a- kem telesu na prvem mestu. ne da bi bilo določeno, da morajo bivati v občini in ne da bi bil določen kak naj- manjši znesek, katerega morajo plačevati. Drugače duločbe veljajo glede onih davkov, ki ne spadajo med goriimenc- vane, t. j. za rentni. osebno dohodninsKi, za davek javnemu polaganju računov podvrženih podjetij in glede davka od plač višjih uradnikov posebnih zavodov. Kakor užezadnjič povedano, veljajo za te davkoplačevalce strogejše zahteve glede časa bivanja v občini — vsaj dve leti — in glede visokosti v občini vsaj eno leto predpisanega davka, ki mora biti — izvzemši v manjših občinah na Predarlskem — višji od zneska 20 K. Temeljna misel, na kojej slonita navedena zakona. utegne biti, da se mora v prvi vrsti upoštevati one davko- plačevalce, kateri imajo v občini nepremakljivo premoženje alj kak obrt in sicer zaradi tega, ker imajo ti davkoplačevalci večji i n t e- res na občinski upravi in na dobrem občinskem gospoda r- stvu, kakor oni, ki plačujejo n. pr. sa- mo mali rentni- ali osebni dohodninski davek, ki nimata prav za prav z občin- sko upravo — vsaj neposredno — ni- kakega stika. V zakonu za Kranjsko invna- šem načrtu ni lahko najti kake to- zadevne načelne podlage, posebno pa ne v prvem zakonu, glasom kojega je odvisen upis ali neupis v seznamek volilcev od plačanja ali neplačanja občinskim dokladam podvrženega davka, da-si so itak — izvzemši osebno do- hodninskega davka in onega od višjih službenih plač javnih odvetnikov § 75. obč. reda — vsi drugi neposredni davki podvrgljivi občinskim dokladam. Za naš načrt se bo morda navajalo, da se je huteloznjim povzdigniti pojem osebne individualnosti. Po mojem mnenju se je pa v bistvu to zgodilo le glede četrtega razreda, s katerim sebom posebej bavil, nikakor pa ne v prvih treh razredih, kjer je uvrstitev davko- plačevalcev bistveno še vedno odvisna od visokosti plačanega davka, ako ravno se je napravilo osebnim davkom neko koncesijo. KarakteristiCno dejstvo je ludi, da volijo po vseh treh uže obstoječih zakoni h davkoplačevalci v tozadevnih volilnih razredih pred takozvanimi pri- viligiranimi osebami. Tudi to dejstvo bi odgovarjalo gori izrečeni temeljni misli, katti tudi za to vrsto oseb velja, da običajno ne morejo imeti onega direkt- nega zanimanja za občinsko gospodar- sUo. — Le naš načrt se je zopet postavil tozadevno na zastarelo stališče in hoče dati priviligirancem v seznamku in dosledno v prvem volilnem redu prvo mesto. Mimo grede bodi omenjeno, da je naš načrt tudi glede volilne pravice učiteljic zaostal za kran sko deželo. Končujoč s tern razmotrivanja o prvih treh volilnih razredih, mi pride nehote na misel ne davno od tega na sestanku v Buzetu, od isterskih dijakov napravljeni — ravno na Buzeščini pa napram Slovencem skrajno nehvaležni — izrek: „Istra Istranom"! Predno preidem k novi načelni misli načrta. zadevajoči četrti volilni raz- red, zakličem tudi jaz kompeientnim faktorjem: Občina-občanom! in in sicer občanom v ožjem posebnem pomenu besede, t. j. takšnim osebam, katereso tesno spojene z o b- čino, tako da se more od njih s sigumostjo pričakovati, da bodo imele vedno pred očmi — bodisi kot volilci, bodisi kot izvoljeni — le korist in dobrobit občine. To bodi zvezda voditeljica pri določitvl volilne pravice za tretji razred! — Navdušenje za razširjenje volilne pravice naj sega samo do rneje, do katere se ni bati, da bi trpele občinske koristi Ubijalka svojega saclü. Priobčil Josip Balič. »Do jutri ne bodem živa; Oh, meni je grözno hudo!« Levstik. Za časa slovečega pripovednika, našega rojaka o. Ivana Svetokrižkega, je živela v slovenski deželi deklina, ki je bila pregrešno znosila. Iz prevelike sramote pa je neumnica to skrbno pri- krivala do konca. Boječa se svojih ro- diteljev, porodila je na skrivnem ter otročiča zadavila brez sv. krsta. Mrtvega je vrgla v deroči potok. Pa glej! Že prvo noč po tern strašnem zločinu, zaslišala je v svoji sobici nedolžno detece, ki je z žalostnim tužnim glasom neprenehoma takole vpilo: „Ah, ti neusmiljena, ah, ti pre- grešna moja matil Kaj si mi vendar storila? Ali morda nisi vedela, da me nekrščenega za vselej pahne? izpred obličja Božjega? Sem bil mari jaz kriv tvoje sramote, da si me brezsrčno za- davila ter me tako pripravila v takoSno neizrekljivo škodo?" Tako je nedolžni otročiček milo zdihoval in tožil celo noč, a slišal ga hi drugi, razen matere same. Ni se bilo dobro še zdanilo, ko vstane nesrečna mati ter vsa zbegana in obupna steče k osodepolnemu po- toku z mislijo, da skoči notri in utone v globokej kalini. Pa jedva se je bila nekaj korakov oddaljila od hise, kar zasliši zopet glas svojega otroka, ki jo nevidno za krilo poeuka ter na vse grlo zavpije: „Ah, prekleta mati, ali veš, kaj si mi storila?" Kakor besna zdirja na te besede nezakonska mati ubijalka k potoku, da plane notri. Ali v istem trenotku na- stane silen vihar ter jo z močjo vrže nazaj. Poskuša vdrugo, poskuša vtretje, a vsakikrat jo vihar nazaj telebne. Vsa zmotjena in onemogla se vrne domü. Pa otrok ji še ne dä mini, kajti vsako toliko jo poeuka za krilo opo- čitajoč ji storjeno mu krivico. Nesrečna mati vzame zdaj strup, pa tudi ta ji ne škoduje. Otrok pa jo, kakor prej, tako poslej čestokrat nadleguje, da včasih kakor vstekla preklinja dan in uro svo- jega rojstva. V tem neznosnem stanu, v tem neprestanem nepokoju, preživi reva celih trideset let. Iz prevelikega strahü in neumestne sramežljivosti, prikrivala je neumnica svojo pregreho tudi pri spovedi, zato pa se tudi ni mogla nikdar umiriti. Po tolikih Ietih nepokoja in ne- mirne vesti, prisije ji vendar enkrat žarek upanja. Slišala je namreč zgo- vornega o. Ivana, kako prisrčno, kako ginljivo je govoril o neskončno velikem usmiljenju ßozjem. To jo osrči, da sklene obtožiti se svoje hudobije. Vsa objokana in skesana odkrije samemu o. Ivanu svojo nemirno vest. In, ko se vsa potrta v ponižni spovedi oprosti svojega dolgoletnega, mučnega bremena, vzdihne iz dna srea, rekoč: „Bog bodi zahvaljen! Do zadnjega diha hočem delati pokoro za svoje hudobije, vas pa, duhovni oče, prelepo prosim, da izvolite ta dogodek v pridigi obja- viti, deklinam in ženam v svarilen izgled." O. Ivan je to tudi storil*), go- tovo ne brez velike dušne koristi svojih poslušalcev. Bog daj, da bi tudi te vrstice pripomogle k dobremu vspehu opozarjaje neprenehoma dekleta in žene na peto in šesto Božjo zapoved: „Ne ubijaj, ne prešestvuj 1" ¦) Glej Ivanovih pridig II. zvezek str. 360. Srce\ ki čisto vest imä, Je polno slada rajskega; Nečista vest pa vedno skli, Pokoja nima dni, noči. * * * Dostavek. Kako so nekdaj deto- morilke kaznovali, nam pove o. Ivana sovremenik, župnik nhenberški, Matija Trošt. On piše v dotični mrtvaški knjigi str. 14 o neki Elizabeti Koradin, ki je bila pregrešno znosila in porodivši svoje dete umorila. Zaradi tega je bila obso- jena k smrti. Kazen so zvršili dne 12. marcija 1. 1714. očitno na javnem trgu („in publico foro penes numellas", po- tem, ko je bila po skesani spovedi okrepčana se sv. popotnico. In sicer so ji glavo odsekaii med zvonenjem vseh farnih zvonov (torej tudi onih pri pod- družnicah) ne izuzemši grajskega wmo- lofeca."*) Trošt končuje svoj pis z be- sedami: „obtruncatum cadaver sit vi- vum speculum et horror, ne amplius Divina Majestas oft'endatur." Danes je seveda v tem obziru precej drugače; kolikor manjša pa je kazen na tem, za toliko večja bo ona na onem svetu. *) Molofec — malifek je Rihenberžanom grajski zvon. ki je po ustnem izročilu k smrti obsojpnim aii v ječi umrlini, prvi zapel mrtvaško pesem. vilu k „Muzejskemu društvu" kot člani, kajti le ako bo društvo tudi gmotno podprtö, mu bo mogoče doseči svoj vi- soki kulturni cilj. Članarina znaša le 4 K letno in naj se pošilja ali g. pred- sedniku, c. kr. prof. A. Gwaiz u, ali pa 1. blagajniku, c. kr. post, kontrolorju 1. Dietzu — oba v Gorici. Člani „Muzej- skega društva* dobivajo tudi list „Car- niolo", ki ga izdaja „Muzej. društvo za Kranjsko1* o znižano ceno in sicer za , 4 K. - 0 d b o r. „Piooolo" hujaka dalje. Hujskari] v „Piccolu" proti tržiškim Slovencem ni še konec. V nedeljski številki se je spravil na vodstvo ladjedelnice in črni predstojnike proti viSjim. Navaja, da je bilo v petek sprejetih v delo v ladje- delnici nanovo 11 Slovencev, v soboto pa Irije mizarji. Dalje poroča, da bo- deta v kratkem sprejeta dva uradnika Slovenca, laški delavci pa da se od- slavljajo. Če je to res, potem si dajejo Lahi slabo spričevalo, kajti znano je, da vodstvo ladjedelnice sprejema pridne, ubogljive, zveste in poštene delavce ne- oziraje se na slovensko, laško ali nemško narodnost le teh. Laških de« lavcev noben ne podi iz ladjedelnice. Zoper draginjo. — V boju zoper draginjo je juzna železnica privolila, 50- odstotni popust za dovoz mesa, zakla- nih živali, živih rogatih živali, telet, prašičev, ovac in koza v mesta Dunaj, Dunajsko novo mesto, Gradec, Maribor, Celovec in Inomost pri transportih na daljavo najmanj 100 km. Kje je pa naš municipij, da se ne gane? Oena goveje žlvlne in naši me- sarjl. Pred par dnevi je set neki po- sestnik k znanemu mesarju ponujat par opitanih volov. Ko sta prišla v po- govoru na ceno, je opomnil mesar po- sestnika, da je padla cena pitani živini zadnji čas.za kakih 15 odsto. In res dokazal je tudi zadnji semenj sv. Jer- neja, da je cena goveje živine kakor tudi prešičem znatno padle. 0 tern so se prepricali vsi oni, ki so na zadnjtm semnju živino kupovali ali pa jo pro- dajali. Pri vsem tern pa prodajajo me- sarji meso še vedno po neizrnerno vi- sokih cenah in nele da ne mislijo od teh cen odnehati, marveč groze celo, da bodo s cenami poskočili. Vprašamo: Ali ni res sredstva proti takemu po- stopanju in ali ne mislijo poklicane oblastl poseči v to zadevo? Strah pred kolero? — V noči od nedelje na pondeljek je napadla gimna- zijskega slugo F1 e i s s a, stanujočega v ulici sv. Klare, huda driska^ spremljana z bljuvanjem in s hudimi krči, torej z vsemi znaki kolere. Šli so klicat zdrav- nika. Zvonili so pri enem, pri drugem, pri tretjem zdravniku, ali vse zaman. Noben nislišal ali ni hotel slišati zvonca, dokler niso prišli do dr. Morpurga, ki se je takoj podal k bolniku ter ukrenil kar je vedel in znal. Driska z bljuva- njem je nadaljevala celo noč in tudi včeraj predpoludne. Zdravnik dr. Mor- purgo je naznanil slučaj mestnemu fi- zikatu ki je odredil potrebno, da se je bolnik izoliral, in postavili so na hišna vrata stražo. Hkratu se je raznesla po mestu govorica, da je Fleiss zbolelza ko- lero ter provzročila mnogo razburjenja. Včeraj zvečer so hoteli nekateri uže ve- deti, da je Fleiss umrl, kar pa ni bilo — hvala Bogu — res, in Fleiss se da- nes uže prilično dobro počuti. Torej nič kolera, marveč le driska, nastala more- biti vsled zavžitja kake slabe pijače, najbrže piva. Pri tej priliki bi bilo opa- ziti, da se naša mestna zdravstvena obast premalo briga za javne lokale, krčme, gostilne itd., v katerih se opaža semtertja grda nesnaga. Posebno kar se tiče izmivanja kozarcev za vino in pivo se vidi v raznih lokalih, da jih izmivajo cell dan v eni in isti vodi, ki pa ni več podobna vodi, marveč — naj naravnost rečemo — gnojici. Torej nekoliko več pa- žnje v tern pogledu bi mestni zdrav- stveni oblasti toplo priporočali. Dobe se pa tudi pivotoči, ki postrežejo semtertja goste s takozvanim „Hanzlnom", t. j. s pivom, ki se odceja pri točenju, h kate- remu prilijejo tudi ostanke piva iz raz- nih kozarcev. Ako bi se prišk takemu početju na sled, potem bi morala zadeti dotičnika najhujša kazen, namreč od- vzeta bi mu morala biti takoj pravica točiti pivo, saj je vendar znano, da je pokvarjeno pivo najhujši strup za člo- veški želodec. Poroöllo o oŽ j i in pom nožen i seji c. kr. okr. šolskegasveta sežanskega dne 14. in 16. a v- gusta 1911. — Overuje se zapisnike prejšnjth sej. Sklene se predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu vdefinitivno imenovanje sledeče: Antona Merviča, nadučiteljem v Povirju; Ivana Benkota za Štjak; Josipa Macarola za Toma- čevco; Josipa Pahorja za Sežano; Va lentina Trčona za Volčjigrad; Ivana Furlana za Temnico; Mileno Žagarjevo za Lokev; Ano Macarolovo za Sežano. Učitelju Stanku Vičiču se podeli tri mesečni dopust. Prošnjo uč. Ivana Bana v Divači za vpokojenje se sklene priporočiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Premesti se PeČka Avgusta provi- zorno iz Branice v Sežano; Ipavca Her- inana iz Sežane v Štomaž; Fakina Vinka iz Nabrežine v Branico. Imenuje se Silvestra Caharijo iz Orleka prow vod. v Divači in Josipa Štreklja prov. vod. v Komnu. Na novo se namesti ab- solv. učit. kandidate: Sardoča v Komen. Pečenka v Nabrežino in Mayerja v Or- lek. Ker sta ostali še dve mesti nepo- polnjeni, ker ni bilo kompetentov, se pooblasti predsedstvo, da imenuje, ako se prosilci oglasijo. Glede sole na Brjah pri Gorjan- skem se jo sklene otvoriti, kadar za- zida občina Sol. stavbo po danem na- črtu. Poročilo o zgradbah šolskih po- slopij na Misličah in v Gorjpnskem se vzame na znanje; enako o priretlbi Sol. poslopja v Nabrežini. — Na poročilo dekanijskega urada v Tomaju, da bo v tomajski dekaniji birma, se sklene o tern obvesliti šol. vodstva. Učiteljici roč- nih del v üabrovici, gdč. Vrčevi se po- veri pouk ročnih del tudi na šolah v Tomačevci in Kobljeglavi. ^la dopis žu- panstva v Komnu, ki odpoveduje v na- jem dano šolsko sobo se sklene držati se tozadevne pogodbe. Na dopis g. ku- rata Čargota iz Nabrežine, ki želi imeti več kakor podeljenih mu 80 Kzakonite nagrade za pouk verstva, se preide na dnevni red. — Dovolijo se razne po- prave šolskih stavb; za poprave v Što- mažu pa se sklene poslati tja stavb - nega mojstra, ki naj o potrebah poroča ; za poprave v Rodiku se pooblasti člana g. Antona Muho. Na številne prošnje tovarišev za premeščenje se sklene raz- pisati vsa provizorična mesta. LJudske sole na deželizačno svoje šolsko leto v petek dne 1. septembra. Izpred sodišča. — Te dni sta se morala zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem brata Anton in Štefan Žbogar iz Kanala. Ob- tožena sta bila, da sta dne 29. decembra 1. 1910 in dne 5. januvarja t. 1. pose- kala in prodala les, ki je bil lastnina g. M. Zega. Gosp. Miha Zega je namreČ kupil na dražbi gozd imenovanih dveh bratov za znesek K 8900. Obsojena sta bila vsak na 14 dni zapor.i. Kradll so kokoil na debelo — iz Kostanjevice na Krasu se nam poroča, da je lansko leto in letos zmanjkalo raznim posestnikov do 100 kokoši. Ta- tov pa le niso mogli dolgo časa zasa- čiti. Tudi se je vedelo, da morajo biti kurji tatovi domačini, da jih pečejo in obirajo v domači občini. Konečno pa se je vendarle posrečiio orožnikom in dru- gim, da so zalotili še precej številno domačo tatinsko bando, ki se je ma- stilo s putkaml. Povečini so ti le junatoi taki, ki nimajo kaj zgubiti. Pred nekaj dnevi so se morali zagovarjati pred so- diščem. Putikam so sicer le-ti zavijaii vratove, a one so te tatinske tiče spra- vile po 14 dni v zapor, kjer se bodo mastili z ričetom. Domačini upajo, da bodo njih putike sedaj varne pred dvo- nožnimi podlasicami. Grozdje Je kradla 15-letna Karo- iina Peršolja v Gorici. Zaradi tega je bila naznanjena. Cerkev so okradll v Levpl. Dne 119*. t. m. popoludne jelevpski cerkovnik Andrej Skok opazil. da mora biti nekdo v cerkvi. Podal se je notri in zagledaj tatu, ki je kradei iz tabernaklja sveto posodo. Ko je tat zagledal cerkovnika, je pobasal ukradeno in tekel proti Avčam. Ljudje so tekli za njim, a zviti tat jim je kmalu izginil izpred oči. Cer- kovnik je spoznal tatu v osebi Ivana Juga, stanujočega v Trstu, a pristojnega v Koprivišče na Kanalskem. Tat je od- nesel dva keiiha in ciborij v vrednosti 135 K. Orožništvo ga išče. Automobilnl promet. — Cerkno- Sv. Lucija je pričel ta tedei. Automobil je last domačinov gg. Plemelj in Obid. Automobil odhaja iz Cerkna okoli 6. ure zjutraj in Una zvezo z brzovlakom proti Gorici in s prvim jutranjim os. vlakom iz Gorice. Vrača se praviloma ob 4. uri pop. Za Cerkljane je ta zveza naravnost neprecenljivega pomena. V Gradeža je kopališka sezona pri kraju. Tujcev je mogoce okoli 100. Večina hotelov je uže zaprtih. Letos so nekaterji hotelirji imeli več tisoč kron izgtibe. Mlad tatlö — V zadnji številki smo poročali, da je bilo ukradeno v Čehovičevi pekariji v ulici Formica nad 100 kron. Sedaj so tatu našli. Tat je mlad fant Rudolf Fabijan, stanujoči v ulici Orzoni, a pristojen v Bate. Sicer so aretirali več mladih fantalinov, a Fabijan je rekel, da pri tatvini ni imel pomočnikov. Denar pa je razdal drugim njegovim prijateljem. Pri njem so našli le še 9 K. niada tatiöa. — Zadnjič smo po- ročali, da so neznani tatovi ulomili v stanovanje g. Simčiča v ulici Leoni, pre- vrgli sobno opravo in odnesli brivno britev. Zlikovce je policija zasačila. Ti- le so: 11-letni Furlan France, 12-letni Piccolli France in 12-letni Marcello Maraž. Mladi tatiči so pred ključem. Oorlškl knjigovežki mojstri so si osnovali lastno društvo. Umrll so v Gorici od dne 18. do 24. t. m.: Na domu: 4-mesečna Peco- rari Beatrika; 1 dan stara Bändel Fijo- reta; 6-mesečni Bregant Ivan; 1 dan stara Zanaščkar Katarina; 1-letni Putrih Elbert; 71-letni Lusnig Ivan, učitelj, vo- ditelj; 72 letni Savorgnani pi. Fidvard; 22 letni Una Aleksander, zasebni urad- nik. - V ženski bolnišnici: 701etna Bufotin Katarina i/Renč; 71-letna UrSič Marija z Banjšic; 3 mesečni ViŽin Ru- dolf iz Gorice; 58-letna Gerbec Terezija iz Kobdilja; 70-letna TuŠar Katarina iz Prvačine. — V bolnišnici usniiljenth bratov: 44 letni Živic Ivan iz Opatjega- sela. — Bolnikov je v bolnišnici usmilje- nih bratov v Gorici 171, v ženski mestni bolnišnici 148. Zlat prstan se je našel. Dobi se ga na poiiciji Zlata. zapestnioa se je izgubila minulo nedeljo blizu gledatišča. Kdor bi jo našel, je naprošen, da jo prinese na policijo. Rassajadl. V noči od sobote na nedeljo so nekateri ponočni krokarji motili po mestu nočni mir. Policaji take nemirneže spravijo radi na varno. Zato so osem takih razsajačev privedli na policijo, kjer so se streznili. Seveda, ne ostane pri tern, ampak jih bodo še kje drugje podučili, da po noči se ne sme kričati po ulicah. Za predstojnlka v vodstvu kuril- nice na državnem kolodvoru v Gorici je imenovan višji strojni komisar v Pragi Oton Fried. Nemci na našem Predlla. — V li- stih čitamo, da je nemško šolsko dru- štvo „Südmark" kupilo na Predilu hišo. v kateri postavi krčmo. Nemški delavci se bodo na Predilu množiii, in nemine dolgo časa. ko bomo v listih čitaii, da se ustanovi na Predilu nemška sola. Kdor bo živel, bo slišal in čital. V oglejski cerkvi so se danes po- novno pričela dela raziskovanja starin. Nadaljevalo se bode izkopavanje, ka- tero se je vsled ukaza ministerstva Iansko leto ustavilo. Nov slnčaj smrtl sa kolero v Trstn. S parnikom „Bukovina" je te dni prišel v Trst nek turški potnik, ki je obolel za kolero. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer je umrl. Drugi potniki so morali biti na opazovanju v tržaški kvaranteni 5 dni. Kolera v Itallji. — Iz Chioggie poročajo: Umrljivost na koleri obolelih je zelo velika. V bolnišnicah je nad 2t)0 bolnikov. Vodovod. ki je okužen so za- prli. Prebivalstvo prireja procesije, ki se jih udeležujejo bogatini in reveži bosi in odkritih glav. V okuženih krajih ob jadranski obali grozno gospodari kolera, ker manjka zdravnikov in higijeničnih odredb in naprav. Štrajk tramvajskih uslužbencev je v Trstu končan. Zrafeoploveo Zablatnlk. InženirZa- blatnik je absolviral od Nižjeavstrijskega razpisani polet skozi deželo ter si pri- boril s tern 20.000 kronsko darilo. Svedrovcana delo. — V Trstu so minulo nedeljo ujeli dva svedrovca v menjalnici Bollafijevi v ulici Sv. Antona. Svedrovca sta udrlo v menjalnico ob 4. uri zjutraj in bi lepo delala celi dan v nedeljo, kajti ob nedeljah je menjalnica zaprta. A slučaj je hotel, da je Bollafijev sin v soboto nekaj pozabil v menjalnici in je šel v nedeljo po to reč. Ko je od- prl okno, je zagledal delavca svedrovca v menjalnici. Seveda so ju aretiraii. Svedrovca sta imeli pri sebi mnogo jedi in pijače, ker sta nameravala „delati* celi dan. Plen bi bil dober, kajti v me- I .¦L.<>llg>l V manufakturni trgovini TEOD. HRIBÄR V 60RKI imwwiiMm (prej „Krojaška zadruja11) ^^^u^m^ se dobi najboljše platno ia bombaževiaa za pe- rilo, brisalke, namizni prti, serviete, žepni robci itd. GENE SOLIDNE. To utegnebiti sedaj — glede prvih treh razredov toliko bolj umestno, ker pride itak v Cetrtem razredu demokra- tično nafielo dovolj do veljav?, in je v tem razredu tudi volilna pra.ica onih oseb, ki plačujejo le malenkostne osebne davke, — ne da bi se jim dovolilo, da dvakrat volijo — dovoij upoštevana. (Pride še.) Suša. Letos je strasna sušol Da pride toplomer do 50—52° C. je to kaj nena- vadnega! Toda vročine so navadno v Arabiji, v Sahari in srednji Australiji. Poglejmo malo vročine in suše prejšnjih let. N. pr. leta 869. po Kr. bila je na Francoskem taka suša, da je bilo v>e polje vnifieno. Vsled tega nastala je taka lakota, da so se ljudje tu in tain drug drugega napadali, morili, spekli in jedli! Se umrli niso bill varni. Leto na to se je suša ponovila in zopet s takšno toplotc, da so kosci in ževke padali in umiraii pri delu. L 1083 je bila taka vročina, da so ribe poginjale. L 1135 posušile so se reke in stu denci in velikansko reko Rein na Nem- škem so otroci lahko prehodili. L 1137 je tu in tam vrofiine zem- ja gorelai Grozen strah! L. 1188 je strašne vročine voda vrela brez ognja. L 1288 so jajca v pesku kuhali. L 1464 so ljudje lakote umiraii; trume ljudi tekalo je okoli ter vpilo po živežu. Po potih ležali so umrli lakote. L. 1442 je bila od aprila do junija taka vročina, da so ljudje v srajcah ho- dili in delali. L. 1472 si na Ogerskem lahko pre- brel reko Donavo, tam, kjer plavajo par- niki. — L. 1615 je bilo posebno v Evropi nenavadno toplo; na tisofie his je zago- relo vsled vročine. L. 1644 je bilo tako toplo, da so celo v morju ribe poginile! 30. julija 1705 je bila v mestu. Montpellier taka oročina, da so se mo- rali ljudje skrivati v kletih, da niso po- mrli. Isti dan je večina trt zgorela - po- mrla. L. 1530 je vsled vročinesadje dva- krat rodilo, prvo o sv. Jožefi drugo v jeseni. 0 sv. Jožefi si dobil sad, kate- rega si hotel. L. 1718 je bila grozna vročina zlasti na Goriškem. Celih pet mesecev ni bi lo dežja Tisto leto je bila strašna lakota in strah. Strašna suša je bila tudi I. 1793. Zdaj sto let, 1. 1811, je bila tudi strašna sMša, vendar se je vina toliko pridelalo, da se ga je pilo po 2 krajcarja bokal! Letos pa kaže vse slabo in ne bo ne tega ne unega. Zraven tega žuga še boiezen irt vojska 1 In vendar se ljudje ne zmenijo veliko za to! Ob nedeijah in praznikih so polne krčme: vse pije in vpije! PoliHčni pregled. Državni zbor bo baje že takoj po 10. septembru skli- can. Vzrok temu je ta, da je sklicanje češkega dež. zbora otežkočeno, ker pri- prave za spravno akcijo dalj časa tra- jajo, kakor so to pričakovali. Baron Gautsch je Že skoraj končal vse pred- priprave za jesensko zasedanje. Tudi zbornični predsednik, dr. Sylvester se je izjavil za to, naj se zbornica tako kmalu skliče. Čebl, vlada in češko-nemška sprava. V Bili na Češkem je imel po- slanec Tobolka shod, na katerem se je bavil s stališčem čeških poslancev proti ministcrstvu ter proti češko nemški spravi. Tobolka se je bavil z minister- skim predsednikom Gautschem, ter rekel, da vidijo Čehi v njem političen talent, ki se odločno brani proti demagogiji. Gotovo je, da si Gautsch lahko iztefie velikih zaslug, če ne bo poslušal radi- kaino nemSkih glasov, ki so bili za Bienertha pogin. Vse izjave glede sta- lisča Čehov proti vladi v jesenskem za- sedanju so zgolj privatne izjave, konečno bo odločal o stališču Čehov le „Enotni fieški klub*. Glede ceško-nemške sprave pa mora stati vlada na staiišču, da sta oba naroda enakovredna in zaslužita enake pravice, sicer sprava ne bo mogoča. Oesarjeva odsotnost prl letošnjtb c*- sarskib vajah. „Berliner Tageblatt" porofia z Du- naja: Cesar Franc Jožef se na nujen svet zdravnikov ne udeleži letošnjih ce- sarskih vaj v Karpatih in jih bo vodil prestolonaslednik Presojanje velikega dela armade se zato izroči prestolona- sledniku, kateremu se tako razširi nje- gov delokrog glede na vojaške zadeve. Med sknpntm finančnlni mlnlstrom Bnrtanom in novim načelnikom bosanske deielne vlade generalom Potiorekom je nastal baje konflikt. Spor se je raz- vijal od tistega časa, ko je bil Potiorek imenovan za načelnika deželne vlade namesto generala Varešenina in je po- stal zadnje dni akuten, Med Burianom, ki je bil pred nedavnim časom v llidžik na letovišču, in Potiorekom je prišlo baje tudi do prizorov v hotelu „Bosna". Potiorek je takoj po prihodu v Sarajevo zahteval, da se morajo vse niti vladnega delovanja v Bosni zbrati v njegovi roki in da mora Sarajevo v resnici postati scdež bosanske vlade, ne pa da se vlada Bosna iz Budimpešte. V sarajevskih krogih so bili presene- čeni, da je VareSanin po razmeroma jako kratkem času podal demisijo, da- siravno je bilo znano, da je imel mno- go zaslombe v visokih krogih. Sedaj zatrjujejo, da je imel še Varešanin kon- flikte s civilnim adlatusom baronom Benkom, ki dosledno izvaja Burianovo politiko. Varešanin se je vpiral siste- matični madžarizaciji v Bosni, pa ni mogel doseči uspelia, ker so ga povsod ovirali. To je bil pravi vzrok njegove demisije. Potiorek je to vedel, pa je takoj pri prihodu pokazal, da noče biti samo za dekoracijo. Burianova avdien- ca pri cesarju je bila v zvezi s tem konfliktom Pravijo, da je sei Burian tožit Potioreka v Isl. Prvi predsednik portugalske republlko kraljevega rodn. Portugalci so izgnali kralja, a do- bra šala je, da je prvi predsednik por- tugalske republike, 75 letni bivši odvet- nik Arriaga in generalni državni pravd- nik, direktni potomec kralja Alfonza III. Z velikim sijajem in med streljanjern topov so novega predsednika peljali v palačo Belem. Zvečer so mesto razsve- tlili, Izvoljen je za 4 leta. Dobival bo letno 106.900 mark. Zopet izvoljen ne more več biti, Abdikaclja kralja Petra? „Večerni Novosti" poročajo, da se bo prestolonaslednik Aleksander zaročil z neko rusko princezo. Ruski dvor pa je dovolil v zaroko samo pod pogojem, da prosi kraljevič Aleksander za roko princeze kot kralj. Iz tega sledi, da se bo baje kralj Peter že v najkrajšem času odpovedal prestolu. Drobne polltične vesti. Tirolski namestnik baron Spiegel- feld v kratkem odstopi. — V Toplicah na Češkern je dal tamošnji magistrat odstraniti z nagrobnega spomenika češki napisrPritožba.kijebilaprotitemuuloŽena nanamestništvojebila ugodnorešena,fieŠ, da občina nima pravice prepovedati po- kojnikovim zaostalim, da postavijo raj- nemu spomenik. — V Karlovih Varih so v nedeljo odkrili cesarju spomenik. — Ogrski državni zbor bo najbrže razpu- ščen, ker ni upanja, da bi se s sedanjim poslovnikom rešila brambna predloga. — Na učiteljiščih v slovaških krajih se z začetkom šolskega leta uvede slovašfiina kot obligaten predmet. — Shod avstrij- ske nemške socialne demokracije se bo vršil dne 29. oktobra v Inomostu. Trajal bo 5 dni. — Avstrijske delegacije se snidejo, Se bo deloval ogrski parlament, v decembru na Dunaju. — Poljski ke- toiiški shod je začel zborovati v soboto v Przemyslu. Udeležujejo se ga vsi polj- ski škofje. — Francozi pomnože svojo mornarico. Zgrade 19 novih Dreadnauth, 8 križark in 76 torpedovk. — V Lova- nju v Belgiji se je vršil v nedeljo im- pozanten shod belgijskih katolifianov, katerega se je udeležila 100.000 glava množica. — Poroka nadvojvode Karola Franca Josipa s princezinjo Zito Parm- sko se bo vršila 4. oktobra. — Mini- sterski predsednik baron Gautsch pojde prihodnji mesec v Prago. — Domače in razne vesli. f Hobs. AloJziJ Tomslg. — V ne- deljo popoludne ob 5*15 uri je po kratki bolezni umrl v Gorici mons. Alojzij Tomsig, kapiteljski dekan. Predminuli teden se je podal vTrbiž na letovišfie, a ga je neki dan na cesti prijelo slabo. Na pomofi sta mu prišla dva vojaška zdravnika. Potem se je kmalu vrnil v Gorico. Predminuli pondeljek in torek je še maševal. V sredo je legel v po- steljo, iz katere ni vefi ustal. Bolehal je uže dolgo časa na srčni bolezni. — Po- kojnik je bil star 64 let. Gimnaiijo je obiskoval v Gorici in 1. 1869 je bil po- svečen v mašnika. Služboval je več let kot dušni pastir v Furlaniji, potem pa kot katehet v Gorici v raznih šolskih zavodih. L. 1898 je bil povzdignjen v kanonika in imenovan za kapiteljskega dekana. — Pogreb se bo vršil danes ob 6. uri zvečer. Svetila rnu večna lučl Pomanjkanje krme na Goriškem. Prejeli srno: Veliko pomanjkanje krme bo letos na Goriškem. Dobro bi bilo, da bi se začela kaka akcija za skupno dobavo krme, tako, kakor je bila pred- lanskem, katero je imel v rokah de- Želni odbor. Kmetje-posestniki čakamo, da bi se v tem pogledu kaj ukrenilo- Seveda, vsem se ne more nikoli ustreči. Kar pa bi se naradilo, bi bilo gotovo v korist posestnikom. Prosimo, da bi se o tem razmišljevalo. K m e t. In zopet gor. šol. svetn — v album! — Podelitev učit. službe v Za- loščah Križmanovi hfieri je vzbudilo ne le med učiteljstvom, ampak tudi med drugim občinstvom v deželi toli opra- vičeno ogorfienje in razburjenje, kakor ga ni bilo še izlepa opaziti. To opra- vičuje posebno dejsivo, da se ni s tem imenovanjem zadala le grda krivica starejšim ufiiteljicam, temveč tudi so- vrstnicam srečne protežiranke, katerih večina jo je na učiteljišču nadkriljevala s pridnostjo, ki tako lepo diči mlada dekleta, katera pridnost pa ni bila pri naši protežiranki nikdar v pravih fiislih, ker zahteva prevefi truda. Zdi be, da so ji Rojenice že pri zibeli naklonile po- sebno srečo; kajti še celo za njeno „švoh" zrelostno spričevalo se ne more odrekati deloma zaslug nje izvenšolskim vzgojiteljicaml Vse kaže torej, da se člani okrajnega šol. sveta niso dali pri imenovanju voditi od nič drugega, nego od obzirov na ofieta, ki je — ali prav za prav, ker je — velik liberalec. Do- voljujemo si vprašanje, ali stoče naše ljudstvo pod groznim bremenom šolskih davkov zato, da se ž njimi plačujejo liberalne agitacije? Benjaminčki ä la Križman in Medvešček pač to' kažejo ! Skandal! A. Gabršček v Gradežn — po- gorel. — Reč je uže stara, pisali smo uže c njej, a mi ne moremo kaj, če jo moramo spet pogreti. A. Gabršček je pred leti postavil v Gradežu lesen kiosk ob kopališkem sprehajališfiu. Takih kioskov je bila in jih je tamkaj Še vedno cela vrsta. V kioskih prodajajo razne otroške igrafie, razglednice, fiaso- pise, klobuke, pipe, milo itd. A. Gabr- ščekov kiQsk je bil enak drugim: nem- Ški. Zna!:a ni bilo na njem, da je to slovanski. V kiosku je čepela proda- jalka Nemka, ki ni poznala besedice slovenske. Mnogi Slevenci so se pre- prifiali o tem. Vprašali so po sloven- sko, a A. Gabrščekova prodajalka je odgovorila, da ne razumi slovensčine. Tudi nadpisi na kiosku so bili samo nemški. Mi smo svoj čas u?.e pisali o tem, da vendar ni častno za A. Gabr- ščeka, da vzdržuje v oradežu nemški kiosk1. A odgovorila nain je njegova „Sofia", da kaj mislimo, da je A. Ga- brsfiek tepee, da postavi na kiosk in v kiosk slovenske napise in da nastavi slovensko prodajalko v italijansko nem- Skem Gradežu? Le klerikalna hudobija more kaj takega zahtevati ? Tako se nam je odgovorilo. A kljub temu je bobnala „Sofia" o slovanskem kiosku v Gradežu in ga priporočala Slovencem in sploh Slovanom. — Ni neumen A. Gabršček! V „SoČi" in doma je bobnal o slovanskem kiosku v Gradežu, v Gradežu pa ni nihfie vedel za slovanski kiosk. — Nesreča pa je hotelo, da je A. Gabrščekov kiosk lansko leto v mrtvi sezoni pogorel do tal. No, nesreča, smo rekli, ki lahko zadene vsakoga. A ne! A. Gabršfiekova „Sofia" hoče delati tudi iz tega požarja „gšeft" in v sobotni številki je priobčila uvodnik, v katerem pripoveduje, da je bil A. Gabršfiekov kiosk žrtev laških liberaicev. Pravi, da je bil ogenj podtaknjeu in spravljapo- žar v zvezo z.našo stranko. — Prene- umno I Kdo se ne smeje temu, ko je vendar sploŠno znano, da so kiosk zažgali mali fantalini, ki so se ob njem igrali z žveplenkami! Gradežki fantalini se namrefi v mrtvi sezoni vedno igrajo po tej cesti. Nobenemu Gradežanu ni padlo na um, da bi bila hudobna roka zažgala kiosk. To si je izmislila „Soča", da bi pokazala A. GabršČeka kot na- rodnega mufienika in pogorelca! Sicer A. Gabrsfiek ni prav nič zgubil, če rnu je požar uni^il kiosk, pač paje najbrže Še profitiral, če je bil kiosk zavarovan. Sicer pa fie je kiosk A. Gabrščeku to- liko nesel in da je bil naravnost oble- zan — kakor piše „Sofia", zakaj ni po- stavil letos novega? — Napeta baharija je trditev „Sofie", da je A. Gabrsfiek po- kazal v Gradežu podjetnost. To je sala- mensko majhna podjetnost, fie postavi A. Gabrsfiek v Gradežu leseno kolibo, katero bi odnesel na hrbtu krepak mla- denič z vso žajfo in pipami vred. — Da so Čehi podjetni, to priznavamo tudi mi. Saj smo o njih podjetnosti v GradeŽu pisali uže vefi kot „Sofia". Če so — kakor pravi „Sofia" — gradežki Lahi zažgali iz narodne nestrpnosti A. Gabr- šfiekovo leseno kolibo, kaj bi šele mo- rali narediti proti češkim hotelom „La- croma", Khuner itd.? — S kanoni bi jih morali napastil Le ne prevefi baharije „Sofia"! Za „Narodnl muzej" so darovali: Gosp. Jos. Balifi, ufiitelj, Vrh, Sv. Mi- haela, 13 dar 1.) Tangl, Reihe der Bi- schöfe von Levant. — 2.) Dr. ČrnfiiC, Najstarije poviest Krfikoj Biskupiji. — 3.) Rant, Sedem postnih pridig. — 4.) Ta veliki kateKizem tiskan v Gradcu. — 5.) Napokonov, Catechismo del Regno d'Italia. — 6.) Trpljenje Gospoda Jesusa Kristusa Trst 1. 1805. — 7.) Premišlovanje za čas svetiga leta, Ljub- ljana 1826. — 8.) Pravila bratovščine ' sv. Mihaela v Gorici iz 1. 1773. — 9.) Zemljevid Španije in Portugalske. — 10.) Zemljevid kraljestva Ilirskega. — Kovafi iz Rubij, 1 novec, 1 podkev iz- kopano v Rubijah, 1 klešfie za vlivati svinfienke. — G. Peter Lukman, krojafi, 7 raznih bakrenih novcev. — Gospod Ant. Kompare, mizar v Gorici Via Ascoli 27, 1 likalnik izkopan v Solkanu, 2 knjigi a.) Vite d Santi, Venezia 1. 1746, b.) Tesoro del Anima Cristiana. — Go- spod Bizjak Ivan Kal St. 146, 1 prstan izkopan v Kalu. — Gosp. Brezavšfiek Marija Kal St. 145, 1 srebrn novec. — Darila sprejema društveni gospodar g. Rudolf Drufovka v Gorici, Gosposka ulica 3. Odbor se tem potom ponovno obrafia na našo p. n. inteligenco in vse premožnejše rodoljube s prošnjo, da bi pristopili v kolikor mogofie velikem šte- njalnici je bilo 20.000 K v gotovini in za 40.000 K vrednostih papirjev, Sve- drovca sta 32-letni Ivan Rigotti iz Trsta in pa 26-letni Mihael Qurantoto iz Ro- vinja. — Sdr&vstvena odredbe. Vse osebe, ki bi prsšie v mesto iz Reke, iz Italije ail pa iz Turčije, se morsjo takoj na- znaniti mestni zdravslveni oblasti. Go- stilničarji in tudi zasebniki, h katerim bi take osebe prišle, morajo torej pri- hod islih take] naznaniti zgoraj orne- njeni mestni zdravstveni oblasti, ker bi biie inače opustivši to svojo dolžnost strogo kaznovane. Drobfinice. Panlka v kinomatogravskein gle- dallšoo. V Pittsburgu je v nekem kine- matografskem gledališču pri aparatih na- stala ekspiozija. Nekdo izmed občinstva je /aklical „ogenj", nakar je med pu- bliko nastaia velika panika. Dvorana je bila natlačena žerisk in otrok. Vseje drlo k stopnicam, ki so vodile na cesto, pri čemur so jih mnogo pohodili. 25 oseb je bilo mrtvih, mnogo pa ranjenih. Dreadnought! potrebujejo ogromne množine premoga. Francoske ladije tega tipa „Danton", „Condorcet" in „Wal- deck-Rousseau" potrebujejo za 24 ur hitrosti 17 vozlov v eni uri 400 tonelat premoga v vrednosti 12.000 frankov; cela divizija pa potrebuje 1200 tonel. v vrednosti 36.000 frankov. Grd sločiD. — V ogerskem mestu Nagi Illondi sta žena delavca Timofteja in njen ljubimec — nek pnstir — opila moža prve, potem mu oblekla srajco, v katero je žena preje zašila dinamitno patrono in nato vlekla moža v bližnji gozd, kjer sta ga pustila, ko sta preje prižgala užigalno vrvico k patroni. — Ljudje so našli strašno razmesarjeno truplo Timofteja, preiskava pa je dog- nala zločin. Storilca sta zaprta. Velik požar. — V Mali Aziji v mestu Aidinu je izbruhnil velik požar, ki je uničil 1500 his in 250 trgovin, dve mošeji, tri židovske templje in dve soli. 300 denarnih plsem nkradenlh.— Pred par dnevi je bil v gališkem kopa- lišču Jaienczearetiran pismonoša Schaff- ner radi velikih poštnih tatvin. Ugoto- vilo se je, da je ukradel nad 300 pri- poročenih pisem, v katerih je bilo več tisoč kron denarja. Ženo in hčer pis- monoše so tudi zaprli, ker sta osum- ljeni, da sta sokrivi na tatvini. Zlata beraška malba. — Te dni se je na deželni cesti v Topčider vsled oslabelosti zgrudil v Belgradu dobro znani 70 letni sejmski berač v Pavlovid. Dobri ijudje so ga okrepčali, potem pa spravili na polieijo. Tu so pa dognali, da ima starček krog telesa privezano skoro 2 kg težko vrečo, napolnjeno s papirnim, zlatim in srebrnim denarjem ter nikljem v skupni vrednosti 100.000 dinarjev! Novci so bili deloma že ples- njevi in zeleni. Berača so prenesli v bolnišriico, kjer pa je kmalu umrl. SreČni dediči! Gospodarske vesH. Kokoši Je treba odbiratl — Dobra kokoš znese v celem življenju 600 jajc. Največ jih znese v drugem, tretjem in četrtem letu svojega življenja. Če se je izvalila kokoš zgodaj spomladi, znese lahko uže v prvem letu kakih 30 jajc, a te so večinoma drobne in nesposobne za podkladanje. V drugem, tretjem in če- trtem letu znese kokoš približno po 130 jajc, toraj v prvih štirih letih skupaj ka- kih 400. Po četrtem letu pa ponehava in sicer se racuni na naslednjih 6 let skupaj 200 jajc. Svetuje se torej go- spodinjam, da kokoš po četrtem letu njene starostizakoljejoali pa prodajo, kar se ne izplača, rediti jo dalje. „Pr. Gosp." Koliko vodo potrebojejo posamozne domaöo ilvalt. — Računa se, da po- trebujejo na vsak kilogram suhe klaje in sicer: konji in ovce 2 do3litre, voli 4 do 5 litrov, krave 5 do 6 litrov in prešiči 7 do 8 litrov vode. O vsakem letnem času je skrbeti za to, da živina ne dobi premrzle vode, ker jim je tak- šna le v kvar. Zlasti brejo živino treba varovati premrzle vode, ker po njej rada zvrže. „Pr. Gosp." KnjiževnosL Zblrka najlepšlh slovensfelh pesmi. ZaloŽil Rihard Drischel, Ljubljana, Kon- gresni trg. Cena K 360. — Vsebina: V. Parma: „Mladi vojaki"; „Skoz vas". J akl A.: „Našim lojakom". „Pozdrav z Dolenjske", „Pozdrav z Bleda", «Regi- ment po cesti gre". Parma W. „Triglav- ske rože". Rožanc M.: „Moje sanje". Psrma V.: „Zora vstaja" iz „Rokovnja- Cr, „Ptička" iz „Legijonarji". Loterljske števllke. 26. avgusta Trst.......73 89 15 66 23 Lepo hiša z vrtom v lepem kraju v Vrtojbi se odda v najem. Več se izve v našem upravništvu. Qniil/il P°dP'raJte nUJdK!! slov. šolstvo ZI v Grorici! IZ Restavracija Brezje pri Mariji Pomagaj p. Radovljlca Podpisani se topio priporoča velec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilen obisk restavracije „Brezje". Točim izvrstna briska bela in črna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- dila v vsakem času. Ušaj, restavrater Brezje. Iv. Znidarčic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotan-e, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov, ceneji kakor vsi drug! ma- si vnl stropi. Pojasnila, stat. izkazi in prora- čnni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugi sisteml. Jakob Hiklus mizar in lesni t r g o v e c ss- v Podgori ^^ ia vottln MuilliB nosta (na cezti, ki i>eje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3|3 od 3—18 meirov dolge in 3|3 od 3—12 colov debele. ; Dobro krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se prehladili aii prenajeli ^li si pa z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, boleöine, napihnjenost Ud. ¦^ je dr. Elgelnov „B A L D H \ A N U M". ^m „ttn I d rianu m" se izkaže pri takili neprijetnosvih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjun« tudi slabe posledice, kakor nervoziteto, nespečnost, omotico, sfiako ltd. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapliicami, mali- novec in črešnjevec, vplipa .Baldrianum" tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jtdno krepilno na eel človeški Organizern. Dr. Engelnov „BALDRIANUM" ne vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osobe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je. Ce se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe so razredfi o-oo „BALDRIANUM" -e^-oo- iiiiiinniiiiiiii z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iniiiiiiiiiiiiiiii! Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-uradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempoiju, Ronkah, Tržiču, AjdovšČini, Gor. Idriji. Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu. Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Esn g e I - n o v „B a 1 d r i a n u m" -----------po izvirnih cenah v vse 'kraje- Avstro Ogerske. — - — — |n Svarl se pred ponarejar\)em! n| --• Zahtevajte izreeno I Df. Engcl-nov „J3aldr ianum". i Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croco stev. 6. Lepo posestvo je na prodaj v Deskli pri Kanalu. Le-to obstoji iz nove enonadstropne hiše z gospodarskimi pritiklinami in z veli- kim lepim vrtom, nadalje iz njiv, trav- nikov, gozdov in pašnikov v skupni po- vršini 20 njiv. Vse posestvo je vzorno vrejeno in obdelano in z žlahtnimi sadnimi drevesi nasajeno. Natančnejša pojasnila daje Adal- bert Ivanölö, trgovec v Kanalu. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in. galanterijska dela za cerkve in stoipe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebnO' pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje,. zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike z». vrte in patentirane ventiatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo toöno in po najnižji ceni. Gospodična želi dsjati lekeije iz francosöine proti lekcijam iz slovenščine. Na- sloi se izvö pri upravni&tvu. StojteJ Kd0 ne p02na tvrdke Stojtel Keröevani & Öuk na Stolnem trau (Piazza Duomo) v GORIGI štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria siyalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in / točno. Original Victoria štoalni stroji so se I s. vsem šiviljam, krojačem in drugim močno pri- I *^k ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- JH( z==z—- - ¦------- nega stroja —---------~—--— I =?f „Original Victoria" šivalne stroje.l ¦~Jf Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje ' brezplačno. Z Original Victoria sivalmmi stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje i'^, (rekamiranje) itd. itd. ^ ' Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno *L knictijsko orodje: slamorcznice, sti- /flterršfe. skalnice, drozgalnize (stroje za« ®!§Lr^ mastenje erozdja), pluge, it^S^ä) brane itd, itd. ^$M$U? Ta tvrdka ima na prodaj naj- «Ssjffl^.^ bolisa dvokoleso bela, rdeča itd. z .7T>aTnko EERSEVANI & CUE, kl Jlh sama wdeluje. Nadalje, puske, aamokrese, drugo belgijsko orožje, sts'e- ^m,a- liivo. — Potem naiboijSe gramolone, * Daje na obroke. ^ CENIKI s~ se r azposlj ajo I Y ===== zastonj. =5=1